DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
___________.______ tf _____________
i	Izhaja trikrat na tedeÄ vsak pondeljek, sredo in	(
l	petek ter velja za Avstro in Nemčijo 12 kron. pol leta }	Za insepate se plačuje ' 1 kron« temeljne pristojbine
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise bla- ?	ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge ^dežele £	ter 0(j vsake petit-vrste po 20 vinarjev /.a vsakokrat: za
govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. f	toliko več. kolikor znaia poÈtnina. namreč: Xa leto 17-kron. i	yep. ;nserate jn mnogokratno inseriraRje znaten popust.
S	pol leta 8 kron 50 vin. Nmoiiiirva se pošilja upravništvu. )	t
t	plačuje se vnaprej.	j
nikdar poyspeti.ne Roman, nt; Slovan. O drugih narodih seveda še govora ni. Te svoie nauke opirajo na čisto novo teorijo e človeških rasah ter jo utemeljujejo z nasilnim razlaganjem zgodovine. katero prikrajajo nalašč za svoje namene. Vsled tega je nemška samozavest tako poskočila, da je kar naravnost smešno. Nas imenujejo n,pr. „Avarenstämmlinge"'. Seveda ne vedo pač, da so jim do te sočne psovke pripomogla raziskavanja češkega učenjaka dr. Peiskerja. o katerih so pač komaj slišali, saj jim je dovolj, da imajo psovko in da jo rabijo.
Toda počasi gospoda! Recimo, da je ta teorija resnična in da je v naši krvi še nekaj avarske primesi, katera nam je pokvarila značaj ter uas storila nesposobne za višjo kulturo, mislite li. da se ta azijatski gnoj tako lahko iztrebi iz krvi in značaja, kakor si vi to predstavljate? Po vašem mnenju je namreč dovolj, da kdo vstane in izja\ i ; ...Taz N. Lešnik se od zdaj za naprej1 pišem N. Löschnigg in sem Nemec" ter da se na ta preprost način prelevi iz zaničevanja vrednega avaroviča v nemškega nadčloveka. Tako lahko to ne gre, saj veste, da eden vaših pravi: „In der Rasse liegt Schweinerei"' . . . r a s o p a tvori k r i i n k o s t, ne pa pravopis in jezik. Zapomnite si to. gospodje, in bodite v bodoče v svojem in v .svojega ugleda interesu zelo. zelo štedljivi s to psovko, ker taki Löschniggi so v vaših vrstah v večini! --
Toda to le mimogrede.
Kar *se tiče vaše trditve, da ste samo vi sposobni vstvariti si svojo samoraslo kulturo in svoje narodne države — in da se mi nikdar ne bomo
mogli tako visoko povspeti. to gospooa, ne odgovarja resnici.
.Mi smo imeli v preteklosti svoje neodvisne države,/kakor ste jih -imeli vi. Naša domovina je bila pa najdle na vshodu Evrope; mi smo bili izpostavljeni navalom vseh možnih azijat-s ki h -hord, od Hunov in Avarov, do Madžarov, Turkov in Tartarov. S temi smo se borili stoletja in stoletja. In ker naše dežele niso bile tako gorate kakor vaše, in so nam dajale le malo ali nič naravnih branikov, je bil naš boj proti Azijatom tembolj težaven in obupen, ker so vrhu vsega ti bili iz-v stni jahači in bolje oboroženi nego mi. zato in ker jih je bilo več nego nas s t »as končno premagali, podvrgli so
; ' države ter ustavili razvoj naše
Ti boji so trajali stoletja; vi ste jSft ta čas mirno razvijali dalje na političnem. gospodarskem in kulturnem ^ olju. Da pa ste se mogli vi mirno ' razvijati,' borili smo se mi in zastajali smo mi. To pa nam dajete sedaj v zahvalo.
^ No končno smo se Azi jato v otresli, le Turki nas še tlačijo, a tudi teh bi se kmalò rešili, da nam baš vi. Nemci, ne bi branili. Vaš nemški cesar Viljem II. je najintimnejši prijatelj turškega sultana ter si z vsemi sredstvi prizadeva postati pokrovitelj in zaščitnik vseh Mohamedancev proti nam Slovanom — in pa proti vašim bratom Angležem. .Teli ta zveza s Turki in Semiti, za katero se tako nerodno in vsiljivo pehate, dostojna najplemeni-tejše človeške krvi. ki se po vašem mnenju pretaka po vaših žilah in vaše tako nedosežne kulture, o tem smo seveda, različnega mnenja. Pa ne samo
Novo zgodovinsko vprašanje.
Graška ..Tagespost"' in vse nemško časopisje, kakor tudi njih verni čita-telji. kateri za čašo piva modrujejo in preurejajo svet. pretresajo že dlje časa vprašanje: So li Slovani sposobni za višjo kulturo? Ali imajo Slovani v sebi dovolj moči in energije vstvariti si svoje države ? Obe te vprašanji zani-kujejo enoglasno ter povdarjajo še po vrhn. da je vse. kar je na Slovanih dobrega, germanska, posebno nemška zasluga. Tako je n. pr. po njih mnenju češka delavnost in sposobnost na gospodarskem polju posledica nemške primesi v češki krvi! Kar je bilo od starodavnih časov dobrega na Ruskem, je vse plod nemških mož. nemške kulture, katera je. imela svojo glavno zalogo za Rusijo v pribaltiških provincah. Kakor o začeli te pornščevati, je vsega fcbrega na Ruskem konec, za vse večne čase konec! Na slovanskem jugu ni toliko nemške krvi in zato niso ta slovanska plemena sploh za nič: niso bila v preteklosti za nič. niso v sedanjosti za nič in nimajo tudi nikake prihodnjosti, če si je Nemci popolnoma ne podvržejo in ne zavladajo nad njimi, pakor nad svojimi hlapci. P To je na kratko vsebina onih resnih in manj resnih člankov, vseh pogovorov po- srostilnah in kavarnah, društvih in klubih. To trdno zavest svoje nadvrednosti ima vsak nemški ilister. pa tudi vsak politik in novinar in v zadnje čase se širi tudi med ..znanstveniki"' teorija, da stoje Nemci med vsemi narodi na najvišji stopinji vrednosti, do katere se ne bo mogel
I LISJEK.
V Nemčiji.
(Potopisne in narodno-gospodarske črtice.)
Vlado P u š e n j a k.
Uvod.
Pri nas v Avstriji se veliko premalo stori za povzdigo kmetijstva, zato ni čuda. da nas že skoraj sleherna evropska država v tem nadkriljuje. Za zboljšanje gospodarskih razmer pa ne zadostuje vedno jadikovanje o obupnem ^položaju, ne zadostuje up in nada v ' bodočnost, ne pričakovanje gospodarskega dela od strani države, ampak edino zaupanje v lastno delo na podlagi združenja. Samopomoč. in tesno združenje so ona sredstva., katera so sposobna spremeniti ves sedanji gospodarski položaj in ustvariti neodvisen, gmotno dobro stoječ, stanovsko zaveden in nraven kmetski stan.
Vesel pojav je. da se v zadnjem času krepko deluje na podlagi samopo-V moči. da so se osobito v nekaterih
avstrijskih deželah, kakor na Češkem. Moravskem. Nižje Avstrijskem ustvarile močne " gospodarske organizacije, katerih namen je ne le v stiski dajati potrebni kredit in navajati k varčnosti, ampak osobito skrbeti za cenen nakup kmetijskih potrebščin in ugodno pro- | dajo kmetijskih pridelkov ter navajati k umnemu kmetijstvu!
Žalibog se pri nas Slovencih zanemarja gospodarsko delo. Denarnih zadrug imamo sicer precej, a potrebovali bi jih še v mnogih krajih, imamo pa prav malo dobro delujočih nakupovalnih in prodajalnih zadrug, mlekarn, vinarskih in sadjarskih zadrug itd. Bilo bi potrebno misliti tudi na ustanovitev lesne in hmeljarske zadruge itd.
Kar se tiče zadružništva, je Nemčija lahko v vzgled vsem drugim državam. V Nemčiji obstoji nad 20.000 zadrug. Nemčija je pa tudi ustanovila edino strokovno šolo za zadružništvo na svetu <n sicer v Darmstadtu. Zato se mora vsak. ki hoče proučiti res vzorno zadružništvo, podati v Nemčijo.
Ker je moj namen se popolnoma posvetiti gospodarskemu delu. vzlasti zadružnemu delu, sem prišel sem. kjer se hočem teoretično in praktično izvež-bati v vseh zadružnih strokah. V teh črticah hočem podati kratek opis krajev. v katerih bom bival, orisati hočem gospodarske odnošaje in delovanje ter naravnost neverjetno lepe uspehe vstraj-nega in razumnega zadružnega dela. Namen teh črtic je opozoriti merodajne kroge na potrebo gospodarskega dela pri nas Slovencih, ker ima naš narod le tedaj upanje si priboriti vse svoje pravice in zavzeti isto mesto v državi. kakor drugi narodi, če bode gospodarski trden.
1. Od Dunaja v Norimberk.
Na dunajskem zahodnem kolodvoru sem nastopil svoje poučno potovanje. Pri postaji Pressbaum se začne ozemlje kmetijskih zadrug; skoro v vsaki občini. skozi katero se peljemo, obstoji kaka zadruga. Skrbno obdelana polja in travniki, krasni nasadi sadnih dreves. snažna in zdravstvenim zahtevam odgovarjajoča poslopja pričajo o uspehih
to. vi plemenski in kulturni aristokrati podpirate vsakega, ki se bori proti nam in stojite za vsem. kar ovira naš razvoj na Balkanu in če ne moremo vaših mogočnih intrig tako hitro premagati, kakor bi želeli m bi bilo za nas dobro, pa nas zmerjate, da smo kulturi sosednih narodov nevarni in da nimamo smisla ne za politično ne za gospodarsko in kulturno neodvisnost. Za vse to imamo smisel, da pa nismo tako dolgo prišli do pravega spoznanja, zato so skrbeli poprej Turki sedaj pa vi. njih zaščitniki in zavezniki — in pa narodni bastardi — Novogrki. — l'oda ne bojte se. tudi tega bo konec in če vi ne več. vaši sinovi bodo videli, da si znajo tudi Jugoslovani snovati države, v katerih bode vaš političen in gospodarski vpliv le tolikošen. kakor bo Jugoslovanom ljubo in ne kakor bi si vi želeli. Upajmo, da ta doba ni več tako daleč in da bodete še vi sami imeli priliko, korigirati svoje nazore.
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
— Volilna retorma. Odsek je začel danes svoja posvetovanja. Do sedaj je gotovo, da predlog za pluralni sistem volilne pravice ne zadobi večine v odseku; kakor vse kaže, bo pa debata o volilnem sistemu zelo dolga. Nemci stoje trdno na tem. da se postavno določi, da bode treba dvetretjinske večine v državnem zboru za premenitev sedaj določenih volilnih okrajev. Če Nemci ne odmaknejo od te v resnici pretirane, krivične in kratkovidno-sebične zahteve, ta načrt pač ne postane postava, ker
in blagostanju, katero je provzročilo zadružno delo. Na desni in levi strani železnice se vrste vile, letovišča bogatih Dunajčanov.
Na Gornje Avstrijskem vzbujajo pozornost poslopja ne le majhnih, ampak tudi ,zelo velikih kmetij, ki imajo podobo kvadrata; eno stran tvori hiša, drugo hlevi, tretjo škedenj, četrto pa razne shrambe. Vsa ta poslopja so skupaj zidan?, in na sredini se nahaja dvorišče, ki ima tudi podobo kvadrata.
Znamenito je mesto Schärding ne le po starinskem značaju hiš. ampak zlasti radi tega. ker se tam nahaja edino, lahko bi rekel, ljudsko vseučilišče za kmete v Avstriji. Za napredek kmečkega stanu navdušen veleposestnik je postavil posebno poslopje, kjer se redno vrše predavanja iz raznih gospodarskih strok za kmete. Predava on in njegovi gospodarski uradniki popolnoma brezplačno. Boriti se je moral v začetku z velikimi ovirami, ker ni imel poslušalcev. Habil je razna sredstva» tako n. pr. je zapovedal vsem svojim delavcem in dninarjem, da so se morali

bodo Slovani bržkone glasovali proti tej zahtevi. — Konec koncev bo pa ta. da bo vlada gospode poslala domovin da bode, ne da bi parlament vprašala. oktroirala novo volilno postavo, kakeršno bo sama hotela in ne ka-keršno bi si sedaj gospodje želeli. To bode hud udarec za parlamentarizem, zakrivila ga bode pa le nemška trmoglavost. ali bolje rečeno sovraštvo nemških meščanskih strank proti vsaki demokratizaciji parlamenta. Drugače se njihovo postopanje ne da označiti.
Vnanje države.
—	Rusija. Vlada je sklenila, da se proda 10 milijonov desetin državnih zemljišč kmetom po zmernih cenah. Finančni minister je izdelal načrt, po katerem bode kmetska banka dajala kmetom potrebna posojila za nakup državnih zemljišč. — V Siedlcah so bili veliki nemiri. Ljudstvo je povstalo proti Židom ter je počenjalo različna grozodejstva. Vojaštvo pa je z veliko enerzijo potlačilo ta ,.pogum" in storilo konec moritvam in ropanju.
—	Srbija. Srbska vlada je predložila avstrijskemu vnanjemu ministrstvu nove predloge o uravnavi carinskega konflikta med obema državama.
Italija. Italijanski listi se ba-vijo s kombiniranimi manevri naše mornarice in naše vojske v Dalmaciji. Nekateri vidijo v tem izzivanje z avstrijske strani ter» poživljajo laško vlado, naj revidira zvezno pogodbo z Avstrijo in naj posebno pazi na to. 'da se primerho oboroži in si zavaruje svoje obrežje ob Adriji. Tudi izgrede na Reki in v Zadru izrabljajo listi v to. da hujskajo proti Avstriji in še posebno proti Slovanom.
Dopisi.
Volilni shod na Ponikvi.
Volilnega shoda, ki ga je sklical dež. in drž. poslanec, dvorni svetnik g. dr. M. Ploj. za nedeljo 2. avgusta popoldne na Ponikvo, vdeležilo se je pod Pod-goršekovo lipo lepo število volilcev s ponkviške, sladkogorske. šentvidske. slivniške in šmarske občine. Domači župan g. Mlakar predstavi in pozdravi g. poslanca ter ga prosi, naj poroča o svojem delovanju v deželnem in drž. zboru. Ta pravi najprej, da je vesel, da stoji na tleh. ki so rodila velemože Kocena in Slomška in na teh svetih tleh govoriti Slovencem, katere roti in prosi, naj bodo na svoj materni jezik tako ponosni, kakor je bil škof Slomšek. naj se istega, ne le doma. marveč v vseh uradih brez izjeme poslužujejo, pa tudi zahtevajo, da se jim v slovenskem jeziku odgovarja, njih izjave zapisuje, njih vloge rešuje. Veljavo
udeleževati predavanj, opozarjal ljudstvo na predavanja in dosegel je. da sedaj kmetje v velikem številu prihajajo k predavanjem. To nesebično, pjemenito delo bi bilo zlasti pri nas Slovencih posnemanja vredno! V okraju Schärding se v obče veliko stori v gospodarskem oziru; izvrstno uspevajo štiri zadružne mlekarne, izmed katerih ima najmanjša 400.000, največja nad 800.000 litrov mleka na leto na razpolago. V Schärdingu samem obstoji edina avstrijska centralna zadruga za razpečavanje surovega masla. Veleposestnik Wieninger je želo povzdignil perutninarstvo v okolici Schärdinga, ustanovil je zadružno postajo za prodajo jajc, katera plačuje poprečno 5 h za vsako jajce, perutninarski zavod v Otterbachu in perutninarske postaje v okolici. Ob reki Inu pelje železnica v ozki dolini, na desni se nahajajo veliki granitni kamnolomi in naglo se bližamo državni meji.
(Dalje prihodnjič).
kmetskega stanu za državo in naš narod povdarjajoč. svari kmete pred zapeljivci in slepilci, ter je navdušuje za gospodarsko združenje, za veliko kmetsko stanovsko organizacijo. Slovenski kmet si ni^še v svesti velike sile. ki spi v njegovih vrstah. K temu spoznavanju ga je treba zdramiti potom samopomoči, naobrazbe in zakonov. Kmetska stanovska organizacija to je prava in izdatna samopomoč, katera edina vodi na višjo stopinjo morale in do materijalnega blagostanja. To resnico moramo širiti med našim prebivalstvom ter jim klicati: Kmetje podajte si roke in odprite svoje srce ljubezni do bližnika." Dosti jili je kmetov, ki že sedaj vedo ceniti na-obrazbo. Skrbimo torej za dobro na-obrazbo. Brez šol ni naobrazbe. Zato ni kmečki prijatelj, kdor dela proti šoli. kdor hoče pouk v ljudski šoli krčiti, kdor našo slovensko mladino sili v nemško ljudsko šolo. V ljudski šoli mora biti ves pouk v maternem jeziku; poučevanje nemščine v ljudski šoli je po navadi samo potrata časa in zapreka temeljitejši naobrazbi slovenske dece. Poslanec je za to. da se na ljudski šoli poučuje samo dopoldne, počitnice naj ostanejo, kakor so. Zadnji dve leti ljudske šole naj se posvetite kmetijskemu pouku. (Burno odobravanje.) On je zato, da se zemljiški davek v celoti prepusti občinam, da bodo ložje zidale in vzdrževale potrebne šole in pokrivale druge redne šolske potrebščine. Število razredov se mora pomnožiti in šolska poslopja povečati ali na novo sezidati. To zahteva duh časa od nas; vsako upiranje bi bilo nespametno. Treba je pa po ljudsko-šolski dobi za kmetsko mladino daljnega p o u k a v slovenskih kmetijskih šolali. Ta terjatevl
štajerskih Slovencev ne sme utihnitii^eleznici iz Maribora, da je
Zakaj kar je še pred nekaj desetletji bilo v kmetijstvu prav in dobro, je danes zastarelo; ne samo z dlanjo, marveč z umom in dlanjo se mora tudi naš kmet vsakega dela lotiti; če se hoče vzdržati na rodni zemlji, mora biti usposobljen za skrajno konkurenco. V daljnem govoru je g. poslanec povedal, kaj se je storilo, odkar on naš okraj zastopa potom zakonodajstva kmetom v prid. kaj vlada še pripravlja in namerava in kaj bode on predlagal. G. poslanec se je nekoliko dotaknil tudi volilne reforme kakor tudi nam sovražnega in krivičnega postopanja nemškonaci-jonalne večine štaj. dež. zbora ter potem svoje poročilo sklenil. Poročilo je bilo z vseobčim odobravanjem sprejeto.
Župan Mlakar pozove zborovalce, naj stavijo g. poslancu svoja vprašanja ter naj mu izrečejo svoje želje, dokler je v njih sredini.
Na to je kmet Vrečko vprašal, kaj je s slovensko-nemško gimnazijo v Celju, kaj z vseučiliščem V Ljubljani? Kaplan g. Jelšnik pa, kaj je s slovensko kmetijsko šolo pri Sv. Jurju? Župan Ferlinc opozarja poslanca na postopanje centralnega odbora štajerske kmet. družbe, ki slovenske podružnice odklanja, ter pozivlje deželne poslance naj po gotovem načrtu ustanavljajo kmetske podružnice povsod, kjer li morejo; če bi pa osredni odbor z mržnjo do vsega, kar je slovensko, teh podružnic ne hotel sprejeti, začrtana nam je jasno nadaljna pot. ki .vodi do svoje od deželne neodvisne organizacije! Kaplan g. Jelšnik zahteva za slovenski Štaj er še en slovenski mestni volilni okraj za drž. zbor; kmet Vrečko želi, da se dajejo podpore za nakupovanje umetnih gnojil za kmete in pa naj se v varstvo domačega kmetijstva uvede visoko colnino na inozemsko in tudi na ogrsko žito. Na to
so se izrekli volilci za popolno ločitev Avstrije od Ogrske. Enoglasno so se sprejele te-le resolucije:
Volilni shod na Ponikvi dne 2. avgusta 19Q6 1. odločno protestira proti nameščanju štajerskih slovenskih uradnikov deloma na Kranjskem deloma po nemškem ozemlju in proti imenovanju nemških uradnikov za naše sodnije in davkarije, ter zahteva, da se v(prvi vrsti slovenskim uradnikom podele službe med nami (Vrečko);
2.	se zahvaljuje drž. in dež. poslancu g. dr. Ploju za njegovo dose-daaje delovanje v prid zgradbe rogaške železnice od štajerske meje do Kra-pine in ga prosi, da vse moči posveti tej nalogi; glasno pa protestira proti vsakemu zavlačevanju te za šmarski in rogaški okraj pereče gospodarske zadeve (Ferlinc);	}
3.	pritrjuje vsem resolucijam zaupnega shoda v Mariboru dne 23. vel. srpana t. 1. in odobrava, da so se za bodoči sedmi slovenski štajerski okraj ža volitve. v državni zbor združili okraji Šmarje. Kozje. Rogatec (.Telšnik-Ferlinc); . .
4.	zahteva odločno, da se mora na bodoči slovenski deželni kmetijski šoli med glavne predmete uvrstiti vinarstvo in ogorčen ugovarja, da noče dež. odbor to prevažno panogo kmetijstva na tej šoli med učno snov uvrstiti (Ferlinc).
V sklepčnem govoru je župan Ferlinc g. poslanca zahvalil za njegovo poročilo, za ves trud v prid svojih volilcev in zbor je soglasno temu ne le pritrdil, marveč poslancu popolno zaupanje izrekel.
Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Na male gospojnice dan praznovali smo desetletnico naše posojilnice. Malokdo zna. ki se vozi po koroški
dve uri od
postaje Sv. Lovrenca najlepše slovensko razgledišče ob levem bregu Drave, da tu živimo lepo narodno življenje, dasi smo vklenjeni v graško deželno sodišče in v sekovsko škofijo. Velike zasluge za osamosvojitev slovenskega' življa ima posojilnica, ki je bila doslej v graški deželni zvezi, letos pa je pristopila k Zadružni Zvezi v Celju. Posojilnica. ki je v najlepšem redu je ves čas lepo poslovala, ima letos 235 zadružnikov in lepo svoto vlog ter zdàten rezervni fond. Zato se je ob lOletnici praznoval pravi ljudski praznik. Po slovesnem cerkvenem opravilu. pri katerem so grmeli topiči raz skalovite gore. vršil se je občni zbor posojilnice. V zbranih besedah razložil je vrli tajnik posojilnice g. nadučitelj Majcen gospodarsko stanje posojilnice. narisal desetletno zgodovino društva ter odstopil besedo g. dr. Rosina iz Maribora, ki je spregovoril kot zastopnik ,.Zadružne Zveze" o razvoju zadružništva in osobito o posojilnicah ter vzpodbujal na vkupno, složno gospodarsko delo.
Za tem vršila se je velika tombola v prid uboge šolske mladeži. Vmes je svirala godba slovenske skladbe, pevci pa so zapeli marsikatero pesem. Vse je krasilo pravo cesarsko vreme, vsled česar je došlo dokaj slovenskih turistov iz Maribora. Zastopana je bila čitalnica, športno društvo, društvo Maribor in podravska podružnica S. P. D. Tudi narodno radikalno dijaštvo je poslalo dva zastopnika. Slovenska akad. mladež narodne radikalne in katoliško narodne struje bi bila imela tukaj in ob tej priliki prekrasno nalogo v tistem delokrogu, o katerem se je na raznih shodih toliko govorilo, pa „beseda ni konj", pravi ribniški pregovor.
Cirklje. Dne 8. t. m. je knezo-škof Jeglič blagoslovil v Cirkljah, okraj Krški, novo farno cerkev.
Splošno veselje je vladalo v Cerkljah. Tega se je poslužil 45letni gostač Janez Judež, ki je celi popoldan popival in šele po noči zapustil pijan krčmo. Drugi dan zjutraj so našli Judeža zaklanega v bližini njegovega stanovanja. Imel je rano v srce njegov lastni nož pa je ležal poleg desne roke. Ker je Judež v pijanosti večkrat pravil, da bi se najraje zaklal, in ker rana sama govori za lastno poškodbo, končal je pijanček Judež po lastni krivdi zapustivši 5 otrok.
Dne 7. t. m. je umrl v Cerkljah na Dolenjskem ondotni trgovec Janez Vahčič po mučni bolezni na jetrih. Bil je predsednik cerkvenega konkurenčnega sklada, toda ni mu bilo sojeno doživeti blagoslovljen je novozgrajene cerkve. ■
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Za pogorelce v Radmcrju
sprejema uredništvo „Domovine" do- J brodelne darove ter bode imena daro-| valcev v vsakem listu objavljalo. Obra-J čamo se na slaVno občinstvo s prošnjo* naj vsakdo po svoji moči pomaga ne-1 srečnim Radmirčanom. Pokažimo z dajanjem, da smo si bratje v sreči in posebno v nesreči.
—	„Slovenec" od 10. t. m. daje ..Domovini"' ta-le svet: ,.Ne smete več iskati škandalov po farovžih ne naziva j te katoliški shod ,.humbug". — ,.Domovini" je bilo in ostane nepo-rušno načelo, ne utikati se v privatno življenje nikogar, tega se je naš list držal vedno do sedaj in se bode v bodoče. Zato poživljamo rSlovenca" i naj bode tako pošten in na ji citira naše besede, kje in kedaj smo iskali škandalov po farovžih in kazali na nje? Kedaj smo na z vali katoliški shod ,.humbug"? Če „Slovenec1 tega ne dokaže, potem naj si pač sam označi svoje vedenje s primernim epi-tetom. mi le konstatujemo, da se v . družbi dostojnih ljudi kaj tacega liei dogaja!
—	Na okoliški deški šoli v Celju
vrši se vpisovanje novincev in drugih šolarjev dne 16., 17. in 18. t. ni. od j 8. do 11. ure predpoldne v šolski pi- ' sarni: Nove ulice št. 9\ — Oficijalen pričetek šol. leta 1906/7 v torek 18. I septembra t, 1. s sv. mašo ob 7. uri " zjutraj v mestni župni cerkvi.
Šolsko vodstvo.
—	„Mladoslovenec" in Južnošta-jerska hranilnica v Celju. Izišla je prva številka novega časnika pod imenom „Mladoslovenec" in prinesla tudi naznanilo Južnoštajerke hranilnice, J kakor ga prinaša od časa do časa tndi ^Domovina". Mariborskim „Südosten Stimmen", ki se temu čudijo, bodi po-vedano, da Južnoštajerska hranilnica, j kakor smo izvedeli, ni pri „Mlado- ; Slovencu" naročila onega inserata, da
s tem listom ni v nikakoršno zvezo stopila in da je „Mladoslovenec" ob- j javil oni inserat brez prejšnjega ve- j denja hranilnice.
—	Legar v celjski bolnišnici je vzel drugo usmiljeno sestro Kolumba» Terezijo Šolinc, katera je bila 11. t. m. z navadno slovesnostjo pokopana.
—	Kupčija s hmeljem je prišla " na slabše cene. Dajejo svoj pridelek manjši posestniki po 2 K. culi srno celo da samo za 1 K 40 vin. iueterski stot. Ob začetku spravljanja je bila cena 3 K.
—	V Škotji vasi se je vršila A soboto volitev žapana. Izvoljen je Martin Vrečko iz Arclina. Želimo novoizvoljenemu narodnemu županu mnogo uspeha v prid naše občine.
Novacerkev pi i Vojniku.
Dolgo.y dolgo časa že »i bilo ničesar slišati iz našega kraja, brez življenja, brez napredka smo životarili že leta in leta. ker ni bilo nikogar, ki bi se pntrudil. 'ki bi se malo pobrigal za m ljudstvo. Imamo pri nas sicer Mino društvo, a ono je — težko p je priznati — žal samo na papirju. Pretecena nedelja pa je bila za nas vesel naroden praznik. Zbrala se je. naša delavna in vesela mladina ter nam je s svojim nastopom, s svojo lep» prireditvijo glasno povedala, da hoče narodno-društveno živeti, da mrzi našo nedelavnost iu zaspanost. Slavnostni govornik g. visokošolec J. Pre-koršek iz Vojnika je govoril o pomenu bralnih društev za povzdigo ljudske izobrazbe in bičal z živimi besedami oue naše narodne grehe, ki nas tlačijo k tlom. ki nas delajo sužnje na lastni zemlji. —- Videli smo naše ljudstvo s kakim zanimanjem je sledilo besedam |ovornikovim. skupno smo se veselili ob glasih slovenske pesmi in se navduševali za naše narodne svetinje. Prihitel je k nam tudi g. dr. Gosak 'iz Celja. Bodi na tem mestu njemu in našim ljubim sosedom iz Vojnika izrečena zahvala za trud in pomoč. Po večletnem spanju je storjen zopet korak nayrej. Vsa čast naši mladini, le vrlo. nstrajno in neustrašeno dalje po tej poti. ki pelje do napredka!
Iz Št. Jurja ob juž. žel. V nedeljo, dne 16. t. m. popoldne ob pol 4. uri se vrši v prostorih g. J. Nendlna zborovanje v svrho ustanovitve podružnice c. kr. kmet. družbe, na katero zborovanje se vabijo tudi kmetje iz Dramelj, Kalobja in Slivnice. Nadejati se je velike udeležbe vseh onih. ki so vneti za napredek kmetijstva. Pridite i vsi. katerim je na srcu kmetska stvar. Vej kmetje na delo! Kajti družbo »ramo vzdrževati in brez podružnice nimamo ničesar.
Iz Št. Ilja pri Velenju. Dne 2. kimovca je -obhajalo tukajšno bralno gpnštvo obletnico svojega obstanke. Ob tej priliki se je priredila veselica, ki je vkljub najrazličnejšim neprilikam pričakovano dobro uspela. Došlo je »tobrojno število slavnih gostov iz ^ Šolanja. Velenja. Št. Andraža. Ponkve, " Dobrne inMrugod. Uprizorila se je igra fcJeza nad petelinom in kes'1. Igralo ie je izvrstno; gospodinja Vladka. njene Rekle in Katra so častno rešile svoje ■ vloge in nastopile s takšno eleganco, du bi se z njimi lahko postavljal vsak večji oder. Vsa čast in hvala jim, zlasti če se upošteva; da so imele samo tri dni časa se izvežbati. Po igri se je razvila jako živahna zabava, h kateri ste pripomogli zlasti slavna šo-Itoiska godba in pristna vinska kapljica. Slavno bralno društvo pa sme bi« ponosno na izvrsten uspeh. k — V Šmartnem na Paki priredi v nedeljo, dne 16. t. m. prostovoljna požarna bramba povodom blagoslov-ljenja shrambe gasilnega orodja veselico. — Sprejem gostov ob 3. uri, blagoslovljenje ob' pol 4. uri popoldne in potem veselica v znani stari gostilni gosp. Jan Bizjaka v Šmartnem. Prosto zabavo s srečolovom podpirala bode domača godba. Za točno in dobro jjostrežbo bode preskrbljeno. — Ustop-iiiaa prosta. Na mnogobrojni obisk vabi vljudno in kliče „V nedeljo na Pako!"	odbor.
— Iz Mozirja. „Pomoč pogorel-cem". V prid pogorelcem v Radmirju priredi na prostem veliko ljudsko veselico Savinski Sokol s sodelovanjem vseli narodnih društev iz gornje Savinjske doline, na Ljubnem v nedeljo dne 16. septembra 1.1. Spored: 1. Koncert proizvaja popolna Šoštanjska narodna godba. 2. Petje, nastopajo razna pevska društva. 3. Telovadba. 4. Prosta
zabava. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Za mnogo-brojno udeležbo vas prosi in vabi
pripravljalni odbor. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo uedeljo. NB. Za po-gorelce v Radmirju je poslal g. Anton Cvenkel veletržec in veleposestnik v Št. Petru v Sav. dolini 20 K in slav. pevsko društvo po g. Ant, Stergar-ju v Braslovčah 10 K. V imenu pogorel-cev presrčna hvala in Na zdar! Dal Bog več posnemalcev. Slavno občinstvo in rodoljube opozarjamo in prosimo, da se vsa jedila, pijača in dobitki pošljejo direktno na Ljubno in sicer v nedeljo zjutraj kar se bode vse v paviljone razdelilo. Nadejamo se vsestranske agitacije in udeležbe. Slavnostni prostor bode okrašen in aceti-lenska razsvetljava, poskrbljeno je. da bode vsak udeleženec našel dovolj zabave, kajti kaj se bode vse vidlo moramo za danes molčati. Toraj pomagajmo nesrečnim sirotam, katere potrebujejo nujne pomoči.
I. izkaz darov za pogorelce v Radmirju v Savinjski dolini. 1. C. kr. okrajni glavar v Mozirju, g. Supančič 10'K. 2. Č. g. Gregor Du-pelnik, župnik ksaverijanski 40 K. 3. Gosp. Josip Terčak. nadučitelj ksaverijanski 10 K. 4. Nabrani denar za radmirsko „lepo nedeljo", ki pa je vsled slabega vremena izostala 40 K. 5. Iz uradne blagajne (Amtspauschale) po slav. c. kr. ekspozituri v Mozirju 110 K. 6. Josip Zdolšek. c. kr. sodnijski pristav v Gornjem gradu 20 K. 7. Franc Slatinšek, posestnik in krčmar 50 K. 8. Franc Juvanc. župan ljubenski 10 K. Skupaj 280 K. Vsem blagim darovalcem se v imenu ubogih pogo-relcev v Radmirju najprisrčnejše zahvaljujemo. Bog plati!
Odbor za pogorelce v Rudmirju.
Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik,
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Trboveljski krajni šolski svet prav vljudno poprašamo, kako je vendar mogoče, da vidimo-na ljudski šoli na Vodah s am o nemški napis!
—	Politično društvo „Sava" v Brežicah priredi javno politično zborovanje v Artičah v krčmi gosp. Josipa Klemenčič h. št, 7, v nedeljo, dne 16. septembra 1906 popoldne ob 3. uri. Dnevni red: 1. Splošui notranje politični položaj, poroča g. drž. poslanec dr. Anton Korošec. 2. O kmečkih težnjah s posebnim ozirom na naš okraj, govori g. dež. posi. dr. Fran Jankovič. 3. O narodni zavednosti, zlasti pri volitvah. govori predsednik društva č. g. Josip Potovšek. 4. Slučajnosti. Zavedni' Slovenci pridite mnogobrojno!
Odbor.
—	Drago kopanje. Franc Ivan-čevič od Brežic doma. se je v potoku Medveščaku pri Zagrebu kopal. Obleko je pustil na obrežju. Ko se je okopal in oblekel, je zapazil, da mu je neznan tat ukradel telovnik. v katerem je bilo 600 kron denarja in srebrna ura vredna 36 kron.
—	Ragozniški fantje prirede v prid bralnega društva kot osnovatelji istega dne 16. septembra v prostorih g. Bračiča v Novi vasi pri Ptuju veselico s sledečim sporedom: 1. „Raz-strešenca". burka v enem dejanju. 2. šaljiva pošta in konfeti, 3. pri prosti zabavi različni šaljivi prizori, ter igra godba desetih mož, petje in zvečer ples na prostem. Vstop po poljubnosti. V slučaju slabega vremena se veselica vrši dne 23. septembra t. 1.
—	Hardek pri Ormožu. Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem v H a r d e k u praznuje v nedeljo, dne 16. septembra t. ! skromno svojo de-
setletnico. Isto se udeleži pozne sv. maše ob 10. uri dopoldne v paradi ter ima potem slavnostni občni zbor pri g. načelniku Mart. Staniču. Popoldne ob pol 4. uri na vrtu gosp. Šimena Kandriča na Lenti društvena zabava z godbo in petjem. Bratska sosedna društva, podporniki in prijatelji društva. kakor častni in redni člani društva z obiteljimi se k udeležbi najvljudneje vabijo. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu. Za odbor:
Martin Stanič, Anton Porekar,
načelnik.	tajnik.
—	Na Humu pri Ormožu, umrl je pretečem teden po dolgotrajni in zelo mučni bolezni (vsled opekline) g. Ivan Podgorelec po domače Merzel. posestnik zemljišč in kamnolomov itd.. ki je bil daleč na okolu znan in priljubljen. V nedeljo je bil lep pogreb in ga je kot bivšega nekdanjega člana k večnemu počitku spremilo tudi gasilno društvo za ormoško okolico z godbo. Zapustil je 4 š.e 'majhne otroke. N. v m. p.
—	Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ne bo imelo tombole v nedeljo dne 16. septembra t. 1. — kakor je že bilo naznanjeno — ampak v pondeljek dne 17. sept. t. 1. se vrši občni zbor v gostilni g. Fr. Seršena ob 7. uri zvečer z običajnim vspo-redom.
—	Slovenska posest v Ptuju.
Slovenski trgovec g. Mohorič v Ptuju je kupil hišo v Gosposki ulici, v kateri stanuje mesar Berghaus. Nemci se zaradi tega grozno hudujejo. Pa ne pomaga nič!
Občno bojno društvo v Ptuj i je imenovalo svojim častnim članom gospoda Frana Kočevar. dež. poslanca, g. Josipa Šinko, župana; g. dr. Josipa .špejšič, zdravnika; g. Matija Vargason. posestnik in načelnika veteranskega društva in g. Jakoba Zadravec. lastnika paromlina — vsi v Središču in jim v to svrho po deputaciji izročilo krasno izdelane diplome.
—	Na dobro obiskanem shodu slovenskega katoliškega društva za Slov. Bistrico in okolico dne 6. septembra 1906 so govorili o volilni reformi dr. Brejc, dr. Dimnik in socijalni demokrat Novak. Resolucija, predlagana od dr. Dimnika, se je sprejela soglasno, v kolikor soglaša z resolucijo, sprejeto na zaupnem shodu v Mariboru. Za nezaupnico slov. zastopnikom v volilnem odseku je glasovalo 49 zborovalcev. 42 proti. Mnogo se jih je glasovanja vzdržalo. Proti nezaupnici je govoril župnik Medved, za njo iur. Ašič. iur. Železnik in dr. Dimnik.
Dr. Brejcev govor je bit zelo zna-' menit. Zahteval je. da se poslanci ..Slov. Zveze" združijo z liberalci in delajo na to. da se vstvarita dva mestna mandata za Kranjsko. Ako ,.Slov. ljud. stranka" ne prinese te žrtve, treba je proti nji ustanoviti in organizirati stranko, ki bi imela glavno oporo v koroških in štajerskih Slovencih.
Na shodu so bile sprejete nastopne resolucije:
I.
Slovesno izjavljamo, da smo za občno, tajno, direktno, enako volilno pravico, kateri podlaga bodi edino število prebivalstva.
II.
Zbrani zaupniki izrekamo naj-iskreneje simpatije koroškim Slovencem ob njihovi težavni in neustrašeni borbi zoper gorostasne krivice, katere jim prizadeva v volilnem odseku sprejeti načrt volilne reforme, in obsojamo osebne napade kranjskega časopisja na nesebično in neustrašene voditelje koroških Slovencev.
III.
Živo obžalujemo, da slovenski za-
stopniki v volilnem odseku niso postopali ne glede na domače strankar-stvo strogo po enotno dogovorjenem programu ter da ..Slovanska zveza" ni niti po svojem načeluištvu niti s klu-bovimi sklepi primerno podpirala zahtev koroških in štajerskih Slovencev ter izrekamo slovenskim zastopnikom v volilnem odseku nezaupnico.
JV.
Zahtevamo, da se izločijo slovenske občine Dedonci. Potrna. Plitrički vrh, Žetince. Slovenska gorca in Zenkovci iz radgonskega ter občine Ščavnica, Dražen vrli in Velka iz cmureškega okraja, katere so se v seji 12. julija 1906 izločile iz slovenskega volilnega okraja št. 23 ter da se pridenejo temu slov. volilnemu okolišu.
Protestujemo nadalje proti krivični razdelitvi mestnih in tržkih mandatov. samostojni ustanovitvi mariborskega mandata ter priklopljenju slovenskih krajev k Upniškemu volilnemu okolišu.
V.
Najodločneje protestujemo proti temu. da bi se razdelitev volilnih oko-lišč smelo v prihodnje le z 2/3 večino izpremeniti.
VI.
Slovenske poslance poživljamo, da z vsemi sredstvi skušajo popraviti na Koroškem in Štajerskem v teli volilnih zadevah storjene krivice ter da se v namen, če treba, poslužijo tudi obstruk-cije. in jih poživljamo, da se v tej za ves narod važni zadevi združijo.
—	Pripravljalni odbor ..Mariborskega Sokola" in pevsko in bralno društvo „Maribor" priredita dne 16. septembra na vrtu. oziroma v veliki dvorani „Narodnega doma" ob vsakem vremenu veselico. Na sporedu je telovadba marib. telovadcev (proste vaje in na orodju), petje društva „Maribor". Pri veselici sodeluje „Narodna godba" iz Slov. Bistrice. Začetek ob 3. uri popoldne. K obini udeležbi vabita
odbora.
Dramatični odsek „Slovanske čitalnice" ter „Bralnega društva", r~
Mariboru je sklenil otvoriti dramatično šolo. Ker se prva gledališka igra namerava uprizoriti že v sredini mesca vinotoka, se prosijo dame in gospodje, ki želijo pri gledaliških igrah sodelovati. da blagovolijo naznaniti svoj pristop najdalje do 18. t. m. „Sovanski čitalnici", oziroma „Bralnemu in pevskemu društvu" v Mariboru.
—	Dva Žida so aretovali v Mariboru. ker sta prodajala slabo preležano blago za drag denar. Opeharila sta pri tem več strank. Tudi pri nas po kmetih se ti ljudje vedno potikajo in ponujajo toliko časa. da prodado. Žalibog. da se ljudje dajo še vedno pregovoriti. Ne pomislijo pa. da jud prodaja blago, ki je ostalo po prodajalnah in katerega nihče ni hotel kupiti.
—	Zadušil se je v Mariboru 79 letni steklar Anton F e t z. Zvečer je v spalnici prižgal luč iu gorečo užigaiico po neprevidnosti vrgel za posteljo, ki je začela po malem goreti, česar pa F e t z ni opazil, ampak se vlegel v posteljo in zaspal. Šele ko je dobil opekline po nogah, se je zbudil. Vsled nastalega dima je bil tako omamljen, da ni mogel iz sobe. Našli so ga sklonjenega ob postelji vsega opečenega.
—	Shod davčnih uradnikov, kateri se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. v Gradcu, obeta postati velikega pomena, Slovenski tovariši, pohitimo ta dan, oziroma že na predvečer v Gradec, da nam ne bòdo nemški kolegi očitali brezbrižnost za naše stanovske razmere.
Smešna nemška užaljenost. Graški časopisi so zbesneli, ker je
neko železniško ravnateljstvo na Češkem zapisalo na neko legitimacijo poleg imena Leoben tudi „Lubno". Nemška užaljenost zaradi tega je smešna) Imena ,,Lubno" si niso skovali Čehi. temveč je bilo ime prvotno slovensko, ker so naselbino ustanovili Slovenci. Dr. Muchar ni mogel v starih zapiskih najti drugega imena kakor Liubina —Ljubina=LjuDino==Ljubno. 0(1 tod šele so si pozneje Nemci skovali svoje ime Leoben. kakor je sploh vsem krajevnim imenom na Zgornjem in Srednjem Štajerskem slovenska korenina. Ko bi ti nemški petelini č Itali vsaj svoje zgodovinarje, bi se tako ne smešili.
—	(Jesar je šel zopet v Ischl. Katar na katerem cesar trpi ni nič hudega, le iz previdnosti in da se ga hitreje iznebi. svetuje zdravnik to premeno zraka.
—	Zdravišče za častnike, ki so t 7
oboleli na pljučih, snuje družba ..belega križa". V ta namen je daroval veleposestnik H. Reininghaus 8000 K. Zdravišče bo stalo visoko v gorah, kakor podobni zavodi v Švici.
Kranjsko.
—	Začetek glasbene šole v „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Šolsko leto 1906/7 se prične z vpisovanjem dne 14., 15.. 16. in 17. septembra. Redni šolski pouk se pričenja 18. sept. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v r a z n i h instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konserva-torijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje V orkestru, dalje v s o 1 o-petju od začetka do operne in koncertne višine, v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, k o n-tr apunk tu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd., končno v praktični kompoziciji vseh glasbenih oblik. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se vrše redno vsak teden, in v vajah za k o-morno glasbo. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah šolskih zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. — Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji v administrativnem in disciplinarnem pogledu pod vodstvom šolskega ravnatelja Frana Ger-biča, v artističnem pogledu pod vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada. Šolnina znaša za razne predmete od 2 K na polleta do 4 K na mesec, le za solopetje 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5.
Odbor „Glasbene Matice".
—	Goreč železniški voz. Na gorenjskem vlaku, ki je te dni pripeljal ob tri četrt na 12 v Ljubljano, se je med Medvodami in Št. Vidom na nekem vozu vnela streha. Potniki so morali prestopiti v drug voz.
—	Spomenik Jurija barona Vege bo v nedeljo, dne 16. septembra v Moravčah slovesno odkrit. Spored: Ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša. ki ji sledi odkritje spomenika s slavnostnim govorom, z godbo 27. pešpolka kralj Leopold II. in s petjem.
—	Gostilno „Savico" poleg Bohinjskega jezera je prevzel znani rodoljub g. I. Pavšek. rodom Ljubljančan, kateri zagotavlja, da bode vedno skrbel za pristna domača vina.
dobra jedila, kakor tudi sobe za tujce in ladje za vožnjo po jezeru. Postrežba slovenska! Od te gostilne so najlepši senčnati sprehodi po smrekovem gozdu, krasen je razgled po Bohinjskem, na Julijske alpe, Triglavsko pogorje in zgornjo Bohinjsko dolino, kočo na Kredarici.
—	Vsled opeklin umrla. V Ue-rovcu pri Litiji so pastirji na travniku zanetili ogenj. Pri tem se je 4letna Martina Pograjec tako opekla, da je vsled tega umrla drugi dan.
—	Za pogorelce v Desincu pri Črnomlju je cesar daroval 2000 K.
—	Kolo težko obloženega voza je šlo čez glavo nekemu otroku v Logatcu, da so možgani kar siknili po cesti. Otrok se je igral na cesti in ga voznik, ki je sedel na vozu, ni opazil. Bil je seveda takoj mrtev.
—	Smrt pod zidom. V Studencu pri Postojni so 3. t, m. pogorele 5 gospodarjem hiše. Pri tem je čevljar Jernej Sever delal na pogorišču svojega brata. Kar se je zvrnil nanj s konca hiše podstrešni zid in ga popolnoma zmečkal. Sever je prišel šele pred par meseci domov iz Amerike.
—	Bik zbesnel. Jožefu Koželju na Klancu pri Hujah na Gorenjskem je zbesnel bik na " podu, ko je hotel ž njim proso meti. Bik je kar nenadoma poskočil, vrgel gospodarja v kot, zakadil se nanj in ga z rogovi vsega pretiščal. Sin je prihitel očetu na pomoč, pa jo je še bolj skupil. Podivjani bik ga je tako pritisnil, da mu je zlomil nogo nad kolenom.
Primorsko.
—	Italo-slovanska liga je izdala v Rimu proglas v katerem pravi, da so Hrvatje, prebivajoči na bregu adri-janskega morja spoznali, da je v interesu obeh narodnosti, (italjanske in hrvatske) da živita v prijateljstvu med sabo. Da so se trudili hrvatski in slovenski politiki pridobiti italijanske novinarje. književnike, umetnike in politike za to idejo kar se je deloma tudi posrečilo. Proglas končava z besedami: „Ne trpimo novih izbruhov sovraštva in preganjanja v naših časih kulturnega in humanitarnega napredka in vsakdo naj si bode v svesti, da je zastava italo-slovanske lige. zastava miru in vernosti!" ..Piccolo" seveda izkorišča žalostne izgrede na Reki in v Zadru. da ščuje kolikor mogoče proti novi ligi in nje nameram. Te ljudi je strast in sovraštvo popolnoma zaslepilo in o spravi nočejo slišati!
—	Suša in pomanjkanje vode vlada na Krasu in se slabi nasledki tega poznajo na poljskih pridelkih, zlasti pa po vinogradih, kjer grozdje odpada. Ker je še toča precej pobila, preti Kraševcem veliko pomanjkanje.
—	Z drevesa je padel v Št. Fer-jauu na Goriškem 291etni Franc Dor-nik. ko je obiral češplje. Pobii se je po glavi, hrbtu in rokah.
—	Nogo si je zlomil 23 letni Andrej Frandolič v Doberdobu na Goriškem, ko je padel z voza. katerega je vlekel splašeni konj.
—	Električni tramvaj v Gorici. V Gorici v kratkem dobe električni tramvaj, ki bo vozil od postaje južne železnice do postaje bohinjske železnice.
—	Boj za domovinsko pravico v Gorici. V Gorici se morajo Slovenci naravnost boriti, predno so sprejeti v občino z domovinsko pravico. Pritožbe gredo do upravnega sodišča na Dunaju, kjer goriška občina s svojimi utoki prav imenitno pogori. TO se je zgodilo tudi 2. junija, ko je bila mestna občina goriška od upravnega sodišča končno prisiljena sprejeti 39 Slovencev.
Drage slovanske dežele.
—	Izgredi proti Sokolom na
Reki in v Zadru. Razburjenost se še ni polegla. Mestni zbor reški je v posebni seji izrazil ogorčenje nad hrvatskim napadom. Pred in po tej seji je pa italijanska fakinaža razsajala po mestu in razbijala hrvatske table nad hrvatskimi trgovinami in napadala mirne pasante. če je sodila o njih, da so Hrvatje. Italjani so poročali v Italijo, da so Hrvatje oskrunili italijanske grobove naTrsatu. Zupan na Sušaku je nato dal pokopališče komisijonelno preiskati. Komisija je kon-štatirala, da so grobovi nedotaknjeni. Rezultat te preiskave je župan prijavil pismeno italijanskemu ministru vnanjih reči. S takimi sredstvi delujejo-ti sinovi „višje kulture". Kes sramotno!
—	Požar v Galiciji. Mestece Ko-zowo je skoro popolnoma pogorelo; 600 ljudi je brez strehe.
—	Ruski monopol na žganje je imel do 1. avgusta t. 1. 367 in pol milijonov rubljev dohodkov, lansko leto je bilo v tej dobi 316 milijonov dohodkov. Kakor se vidi. revolucija kon-snmira več žganja! Tudi značilno.
—	Na gospodarski razstavi v Zagrebu je ta teden dočasna čebelarska razstava. Opozarjamo na njo čebelarje.
V soboto, dne 15. t, m. se začenja posebna razstava govedi, konjev, prašičev itd. perotnine in kaninčkov. Ta teden se bode predavalo na razstavi: o čiščenju vina na veliko, o uporabi umetnih gnojil, o gospodarskih strojih, bakterijologiji v gospodarstvu, o kuhanju žganja.
Prva poljedelska zadruga v Bosni in Hercegovini. Bosansko-her-cogovinska vlada je odobrila pravila poljedelske zadruge v Štircih. Zadruga je osnovana, na neomejenem poroštvu. Zadružniki so morali na odobrenje pravil čakati celo leto.
Loterijske številke.
«Jradec, S septembra UMw>: HO. 53. 50. r»». 11. Dunaj, „ ..	.. 12. 32. SO. 22.
Salame
fine ogrske gld. 1 "75; ;z gnjati zelo priljubljene gld. lT>0;dunajske8t>ki.; bolj fine gld. liözakilo.1 ß Sgl Ma Praga 1 gld. ; brez kosti gl. l-H ^«■■Jrt ™ pleče brez kosti 95 kr.:. sullo nv-Mi 8t> kr.: slanina 88 kr. glavina fina 50 kr. za kila — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 ki filivmrlca brinjevec, gld. 12
liter pošilja s poštni™ povzetjem od 5 kil naprej	10?»]
Janko Ev. Sric v Kranju.
Ustanovljena leta 18*5. Mnogo priznanj <i dth poslanem bi ago. — Kupujem p» vodno
brinjevo olje.
3iia takoj, dve s 15. oktobrem se za oddajo," eventuelno s irao i i Celju, Vrtna ulica št. 17.	48S> 2
Sprejme se takoj dobra
Kuharica
ki bi tudi spretno in pošteno vodila go>|iotlÌBj st.vo v večji pekovski in gostilničarji Naslov pri upravništvu „Domovine" 48T''S|
Sprejme se I. oktobra t.l. •	v	v» •
ki je oh enem kjučavničar. Prednost imajo prosilci, ki so že delali v kaki opekarni. Ponudbe - prepisi spričeval naj se pošljejo na
III« 13
1488)
Šolske torbe, taške. jermene, škatlje. dalje trn-čeke, denarnice, in vsakovrstno usnjarsko Vigt se dobi najbolje pri P. Kostič-u v Celju.
Zvezna
se priporoča velečastiti duhovščini, slavnem® učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena i. najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošurice. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu.
župnijskim in občin skim uradom, kraj-nim šolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig v priznano trpežni cenah. Vzorci na razpolago
izdeljavi. — Za posojilnice. hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilna knjižice vezane t celo ali pol platno z zlatim aii črnim tiskom po zelo nizkih Vezava različnih liturgičnih knjig, kakor „Missale
tiskarna
Romanum'' itd. — Istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo: izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. l'osebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezav« knjižničnih, knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava pri prostih kakor tudi finejših molitvenikov. — Sprejema vsakovrstna galanterijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša. Ker je opremljena z liajraznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih cenah. — Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: iv Zvezna knjigoveznica v Celju, fn
ejo; pri večjih naročilih naenkrat
v Celju
PRAKTIČNI IN ZOBOZDRAVNIK
dr. üiinko Sernec
se je vrnil ter ordinuje v Narodnem domu od 8.—10. ure dop. in od 2.—1/24. ure pop. Zobozdrav-niške ordinacije od 8.—12. ure dop. in od 2.-5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne.