List za siovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 33. številka »Joliet, Illinois. 22. julija 1910, Letnik X IX. ŠTRAJK OVIRA TOVORNI PROMET. 16,000 sprevodnikov in drugih vsluž-bencev Grand Trunk-železnice ustavilo delo. ŠELE ZAČETEK DOLZEGA BOJA Družba nabira stavkokaze, a štrajkarji hočejo vztrajati do zmage. New York, 20. jul. — Štrajk vsluž-bencev “Grand Trunk”-železnice, ki se je pričel v ponedeljek zvečer, je pripravil ob delo 16,000 mož. To je zadnja cenitev. Povelju zaštrajkati se je pokorilo 6,000 sprevodnikov in vslužbencev po vlakih, a železnična družba je začasno odslovila 10,000 mož po delavnicah v nadi, da sprejmejo mesta, izpraznjena po sprevodnikih in vslužbencih na vlakih; pa se je varala. Tovorni in potniški promet po vseh progah ’’Grand Trunk”-železmce je o-viran. Tovori se gromadijo v ogromnih množinah po raznih prekladalnih postajah brez upanja, da se vkratkem odpravijo. Nekaj vlakov so poskušali spraviti v tir železnični uradniki po kolodvorih, a brez upeha. Potniki nočejo kupovati voznih listkov, ker družba ni vstanu jamčiti vožnje do nobene postaje. Mleka bo menda kmalu nedostajalo v Montrealu, ker ga železnična družba ne more dobavljati kakor po navadi iz vnanjih krajev. Tudi druzih potrebščin že primanjkuje. Nikacih izgredov med štrajkarji' ni bilo doslej na nobeni progi nikjer, iz-vzemši izreden slučaj, ko so nečega zavirača na nekem potniškem vlaku “Grand Trunk”-železnice v Flintu, Mich., napadli štrajkarji a ga je rešila njegova mati, ki je napadalce zavrnila. Delovni komisar kanadski se je ponudil, zaslišati pritožbe štrajkarjev, ampak unijski uradniki so ponudbo odklonili, češ, da je štrajk že prerazvit za kako razsojevanje. Železnični telegrafisti so začasno izven štrajka. Družba jim je dala enajst-urno povišbo v plačah in videti so zadovoljni. Štrajkarji pravijo, da bodo že še pridobili telegrafiste za štrajk. Stavko vodi W. G. Lee, predsednik unije “Brotherhood of Railway Trainmen”. G. Lee je imel v rokah tudi preteči štrajk vslužbencev Pennsylva-nia-železnice. Svojo nalogo razume in Hoče sedaj posvetiti ves svoj čas “Grand Trunk”-štrajku. Obe stranki sta pripravljeni za odločilen boj. Unijski uradniki pravijo, da ne sprejmejo nobene zmanjšave v zahtevah glede plač in pogojev, a družba pravi, da tacih zahtev na more dovoliti. Montreal Queb., 20. jul. — Predsednik Fitzgerald od “Grand Trunk”-že-leznice je danes glede štrajka sprevodnikov in drugih vslužbencev po vlakih izjavil, da bo hrbtenica štrajku zlomljena v soboto, ko bo nabranih dovolj nadjmestnikov (Aha!), da prevzamejo štrajkarska mesta. Chicago, 111., 21. jul. —- Potniški vlaki vozijo redno, a tovorni vlaki se gromadijo tu vsled štrajka na “Grand Trunk”-progah. Stavkokazi se odpošiljajo od tukaj v večjih množinah v razne kraje. Ves tovorni promet med mestoma Detroit in Buffalo je ustavljen. Pennsylvania-zeleznica. Philadelphia, Pa., 18. jul. — Glavni prometovodja Pennsylvania-železnice in pododbor šestnajstorice, ki zastopa kacih 15,000 vslužbencev po vlakih in kolodvorih omenjene železnične družbe,- so se popoludne spet posvetovali več ur ter so potem naznanili, da se pač ni več bati štrajka vslužbencev. Čudno pri tej stvari je, da trdi vsaka stranka, da je pri pogajanju zmagala ona, ali vsaj dosegla to, kar je zahtevala. Vslužbenci so vsekakpr dosegli, da se jim je dovolil deseturni delavnik pod pogoji, ki so sličnfonim na New York Central-železnici. V slučajih, v katerih plačuje Pennsylvania več nego New York Central, se plača ne bo zmanjšala. Nadalje je bilo vslužben-cem zagotovljenih 26 delavnikov na mesec. To smatrajo vslužbenci za veliko zmago. Odstrani železnične družbe se naznanja, da je doslej mislila, da zahtevajo vslužbenci deseturni delavnik s plačo za doslej običajnih enajst ur. Sedaj se je pa to izkazalo kot zmota in v teh okoliščinah nima železnica nič u-govarjati proti skrajšanju delovnega časa, ker je že od začetka izjavila, dovoliti skrajšanje delovnega časa, če se vsledtega njeni stroški ne zvišajo. Gompers zmagal. St. Louis, Mo., 19. jul. — Delavska vojna zaradi “Buck’s Stove & Range”-kompanije je poravnana. Samuel Gompers v Cincinnati je danes srečno končal dolgotrajni boj. Buckova tovarna bo vbodoče unijska delavnica. Poravnava razpornih vprašanj med Buckovo kompanijo in delavskimi unijami pomenja konec najhujše delavske vojne, ki se je kdaj podjela. Boj se je pričel z razporom med kovinskimi likači v tovarni in lastniki iste, da li naj delajo likači devet ali deset ur. Razpor je navstal dne 26. avgusta 1906. Buckova kompanija, katere predsednik je bil Van Cleave, se je trdovratno upirala proti zahtevam kovinskih lika-čev za deveturen delavnik in “Stove Founders’ National Defense Association” je podpirala Van Cleave-a, čegaf kompanija je bila članica deželne obrambne združbe. Van Cleave se je izrekel za “odprto delavnico” (open shop). Ta njegova izjava je povzročila odkrito nasprot-stvo med tovarno in unijami, in proglašen je bil bojkot. V zaščito rudarjev. Washington, D. C., 20. jul. — Danes je naznanil ravnatelj nedavno ustanovljenega zaveznega urada za rudarstvo, da se ima osnovati devet novih postaj, a obstoječe četvere se imajo opremiti z dodatnimi potrebščinami v prepre-čanje rudniških nesreč. Postaje bodo blizu vseh velikih rudnikov, tako da bo v slučaju nesreče moglo rešilno moštvo dospeti hitro na lice mesta. Dosedanje rešilne postaje so: Pittsburg, Pa.; Knoxville, Tenn.; Urbana, 111.,, in Seattle, Wash. Nove postaje se ustanove v deveterih osrednjih krajih premogovih okolišev v tej deželi. Število štrajkarjev pomnoženo. Webb City, Mo., 18. jul. —- Nadaljnjih 400 mož se je pridružilo štrajkar-jem v tovarni “American Lead & Zinc Smelting”-kompanije, tako da znaša število štrajkarjev sedaj 750. Žrtve dela. Nazareth, Pa., 18. jul. — Vsled prerane eksplozije dinamita v kamenolomu “Nazareth Portland Cement”-kom-panije tukaj je bilo usmrčenih sedem delavcev, samo po številkah znanih inozemcev. To je isti kamenolom, ki je bilo v njem pred nekaj tedni usmrčenih sedem moških na isti način. Zvišane plače. Cincinnati, O., 18. jul. — Uradno se je tu naznanila sklenitev nove pogodbe po kateri bo Baltimore & Southwestern železnica plačevala svojim strojevodjam višje plače.' Nova plačilna lestvica ima več izprememb. Veljavo zadobi dne 1. avgusta. Madžari ali cigani? South Bend, Ind., 18. jul. — Z izdanjem zapornih povelj zaradi vtikanja v tuje reči se je danes pričelo gibanje v svrho, da se iztrebi ozir. izžene iz Mishawake več sto “Hungarians”. Prvo zaporno povelje je bilo izdano proti Johnu Leichte, pripoznanemu voditelju ogrske kolonije. Ogri žive v čredah liki živina in razburjajo mesto, ker dovoljujejo svojim otrokom letati po. ulicah čisto nagim in ker počenjajo v pijanosti dirindaj. Ogri so bili poklicani semkaj na delo v tovarnah. Rudarji zasuti. California, Pa., 20. jul. — Dva rudarja, oba inozemca, sta bila usmrčena in eden je bil nevarno ranjen, ko se je kamenje vsulo nanje na poti iz rova po dokončanem nočnem delu. Strela udarila v skladišče. Chicago, 111., 17. jul. — Petnadstropno skladišče Pullman Palace Car-kom-panije v West Pullmanu je danes zgorelo, ko je davi ob petih povzročila ogenj strela. Ko je dospela prva parna brizgalnica na pogorišče, so plameni že švigali iz oken in visoko čez streho. Načelnik požarne brambe je koj uvidel, da poslopja z vsebino vred ni več mogoče rešiti. Zato so gasilci predvsem reševali sosedne hiše. Skladišče je bilo napolnjeno z lesom in dru gim lahkogorljivim blagom. Gašenje se je nadaljevalo do sedme ure zvečer. Škoda znaša $300,000, a je pokrita z zavarovalnino. Kraj upepeljen. Spokane, Wash., 19. jul. — Kraj Ryan ob Columbia reki blizu kanadske meje je razdejan vsled gozdnega požara. Ozemlje nad 100 štirijaških milj je sedaj v plamenih. CHICAGO ŠTEJE . 2,100,000 DUŠ. Po pravkar dovršenem in zelo natančnem šolskem popisu prebivalstva. ŠTETJE 0TR0KP0NAR0DN0STI Poljaki in Čehi se jako množe, pa tudi “Austrians”, toda kdo so ti? Chicago, 111., 21. jul. — Skupno prebivalstvo mesta Chicago znaša po šolskem štetju 2,100,000, narastek za 175,-940 v zadnjih dveh letih. Skupno prebivalstvo pod 21. letom starosti je 814,115, od katerih je 402,-957 dečkov in 411,158 deklic. Otročičev pod 4. letom starosti je 166,503, in sicer 81,535 dečkov in 84,-968 deklic, da potemtakem ni govoriti o “race suicidu” v Chicagi. Tako natančnega šolskega štetja-še ni bilo v tem mestu. In prvikrat se je poskušalo šteti in razpredeliti mladoletno prebivalstvo po narodnostih (na-tionalities). Pričelo se je s šolskim štetjem dne 2. maja, a dva tedna pozneje so začeli vladni števci ljudstva svoje delo. V dveh mesecih je bilo šolsko štetje dovršeno in pravkar je izšlo poročilo o njem. Severozapadni del mesta narašča po prebivalstvu bolj nego vsak drugi del Skupno število mladoletnikov, rojenih Američanov, katerih očetje so bili tudi rojeni Američani, je 248,102 belca in 8,627 črncev. Med mladoletniki v inozemstvu rojenih staršev zavzemajo Nemci prvo mesto po številu s 132,223; Poljaki so na drugem mestu s 94,432; potem Ruši. 54,827; nato‘Irci z 48,015; in tem slede Čehi s 44,037. Švedskih otrok je 39,835, italijanskih pa 37,319 Mehikanskih je najmanj, namreč 34. Japonskih otrok je 38 in kitajskih 155. Škoti kažejo 5,230; Litvini, 9,052; Ka-nadci, 12,463; “Austrians” (?!), 18,416; Norvežani, 13,693; Angleži, 13,090; Francozi, 1,522; Holandci, 8,361; Grki, 1,149; “Hurigarians” (?), 8,802; in Danci, 6,623. Po okrajih (wardah) kažejo največji naraščaj: Sedemindvajseti okraj, v severozapadnem delu mesta, z 8,888 otročiči; dvanajsti, na jugozapadu, obljuden povečini s Čehi, kaže 8,679 otročičev; devetindvajseti, na južni strani, kjer prevladujejo Poljaki in Litvini, z 8,210 otročiči; šestnajsti, na severozapadu, naseljen skoro izključno s Poljaki, ima 7,451 otročičev; sedemnajsti, zapadno, mešan in z mnogimi Italijani, šteje 6,834 otročičev; in osmi okraj, South Chicago, je naslednji v vrsti s 6,605 otroci; triindvajseti okraj ima 6,405; petindvajseti na severni strani broji 5,720 otročičev; devetnajsti, zapadno, 5,130; enajsti, zapadno, 5,713; in šestindvajseti, severno, 5,028. Najbolj se množijo Poljaki, potem Italijani, Judje in Čehi. Po zaveznem ljudskem štetju leta 1900. je znašalo prebivalstvo mesta Chicago 1,698,575, torej se je množilo za nekaj nad 40,000 na leto v zadnjih desetih letih. Priselitvena statistika kaže ogromen narastek v priseljevanju inozemcev v zadnjih dveh letih. Cannon okreval. Emporia, Kans., 17. jul. — Govornik narodne poslanske zbornice, Jos. G. Cannon, je dospel semkaj iz Win-fielda, Kans. Izjavil je, da je vkljub vročini dobro prestal pet ur trajajočo pot in da se je popolnoma popravil od omotice, ki ga je premagala med govorom v Winfieldu. Povodom Chautauqua-zborovanja v Winfieldu je imel g. Cannon govor, med katerim je bil na govorniškem o-dru izpostavljen vročemu solncu. Vročina ga je premagala, da se je skoro zgrudil in je moral svoj govor prekiniti. Prepeljali so ga v avtomobilu k nekemu prijatelju v stanovanje, kjer si je kmalu opomogel. Kratka sreča. Guthrie, Okla., 18. jul. — William Marquardt, bogat nemški farmar tukaj, je utonil, ko se je kopal v reki Cimmaron. Pred nekaj meseci je Marquardt z dvema bratoma vred podedoval nad pol milijona dolarjev po nekem sorodniku v Nemčiji. Žrtve gozdnih požarov. Spokane, Wash., 18. jul. — Od gozdnega požara obkoljeni, sta zgoreli v svoji koči ob Mili Creeku 22 letna Pearl L. Brown, učiteljica, in njena netjakinja. Blizu kraja Krasio, B. C., so štirje moški bežali pred gozdnim požarom v rov nečega premogovnika, kjer so se zadušili vsled dima, ki je prodiral za njimi. Kitajci med sabo. New York, 17. jul. — Znamenja se množe, da je med kitonosci tukajšnjega kitajskega okraja pričakovati spet resnih bojev. Že dober mesec so na dnevnem redu pretepi med sovražnimi si “Tongi”, in tudi streljanje ne izostaja. On Leong Tong ter združene bojne sile. Hip Sing Tonga in Družbe četverih bratov se očividno pripravljajo na odločilno bitko. Kakor pravijo, je zadnjeimenovaniiha organizacijama neki nepristranski poslanec izročil “ultimatum”, ko je bil nekaj ur poprej na voglu Pell in Mott cest ustreljen Chu On, 56 let star član Družbe četverih bratov iz Philadelphije. Sedaj bržkone pride do obupnega boja na življenje ali smrt. Kakor poroča policija, je novi razpor med Tongi povzročila neka belo-kožna devojka, ki je bila pregovorje-na, izkazovati svojo naklonjenost članom Družbe četverih bratov, dočim se je poprej držala pristašev. Ont Leong Tongovih. Omenjeni “ultimatum” odločno zahteva izročitev bele devojke. Kje je morilec dr. Crippen? London, 19. jul. — V Združenih Državah razširjena govorica, da je bil dr. Hawley Crippen prijet v Canterbury na Angleškem, je izvita iz trte. Kam je namišljen morilec Crippen izginil, doslej policija ni dognala, čeprav neumorno nadaljuje svoje preiskave. Februarja meseca je namreč nenadno izginila tukaj ameriška pevka Belle Elmore, stara 34 let in lepa, soproga zobozdravnika dr. Hawley Harvey Crippena, ki je bil koj osumljen, da je umoril svojo soprogo, ampak ob zaslišanju se je zadovoljivo opravičil. Predzadnjo soboto pa je tudi dr. Crippen izginil, in policija je iznova podjela preiskavo. In sedaj je dne 13. julija res našla okostje izginule pevke v kleti neke zapuščene hiše v severnem Londonu. Seveda se zdaj zasleduje tudi izgunili dr. Crippen, namišljeni morilec svoje soproge. Še so hvaležni ljudje. Macon, Ga., 19. jul. — Začasa ko je Klondike zaslovel zavoljo svojega zlata. *e je tukajšnji motornik Mailer seznanil z nekim J. F. Curleyem, ki je prišel ubog in brez prijatelja v Macon. Sprejel ga je in pogostil in mu dal denarja za vožnjo v Birmingham. Od takrat ni slišal nič več o Curleyu, dokler ni bil te dni obveščen, da je Curley umrl v Dawson City in mu zapustil svoje premoženje v znesku $500,000. S Filipinov. Manila, 18. jul. — Dean C. Worcester, ameriški, tajnik notranjih zadev filipinskih, je bil na otoku Pelovan napaden po nekem krdelu domačinov ter je utekel umoru samo vsled hitrosti svoje telesne straže, ki je streljala na zločince, tako da so bili trije na mestu usmrčeni. Tajnik je potoval po otoku v svrho nadzorovanja ter je prisostvoval vmeščenju novega guvernerja. Krdelo Morov, ki so vedeli za njegov prihod, ga je nameravalo usmrtiti in sicer iz zasede, pa se jim ni posrečilo. Ženska v moški vlogi. V Engfieldu je umrl neki star gospod, ki je bil jako znan kot posebnež svoje vrste pod imenom “Old Harry”. Ob smrti pa se je pokazalo, da to niti ni bil moški, marveč ženska, kar je seveda vzbudilo splošno presenečenje. Niti lastna hčerka,po poklicu učiteljica, ni vedela, da Old Harry ni bil njen-oče, marveč njena mati. Kaj je pokojnico nagnilo, da je igrala moško vlogo, ni znano. Neumoren starec. Burlingame, Kas., 18. jul. — Joseph G. Cannon prav nikakor ne namerava odstopiti od kandidature za govorniški urad med zasedanjem prihodnjega kongresa. Priletni politik iz Illinoisa je izjavil, da bi se pač uklonil zahtevi republikancev v kongresu, a nikakor ni voljan odstopiti vsled obrekovanja po časopisju. Belokranjska železnica. Ljubljanski “Slovenec” z dne 5. julija piše: Komisijonelni ogled za določitev postaj belokranjske železnice bo 12. in 14. t. m., in sicer 12. t. m. v Novem Mestu, 14. t. m. pa v Črnomlju. Vpoštev pridejo sledeče postaje: Novo Mesto, Kandija, ki je projektirana kot postajališče, Virčna vas, Uršna sela, Semič, Črnomelj, Gradac, Metlika. Kopel zabava. Kopel je prava zabava, ako se rabi Severovo Zdravilno milo, ki očisti znpjnice vse nesnage, da ostane koža mehka, voljna, rdečkasta, in zdrava. Matere rade rabijo to milo za otroško kopel, ker ima vsa dobra svojstva zdra vilskega mila. To je pravo milo za 'penjenje in v preprečanje kožnih bolezni. Na pfodaj v lekarnah in prodajalnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 3-4 SLAVNOST V KRAKOVU RAZJEZILA NEMCE. Nad 100,000 slovanskih in drugih gostov gledalo sijajno proslavo bitke pod Grunwaldom. VSESLOVANSKI SHOD V SOFIJI. Hrvatski ban Tomašič podal ostavko po prepiru s Khuen-Hçdervaryjem. Krakov, 19. jul, — Ogromno število gostov in tujcev je prišlo v Krakov k slavnosti 500 letnice bitke pod Grun-waldom, v kateri je bil Red nemških križarjev poražen. Število gostov, dospelih v staro poljsko glavno mesto, cenijo na najmanj stotisoč. Hoteli in gostilne so prenapolnjene, čeprav se je večina tujcev nastanila pri tukajšnjih prijateljih in bila sprejeta s prislovično poljsko gostoljubnostjo. Slavnosti velikega obsega so se vršile brez vsacega motenja. Deželni maršal grof Badeni je opominjal v svojem, slavnostnem govoru k edinosti in slogi. Berolin, 19. jul. — Proslava bitke pod Grunwaldom in Tannenbergom, ki se obhaja posebno v gališkem glavnem mestu Krakovu z izrednim sijajem, je povzročila nemško protide-monstracijo, ki vzbuja nemalo pozornost. Ta protidemonstracija se je izvršila v Osterodu v pruskem vladnem okraju Kraljevce, v čegar bližini leži vas Tannenberg. Zborovanja se je u-deležilo na tisoče ljudi. Po več govorih, v katerih se je izražal trdni sklep, po vseh močeh omejevati poljsko prodiranje (1), je bila odposlana na nemškega državnega kancelarja dr. Beth-mann-Hollwega brzojavka, ki se v nji izreka zaupanje v neprestanost pruske protipoljske politike. Kancelar je takoj odgovoril v smislu, da se bodo Poljaki v Nemčiji še nadalje neusmiljeno zatirali. Belgrad, 7. julija. —< Danes zjutraj je došlo sem nad tisoč čeških, hrvaških in slovenskih sokolov. —• Prekinili so vožnjo v Sofijo, da ostanejo tu dva dni. Na kolodvoru so jih pozdravili srbski sokoli, belgrajski župan z občinskim svetom in več tisoč navdušenega občinstva. Celo mesto je v zastavah. Sofija, 7. julija. — Na čast udeležencem vseslovanskega shoda se je vršila tu vrtna veselica, katere se je udeležila elita sofijske družbe in ki je zares sijajno potekla. Sofija, 7. jul. — Včeraj/popoldne je dospelo sem nad 150 slovanskih politikov, med njimi več ruskih in avstrijskih parlamentarcev, da se udeležijo vseslovanskega shoda. Ljudstvo jih je burno pozdravljalo, osobito pa je priredilo prisrčne ovacije predsedniku ruske dume, Gučkovu, grofu Bobržin-skemu in dr. Kramaru. Moskovskega župana Stoljetova, kateri je v rusko-turški vojni 1. 1877 poveljeval jedno divizijo črnovojnikov, so vzdignili sofijski veterani na rame in so ga nesli skozi množico. Danes dopoludne se-je otvoril novoslovanski kongres. Posvetovanja bodo tajna. Budimpešta, 20. jul. — Hrvatski ban dr. pl. Tomašič se je sprl s prvim ministrom ogrskim, grofom Khuen-He-dervaryjem. Razprla sta se tako hudo, da je hrvatski ban sklenil odstopiti. Svojo ostavko je že podal. Tkalci ob delo. Dunaj, 19. jul. — V Brnu na Moravskem, obsežnem središču tekstilne obrti, je navstal skrajno kritičen položaj. Vsled plačilnih zahtev, ki jih podjetniki baje ne morejo dovoliti, so tovarne zaprte in nič manj nego 30,000 delavcev po predilnicah in tkalnicah je ob delo. Doslej še ni bilo izgredov, a bati se jih je, ako ne pride kmalu do spora-zumljenja. Kuga v Budimpešti. Budimpešta, 19. jul. —- Tukaj je izbruhnila kužna vročinska bolezen, ki se naglo in zelo opasno razširja. V nekaj dneh je bilo zglašenih 150 slučajev. Izredne zdravstvene odredbe so izdane. Oblastva in časopisi svetuje^ k previdnosti pri uživanju pitne vode. Premogarski štrajk na Španskem. Bilbao, 16. jul. — 15,000 premogarjev v prmogovem okolišu je ustavilo delo, da izsilijo od rudarstvenih družb razne dovolitve. Štrajk se širi naokrog. Bilbao, 17. jul. — Primerilo se je več spopadov med štrajkujočimi pre-mogarji in policijo. Zadnja je rabila revolverje ter enega štrajkarja usmrtila in jih več ranila. Proglašen za mrtvega. | Dunaj, 19. jul. — Povodom še nedognanih obravnav, vsled katerih se ima proglasiti za mrtvega nadvojvoda Janez Nepomuk Salvator (Johann Orth), ki se že 20 let ne ve nič več o njem, objavlja dunajska “Neue Freie Presse” vsebino zadnjega pisma, katero je svojemu odvetniku Haberler pisal Johann Orth, preden je nastopil na krovu svoje ladje “Margarethe” svojo zadnjo vožnjo. V tem pismu pojasnjuje nadvojvoda razne zasebne reči in poroča odvetniku, da se poda na morje dne 12. julija iz luke Valparaiso. “Neue Freie Presse” se z oziroig na to pisanje pridružuje vsem tistim, ki proglašajo za neutemeljene vse govorice, da je Johann Orth nastopil prek-morsko potovanje in da se pred svetom skriva. Zeppelin ima smolo. Friedrichshafen, Nemčija, 19. jul. .— Plinarna Zeppelinove zrakoplovne družbe je bila vsled eksplozije razdejana. Devet oseb je bilo ranjenih. Vzrok nesreče je še nedognan. Malo pred poldnevom je plinomer (gazometer) razpočil in okolni zidovi so razfrčali na veliko razdaljo. Več hiš po soseščini se je zrušilo v razvaline vsled pretresa po eksploziji, dočim so druga blizule-žeča poslopja, čeprav se niso podrla, vendarle izgubila svoja okna in vrata. Razpok je bil slišati več milj naokrog in celo onostran Bodenskega jezera. Okolica ni gosto pozidana in stanujejo po nji povečini zaposlenci Zeppelinove tovarne. (Pozneje.) Dognano je, d,a sta se pripetili dve eksploziji. Kotel, ki je vseboval vodikov plin, s katerim se napolnjujejo Zeppelinovi zrakoplovi, je razpočil. Potem" je sledila druga eksplozija, ki je dvignila streho s plinarne in jo raznesla v drobcih naokrog. Vojaške vaje po zraku. Metz, Nemčija, 16. jul. — Tu so se pričele vojaške vaje po zraku v večjem obsegu in pod okoliščinami, kot so v vojni. “Zeppelin I.” se je dvignil ob 6. uri zjutraj in je poletel na ogledo-valno plovnjo v smeri proti Dieden-bofnu, da dožene delovanje tamkaj zbrane divizije, in to je dovršil, ne da bi prišel v okoliš sovražnega ognja. Zrakoplovnim častnikom je ukazano, svoja opazovanja sporočiti tukajšnjemu glavnemu stanu. Razdalja do Die-denhofna in nazaj znaša kacih 40 milj in plovnja traja osem ur. Razun rednega moštva deseterih mož je imel “Zeppelin I.” na krovu še tukajšnjega guvernerja in več redovnih častnikov. Tudi “Parseval” in “Gross” sta se udeležila vaj. Vsled nedavnih nezgod, ki so se pripetile zrakoplovoma “Deutschland” in “Erbsloeh”, so vojaška oblastva odredila, da se mora pred začetkom vsake plovnje dognati dozdevno vreme. Španci v strahu. Barcelona, 18. jul. — Velika bojazen je opaziti tukaj v policijskih in vladnih krogih zaradi bližanja obletnice barcelonskega upora z dne 27. julija 1909. Upor je navstal iz protesta proti nadaljevanju vojne v Maroku. Ker so bili sklicani k orožju rezervisti v po-množitev ekspedicijskega voja, je prišlo do splošnega štrajka, do požiganja cerkva in samostanov ter do obilnega prelivanja krvi. Pristaši don Carlosa in republikanci prirejajo sedaj protestna zborovanja, in položaj postaja še bolj zapleten vsled grožnje delavskih organizacij s splošnim štrajkom. General Weyler, generalni kapitan katalonski, zbira čete v ogroženih krajih, da uporno gibanje takoj uduši. Cerkve in samostani, ki se je nanje bati naskokov, se opremjajo z jeklenimi vrat-mi. Zaloga bakra. Iz Washingtona se je predkratkim poročalo: Mesečno poročilo od “Copper Production Association” kaže, da se je zaloga bakra v mesecu maju pomnožila za 18,441,814 funtov. Zaloga bakra je znašala dne 1. junija 160,425,-973 funtov. V mesecu maju se je izdelalo čistega bakra 123,242,476 funtov, za 5,764,837 funtov več, kot v aprilu. Od te zaloge se je izvozilo 45,495,440 funtov, za 14,163,037 funtov več, kot v mesecu aprilu. Doma se je pa porabilo bakra 59,305,222 funtov, za 8,680,729 funtov manje kot v aprilu. Iz imenika naročnikov. — Na obširnem imeniku “A. S.” je petsto sedem in štirideset (547) naročnikov, kojih imena se začenjajo s črko “S”, in štiristo osemnajst (418), kojih imena se začenjajo s črko “K”. Toraj je 965 naročnikov pod poglavjem teh črk. Živeli! — Baš štiriindvajset (24) naročnikov na “A. S.” je, ki se pišejo: Novak. Uprav. A. S. Joliet, 111., 20. jul. — Slovenski Sokol v Jolietu napravi prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m., svoj letošnji prvi večji izlet in sicer v prijazni Waukegan, 111., na veliki piknik tamošnjega bratskega Slovenskega Sokola. Tem potom vabi naš jolietski Sokol vse cenj. rojake in rojakinje, da se pridružijo izletnikom, kajti rodoljubni naši Waukegan-čani bodo vse našince sprejeli s pravo bratsko ljubeznijo in gostoljubnostjo. Sokoli se zberejo pravočasno v svoji dvorani in potem odkorakajo na kolodvor Rock Island železnice, da se odpeljejo z vlakom ob 7. uri 55 min. zjutraj. — Veliko pozornost po celem mestu je vzbujala velikanska in krasna parada, ki so jo ob petstoti obletnici bitke pod Grunwaldom priredila zadnjo nedeljo tukajšnja poljska in litvinska društva, katerim so se pridružil^ tudi bratje Slovaki in Srbi ter slovenski in hrvatski sokoli, tako da je bila parada nekaka demonstracija slovanske vza jemnosti v Jolietu. Vse oči sta obračala nase posebno kralj Vladislav Ja-giello (g. Kareiwa) na konju in kraljica v mnogoštevilnem spremstvu jez dečih dvorjanov. V vozovih so bili opaziti tudi župan Cronin, drž. senator Barr, kongresnik Snapp, sodnik Hooper in drugi poleg čč. gg. župnikov poljske, hrvatske in slovaške cerkve. Godba je bila v sprevodu samo jedna — pač premalo! Zakaj ni bila povabljena izvrstna 'slovenska? Ta gotovo ne bi svirala "Die Wacht am Rhein'’ o tej priliki, ko se je slavila zmaga združenih Slovanov nad Nemci. Sicer pa se je vsa slavnost obnesla res imenitno. — G. Blaž J. Chulik, farmar in trgovec iz Lyonsa, Iowa, se je mudil tri dni do danes v Jolietu po svojih opravkih kot odbornik K. S. K. J. Da postane tako hitro (v nekaj mesecih, odkar se je preselil iz Jolieta v Lyons) tako imeniten in izkušen farmar, kakor je povzeti iz njegovih besed, nismo pričakovali od g. Blaža, ki se je poprej vesčas bavil s trgovino. Ampak seveda, prava slovenska korenina se hitro prilagodi vsakterim razmeram. — G. Frank Opeka iz North Chicago, 111., se je tudi mudil v Jolietu izza ponedeljka do danes kot nadzornik K. S. K. J. pri sklepanju poluletnega računa. — Gg. Math Jerman in Josip Rus iz Puebla, Colo., sta si ogledala Joliet in našo tiskarno zadnji petek popoludne na svojem povratku iz Detroita, Mich., kjer sta se udeležila konvencije Elkov kot člana dalekoznane pueblske godbe zvane “Elks’ Cowboy Band”. Povodom te konvencije je bila v Detroitu velikanska parada s 300,000 gledalci in 100 godbami iz cele dežele. Pueblska godba, pri kateri sta sodelovala poleg omenjenih dveh rojakov tudi gg. John Rus in Josip Egan, je bila odlikovana s tretjo nagrado, za kar gre zasluga predvsem njenemu dirigentu — g. Jermanu. Čestitamo! — Gospa Anton Honvatova se je povrnila z večtedenskega obiska pri svoji hčeri, gospej George L. Brožič v Ely, Minn. — Knjigarna Am. Slovenca ima veliko zalogo Katekizma za katoliške šole v Združenih Državah ameriških, ki ga je sestavil in izdal Rev. F. S. Šušteršič. Opozarjamo na to knjigo predvsem slavna vodstva slovenskih šol po naših naselbinah. Iztis stane 25 c. —Kongresnik Snapp ne bo več kandidiral za zopetno izvolitev v enajstem (jolietskem) distriktu. Zato nastopi kot kandidat Col. Ira C. Copley iz Aurore. — Ali smo prestali najhujšo letošnjo vročino? Vse kaže, da, kajti zad nje dni je bila toplina znosna in celo prijetna. Dežek je v zadnjih osmih dneh že tudi parkrat namočil žejno zemljico, čeprav nezadostno. — Škrlatica (scarlet fever) je kužna ali nalezljiva bolezen, kakor znano. Zato so posebne, takozvane kvaran tinske odredbe v preprečanje prenosa Škrlatice iz okuženih hiš v sosedne. Pa tudi glede pogrebov umrlih za Škrlatico imajo pogrebniki posebne pred pise, po katerih se morajo ravnati pod kaznijo. Tako je bil n. pr. chicaški pogrebnik W. W. Morris zadnji ponedeljek od občinskega sodnika Scovela obsojen v globo $25 in stroškov, ker je dovolil, da so se cvetlice, poprej izpostavljene okuženju po Škrlatici, ra bile pri pogrebu neke Leslie White dne 26. junija in ker je nadalje dovolil osebam, ki ne pripadajo rodbini pokojnice, da so se udeležile pogreba za Škrlatico umrle bolnice. V znanje in ravnanje navajamo to našim rojakom, ker se je primerilo že mnogo slučajev, da se tozadevnim pojasnilom pogrebnikovim ni hotelo verjeti. — Ali ste že čuli o Ferkotovem konju? Predzadnji torek je izginil iz hleva svojega gospodarja, izginil navsezgodaj in na tešče neznanokam. Po celem mestu so ga iskali tri dni in dve noči, pa ga niso našli. Gospodarju je bilo hudo, ampak naposled se je u-dal usodi in je že začčl pozabljati na brat in brat". Da, ta solidarnost, bratska ljubav preveva našo celo naselbino. Dne 31. julija, točno ob jedni uri popoldne, bo zopet “piknik” in tega prirede vsa slovenska in hrvaška društva v korist cerkve sv. Jurija. Društveniki se bodo zbrali pod vodstvom Frank Gorenca ob po! jedne popoldne na 93 prelepo živalco. Proti večeru tretjega ptr- jn Commercial Ave., odkoder od-dne pa se je zgodil čudež, da se je na- j korakajo potem proti "Lake Side mišljeno izgubljeni konj kar naenkrat , Grove na 96th St' in Ew,ng Ave ’ kaj in nenadoma spet povrnil v svoj hlev 1ten Je ravno nasPr°tl nase cerkve- Pr' in sicer čisto sam. Kje je bil? Ali na, zabavl bo f.ra,a domača godba pod konjskem pikniku? Ali ga je v teh, vodstvom Karl Medosha. Letošnji pasjih dneh popadla hipna blaznost,! cerkven11 Plkn,k obe se ne bi oziral na Ameriko. — Mrs. Anton Horwat, ki je bila več dni na obisku tukaj v Ely oziroma pri hčeri in zetu g. Geo. Brožiču, se je 12. julija podala na svoj dom v Joliet, 111. — Vreme imamo danes prijazno, toda ne prevroče. Iskreni pozdrav bralcem A. Slovenca! Elyški Slovenec. mačil. Gosp. Bluth ima svoje zemljišče nedaleč od prostora, ki je raz-merjen za bodoči Krain City. Zaznamovane so po mestu ulice in na vogalih so napisi imen ulic. Bluth ima okrog male hišice krasno njivo in vrt, obsajen z različnimi pridelki, trsjem in sacjnim drevjem; vkratkem namerava pričeti s stavbo nove prostrane hiše, in sedanje bivališče porabi za kuhi-! njo. Pred hišo ima izvrsten vodnjak. Zabil je v globočino okrog 35 čevljev železno cev in sedaj ima vode kolikor hoče, izvrstne kakovosti. Ima kravo, tele, enefea prašiča, nekoliko domačih zajcev in ravno na dan mojega prihoda kupil je troje ovac. Za soseda ima dva svoja zeta, katerih eden, Oblak po imenu, si ravnokar postavlja prostrano hišo ob lepo obdelanem precejšnjem delu zemljišča. Nedaleč od Debelakovega posestva nahaja se studenec z žvepleno mineralno vodo. Paše za živino je po pustotini dovolj in nikjer ni poznati nasledkov dolgotrajne suše, izvzemši na grahu, katerega je suša sežgala. Imel bi Vam še precej poročati, g. urednik, ali bojim se, da bi bil dopis preobširen za enkrat. Omenim naj le še, da so se vsi omenjeni rojaki prav zadovoljno izrazili; žele si edino le še več sosedov in cerkve, sicer so vsi popolnoma zadovoljni. Če mi ne zavr-žete tega, sporočim Vam vkratkem zopet kaj več podrobnosti. Zdravstvuj-te, g. urednik. Srčen pozdrav vsem rojakom širom slobodne zemlje, ki je pa najslobodnejša ob domačem ognjišču. Vam udani John J. Plautz. vencev o pridnosti, agilnosti in slovanski zavesti — moji! Vidite, odkod Vam pišem? Ponedeljek je zopet, in na počitnicah sem! Premišljeval sem, kam bi se obrnil — sam, in prišel sem semkaj! Vleklo me je neko čudno hrepenenje tje, kjer sem pred tedni občudoval goropadno ameriško reklamo... saj se menda še spominjate onega osla in bele nedolžne deklice z rožo vrtnico na deviških svojih prsih? Vse je prazno, pusto in tiho! Še morje, to veličastno morje miruje in spi, ko da bi bilo včeraj tudi ono praznovalo, se veselilo dneva Gospodovega in — plesalo! Tupatam zagledam ovelo kako guvernanto, spremljajočo nadebudni mladi ameriški naraščaj... Mladih belih in črnih zaljubljenih parov danes ni; bogve, kje sede ukočeno in brezčutno vrše svoje delo in mislijo, kdaj pride zopet nedelja, dan počitka in — zapravljanja. .. Idealne one četveronožne živali ni več in one deklice s sanjajočimi očesci tudi ne! Kje sta? Hrepenel sem po njih in ni ju! Blizu mene sedita dve dami in, obedujeta! Hkrati se ozreta na vrt, kamor jima sledi tudi moj pogled in kaj vidim? Ono živalco z dol- Krain City, Mich., 14. jul. — Slavno I uredništvo A. Slovenca! Morebiti bodete nekoliko začudeno pogledali, g. urednik, videvši napis tega lista iz Krain City, dočim Vam poštni pečat spričuje, da pismo dc\haja iz Holton-a, Mich. To je pa zaradi tega, ker v Krain City sploh še ni nikakega poslopja, in samoumevno je, da tedaj tudi pošte ne more biti. Pa pustimo to za nekoliko časa in podajmo se k stvari. Kot se gotovo še spominjate, obljubil sem Vam bil ob času svojega bivanja v prijaznem Jolietu, da Vam ob priliki sporočim kakov dopis iz svojega potovanja. Zavedajoč se, da bom ravno s poročilom iz tega kraja največ koristil svojim rojakom Vam to pošiljam, nadjajoč se, da isto v cenjenem listu priobčite, kot ste že mnogo in mnogokrat storili od raznih krajev. Minoli pondeljek odpotil sem se bil iz Chicage proti novi slovenski naselbini v takozvani Dolini Bele Reke, v sadjerejskem okraju države Mich., kamor sem bil dospel naslednje jutro. Po tukajšnji okolici pokupilo si je že nad sto rojakov svoja zemljišča in šestero izmed njih se je po svojih zemljiščih tudi že naselilo. Dospevši do malega farmarskega mesteca Holton, najel sem si konja in se odpeljal do okrog 6 milj oddaljenih zemljišč, po katerih so naseljeni imenovani novo-naseljenci. Pot me je dovedla skozi središče krasnih obdelanih farm do zaraščene divjine, po kateri sem se vozil nekoliko nad eno miljo, dokler ni sem dospel do eksperimentalne farme, katero je družba Opdyke Schmidt Land Co. letošnjo spomlad obdelala in s sadnim drevjem ter trtjem obsadi-la. Posajenih je na delu imenovane farme, ki meri 120 akrov, 400 črešhje-vih in hruškovih dreves in dva tisoč trt. Vse posajeno prav lepo raste kljub temu, da je bilo že precej pozno sajeno. Izmed trt opazil sem po paz-nem pregledovanju, da jih je morebiti okrog 5 ali 6, ki se niso prijele, in morebiti nekoliko drevesc, katerih pa nisem štel. Vse omenjeno bilo je pričeto s saditvijo šele 11. dne majnika t. 1., kar je za ta kraj silno pozno, in bi se moralo zgoditi že koncem marcija. Vmes med drevesi raste lep krompir, čebula, fižol, zelje i. t. d. Pregledavši navedeno, podal sem se obiskat rojake. Najprvo dovedla me je pot do Jos. Štruclja. Imenovani je še mlad mladenič in si obdeluje svoje zemljišče popolnoma sam. Postavil si je lično hišico, okrog katere se razprostira lepa njiva, obsajena s krompirjem, koruzo, fižolom in raznimi drugimi pridelki. Povedal mi je, da je na svojem novem domu prav zadovoljen in ostane tuf dokler spravi svoje pridelke, potem se pa poda zopet kam, da si čez zimo prisluži nekoliko denarja in se povrne spomladi zopet tja farmo. Poslovil sem se od njega in po še ne polurni hoji dospel do zemljišč rojaka F. Debeljaka, katerega sosed je F. Rupar. Prvoimcnovani ima velik kos obdelanega sveta, obsajen z raznimi pridelki, nekoliko drevesi in trtami; ravnokar mu je dodelana prostorna nova hiša s 4 sobami v pritličju. Ima tudi kravo in eno prase, ter nekoliko kokoši; v dolini pod hišo ima izvrsten studenec z mrzlo vodo in po ravnini se razteza okrog 10 oralov obdelanega in obsajenega zemljišča, s hlevom, svinjakom' in kurjim hlevom na njem. Tik njegove meje stoji hišica Ruparja, ki ima tudi že nekoliko ¡zorane zemlje okrog nje; bil je pa zaradi nezgode v družici odpokljcan za letos nazaj na svoj prejšnji dom. Podal sem se naprej in dospel do že 23 let poznanega mi rojaka Marko Blutha, kjer sem se tudi za čas svojega bivanja tukaj udo- New York, 17. jul. — Prikupljiva cerkvica Matere Božje Vnebovzete v prijazni gorski vasici Haverstraw, New \ ork, je dne 17. julija t. L, veselo pozdravljala dveh naših vrlih rojakov iz New Yorka, Alojzija Svetlin in Ano Mušič, ko sta si podala roki v neraz-družljivo zakonsko zvezo. Sveti obred je zvršil domači župnik Rev. Alojzij Leo Blaznik, nakar je daroval peto sv. mašo. Ženinov brat Ivan je bil starešina, njegova sestrična Mary Svet lin pa družica. Oba novoporočenca prihajata iz mengeške fare. Ženin je živel nekaj let v Clevelandu, nevesta pa je bivala v New Yorku, kjer ji spadala v krog tistih poštenih in dobrih kranjskih deklet, s katerimi se slovenska naselbina v New Yorku po pravici sme ponašati. Naj dobrotno nebo spremlja novoporočencev pota. S. North Beach, L. I. City, 18. jul. — Dragi gospod urednik: — “Non omnis moriar!” “Duhoviti” moji dopisi v Amerikanskem Slovencu bodo pričali poznim rodovom poangleženih SIo- gimi ušesi, katero je tudi Bog vstvaril in jo kljub temu človek zaničuje, se ji roga in smeje... Pase se to božje stvorenje tam v vrtu, okrog njega ua skakljajo zajčki, piščeta in mal psiček in ni jim dolgčas — kakor meni.. . Pogled mi hiti v daljavo, v duhu iščem ono ulico, katero so “Pine” nazvali in v duhu gledam ono bitje, katerega prstki hite neumorno po belem papirju; gledam ono nedolžno lepo oko in deviško-beli njen obrazek, pred katerim se bolna moja duša klanja, jo moli in prosi košček ljubezni... Nekaka sentimentalnost se me po-lašča! Tako čuden se mi zdi ta svet! Zakaj hitimo s tako hitrostjo tje — kjer jenjajo vse ženske radosti? Zakaj mislimo tako malo na življenje onkraj groba? O, koliko je teh “zakaj”! Dovelj o tem! Treba bo vrniti se tje proti. New Yorku in jutri krenem zopet kam driigam in sam! Omeniti Vam moram, četudi le samo privatno, nekaj društvenega! Včeraj smo imeli II. letno občno zborovanje gl. podružnice sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Napovedano je bilo sicer že za ob y2 6. uri zvečer, vendar pa naša točnost se (Nadaljevanje na 7. strani.) Ako rabite plin za kuhanje, zakaj si ne dobite najboljšo peš? Deluje direktno, kuha. Je najbolja, ker najbolje Kuha hitreje in porabi manj plina. Urejena je, da ne potrati nič plina. Ena manjša peč stori za dve veliki drugih vrst. Vaš račun za plin bo polovico manjši. Pridite in si oglejte naše peči na plin, so posebno dobro narejene. BARRETT HARDWARE CO. p North Ottawa Street JOLIETj ILLINOIS Severova Zdravila so pripravljena po predpisih na temelju pravilnih in znanstvenih načel. Telesna moC pojema z leti starosti, ampak lahko si ohraniš telesno moč in se občuvaš raznih bolezni vsled starosti, ako uživaš Severov Življetiski Balzam Povrača moč prebavi, tako da ves ustroj krepi in poživlja. Izpodbuja oslabele in otrpla čreva, tako pospešuje izločevanje obrabljene in puste tvarine. Pomaga naravi pri čiščenju krvi. DRAGOCENO KREPILO ZA STARE IN MLADE OBEH SPOLOV. Cena 75 centov. KUPUJTE SEVEROVA ZDRAVILA OD SVOJEGA KRAJEVNEGA LEKARNIKA ALI TRGOVCA. PAZILE, DA SE NAHAJA IME “SEVERA” NA VSAKEM ZAVOJU. Zdelani živci vedno slabo vplivajo na telesno zdravje. Vsa telesna prebavila trpe vsled nedostatne živčne sile. Zato je zanesljiva živčna topika zares potrebna. Severov Nervoton prav uspešno povrača moc živčevju. Pomirjevalno vpliva na živce, teši raz-dražbo živčnega ustroja, preganja nespečnost, potrtost, glavobol in splošno živčno onemoglost. Cena $1.00. Prva pomoč za kite, mišice, živce, meso, kadar so prenapete, ¡zvinjene, odrgnjene, otis-njene ali kakorkoli poškodovane, da se pojavi bolečina in vnetje, je Severovo olje sv. Gottiarda ki brž olajša bolečino. Nekoliko obkladkov zmanjša otekline ter kmalu povrne poškodovanim delom njihovo pravo podobo in prejšnjo moč. To je splošno domače zdravil za bolečine m poškodbe. Cena 50c. Naš zdravniški oddelek vam je na uslugo. Svet zastonj. W. F. Severa Cc. CEDAR RAPIDS IOWA IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. __ V Ameriko z ljubljanskega Juž-„ega kolodvora se je odpeljalo dne 23. junija 52 Slovencev, 5 Srbov in 23 Ma- cedoncev. Odlična Američana v Ljubljani. Ljubljanski “Slovenec” z dne 28. jun. poroča: Amerikanca, gg. dr. William j Thomas, univer. profesor in Mr. george A. Dorsey, sourednik lista “The Chicago Tribune” iz Chicage sta počastila včeraj s svojim obiskom tu itajšnjo “Deželno zvezo za tujski promet”. Daljna gosta sta si ogledovala l veliko pozornostjo pokrajinske slike naše, naravnih krasot tako polne domo vine, prav posebno pa so jima ugajale fotografije naših deklet, svatov, pastir jev in ribičev v narodnih nošah, katerih lepo zbirko sta vzela seboj, da jih objavita, čim se povrneta domov, v tamošnjih listih. — Alojzijevišče v Ljubljani, t. j. nekak dijaški zavod, iz katerega so izhajali pozneje bogoslovci, je prenehal kot zavod s koncem minolega šolskega leta. Letos je bilo še 25 gojencev iz 6., 7. in 8. razreda. Kolikor jih še preostane za prihodnje šolsko leto v zadnjih dveh razredih, se bodo premestili v nov dijaški konvikt v Marijanišču. Kaj bode poslej na mestu sedanjega Alojziievišča? Pravijo, da bodo imel' bogoslovci tu svoje šole in v prostih u-rah porabo razsežnega in lepega vrta. —Alojzijevišče je bil znamenit zavod, ki ima sploh za razvoj kulturnega življenja v Slovencih velikanski pomen. Odkar je leta 1846. pokojni knez in škof Anton Alojzij Wolf ta zavod zasnoval, se je v njem razvijalo med mladino živahno življenje, se je pri premnogih mladeničih napravil trden temelj za poznejše plodonosno delovanje. Zlasti za razvoj slovenskega jezika se je v zavodu mnogo storilo. Literarno glasilo “Domače vaje”, ki so je ustanovili dijaki takrat, ko je bil osmošolec sedanji knez in škof Anton Bonaventura, se je ohranilo do danes in obhaja letos 40 letni jubilej. — Na škofovi gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani je bilo minolo šolsko leto 210 učencev. — Nemška šola v Mostah pri Ljub-lljani je, kakor poročajo iz Ljubljane, skoro zagotovljena. Dr. Ambroschitsch kot zastopnik “Suedmarke” je obljubil, da se šola postavi že letos. Češki agrarci zvesto stojijo na strani Slovencev, tudi mladočeški poslanec Hrasky je pripravljen za obstrukcijo. (Op. ur. A. S.: Medtem je bil državni zbor dne 5. jul. odgođen ali poslan na počitnice do jeseni, in sicer vsled nezlomljivosti slovenskočeske obstrukcije ter vsled dogodkov v Poljskem klubu, kjer so zaradi neizpolnjenih obljub v prid Galiciji zarožljali proti nemški vladi.) trgovski tečaj. Zagrešil je razne sleparije z menicami, ponarejenimi podpisi itd. ter oškodoval več oseb v Ljubljani. — Kranjska na veliki lovski razstavi na Dunaju je zelo častno zastopana. Za razne razpostavljene predmete so dobili odlikovanja knez AVindisch-graetz, baron Born, Schrey, K., Jelovšek, Rus in drugi. Gospod dr. Tavčar je razstavil “tri krikeljčke”, ki pa niso odlikovani. Razstavljeni predmeti §e bodo po končani mednarodni lovski razstavi razstavili tudi v Ljubljani v “Mestnem domu”. Kakor čujemo, se bo razstava v Ljubljani, še znatno pomnožila. Na dunajski lovski razstavi niso zastopani tako odlični lovci, kakor n. pr. notar g. dr. Schmidinger in drugi. — Veliko zanimanje vzbuja na dunajski lovski razstavi bogata zbirka ‘Postojnske jame”. Cesar si je natanko ogledal ta oddelek dne 16. junija. Cesarja so močno zanimale mnoge velike slike iz Postojnske jame, trije velikanski stebri, zlasti beli kapniški steber, dalje človeške ribice, črepinje jam skih levov in medvedov, kakor tudi iz-kopine nekdanjih jamskih prebivalcev. Vladarju se je povedalo, da se bo v prihodnje zistematično raziskovalo Postojnsko jamsko omrežje, kakor tudi splošni kraški podzemeljski svet. V ta namen se namerava sezidati mednaroden muzej za jamoslovje v Postojni. To sporočilo je vzel vladar na znanje z velikim zadovoljstvom. Tudi misel, da bi se vršila znanstvena raziskovanja v korist gospodarstvu po kraških deželah, zlasti glede osuševanja in pre-skrbovanja z vodo, je cesar pozdravil z vidnim veseljem. Zanimivo je, da se je vladar spominjal notic, ki so jih prinesli časopisi pred nedolgim časom o novih jamskih hodnikih, ki so se našli v Postojnski jami. — 500 K ukradel. V Zgornjih Pirn-čah je krojač Ivan Nachtigal, rojen leta 1869. v Smledniku in tja pristojen ukradel posestniku Jožefu Petaču iz suknjiča, ki je visel na zidu, 500 K in jo popihal proti Ljubljani. — Petindvajsetletnico “Družbe sv. Cirila in Metoda”, ki rešuje slovensko deco v obmejnih krajih, so praznovali v Ljubljani dne 3. julija velesijajno ob ogromni udeležbi rodoljubov iz cele Slovenije. —Ciril-Metodova družba je imela 1. 1909. dohodkov 187,087 kron 10 vin. (leta 1908. okroglo 136 tisoč, 1. 1?07. okroglo 85 tisoč in leta 1906. okroglo 56 tisoč). Dohodki družbe so se v zadnjih treh letih več kot potrojili, v primeri z letom 1900., ko je imela družba le 33 tisoč kron letnih dohodkov, pa več kot popetorili. Stroškov pa je bilo lani 174,103 K 95 v. Družba namerava drugo leto izdati s pomočjo Kotnikovega in Pollakovega volila pol milijona kron za nove šolske stavbe. Vsi izdatki za bodoče leto so preračunani na 687,400 kron, redni dohodki pa 136,700, torej je primanjkljaja 550,700 kron. — Mislimo, da je ta razmeroma krasna bilanca le nova vspodbuda za vse narodne in rodoljubne Slovence, da vsak po svoji moči podpirajo slavno šolsko družbo pri njenem velevažnem narodno-prosvet-nem delu. •— Legati Ciril-Metodovi družbi. Sedaj je definitivno rešeno, koliko bo dobila družba čistega iz Kotnikovega in Polakovega legata. Iz Kotnikove zapuščine dobi čistega 427,000 K, iz Polakove pa 150,000 K. Obe svoti nad Pol milijona kron ima družba že v rokah, in bo uporabljala od njih le obresti. — “Branibor”. Dne 2. julija se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor gospodarskega obrambnega društva Branibor” ob lepi udeležbi rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin. — Mestni dekliški licej v Ljubljani. Iz III. izvestja (za šolsko leto 1909-10) posnemamo: Gojenk je bilo na mestnem dekliškem liceju 182, v višji dekliški šoli 120, od prvih 24, od drugih 6 iz Štajerske. Slovenk je bilo 178 na liceju, 119 v višji dekl. šoli, Čehinje 3 na liceju, 1 v v. d. š., in 1 Hrvatica na liceju. Učni uspeh je bil jako časten. — Tri nagle smrti v Ljubljani. Ko je prišel dne 3. jul. zvečer branjevec Jakob Turk v svoje stanovanje na Emonski cesti, je našel svojo ženo mrtvo v postelji. — Mrtvega so našli isti večer na dvorišču hiše št. 14 na Krakovskem nasipu kleparskega pomoč nika Karola Dernovšeka. Prišel je domov z neke veselice nekoliko vinjen potem pa zopet odšel. Pokojnik je bil vdan alkoholu in je na naglo smrt vplivala tudi kostna tuberkuloza. Zapustil je žčno in tri nepreskrbljene otroke. — Srčna kap je zadela istega večera v Lattermannovem drevoredu trgovskega sotrudnika gosp. Milana Pelana, ko se je vračal z veselice. še danes, ko ni več tlake, redil na svojo škodo zajce in fazane za grajščake? Ko je imela gospoda lov, niso kmetje imeli fižola niti za domačo rabo, odškodnine ni hotel nikdo plačati, posestnike so preganjali kot divjačino. Grajščak naj lovi race ob vodi, zajce pa naj kmet postrelja, da mu ne delajo toliko škode. Kmet podpiraj, kmeta, svojega soseda in domačina, ne pa tujca grajščaka! — Ponesrečen premogar. Umrl je v deželni bolnici Janez Jermene, 61 let stari vpokojeni premogar iz Zagorja ob Savi. Blizo Zagorja je klanec, a ker ni imel zavore pri vozu, se mu je konj splašil, prevrnil voz, raz katerega je Jermene padel. Zadobil je smrt-nonevarne poškodbe, za katerimi je ponesrečeni umrl. — Treščilo je v noči od 26. na 27.. jun. v hišo posestnice Marjete Homo-vec v Zadlogu, občine Črni vrh nad Idrijo. Pogorelo je vse do tal s pohištvom vred. — Omenjeno noč je silni vihar podrl več kozolcev v občini. KOROŠKO. — Ubil se je dne 3. julija na poti na Višarje 30 let stari Janez Žvab, delavec na železnici na Jesenicah. Mož se je v raznih gostilnah napil žganja, ki ga je vrglo preko skal. Bil je takoj mrtev. — Trgovina Maurer v Borovljah je prišla v konkurz. — Ustrelil se je v Celovcu 20. jun. ob 6. uri zjutraj s puško korporal pri 17. pešpolku J. Detela, rojen v Gradcu Puško je nastavil na spodnjo čeljust in sprožil. Krogla je prodrla celo glavo in strop. Prejšnjo noč je bil še pri — Suedmarkfeiisr na Križni gori. Zapustil je baje" pismo, v katerem se pritožuje čez svojega stotnika. Vojaška oblast bo seveda po stari navadi vse utajila! leizdaje, so začeli stavkati z gladovanjem. — Umor na ulici., V Trstu je 51 letni brezposelni Gjurovich, bivši poštni oficijal, pozneje tehtar v prosti luki, na ulici srečal tehtarja Cherina in ga po kratkem pogovoru s kuhinjskim nožem zabodel v prsa. Cherin je vsled zabodka v srce umrl. Gjurovich je pa na policiji dejal, da je Cherina. ki ga je spravil ob službo v prosti luki, na ulici prosil, naj mu spravi kako službo, a Cherin da mu je rekel, da zanj ni dela. To ga je popolnoma zmešalo, stemnilo se mu je pred očmi, in zabodel je Cherina z nožem, ki ga je kupil, da.umori sebe. — Zrakoplovec Rusjan se je dvignil dne 23. jun. na Velikih Rojcah v navzočnosti koroških inženirjev-zrako-plovcev Heima in Zablatnika ter tržaške avtomobilske jurije v zrak 40 m visoko ter letel okoli in okoli Rojc. — Strela ubila človeka. Dne 23. jun. okrog sedme ure zvečer je bila v Litiji velika nevihta; strela je udarila na Grbinu v Kmečovo hišo, vžgala ni, pač pa ubila gospodarjevega brata Ivana Tomažiča ravno pri večerji, ko je prišel od dela s topilnice. Omamila je tudi gospodinjo. Mladi gospodar je vsega obžalovanja vreden tembolj, ker je v teku pol leta zgubil očeta, mater in brata. — Na Spodnjem Logu je strela v tem času požgala par kozolcev. — Strela je ubila v Podolnici pri Horjulu dne 25. jun. zvečer okoli pol desete ure dvajsetletnega mladeniča, bivšega dijaka Ivana Vodnika. Obleko mu je raznesla križem in ga ranila na glavi in roki. Bil je v trenotku mrtev. Njegovega tovariša je strela onesvestila, ko pa je prišel k sebi, je pričel klicati ljudi na pomoč. — Samoumor vojaka. V Beljaku se je ustrelil dne 23. jun. zarana s svojo službeno puško vojak Mihael Pavlič. Zapustil je dve pismi, eno svojemu dekletu, drugo starišem. Vzrok samomora je bila baje nesrečna ljubezen, ker se je mati silno branila, da bi se oženil s svojim dekletom. — Lahom šole, Slovencem figo. Italijanska zasebna gimnazija v Pulju, ki je bila lani ustanovljena, bo že letos podržavljena. Tako podpira država Lahe na šolskem polju, vrhutega jim HRVATSKO. — Djakovar, 30. junija: Včeraj je bil instaliran novi škof dr. Iv. Krapac. — Zagrebški parni mlin je kupil, kakor poročajo iz Zagreba, g. Vinko Majdič za 850,000 kron. — Ivan vitez Trnski umrl. Dne 30. junija je v Zagrebu umrl zadnji Ilirec, veliki hrvaški pesnik Ivan Trnski, star 91 let. Njegove so pesmi: “Oj banovci”, “Ljubimo te naša diko”, “Oj jesenske duge noči.” Emil Bachman — Jurij Žerjavic umrl. V Mariji Bistrici je umrl župnik Jurij Žerjavic, star 68 let. Ž njim je padel v grob eden najodličnejših narodnih hrvatskih duhovnikov. Bil je prožet Stross-mayerjevega duha, poln vroče ljubezni do naroda in njegovega napredka. Svojo ljubezen do naroda je dejansko, pokazal nedavno, ko je poklonil za ustanovitev hrv. tehnike 200,000 kron. Društvo “Ljudevit Gaj” na Suša- podari še vseučiliško pravoslovno fa-1 ku pri ,Reki’ ka‘ero. ;,ma namen’ da kultato na Dunai,, ustanavlja hrvatske sole, v prvi vrsti na Reki, je od hrv. vlade potrjeno. — Gospodinjsko šolo ustanovi deželni odbor v Šmihelu pri Novem mestu. . — Gluhonemi otroci na Kranjskem. Točasno je na Kranjskem 60 gluhonemih otrok, in sicer 37 dečkov in 23 deklic. Od teh jih je sposobnih za sprejem v zavod za gluhoneme 29 dečkov in 16 deklic, od katerih jih je v deželnem zavodu 9 dečkpv in 5 deklic, medtem ko 8 dečkov in 7 deklic ni sposobnih za sprejem. . — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem so ustanovili v Ljubljani dne 29. junija. Vodi ga kuratorij, katerega predsednik je Ivan Kregar, pod predsednik dr. Windischer, blagajnik Franc Pust. Dan 29. junija je bil v Ljubljani posvečen ves obrtniškemu stanu, oziroma obrtniškim vprašanjem. Dopoldne se je vršil shod obrtnikov, ki ga je sklical deželni odbor. Govorilo se je na shodu o “zavodu za pospeševanje obrti”, ki ga je ustanovil deželni odbor, o deželnem obrtnem svetu, o maloobrtnem kreditu, o organizaciji obrtnega stanu. Popoldne se je vršil poseben shod obrtnikov, sklican od “IJeželne zveze obrtnih zadrug”; na tem shodu so se stvarno pretresavala obrtna vprašanja. Predlagalo se je med drugim, naj bi se za vse slovenske dežele osnovala “Zveza slovenskih obrtnih zadrug”. — Auerspergov gozd v bližini Borovnice so kupili za 280,000 kron g. Kobi in tovariši. — Slovenski poslanci za slovenske Pravice. Celovški “Mir” z dne 2. jul. P>še: Vlada z vso silo hoče dati Lahom v>soke šole, Slovencem pa kaže fige in ne da niti ljudskih šol. V Trstu že Pad 20 let prosjačijo Slovenci za ljudske šole za 20,000 otrok, pa Lahi tega pripustijo. Kako je s slovenščino Po koroških šolah, ve vsak, kdor se je s koroškimi razmerami količkaj pečal. iNe tretjini koroških Slovencev goto-ne zna pisati v svojem maternem kziku. Slovenskih srednjih šol, slovenske visoke šole že dolgo zahtevajo Slovenci, pa nam jih vlada ne da. Slovenski davkoplačevalci morajo plačevati za vse te številne nemške šole, pa naj bi še za laško univerzo odpirali mošnje. Opravičeno so se od-‘°cno uprli proti temu slovenski poslanci, in ker se jim je Bienerth samo r°gal, so začeli v proračunskem odse-*u z obstrukcijo. V torek je govoril P°sl. Gostinčar slovensko celih 11 ur. 7a njim govorita dr. Korošec in Dem-Slr> potem drugi izmed Jugoslovanov. •—• Izumi domačinov. Deželni poslanec baron Codelli se še vedno mudi v Dubrovniku in Kotorju, kjer poizkuša svoj izboljšani patent za brezžično brzojavljanje in svoj izboljšani te-leoskop. — Vodja ljubljanske mestne elektrarne g. Fakin pa prireja nov aero plan, ki bo imel, kakor se čuje, neko posebno prednost od dosedanjih. Kakor znano je gosp. Fakin ustanovil prve električne centrale na Kranjskem. — Zbala se je strele ter se — ubila. Ubila se je v Slapah pri D. M. v Polju neka ženska, ki se :e zbala strele in je v strahu zbežala po stopnjicah. Ženska je na stopnjicah padla in si tako pretresla možgane, da je ponoči umrla. I----------- ŠTAJARSK0 —Dr. Verstovšek izvoljen. Pri nadomestnih državnozborskih volitvah v okrajih gornjegrajskem, šoštanjskem, slovenjgraškem in marenberškem ter v kapeljski in gradiški občini je bil dne 5. julija izvoljen kandidat Slovenske kmečke zveze, prof. dr. Karl Verstovšek s 3,179. glasovi. Liberalni kandidat Ivan Kac je dobil 1730 glasov. Vo-litveni boj se je vodil na obeh straneh strastno, kakor nikdar poprej, tako da je razpor med strankama sedaj še večji. — Občinske volitve v Škofjivasi so se dne 1. julija završile. Narodna stran ka je dosegla v tej, še pred nekaj leti od celjskih Nemcev, zvezanih s tamo-šnjimi nemškutarji, ogroženi občini pri teh volitvah sijajen uspeh. — Velika Slomškova slavnost. V nedeljo 26. junija je bila pri znani krasni cerkvi sv. Urbana pri Mariboru velika slavnost v spomin petdesetletnice sloveskega blagoslovljenja le-te cerkve po rajnem nesmrtnem škofu Slomšeku. — Toča na Bizeljskem je napravila ogromno škodo, posebno v kat. občinah Drenovec in Gornja Sušica, kjer je skoro ves pridelek uničen. — Umrl je pri Sv. Štefanu poleg Šmarja trgovec in gostilničar Jakob Planinšek, star 38 let. —-Nagle smrti je umrl na Bizeljskem Jožef Strgar, posestnik in muzikant v Novi vasi. — Pogačar ujet. Znani ropar in tat Pogačar, ki je pobegnil iz zaporov v Celovcu, se je koncem junija klatil okrog Zagorja ob Savi. Na dan sv. Petra in Pavla zvečer so ga pa orožniki ujeli in pripeljali v zapore v Litijo, a dne 1. julija so ga eskortirali v Celovec, kjer pride pred poroto. Bil je s selitvijo prav zadovoljen, češ da je v Celovcu “boljša košta”. — Na devet let težke ječe je bil obsojen v Trstu pred poroto Franc Graj-zer, zidar, doma iz Smlednika na Kranjskem, ker je zabodel svojo bivšo ljubimko Marijo Petelin. — Zaprt slepar. V Ljubljani so zaprli Janeza Štuheca, doma iz Muršča-ka pri Kapeli, rojenega 1. 1889, ki je v Ljubljani na Zadružni šoli absolviral — Celje. Zopet samomorilec. Dne 3. jul. je našel pes fotografa Perisicha truplo emajlnega mojstra v Westenovi tovarni J. Schadena, ki se je obesil v gozdu Zagradom. Schaden se je pred nekaj dnevi skregal v tovarni m si v jezi vzel življenje. — V enem mesecu so bili torej v Celju tri samoumori: vojak Žnidaršič, gospodična Sadnik in h koncu zdaj še Schaden. — Maribor. Število ženskih samo-umorov v našem mestu je vedno večje. Dne 2. julija zjutraj je z dravske brvi skočila v Dravo neznana, črno oblečena ženska. Valovi so jo odnesli naprej. Trupla dosedaj še niso našli. — Ona ženska, ki je dne 25. junija skočila v Dravo, se imenuje Marija Vrečko, doma iz Verhol pri Konjicah. Maja in junija je pet žensk iz samomorilnega namena utonilo v Dravi. — Cirkovški lov so prevzeli domači posestniki. Tako je prav! Kdo bo kultato na Dunaju. — Na gimnaziji v Gorici je bilo v nedavno zaključenem šolskem letu 623 učencev, od teh 302 Slovenca, 263 Lahov, 50 Nemcev. In zavod je — nemški! Ker gre dozdajni ravnatelj Simzig v pokoj, vodi zavod začasno prof. Žnidaršič. — Laška “Lega Nazionale” je dobila novo himno, ki jo je napisal hrvaški renegat Balaclava (Belaglava). — Rudarska stavka je izbruhnila v Labinju v Istri zaradi krutega postopanja z delavci od strani uradnikov. — Mazzinijanski mladiči v Trstu, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi ve- ZAPOMNITE Sil Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite Angleščine bre> učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleške ga Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s.- lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 ir je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjigi 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. . Slovanski tvorničar društvenih o4-znakov (badges). regalij, kap bande« m zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Bray-eva Lekarna ¡še priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. VV. Woodruff, ass’t kasir. [mal Kapital $100,000.00. Barber Building J-oliet, IIL TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3 % O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal M denarje v staro domovino K se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovtncev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. New York, N. Y., 82 Cortlandt St., ali na njeno podružnico 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. Ljublanska kreditna banka v Ljubljani STK1T LHJEYE ULICE 2 sprejema vloge na knjiži«© in na tekoči 1 Qi račun ter je obrestuje po čistih ^ 112 /C o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. f A-Míerikanski Si £>venec Ustanovljen 1. i891. Prvi, največji in edini slovensl katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek 5L0VEM0-AM. T1SK0THA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. gotovi ljudje “voditi za nos”? Opica, toplega vremena. In ob vročem vre-ki človeka vodi na vrvi, ga ima v obla- j menu, bolj nego v katerikoli drugi let-sti, da mora privezanec zanjp storiti,! ni dobi, moramo biti skrbni glede svo-kar stori Vad ali nerad. Opica po je diete. Predvsem potrebujemo manj storjenem delu pobira denar in vrže \ hrane med poletjem nego v drugih do- človeku skorjico. To je žalostno! bah — in “lajše” hrane. Več pozorno- Sedaj pa k porabi — to je položaj ! sti treba obračati na njeno pripravo tistega, ki je suženj kake strasti; vrv j in na postrežbo z njo. Jesti moramo ima za vratom in se daje voditi od: bolj počasi, bolj premišljeno, in pri- Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na; AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. opice; ta je mnogo na slabšem. Nima za vratom morda samo vrvi, marveč ima težko verigo; strast, z železno palico za njim, ga poganja. Niti za hip svobode, nič miru. Časih bi rad nehal, a strast ga priganja naprej, kakor bi mu kričala: ‘‘Stopaj, stopaj; imeti moram vse, kar je tvoje: mir, zdravje, srce, dušo, vest; vlači se skozi blato, prodaj mi svoje človečanstvo, svojo čast, srečo svoje družine, svojo ubogo ženo, svoje otročiče.” In za vse to mu daje strast nekoliko smrdljive naslade. Telefoni; Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the 4LOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application, Prva in edina slovenska unijska tiskarna. < T^Apiipi^) CCHJN ¿IL> CERKVENI KOLEDAR. 24. jul. Nedelja Kristina, dev. m. 25. ti Pondeljek Jakob, apostol.’ 26. ti Torek Ana, mati M. D. 27. “ Sreda Pantaleon, muč. 28. ti Četrtek Inocencij, papež. 29. “ Petek Marta, dev. 30. tf Sobota Abdon in Senen. KRŠČANSKI KAŽIPOT. VII. Nekatere dolžnosti posvetnjakov. O priložnosti se razgovarjamo o javnih razmerah med katoliškim ljudstvom, ki so še daleč od popolnosti, tako v življenju katoliških mas, kakor tudi pod zlim vplivom politike in za-konodajstva. Pritožujemo se; posvetujemo se in vendar rajši ne storimo ničesar. Pa pravi kdo: ‘‘Nekaj se mora storiti... Skup treba držati.. . toda ... toda..Šlo bi pač, pa ne gre; zakaj ne? Ker ne stori vsak lajik svoje dolžnosti. Kaj pa je storiti? Neki lajik odgovarja na to: 1. Podpiraj iz vseh svojih moči ka-toliška in družabna dela, kakršna so: katoliška šola, katoliška ‘društva, mi sijoni, predavanja, posvetovanja itd. 2. Naroči si nekaj dobrih katoliških časopisov; kupuj dobrih knjig, po svojem premoženju. (Če ne moreš nobenih kupiti, izposojuj si jih iz knjiž niče.) Podpiraj pisatelje, urednike knjigarne, namreč poštene, ki ničesar ne pišejo, objavljajo ali prodajajo, kar ni v poštenem in verskem duhu. Dajaj tudi na posodo in med ljudi, kar imaš tako kaj dobrega pri roki. 3. Če te vabijo na zborovanje, ki ima namen osnovati kako dobro delo, se ga udeleži zagotovo. Ne pravi: “ne razumem mnogo o tem,” kajti mnogo se utegneš pri tem naučiti. 4. Ako si član kake družbe, društva ali odbora, ne izgreši nobenega sestan ka. Nkdar ne reci: “Saj opravijo pač brez mene.” Stori svojo dolžnost. Ne bodi trmast. Časih postaneš trmoglaven, če imaš opraviti z osebami, ki so še trmoglav nejše nego si ti sam. Ako bi vsakdo znal popustiti ali prijenjati, ne bi bilo nikakih prepirov na svetu. Zlo tiči v tem, da vsakdo misli, da ima on prav in zato noče odjenjati. In vendar ne moreta imeti oba prav, vsaj prvi manj prav nego drugi. Vzemimo, da imaš ti prav v ponajveč slučajih, pa moraš vendar priznati, da v drugih slučajih nimaš prav. Tako se torej dogaja, da v nekaterih slučajih trdovratno trdiš, da je nepravo pravo. Če pa odjehjaš potem izvršuješ dejanje pravičnosti in ljubezen do bližnjega. Popuščanj donaša mir. Seveda se ne sme popu stiti, kjer gre za zapovedi božje in uke cerkvene. poročati je daljši odpočinek po jedi. Morda je res, da ne bi bilo take reči kakor je trpljenje vsled vročine, ako bi jedali pravo hrano in o pravem času. Avstrijski Lloyd je imel 1. 1909. nad 10 milijonov kosmatega dobička. Port Artur je proglasila japonska vlada za mednarodno luko, služečo trgovskim in bojnim ladijam. žaradi slabe hrane je izbruhnil v garnizijski bolnišnici v Przemyslu ob avstro-ruski meji štrajk z gladovanjem. Uvedena je preiskava — seveda najbrž proti stavkujočim. Bog v družini. Med nekaterimi narodi v severni Evropi je še lepa navada, da zbira go-podar po dnevnem delu vse svoje domače okrog sebe, da jih opominja in poučuje, kako imajo izrekati sv. ime božje itd. To je preprosto, ampak pobožno in ganljivo. Tako poglabljamo se v svoje opravke, da je res prav dobrodejno, vsaj zvečer zbirati se za nekaj minut v duhu in se po krščansko pogovarjati ob domačem ognjišču. Gorje gospodarju, ki je vsled svoje pomanjkljive pobožnosti izgubil pravico, dostojno govoriti med svojci o ljubem Bogu! (Dalje sledi.) SMRTONOSNI PRAH. V zadnjem letnem poročilu delovnega urada Združenih Držav za 1909 se omenja neka preiskava o usodni logi, ki jo igra prah za splošno zdravstveno stanje. Preračunjeno je, da bi se v deželi lahko rešilo življenje več nego 22,000 ljudi na leto, ako bi se zboljšali samo prevetrovalni pogoji po delavnicah, v katerih je zrak nasičen s “smrtonosnim prahom”. Število slučajev tuberkuloze ali recimo jetike bi se zmanjšalo za tretjino. 24,8 odsto smrtnih slučajev med tovarniškimi delavci povzroča po tej postavki prah iz organskih prvin in 36,9 odsto kovinski prah. Najvišja številka se dosega pri delavcih ob drgalnih ali strgalnih strojih, in 49,2 odsto smrtnih slučajev povzroča pri teh tuberkuloza. Iz navedenih številk je razvidno, da je eden glavnih vzrokov umrljivosti med delavskim prebivalstvom pripisati pomanjkanju čistega zraka. Prah v prostorih, ki morajo v njih delavci bivati večji del dneva, je škodljivejši nego učinek in posledek nalezljivih bolezni; polegtega je to okuževanje v prahu-polnem zraku še posebno olajšano. Saj ie stara izkušnja, da nudi delo pod milim nebom nasproti onemu v zaprtih prostorih z njihovim neprestano vzdi-gajočim se prahom prav izvenrednih prednosti. Prevetrovanje prostorov 'ahko do gotove mere zmanjša hude kvare, ki jih prah donaša seboj za vse notri zaposlene delavce, tako da je torej nujno potrebno stalno zdravstveno nadzorstvo. Kot “smrtonosen prah” se označajo vsi najmanjši delčki trdine ali snovi, ki se pri rabi odkruševajo od orodja ali izdelovanih predmetov. Od kakršnekoli snovi se ti delčki odločujejo, vedno postavljajo delavca v nevarnost, ker prodirajo skoz usta in nosnici v pljuča ter se oprijemajo sap- KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM. V zadnjem času prihajajo razne br zojavke iz Madrida in od drugod, po katerih je sklepati, da se nekaj kuha v prelepi deželi, ki teče po nji roman tike polni Guadalquivir. Da našim čitateljem malo bolje pojasnimo tamošnji položaj, ponatiskujemo iz ljubljanskega “Slovenca” z dne 25. jun. naslednji članek: Španski ministrski predsednik Cana lejas dela z vsemi silami na to, da se napove Cerkvi kulturen boj. Kako je na Španskem sploh prišlo do tega? Canalejas je popoln frama son, ki dobiva direktive za verski boj iz Francije. Kralj sam ga podpira, to pa zato, ker je Alfonz slabič brez last ne glave, kraljica, angleška princesa, in njena mati pa zagrizeni protestantki. Parlament sam je, kakor sploh v romanskih deželah, slepo orodje vsakokratne vlade. Glavni motiv Canalejesevega boja je liberalna lakomnost. Liberalci bi radi požrli cerkveno premoženje, k? kor na Francoskem. Liberalni advo kati-poslanci in njihove familije so ga najbolj lakomne. Canalejasa podpi rajo barcelonski anarhisti, katerim je preskrbel neomejeno prostost za ¡zde lovanje bomb. Kulturni boj na Španskem ne bo prinesel nobene sreče. Prvič je ljud stvo globoko katoliško in se francoski nameni nikakor ne bodo posrečili Škofje in duhovščina so se za boj že organizirali, pa tudi ljudstvo je pri pravljeno. Zadnji čas so se po celi deželi vršili veličastni ljudski shodi zoper svobodno šolo, ki jo hoče Cana lejas uvesti. Shodi so bili tako veli kanski, da je vlada mobilizirala vse svoje policaje in žandarje, ki so več katoličanov tirali v ječo. Vlada pa je poročila o shodih na poštah konfiscirala! Ljudstvo pa se ne bo dalo kar tako zadaviti od moža, ki dobiva in strukcije od francoske vlade in od parlamenta, sestoječega iz samih užit-karjev mandatov. Karlisti se tudi gib Ijejo. Canalejas bo nekaj časa uganjal nasilja, potem se bo s svojim modrim Alfonzom temeljito blamiral. Kaj nje mu mar, če bo poklical na dan repu-bličansko in anarhistovsko nevarnost, ki je najbolj nevarna za njegovega go spodarja, Alfonza XIII. samega! Kul turni boj bo nesrečno Špansko še bolj razrval, Cerkvi pa ne bo nič škodil. Rajši umreti, kakor lagati. Eden najslavnejših junakov, ki so se odlikovali v tirolskih bojih proti Napoleonu ravno pred sto leti, je bil Peter Mayr, krčmar ob reki Mahr. Ko .so Francozi po krvavih bitkah si osvo jili Tirolsko, so razpisali tudi nagrado na glavo tega vrlega moža, ki se je boril proti sovražniku do zadnjega Drugi vojvodi tirolski so večinoma pobegnili na avstrijska tla, a Pete uika. V odpomoč proti prahu se na- Mayr se ni mogel ločiti od rodnih ,-aja v poročilu delovnega urada več praktičnih napotkov, preizkušenih na tal. Njegova družina je pobegnila v planinsko kočo; on sam pa se je skri emelju preiskav po profesorjih Hoff-|val ali v lastni hiši, ali pa v kaki so- nanu, Richardsonu in Haldanu. Posebno uspešno se izkazuje postopanje neke'ameriške elektrikarne, v kateri se prah izsrkava iz delovnih prostorov po sesalnih ceveh ter odpravlja ven-kaj, kakor se odvaja na prosto dim sedni koči. Dalj časa je ostal sovraž niku prikrit; niso ga mogli dobiti pest. Ker je bil pa preveč nepreviden so zvedeli Francozi za njegovo skriva lišče. Brez odloga so poslali nanj od delek vojakov, ki ga je uklenil ter iz skozi dimnik. Tudi naprava zračnih ročil generalu Baraguay. Ta general tokov, primerno napeljanih po delav-jie ime! blago srce ter bi bil rad priza nicah, utegne zelo koristiti. NAJBOLJŠA ZDRAVILA, nesel možu, katerega je visoko spošto val. Zahteval je od njega le izjavo, da ni vedel za odločno povelje podkralj z dne 12. novembra, s katerim je ta ^Poslušajte tole: “Za navadna obole- veleval odložiti orožje; tako bi se mo n ja, ki ne zahtevajo mehaničnega ' »|a ponoviti sodna razprava, pri kateri zdravljenja, so prava hrana, voda in f bi bil Peter Mayr oproščen. Skoraj drugi naravni pripomočki, vštevši post vsak bi se oprijel te zadnje rešilne bil o pravem času, naj varnejša'in najiz- 'r“ 'TTWr u'' ^ Najhujša sužnost. Vsakdo je že videl, kako vodi lajnar opico na vrvi seboj, da obrača oči radovednežev nase; če jim ni za godbo, pa se zabavajo na smešnem kretanju opičinem. Sedaj si pa predočite človeka, ki ga takisto vodi na vrvi opica! Ali niste dostikrat sišali, da se dajejo datnejša zdravila.” Ta predpis ne prihaja izpod peresa kacega člana takozvanih “faith cure cults”. Prihaja marveč od nečega izkušenega zdravnika redne zdravilske šole in je bil natisnjen nad njegovim imenom v resnem stremljenju, biti od kake koristi njegovim bližnjim. Niti pe pomenja ta predpis prevratne novotarije, tudi ne z motrišča zdravnikov te dežele. Kajti zdravniki sami bolje vedo nego kdodrugi, da je v rabi več lekov, kakor bi jih bilo treba. Tudi vedo ceniti vrednost sugestije ali nekacega navdiha, najsi navdihuje bolnika hrana ali pa navzočnost zdravnikova. Toda, menda najvažnejši del gorenjega predpisa je omemba posta. Natura ali stvarnica zna umetelj-nost zdravljenja bolje nego kdorkoli drugi, ker jo je sama iznašla. In vse živali, ki so odvisne bolj od nature nego od svojega umevanja, se zatekajo k postu, kadar so bolne. Tako vemo, da konj odklanja krmo ob prvem pojavu bolezni. Ptice in vsakovrstne živali odklanjajo živež, kadar obole. Ampak človek, če mu ne diši vsakdanja hrana, se napenja v prizadevanju priti do česa, kar bi mu šlo v slast, kakor bi ne bila natura sposobna navajati ga, s čim naj se hrani. Sredi poletja smo. Še bo dovolj ke. Toda Peter Mayr je bil drugače mož. Njemu je bila laž zoprna, lahko bi z malim grehom rešil življenje, a ni hotel. Kot vesten mož je izjayil, da mu je bilo znano povelje podkralja Umrl je kot mučenec resnice za svojo preskušeno domovino! Tako junaštvo in ta velikodušnost morata pri vseh ljudeh vzbuditi občudovanje in spošto vanje. Ta vrli junak te uči glasno: Ljubi resnico, sovraži laž! Skleni tudi ti “Raje umreti, ali vsaj rajši kako škodo, težavo, sitnost prestati, kakor lagati. VZDIH. Zložil Oton Zupančič. Rasti mi, rasti, travica, trava zelena ti — bolna je moja glavica, v srcu radosti ni. Zemlja, oj zemlja rodna ti — kakor od jablane cvet jaz sem od tebe ločil se, moral sem v tuji svet. Težko živeti je, težko brez vernih tovarišev, težko trpeti je daleč od bratov, od starišev. Kadar utrujen po cesti greš, nihče ne praša te, kam? sredi vrveče množice čutiš najbolj, kak si sam. K. S. K. ****** »»t»»» JEDN0TA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Pomen zračnih ladij za vojsko je skušal predkratkim dokazati aviatik Curtiss v Hammondsportu pri New Yorku. Med poletom zračne ladje je vrgel na cilj, ki je imel predstavljati vojno ladjo, 20 bomb, od katerih jih je baje 18 zadelo. Češka šolska Matica je leta 1909. vzdrževala 50 ljudskih šol na Češkem, 11 na Moravskem in 7 na Šlezkem. Otroških vrtcev pa na Češkem 36, Moravskem 17 in na Šlezkem 4. Dohodkov je imelo društvo 1,402,219 kron. Jeklena pisna peresa se izdelujejo najbolj na Angleškem v Birminghamu. V sak teden se izvrši do 80,000,000 peres, ki se razvažajo potem po vsem svetu. Sedaj je že morda na svetu do 100,000 različnih vrst. Kako osnažiti zarjavele slamnike? Če hočeš slamnik, ki ti je postal že ■ rjav, zopet osnažiti, očisti ga najprvo j prahu, potem ga pa namaži z mešanico ; ki obstoji iz citronovega soka in drobnega žveplenega prahu. Ko se klobuk zopet posuši, se pokrije z mokro ruto i in bo dobil zopet svojo belo barvo. Najrazširjenejša knjiga na svetu je gotovo kitajski koledar, ki ga izdavajo vsako leto v osmih milijonih eksem-plarjev. Ta koledar se tiska v Pekingu in nikdo nima pravice v celem carstvu, da bi izdal knjigo, ki bi imela nekaj enake vsebine, kajti knjiga je cesarjev monopol. Čuden fantič. Pred oldenburškim porotnim sodiščem je bil obsojen 20 letni tiskarski učenec Adolf Denker, ker je umoril stariše in brata, na smrt» V začetku razprave je izjavil: “Najljubše mi je, če takoj sodbo izrečete; rad bi umrl, da pridem k mojim lju-" bim staršem.” Na vprašanje, če mu je kaj žal, je izjavil; “ne.” Dva župana ima mesto Čamp ob Reni. Pred nekaj tedni je bil izvoljen Maeurer za župana, a malo pred “vpe-ljanjem” je odklonil izvolitev z ozirom na zdravje. Nato so izvolili za župana referendarja Kinda. Sedaj pa je Maeurer javil, da je zopet zdrav in da prevzame izvolitev. Kdo bo zdaj župan? , 900 N. CHICAGO STREET £fliiiniiHiisiimiiimEimiiimiimiiiiiiiuiimmiiiiiiiiiiiimiiiii£ Češki listi so nedavno poročali iz Londona, da se je pri odhodu čeških Sokolov iz Londona izrazil starosta češke sokolske zveze, dr. Scheiner. v navzočnosti zastopnikov francoskih in angleških telovadnih društev v poslovilnem govoru tako-le: “Slovani, Francozi in Angleži morajo skupno nastopati proti Nemcem, ker ti kršijo evropski mir.” Čudna osveta. V Braunschweigu se je ljuto osvetil te dni neki gospod svojemu krojaču, ker mu je skvaril o-bleko in je ni hotel vzeti nazaj. Z velikimi črkami je napisal na papir, ki si ga je pripel na hrbet: “To slabo napravljeno obleko je izgotovila tvrdka N. N. za 88 marek.” Tako je hodil maščevalec svoje obleke po najbolj živahnih ulicah. Prvo čestitko k osemdesetletnici je prejel cesar Franc Jožef od kitajskega vladarja. Dne 27. jun. je namreč avstrijski cesar sprejel v avdijenci kitajskega princa Tsio Tau-a in pa kitajsko vojaško odposlanstvo, ki študira ureditev različnih evropejskih armad. Princ Tsio-Tau je izročil cesarju posebno pismo kitajskega princa regenta, v katerem mu ta čestita k 80 letnici. Med rezolucijami, sprejetimi v avstrijskem državnem zboru koncem zadnjega meseca, so za Slovence v stari domovini posebno važne sledeče: 1.) Kramareva, naj. bi se v letošnjem ljudskem štetju določila poleg občevalnega jezika tudi narodnost. 2.) Chocova, naj se sistemizira določeno število služb za stenografe, kateri bodo v parlamentu stenografirali tudi slovanske govore. 3.) Dr. Plojeva, da mora najvišje sodišče izdajati slovenske razsodbe, ako je bila obravnava v prvi instanci slovenska in 4.) Dr. Plojeva za ustanovitev državne obrtne šole na Sp. Štajerskem, morda v mariborski okolici. — Seveda ni s sprejetjem teh resolucij še .ničesar doseženo, ker nima avstrijs’ka vlada navade, da bi se ozirala na želje in zahteve parlamenta. GLAVNI ODBOR. Predsednik:....Anton Nemaruch, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, IH. I. podpredsednik:........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik;...Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..............Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:......John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Fooblaščenec: ............. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:..Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, Ul. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezn:. Zdravniški svet zastonj in strogo za.Upno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, JOLIET, ILLINOIS. ■ ki so pregledali tvarino, koja se nahaja na zemljišču in v rudniku Grand S 5 Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj- S ■ bolje kakovosti, vredna od 20 do 500 dolarjev tona, smislom razmer 5 £ po katerih se ista spečava na trg. Sedaj se delajo pogajanja z raznimi ¡5 • družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop- 2 £ per kompahija ima prav mnogo rude, ki se bo lahko odvažala iz površja S la brez tunelov ali šahtov. “ t Grand Arizona Copper kompanija lastuje sedaj 784 oralov zemlje, 2 ! ki je bogata na bakru, srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse “ plačano. Glavni šaht je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem S a ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, zlate in srebrne rude. Na pose- 2 ■ stvu sta dva parna stroja (steam engines) in eden stroj na gazolin. 2 ! Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železnice. Otvarjanje na zem- j~ ■ ljišču se hitro nadaljuje in delničarji družbe so na svoji seji, ki se je S ! vršila v Douglas, Arizona dne 10. maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu, £ j da privede železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto potrebno. Tr- 2 5 gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo 5 ! i. t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo- S 5 vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro- 2 S daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce- 5 2 na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim S ~i ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v “ ■ kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na: O. E. PETTERSEN & CO. Bell telefon 4525 Melrose. . 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN. 2 Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti 2 ! nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme narod ¡'; 2 popolnoma zaupati. ?2 M >4 126 127 128 129 1.10 l.H 1.12 111 I 44 135. 136. Ime, številka in kraj društva. o o £ rts > • o _■ o — ra _ra 'O O. o o o. 2Ž ’D O •o 23 a •o ■u > 813.75 1841.50 780.95 506.70 808.30 2082.35 612.50 72.60 214.70 1707.60 415.85 1191.60 771.55 1335.50 229.15 301.50 684.80 254.55 147.45 1679.70 1555.15 2285.20 419.15 823.80 359.55 115.40 853.70 460.55 640.90 460.35 1121.75 242.05 159.75 301.25 293.30 1057.80 243.90 782.45 1267.15 640.70 371.00 783.10 590.60 582.90 1464.60 304.65 403.65 118.20 716.25 291.20 584.75 230.55 262.35 621.65 133.55 399.50 243.75 436.65 235.05 366.55 419.60 833.05 533.20 527.85 469.70 469.80 624.14 636.25 139.20 144.10 485.70 331.10 376.05 35.30 525.95 234.40 524.80 326.90 454.50 217.85 280.80 215.95 265.30 177.85 98.70 311.75 236.60 199.05 70.40 154.95 129.65 95.25 50.55 573.30 310.45 96.00 325.30 228.40 84.10 118.25 193.45 271.65 188.90 149.90 198.60 250.55 71.95 59.65 115.30 494.25 239.40 124.75 104.25 253.55 25.25 $ ... 40.85 .10 60.25 1.10 52.75 .50 .90 1.00 14.90 .50 $54,7S0.39|$172.85 PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JAN. 1910 DO 30. JUN. TO. Naloženega društvom: Za pristop 05 05 70 Za vrh. zdravnika .. . Za znake ............ Za certifikate in charte.. .. Za poškodovane ....... Za izvanredne stroške. Zaostali dolg ........ Preveč plačali ....... .$51,671.90 Skupno $54,750.39 509 00 45.76 . 1,875.00 261.25 . 239.75 170.00 5.40 6.00 228.90 1.80 Dolg društev 172.85 $54,969.00 $54,969.00 SKUPEN PREGLED DOHODKOV Preostanek 1. jan. 1910.$142,752.51 Plačanega od društev ....$54,750.39 Plačanega za o-bresti od posojil ........ 1,477.38 Najemnina od dvorane ..... Za prodane znake prejeli .... Povrnjeno odpo-smrtnine po o-skrbniku mlajše hčerke pok. Ant. Železnik. 95.00 5.00 12.00 56,339.77 OD 1. JAN. 1910 DO 30. JUN. 1910. Izplačana posmrtnina .....$42,044.37 Izplačana poškodnina ........ 750.00 Izplačano za razne stroške.. 2,694.61 Preostanek 30. junija 1910.. 153,603.30 $199.092.28 $199.092.28 $ 1.80 Posojeno na Trust Deed S'/2 lot No. 8, block 14, Casseday Addition, Joliet, 111................................................ 2,500.00 15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago, 111........ 15,000.00 10 obveznic of Jloiet, 111., Street Improvement po $1000.00.... 10,000.00 20 obveznic po $500.00 Woodruff Safe Deposit Co. (First National Bank) Joliet, 111............................................ 10,000.00 Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111...... 30,000.00 Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111.. 18i204.50 Uloženega na obresti na Joliet Trust and Savings Bank, Joliet, 111. 5,000.00 Gotovine na roki pri blagajniku................................... 1694880 Skupno denarno premoženj« 30. junija 1910 .....................$153,603.30 Plačana posmrtnina: Certif. štev. 3709 Frančiška Thomas ..............................$1000.00 1488 Alojzij Štubler ............................... 1000.00 939 Franc Kovač .................................... 1000.00 898 Marijana Perko .................................. 500.00 761 Katarina Flajnik ................................ 500.00 476 Jakob Jakše del. (c)............................ 785.70 5020 Anton Nučič del (b)............................ 500.00 1761 Alojzij Glač del (b).......................... 500.00 3260 Neža Penca .................................. 500.00 1587 Josip Colarič ................................. 840.00 13279 Anton Godnjavec del (c)....................... 444.00 2314 Ivan Kenig .................................... 1000.00 4054 Josip Ravšelj .......................j......... 1000.00 648 Andrej Purkart ............................... 1000.00 4011 Franc Mačerol ................................ 500.00 1319 Ana Burja ...................................... 500.00 10133 Jurij Čadonič del (a).......................... 150.00 10438 Josip Bižal................................. • 300.00 13909 Ivan Hriberšek ............................... 900.00 12496 Franc Leskovec .............................. 750.00 15045 Anton Sopčič ............................... 1000.00 13610 Karol Marn del (c)............................. 300.00 11207 Nikolaj Špehar................................ 1000.00 3189 Anton Kompare .................................. 500.00 4310 Antonija Sn>ole ................................ 500.00 3553 Anton Vidmar del (a)........................... 550.00 757 Matija Pašič ................................. 1000.00 742 Franc Hribar del................................. 396.00 772 Ivan Verbajs .................................... 900.00 13118 Anton Železnik .............................. 512.00 8137 Jurij S. Rogina............................... 1000.00 3234 Franc Mihelič.................................. 1000.00 5302 Pavel Zajc .................................... 1000.00 11036 Martin Dolhar ............................... 1000.00 6854 Ivan Žunič.................................... 1000.00 8491 Peter Mamula ................................. 1000.00 1586 Marija Petretič................................ 500.00 10801 Anton Selan del (e) ......................... 166.67 1517 Franc Zagorc del............................... 800.00 1146 Marija Starc .................................. 500.00 14004 Franc Hribar .............................. • • 1000.00 4082 Ivanka Železnik .............................. 1000.00 850 Ivan Nograšek.................................. 1000.00 3251 Antonija Pirnar ............................... 500.00 856 Ivan Svete .................................... 1000.00 13970 Mihael Vinski................................ 1000.00 9482 Josip Špišič ................................. 1000.00 2684 Marija Tomac ................................. 1000.00 3282 Matija Skedel del (c).......................... 100.00 12 Ivan Koščak .................................... 1000.00 4799 Franc Mesner ................................. 1000.00 3236 Rudolf Sajovic .............................. 1000.00 5742 Ignac Skube .................................. 1000.00 544 Mihael Lopatic ..............................t • 1000.00 11576 Alojzij Kraljič............................... 500.00 5704 Mihael Bukovec ................................ 650.00 $42,044.37 $ 42,044.37 Plačana poškodnina: 448 Marka Žlogar ...................................$ 250.00 4046 Josip Majerle .............r................... 250.00 11104 Josip Štrajner................................ 250.00 $ 750.00 $ 750.00 Amerikanskemu Slovencu za glasilo od L jan- 1909 do 31. dec. 1909, $200.00; naročnina glasila društvenim tajnikom, $111.00; tiskovina od 12. maja do 28. dec. 1909, $100.69; koverte z 2c znamkami, $98.50 ....$ 510.19 Dr. M. J. Ivec-u za pregled zdrav.-preiskovalnih listov od 1. jul. 1909 do 31. dec. 1909.................. 217.25 Plača gl. predsedniku g. Ant. Nemanich-u od 1. jan. 1910 do 30. jun. 1910.................................. 100.00 Plača gl. tajniku za prvo polletje 1910............... 600.00 Plača gl. blagajniku g. John Grahek-u za prvo polletje 1910 ............................................ 150.00 Plača pomožnemu tajniku g. Jos. Rems-u za prvo polletje 1910 .:........................................ 100.00 Uradnikom in nadzornikom povrnitev stroškov pri sejah gl. odbora in pregledovanje računov za drugo polletje 1909 ................................... 195.48 Gl. tajniku plačalo za čez urno delo za prvo polovico leta 1909 ............................................. 150.00 United States Post Department za koverte z 2c znamkami ................................................ 108.80 Fred. W. Potter, Insurance Supt. za vlogo letnega finančnega poročila za leto 1909.................... 5.00 Za poroštvo vrh. zdravnika ............................. 6.00 Povrnitev stroškov gl. uradnikoma za pot v Cleveland, Ohio in nazaj po Jednotinih opravkih .............. 61.50 Povrnitev stroškov gl. predsedniku za pot v Harrisburg, Pa. in nazaj v tožbi Bukovec prot) Jednoti ...... 58.10 Miza, stoli in drugo opravo v Jednotii---*iu uradu.... 77.50 Stroški pri Jednotini hiši............................ 247.30 Izdatki glav. tajnika za poštnino, telegrame, telefon, express v prvi polovici leta 1910.................... 59.95 Razni mali Jednotini stroški v prvem polletju 1910.. .. 47.54 $ 2,694.61 $45,488.9« Predstojeće računsko poročilo gl. uradnikom in nadzornikom K. S. K. Jednote na sejah dne 18. in 19. julija 1910 bratski predloženo v potrdilo. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote: Resničnost potrjujejo: ANTON NEMANICH, gl. preds. GEO. STONICH, JOHN GRAHEK, blagajnik. JOSIP SITAR, FRANC OPEKA, nadzorniki. STATE OF ILLINOIS)^ The Trustees of the ,0. C. S. C. TJ. of U. S. A Will County y ' have declared upon oath the above statement to be tm md correct to the best of their' know'edg* and belief. Subscribed and sworn to before ith this I9thd y of July, 1910 (SEAL) JOSEPH KLEPEC, Notary PubtU Kapitan Sharkey. Spisal C. Doyle. Posl. J. K. I. Kaj se je pripetilo guvernerju s St. Kitta. Ko se je končala velika španska na- bili smo ga pod ključ v Basseterri. Zadnjo sredo je bil pred sodiščem in jutri zjutraj bo obešen.” Kapitan in pomagač sta zavriskala sledstvena vojska z utrechtsko pogod-. ocj veselja in trenotek pozneje je bilo bo, je veliko število ladij, ki sta jih ^ vse moštvo deležno te radosti. Poza-oborožili vojskujoči se stranki, ostalo bili so popolnoma na disciplino in se brez posla in zaslužka. Nekateri so se poprijeli bolj mirne, toda manj sijajne navadne trgovine, nekateri, bolj brezobzirni, pa so razvili na zadnjem jamboru krvavo zastavo in napovedali na lastno odgovornost vojsko vsemu človeškemu rodu. Z mešanim moštvom, ki je bilo zbrano iz vseh narodov, so izginili v samo- zbrali na krovu, da slišijo novice. Mor nar iz Nove Anglije je bil v ospredju in je obračal svoj radostni obraz proti nebesom; bil je namreč puritanec. “Sharkey obešen!” je vpil. “Ali veste, gospod uradnik, ali imajo že krvnika?” “Nazaj!” je kričal pomagač, ki mu je bila disciplina bolj važna nego no- ten zaliv, da so popravili svojo ladjo, vice. “Ta dolar, kapitan Scarrow, in včasih so se podali v kako daljno pristanišče, kjer 'so očarovali prebivalce s svojo razkošnostjo in strahovali s svojim nasiljem. Po koronandelskem obrežju na Madagaskarju, po afrikanskih vodah, najbolj pa po zahodnoindijskem in ame-rikanskem morju, so bili ti gusarji stalna nevarnost. Svoje ropanje so združili z nesramno razkošnostjo v letnih časih, tako da so ropali po Novi Angliji poleti, pozimi pa so se podajali na jug na tropične otoke. Strahoviti so bili ti gusarji tembolj, ker se niso nikogar bali in niso imeli discipline, kakor njih strašni in zloglasni predniki bakanirji. Ti morski Izmaelci niso bili nikomur odgovorni in so ravnali s svojimi ujetniki, kakor jim je prišlo na misel v pijanosti. Zdaj so bili nenavadno dobrosrčni, zdaj zopet nerazumljivo kruti, in včasih so kapitana, ki so ga zajeli, sprejeli za tovariša pri svojem divjem pijančevanju in ga potem izpustili z blagom vred, včasih pa so ga zaprli v kajuto in mli postavili pred nos samo popra in soli. Samo pogumni pomorščaki so se upali trgovati v onih časih po karibskem zalivu. Takšen mož je bil John Scarrow, kapitan ladje “Morning Star", a vendar se je globoko oddahnil, ko je slišal pljuskniti kotev v morje in se začutil zasidranega kakih sto vatlov od topov basseterreske trdnjavice. Prijadral je torej srečno na St. Kitt in zgodaj prihodnje jutro je nameraval odriniti proti Stari Angliji. Bil je že sit potovanja po tem morju, ki je bilo polno nevarnih gusarjev. Odkar je zapustil Marakaibo s polno ladjo sladkorja, je vselej zatrepetal, kadarkoli je zagledal kako barko na modrikastem obzorju tropičnega morja. Jadral je ob wind-wardskih otokih, pristal tupatam in povsod slišal pripovedovati o napadih in zločinih. Sharkey, kapitan gusarske ladje “Happy Delivery” z dvajsetimi topovi, je brodaril ob tej obali in jo napolnil z oropanimi ladjami in umorjenimi ljudmi. Grozne povesti so pripovedovali o njegovem divjem počenjanju in njegovi grozoviti neprizanesljivosti. Od Bahamasa do Maina je njegova ogljenočrna ladja z dvoumnim imeno-nom širila smrt in marsikaj, kar je še hujše nego smrt. Kapitan Scorraw je bil tako nervozen, da je zavil s svojo novo opremljeno ladjo in svojim bogatim, dragocenim blagom do Ptičjih otokov, da bi ne vozil po navadni trgovski progi. Toda niti v teh samotnih vodah se ni mogel ogniti zlovest-nim sledovom kapitana Sharkeya. Nekega jutra so opazili samoten čolnič, ki je plaval po morski gladini. V njem'je bil samo napol blazen mornar, ki je hripavo kričal, ko so ga potegnili na krov, in kazal na nebo prisušen jezik, podoben črni, zgrbančeni gobi. Voda in hrana ga je hitro izpremenila v najmočnejšega in najspretnejšega pomorščaka na ladji. Bil je iz Marble-heada v Novi Angliji, ki je ostal živ z ladje, katero je potopil grozni Shar key. Cel teden se je vozil Hiram Evan-son, tako se je namreč imenoval, pod tropičnim solncem. Sharkey je zapo vcdal, da se mu vržejo v čoln razse kani-koščki njegovega rajnega kapita na za “hrano na potu”, toda mornar jih je takoj pometal v globino, da bi ga ne premagala izkušnjava. Živel je na svojem lastnem splavu, dokler ga ni konečno našla “Morning Star” v oni polblaznosti, ki se pojavi pred smrtjo. Kapitanu Scarrovvu 'je bilo jako po volji, da ga je našel, kajti za njegovo maloštevilno posadko je bil ta silni mornar z Nove Anglije jako dragoce na pridobitev. Zatrjeval je, da je on edini človek, ki mora biti hvaležen kapitanu Sharkeyu. Zdaj, ko so bili v varstvu bassetarri-skih topov, je minila vsa nevarnost pred gusarjem, a vendar ga je še vedno morila misel nanj, ko je že pričakoval uradnika iz obrežne mitnice. “Stavim z vami, Morgan,” je rekel prvemu pomagaču, “da bo govoril u-radnik o Sharkeyu, predno izgovori sto besed.” “Dobro, kapitan, poizkusim in stavim srebrn dolar,” je rekel robati starec iz Bristola poleg njega. Zamorski veslarji so pristali k ladji in krmar V platneni obleki je splezal po lestvi. “Pozdravljeni, kapitan Scarrow!” je zavpil. “Ali ste kaj slišali o Sharkeyu?” Kapitan se je nasmehnil pomagaču. “Kakšnega vraga pa je zopet naredil?” je vprašal grlo in brado v široko, platneno ovratnico in na sebi je imel širok, rožnat plašč, prevezan* z vrvico okoli pasu. Ko je korakal, je ponosno dvigal svoj nos, z glavo pa se je obračal na vse strani kakor bedak, ki si ne zna pomagati, in klical kapitana e. visokim, stokajočim glasom. * “Ali imate moje stvari?” je vprašal. “Da, Sir Charles.” “Imate vina na krovu?” “Naročil sem pet skrinj, sir.” “In tobaka?” “Sodček trinidatskega.” “Igrate pike?” “Precej dobro, sir.” “Torej dyignite kotev in na morje!" Pihal je svež zahod, tako da so otoki že izginili z obzorja, ko je solnce prodrlo jutranjo meglo. Onemogli guverner je še vedno šepal po krovu in z roko se je oprijemal njegove ograje. “Zdaj ste v vladni službi, kapitan,” je rekel. "Tam že gotovo štejejo dneve, kdaj pridem v Westminster. Ali imate vse, kar potrebujete za vož- zdravi mornar, ogledoval vse s svojimi bolnimi očmi in povpraševal o jadrih in vrveh, kajti zanimal se je zelo za morska pota. Kapitan je dovolil, da ga je spremljal oni mornar, ki so ga našli v samotnem čolnu, in mu tako nadomestoval njegove bolne oči; pred vsem pa je moral sedeti poleg njega, kadar so igrali, in mu kazati karte, kajti brez tuje pomoči ni mogel razločevati kralja in fanta. (Dalje prih.) Vinal prodaj •.V/AV.WAV.V.V.’.V.SV^W •* Oscar J. Stephen K S Sobe 201 Id 202 Barber bld* JOLIET. ILLINOIS .F a vrš i >OTAll vam dam srčno rad, še nikoli nisem plačal stave tako z veseljem. Kako so vjeli razbojnika?” “No, to vam lahko pojasnim; postal je tako krut, da ga niti lastni tovariši niso mogli trpeti več, in pristudil se jim je tako, da ga niso hoteli več imeti na ladji. Postavili so ga na suho na otoku Little Mangles južno od Mysteriosa Bank in tam ga je našla trgovska ladja iz Portobella in ga pripeljala sem. Govorili so, da ga pošljejo na Jamajko pred sodišče, toda naš dobri mali guverner Sir Charles Envan o tem ni hotel niti slišati. 'To je moja pečenka,’ je rekel, ‘in zahte-am, da se speče.’ Ako morete počakati jutri do desete ure, boste videli pečenko obešeno.” "Jako rad bi,” je rekel zamišljeno kapitan, “toda preveč zamude imam. Odriniti bi moral z večerno plimo.” 'To ni mogoče,” je rekel uradnik odločno. “Z vami se vrne guverner." “Guverner!” “Da. Dobil je od vlade poročilo, da se vrne nemudoma. Ladjica, s katero se je pripeljal, je odšla v Virginijo. Zato je čakal Sir Charles na vas, ko sem mu povedal, da pridete pred deževjem.” “Dobro, dobro!” je zavpil kapitan malo pobit, “jaz sem priprost mornar in ne vem dosti o guvernerjih in baronetih in njihovih, navadah. Ne spominjam se, da bi bil kdaj imel kaj več opraviti z njim. Ako pa je v službi kralja George-ja in želi, da bi se peljal do Londona, rad storim zanj vse, kar mi je mogoče. Tu je moja lastna kabina, ki mu je na uslugo. Kar se tiče kuhinje, imamo šestkrat na teden lobscouse*) in salmangundy**); toda ako misli, da je naša kuhinja zanj premalo okusna, lahko vzame s seboj lastnega kuharja.” “Nič ne skrbite, kapitan Scarrow,” ie rekel uradnik. "Sir Charles je baš sedaj bolehen, ravnokar ga je zapustila mrzlica in najbrže bo večino potovanja v svoji kabini. Dr. Lasousse je rekel, da bi bil podlegel, ako bi ga ne b.ilo nekoliko poživilo to, da obesijo Sharkeya. Sicer je duhovit človek in ne smete ga grajati, ako je bolj kratkih besed.” “Naj govori, kar hoče, in dela, kar hoče, dokler me ne bo motil, kadar mam opraviti na ladji," je rekel kapitan. “On guverner na St. Kittu, jaz pa sem guverner na ‘Morning Staru’. Toda ako mu je prav ali neprav, oditi moram s prvo plimo, kajti jaz imam ravno tako dolžnosti do svojega gospodarja, kakor on do kralja George-ja.” “Nocoj bo komaj še gotov; urediti se mora mnogo stvari, predno odpotuje.” “Torej zgodaj jutri zjutraj.”. “Izborno. Nocoj pošljemo na krov njegove stvari, a sam pride jutri rano, «ko ga pregovorimo, da zapusti St. Kitt, ne da bi videl viseti Sharkeya. Njegova naročila so bila jako nujna, mogoče pride takoj. Najbrž ga bo spremljal na potovanju dr, Larousse.’ Ko sta ostala kapitan in pomagač sama, sta pripravila vse, kar sta le mogla, za svojega znamenitega potnika Izpraznila sta največjo kabino in jo okrasila njemu na čast in preskrbela nekoliko skrinj vina za poboljšek k priprosti hrani, ki je bila na trgovski tadji. Zvečer je začela dohajati guvernerjeva prtljaga — veliki, z želez-jem okovani kovčegi, kositraste škat-lje za listine in druga prtljaga s čud nimi oblikami, v katerih je bil najbrž klobuk, sablja itd. Potem pa je prišla uradna listina s heraldičnim znamenjem na velikem, rdečem pečatu, v kateri je stalo, da Sir Charles Ewan pozdravlja kapitana Scarrovva in upa, da ga ugleda prihodnje jutro, kakor hitro mu dopuste dolžnosti in bolehnost. Bil je mož-beseda, kajti komaj se je začelo daniti in svitati, je prišel in zlezel malo težko po lestvi na krov. Kapitan je slišal, da je guverner malo ekscentričen, toda tako čudne figure si ni predstavljal, kakor je prišepala slabotno po krovu in se opirala z debelo palico. Nosil je nekako vlasuljo spleteno v majhne kitice, kakor jih ima koder, in segala mu je tako nizko prav na obrvi, da je bilo videti, kakor bi mu viseli na njej veliki zeleni naočniki, ki so mu zakrivali oči. Imel je ponosen, kljukast nos, ki je bil zelo dolg in tenak. Radi mrzlice si je ovil *) Lobscouse (lobskavs) je jed iz krompirja, Suhorja, mesa in čebule. 1 **) Salmangundy (salmangandi) je ragout iz razsekljanega mesa, jajc, rib “Vraga! Torej niste slišali! No, do-1 i. dr. njo? “Prav vse, sir Charles.” “Bojim se, kapitan Scarrow, da vam bom kot slep in bolehen človek slab tovariš na potu.” "V čast mi je biti v družbi vaše vzvišenosti,” je rekel kapitan. “Žal mi je le, da bo potovanje škodovalo vašim očem.” “Da, to je res. Prokleti solnčni žarki po belih basseterreskih cestah so krivi, da so se mi vnele oči.” “Slišal sem tudi, da vas je mučila štiridnevna mrzlica.” “Da, imel sem mrzlico, ki me je jako oslabila.” “Pripravili smo tudi kabino za vašega zdravnika.” “Ah, malopridnež. Nisem ga mogel spraviti s sabo, kajti pri trgovcih ima bolj udobno opravilo. Toda čujete!” Vzdignil je svojo, s prstani pokrito roko. Daleč zadaj je votlo zagrmel top. “To je na otoku!” je zavpil kapitan začuden. "Mar je znamenje za nas, da se vrnemo?” Guverner se je zasmejal. “Slišali ste, da obesijo danes zjutraj gusarja Sharkeyja. Zapovedal sem baterijam, da ustrele v pozdrav, da izvem na morju, kedaj je poginil malopridnež. Sharkeyja ni več!” “Sharkeyja ni več!" je zavpil kapitan in ravno tako so zavpiti mornarji, ko so se zbrali v malih gručah na krovu in zrli na nizko, škrlatasto črto izginjajoče zemlje. To je bilo veselo znamenje za njih potovanje po Zahodnem oceanu, in bolehni guverner je postal priljubljen na krovu, kajti splošno je bilo znano, da so ga le na njegovo zahtevo tako sodili in obsodili, sicer bi bil malopridnež našel mogoče kakega podkup-Ijivejšega sodnika in bi ušel. Pri kosilu je pripovedoval sir Charles ta dan mnogo anekdot o rajnem gusarju; a bil je jako prijazen in pogovarjal se je tako pridno z neizobraženimi mornarji, da so kapitan, pomagač in guverner kadili skupaj svoje dolge pipe in pili rdeče vino, kakor trije dobri tovariši. ‘Kakšen pa je bil Sharkey?” je vprašal kapitan. ‘Bil je precej možat,” je rekel guverner. “Vedno sem slišal, da je bil grd, posmehljiv vrag,” je pripomnil pomagač. “O, včasih je znal tudi grdo pogledati,” je rekel guverner. “Slišal sem pripovedovati nekega ki-tolovca iz Novega Bedforda, da ni mogel nikoli pozabiti njegovih oči,” je rekel kapitan Scarrow. “Imel je motno modre oči z rdeče obrobljenimi vekami. Ali ni res,ysir Charles?” “Žalibog, moje iastne oči mi ne do puščajo, da bi vedel mnogo o tujih. Toda zdaj sem se spomnil, da je generalni pobočnik pripovedoval, da je imel takšne oči, kakor ste jih popisali, in pristavil je, da so bili sodniki tako nespametni, da so se vidno zmešali, ko jih je uprl vanje. Dobro je zanje da je mrtev, kajti bil je človek, ki ni nikdar pozabi! krivice, in ako bi bil dobil koga izmed njih, bi ga bil napa žil s slamo in obesil na ladjo.” Zdelo se je, da ugaja ta misel gu vernerju, kajti nenadoma se je glasno, kihajoče zasmejal m oba pomorščaka sta se tudi zasmejala, toda ne tako srčno; spomnila sta se namreč, da Sharkey ni bil zadnji gusar, ki je jadral po Zahodnem morju, in da bi se lahko njima pripetilo kaj tako izvan-rednega. Odmašili so drugo steklenico in jo izpraznili na veselo potovanje, m guverner je hotel piti še eno, tako da sta pomorščaka bila vesela, ko sta se končno odzibala — eden na stražo, a drugi na postelj. Toda ko je prišel pomagač po štirih urah, ko se je straža premenjala, zopet v guvernerjevo kabino, se je začudil, zagledavši guvernerja v vlasulji in plašču, ki je še vedno mirno sedel pri samotni mizi, kadil pipo, a poleg sebe imel šest črnih steklenic. “Pil sem z guvernerjem s St. Kitta, ko je bil bolan,” je rekel; “a Bog obvaruj da bi se mogel meriti z njim, kadar je zdrav.” Pot “Morning Stara” je bila jako srečna in v treh tednih je bila ladja v ustju britskega kanala. Že od prvega je začel krepiti bolehni guverner in komaj so imeli polovico Atlantskega morja za sabo, je bil tako zdrav, kakor vsi na ladji; samo oči še niso bile zdrave. Oni, ki .trde, da je vino redilno, bi mogoče zjj^gonosno pripisovali ta učinek nje*»,' kajti nikdar >i minila noč, da bi bil zaostal za prvc?l*nočjo. A vendar je bil že zgodaj zjutraj na krovu, svež in vesel kakor najbolj Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali dru* po škodbi. Zavai oje tud življenje proti nezgodam in bole. .im Izdeluje vsakovrstna v notar sko ji. oko spadajoča pisanja Govori nemško in angleško J .WA,.,.V.V.,,V.WAW.\W TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” 10c. in “Meerschaum" 5« Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, Ul Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pi 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel« vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod« dam zastonj. t « Hill Girt Vineyard” BOX Stefan Jakše, prop. 77. Crockett. Cal Ustanovljena 1*71. Of Joliet. Illinois. I Bank 'rejema raznovrstne denarne nlog* ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.0 I A HENRY, predsednik H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. Ana Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IH Katarina Mašat IZKUŠENA BABICA 309 Granite St. Joliet, Ills, E. PORTER Brewing Co. EAGLE BPXWEXV izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTE» POSEBNOST JE PALE WIENER «ER* Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti m Montani potem bodete neod-> -.11 v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo !^I. 13. Sohuster Young Building. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, IU dobroznan SLOVENSKI POGREBNI! V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26. J. J. KUKAR , / Cor. Lade k Utica Sts. Phone 18‘J. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trdi in mehki premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. DOLGO IVL EN J E. fÄ* fffa ffa * * * * * Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano JOSEPH TBINEB'ä ftCOIftTBRR» Trinerjevo Zdravilno grenko vino. % * * * * * * * * -Jf> To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, Se tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. To ie čudežu« zdravilo ojstri okus, kredca živce, čisti Uri, če«li obrazno barvo, pomnoži pozum, odstrani neprebavnost, donese mirno spanje, daljša življenje. Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To sc ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrui. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor' .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam , * maternem jezika. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. .mte poskusiti Timer Java Hrvaške Importi rane Slivovka bi Slo «sega Brinjevca, vsa domačega izdelka. <*» vp Vp 4P MR dp <*» Mp MP Mp MP MP MP MP MP SVOJI K SVOJIM. i Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo je izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, minor's. Oba telefona 488. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts. in Stefanie oa voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, is-vrstna vina in žganja ter prodajo prt jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Cc boi kupoval od nas, ti bomo tm> lej postregli z najnižjimi tržnimi c» aami... Mi imamo v zalogi vsakovr«) tega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij me liki n in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplainea Kil« blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s pri nas in oglej si našo zalogo! Mit. bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Nai Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON ST? Pojdite ali pi šite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je Tie A. ff. Mer Dri Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok. Ant. Kirinčič Cor. Columbii in Chicago St» Točim izvrstno pivo, katero izd» luje slavnoznana Joliet Citizens Br« wery Rojakom sc toplo priporočan JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržiš najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premop TELEFON 7612. »•is N. Broadway.....IOLIET TT » Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet,, Ills. (Nadaljevanje z 2. strani.) je izkazala tudi na ta dan. Obiskano je bilo. jako dobro! In pohvaliti moram zavedno naše ženstvo! Puščajo se brooklynsko - šlarafijske zabave in hiti se — v slovensko ozračje... Odbor se je izvolil jednoglasno stari in pohvalilo se je njih vstrajno delovanje! Moj dobri Zvonko je skušal sicer strmoglaviti vrle uradnike v nirvano, vendar pa po' vsestranskih debatah so obsedeli gospoda uradniki na svojih vencih časti m slave! Živili oni in živila gl. podružnica sv. Cirila in Metoda v New Yorku. —. Moj g. urednik! Gotovo Vas bode tudi zanimalo slišati “de transmigra-tione populorum newyorcensis urbis slovenirae”! Uptown se “mufa” in me zapušča! Pričel je naš starosta Rems in temu slede drugi! Jaz pa ostanem sam in gledal bom uptownske oblake, štel zvezde mile in inšpiciral bom brezplačno v centralparku zdihujoče in ljubeče se pare... In Ridgewood se zagrinja v slovensko lice.. . V nedeljq sem bil s svojim nečakom pri bratrancu L. Burgarju v Ridgewoodu na kosilu in... zavidam ga! Z železno vstrajnostjo si je pridobil lepega imetja in dom njegov mi bolj ugaja ko ribniški Rudežev grad! Vivant sequentes! Samo še nekaj! V soboto sem pristopil k podpornemu društvu “Orel”, katero pripada k Jugoslovanski Katoliški Jednoti. In reči Vam moram, da se v početku nisem mogel otresti nekega skeptičnega mnenja o tem društvu! Ali videl sem in spoznal člane! Primitivni so ljudje, toda v srcih nose ljubezen do društva in požrtvovalnost in zato napreduje društvo! Število članov raste in s tem moč društva! — Oddaleč vidim prihajati Northbeach ferry v našo luko in zato jenjam za danes! Hvala Vam, moj urednik, na odmerjenem prostoru-in zdravstvujte! Vaš Ivan Adamič. Brockway, Minn., 18. jul. — Velecenjeno uredništvo! Natisni par vrstic v predale priljubljenega lista. Mi imamo letos veliko sušo tukaj, zaradi katere je slaba trava in tudi žita slabo kažejo letos. — Včeraj smo imeli tukaj veselo slavnost, namreč prvo sv. obhajilo. Ob osmi uri smo imeli peto sveto mašo, pri kateri so prejeli otroci prvikrat sv. obhajilo. Ob enajstih je bila tiha sv. maša. In popolu-dne ob treh so bile večernice, in prvo-obhajanci so bili sprejeti v bratovščino Karmelske Matere Božje. Lepo je bilo videti nedolžno množico prvič pristopiti k mizi Gospodovi. In z njimi vred hjihovi stariši. V cerkveni dvorani so imele dekleta “ice cream”. Danes ob osmih je bila sv. maša, pri kateri so prejeli prvoobhajanci zopet vdrugič-sv. obhajilo. Prvoobhajancev je bilo osehmajst, in so z velikim trudom našega skrbnega gospoda župnika se lepo pripravili na ta najsrečnejši dan. Gospa Andrej Blenkuš st. je hudo bolna. Družina gospoda Primož Skumautza iz St. Clouda je bila včeraj tukaj v Brockway, kjer je mnogo sorodnikov. Pozdrav vsem čitateljem Am. Sl. John Poglajen. VVaukegan, 111., 19. jul. — Slavno uredništvo Amer. Slov.! Prosim, sprejmite teh par vrstic v Vaš priljubljeni list, čeprav nimam nič kaj posebnega poročati. / Dne 24. julija bode priredilo tukaj-šno društvo Slovenski Sokol veselico ali piknik. Tem potom naznanjam vsem članom društva Vitezov sv. Jurija, da se polnoštevilno zberejo v šolski dvorani točno ob poldveh popoldne, v uniformah in s kapo (mično) na glavi. Najprej bode društvena mesečna seja, ker se ima rešiti več važnih reči, in takoj po seji odkorakamo na piknik društva Slovenski Sokol. Konečno pozdravljam vse rojake širom Zjedinjenih držav. Tebi, Amer. Slov., pa mnogo naročnikov in predplačnikov. Math Ivanetich, tajnik. Iz Adlešič, S. jul. — Zopet je dobila naša farna cerkev lep dar iz Amerike. Miko Črnič iz Bednja h. št. 29. poslal je namreč iz Ironwoqda 18 K, za katere se mu tu srčno zahvaljujem. Bog mu povrni! V zadnjem dopisu sem omenil, kako silno neugoden je bil mesec junij zaradi preobile moče, da ljudje zlasti krme ne morejo spravljati, ker je skoraj vsaki dan deževalo. Naj še pripomnim, da smo imeli v noči od 23.— 24. t. j. kresni večer po' noči ob pol 10. hud vihar z nalivom, med katerim je padala tudi nekoliko toča po Vrhovcih, Adlešičih, Mali Plešivici in Selih, ki pa vendar ni naredila velike škode, le v Mali Plešivici se precej pozna na trtah. Bolj pa je pobila, kakor se pripoveduje, po Hrvatskem na Prilišču, Ladešič-Dragi, pod Novim gradom in drugod, kjer je letos ponekod že drugič pobila. Preobila moča pa ni edina nesreča, ki nas je letos zadela. Veliko škodo delajo letos tudi črvi, ki izpodjedajo salato, fižol, zelje, posebno pa turšico, katero so na nekaterih njivah skoraj uničili. Posebno po nekaterih Tribuških njivah se pozna njih pogubno delovanje. Razun tega pa je letos močno napadla trtje še strupena rosa vsled obilega deževja, da se'močno podpaljuje in grozdje kar suši, a škropiti skoraj ni mogoče, ko dež sproti opere. Tudi krompir je letos zopet napadla, kakor lani, ko je skoraj vsega uničila, in ga moramo tudi škropiti. A okoli Karlovca pa, kakor se pripoveduje, je pa že ves suh, kjer ga niso škropili. Obeta se nam slaba letina. Ivan Šašelj. ?*C»0»040400\'0404040f» Društvene vesti. East Helena, Mont., 101 jul. — Dne S. julija praznovali smo sv. Cirila in Metoda dan, patronov našega društva št. 45 K. S. K.i J., ter smo ta dva blagovestnika počastili kar je bilo največ mogoče v društveni moči. Akoravno šteje naše društvo malo članov, smo imeli vseeno vesel dan. Zbrali smo se ob poldeveti uri v dvorani g. Jos. Lozarja. Potem smo z regalijami in zastavami kar je največ bilo mogoče v obilnem številu korakali proti tukajšnji slovenski cerkvi, kjer se je ob deveti uri vršila peta maša. Po sv. maši smo šli nazaj v dvorano, kjer se je vršilo glavno zborovanje za tekoče leto in volitev novih uradnikov. Izvoljeni so sledeči: Predsednik Jefnej Gorišek, podpredsednik Frank Lusin, I. tajnik Josip Sasek, podtajnik John Strajner, blagajnik in zastopnik Martin Ovniček; nadzorniki, John A. Šneler (predsednik), Josip Hudoklin, Jakob Strajner in Math Cvar; bolniški odbor, Frank Goršič (pred-' sednik), Anton Sasek in Josip Ivanež; zastavonoši, Josip Oraž?m in Josip Veržuh; maršal Frank Klemenčič, podmaršal John Andolšek. Seje se vršijo vsacega 14. in 18. v mesecu) v dvorani g. Jos. Lozarja. Zatorej omenjam, da se vsa pisma tičoča se tega društva zanaprej pošiljajo na novo izvoljenega tajnika: Josip Sasek. P. O. Box 45. Konečno pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list A. S., pa največjega napredka in želim, da bi te čital vsaki Slovenec. Josip Hudoklin, bivši tajnik. Kansas City, 19. jul. — Cenjeni brati in sestre podpornih društev, spadajočih h K. S. K. J.! Prisiljen sem, prositi vse tajnike in tajnice za srečke ali tikete, odposlane od društva sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K. J., Kansas City, Kans., kateri niso rešeni ali poslani nazaj, da to vkratkem store, ker imamo veliko sitnosti v računih. Proseč, da nam storite to uslugo, se vam že vnaprej zahvaljujemo. I Peter Bižal, I. tajnik. Springfield, 111., 19. jul. — Naznanjam udom društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jednote, da morajo dati vsi udje natančne naslove do prihodnje seje, to je, do 14. avgusta. Kateri ud ne da naslova do tega časa, bode kaznovan za 25c. Kakor tudi da plačujejo redno mesečni asesment, drugače se ž njimi ravna po pravilih. Z bratskim pozdravom John Kulavic, tajnik. VABILO k izletu na piknik katerega priredi Slovenski Sokol iz Waukegana, 111. dne 24. julija t. 1. med 13. in 14. cesto, North Chicago, 111. Tem potom vabimo vsa domača društva kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da bi se polnoštevilno vdeležili našega piknika in pri tem pripomogli do boljšega uspeha. Omeniti tudi moram; da nas poseti Slovenski Sokol iz Jolieta, Til., ob 12. uri bodejo dospeli na kolodvor v Waukegan in potem bode se še priklopilo društvo Sloga št. 14, S. N. P, J. Korakali bodemo skozi sredino mesta z dvema godbama na čelu. O 4:30 uri se bodejo zbrala še druga društva pred šolsko dvorano in bodemo odkorakali na omenjeni prostor, kjer bodo vsakovrstne zabave telovadba i. t. d. Na razpolago mnoga okrepčila v senčnati ravnini pod košatim drevjem. Na zdar! Jos. Hribar, tajnik. VABILO. Slovenci in Hrvatje v Gary in'okolici ste vabljeni na piknik, katerega priredi društvo sv. Jakoba, štev. 124, K. S. K. J. Zabava se prične ob 11. pred poldan in trpi do 11. zvečer na Sokolskem parku na 9th Main St. Foleston. Ker bo ta veselica na prostem od našega društva prvič prirejena, želimo, da se je vsi Slovenci in Hrvdtje udeleže. Pečenke in pijače pa tudi smodk bo dovolj, plesalo se bo tudi. Sobratom iz bližnjih mest, kakor Chicago, South Chicago itd. se nudi prilika priti na piknk in obenem videti kako mesto Gary- močno napreduje. Toraj le pridite vsi, da boste dobro postreženi. Za dobro postrežbo in zabavo bo oskrbljeno. Torej na svidenje na pikniku. Z bratskim pozdravom, 8-15 Anton Skala, tajnik. Kriza v avstr. soc. demokraciji. V avstrijskem državnem zboru se je dne 23. m. m. glasovalo o raznih resolucijah. Resolucija češkega poslanca Staneka, naj se dunajske češke Komen skega šole podržavijo ali naj se jim pa da za leto 1910. subvencije 100,000 kron, je bila z glasovi Nemcev in nem- Ških socialnih demokratov odklonjena z 208 proti 204 glasovom! Za so glasovali: “Slovanska Unija”, Poljaki, Ruskii, češki socialni demokratje. Poljski, rusinski in italijanski socialni demokratje so se absentirali, istotako tudi več Italijanov. Nemški socialni lemokratje so vsi kot en mož z Nemci glasovali za brutalno nasilje! Nemci so izid glasovanj^ pozdravili s frenetičnim ploskanjem, Čehi pa s "Kej !"-klici, ki so bili namenjeni v prvi vrsti nemškim socialnim demokratom, ki so zatajili enakopravnost. Praško glasilo čeških socialnih demokratov, “Pravo Lidu”, z dne 24. jun. je spričo tega dejstva, da so nemški Socialni demokratje v. parlamentu glasovali proti podpori za češko zasebno šolstvo na Dunaju, češki socialisti pa za, pisalo sledeče: “Včerajšnji dan bo ostal znamenit v zgodovini socializma v Avstriji. Po silnem sporu, ki je izbruhnil v naših vrstah, se ni mogel doseči sporazum in tako smo glasovali drug zoper drugega spričo vsega avstrijskega proletarijata, spričo socializma celega sveta! Češki socialisti niso mogli drugače in bodo svoje postopanje lahko opravičili pred češkimi delavci. Včerajšnje glasovanje ne pomeni nič menj, kakor da se nahaja socializem med vsemi narodnostmi v Avstriji v resni in'težki krizi. Mi smo si te resnosti svesti in to nas opominja: Sklenite vrste in naprej brez ozira!” MALI OGLASI. Albert Weiss Land Co. Red River Valley Farme v slavtioztienih Richlsud Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. Najlepše farme na svetu. i Tu se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter stane danes, eno petino menj denarje. Kupite sedaj. Cene se vršajo vseh dan. L. EBERHART, gl. zastop za sev. drž. Illinois. SOBI 1 in 2, FARGO BL1)G. JOLIET, ILL. Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH, KJE JE KRISTINA VOLK. DOMA iz Metlike na Kranjskem? Ker imam veliko ' vrednostnih reči za njo in dosti sporočil od nje starišev, za to' bi ji iste rada oddala. Imela sem nje naslov, a sem ga slučajno izgubila. Prosim naj se sama javi, če pa ve kdo za nje naslov naj ga naznani. Pisma naslovite na: Ameri-kanski Slovenec, Joliet, 111. B. B. NAPRODAJ PO NIZKI CENI, TRI akre zemlje s hišo s 5 sobami in velikim hlevom. Na posestvu so lepa sadna drevesa. Eno miljo od slovenske cerkve v La Salle, 111. Več pove: John Gričar, S. Vincent Ave. R. 22, La Salle. 111. NA PRODAJ HIŠA Z 8 SOBAMT in hlevom, skoro nova. Lep prostor. Proda se prav kmalu in jako poceni. Vprašaj na: 613 N. Broadway. Joliet, 111. Chi. tel. 2783. SLUŽBO IŠČE! V VEČJI SLOV. ali hrvatski naselbini izurjen organist z dobrimi spričevali, kateri je zmožen poučevati godbo (glasno) in na lok ter petje, in dramatično društvo v slov. ali hrvatskem jeziku; plača po dogovoru, nastopi lahko takoj. Mož je trezen in priporočen. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo tega list pod šifro “Organist št. 139.” Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantiqr e FRANCOSKA PROGA. ♦<>♦ 040* 404