170. števiika. Trst, v četrtek dne 30. julija 1903 Tečaj XXVIII C = ..EDINOST«« izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikor. ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a : ta vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za će trt leta 6 K in za en mesec 3 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez pril ožene naročnine se npravništvo ne ozira. Po tobakamah v Trstn se prodajajo posamične -:evilke po 6 »tot 3nvč.i; izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€8most" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-nistvo v ulici Kolin plccolo it. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJrednlitvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. O II Nova carina na živež. L Poleže De v obeh polovi ne h ne šega cesarstva Je ticer silno zcmctaco in kritično; Čas hiti in bliža nujno potrebo, da se dogo-tovita in vs^rejmtta pogodba in avtonomni carinski tarif za Avstro-Ogrsko. Tostranska vlada se nadeja, da te povrne pozitivno de-lovarj^ v državnem zboru, ker je bila te dci poslala svoje zastopnike v Budimpešto, da bi se pobotali z ma 'jarsko ^lado o nekih navskrižjih. Kakor znano, je bil carinski avstrijski odsek odložil nekoliko postavek, ker jih ni bil hotel vsprejeti v taki obliki in s takimi številkami, kakorsne sti bili dogovorili in na vtčer pred novim letom vsprejeli Ko«rl>erjeva pa Seellova vlada. Kakor naznanjajo, tudi sedanja madjar ska Khuenova vlada noče nič čuti o kakih izpremembah ; in tako bo najbrže tostranska vlad* prisiljena, pegajati ze v državnem zboru o tem, da se vsprejmejo določbe, ka koršne je ona dogovorila s bivšo Szellovo vlado. Po taaem je vta trud brezvspešen od tostranskih narodov, da bi mogli kaj popraviti na določenem tarifu. Mi bomo torej tudi glede na živež plačevali žito in meso po takih cenah, kakoršne nastanejo vsled novega carinskega — Ogrski na korist privoljenega carinarskega tarifa. Ker pa so tostranski agrarci (med njimi tudi slovenski državni poslanec g. P o v š e) v carinskem odseku sledili o nekaterih postavkah jako čudni gos|>odarski politiki, je vendar vredno, da Slovenci pogledajo nekoliko v novi carin-aki tar f, in tu se porazgovorimo vsaj povprečno o carinskem tarifu na žito in živin o.*) Prilično sem jaz posredno v »Edinosti« pokazal, da carinski tarif na žito in živino je silno visok. In to zgolj na dobiček ogrski polov: ni cesarstva. Ta dobiček je vsporedno in očitno priznaval odstopivsi ma-djarski ministerski načelnik, Szell, in tega dobička ne tajć Madjari v obSe. Jeden ma-djarakih vladnih politikov se je ce<6 te dni izrazil, da Madjari nočejo izprememb v smi slu povišanja carine na živež, ker oni so zadovoljni z dogovorjenim tarifom, ki ga e pribojeval ministerski predsednik Szell. — Madjarom samim se torej zdi dovolj visok tarif na žito in ž:vino in odmetajo s *) Go*pod urednik ! V svoj »"as eem bil izrekel v Va*em listu nadeju, da g. drž. poslaacr Povše pojasni Slovencem ta tarif v obče in Se pesebe o žitu in živini, ker je tudi on sodeloval v carinskem odseku. -laz re vem. ali je cn pisal o tem » kakem slovenskem listu. Op. pifečeva. PODLISTEK. 7 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. II. On pa se je zganil, ker o pogledu na ženskine solze je postal mehak, kakor vosek. Zaupanje, ki mu ga je kazala, ga je prevzelo in mu napolnilo srce z ganljivim občutki. Razumel je, da je napočil oni odločilni tre-notek in je, objemši jo z roko, dejal: »Ostanite gospa pri meni za vedno, dajte mi pravico do sebe«. Gospa Elzenova ni odgovorila, samo iz očij so jej tekle nepre&tano velike in tihe solze. »Bodi moja!« ponovil je Svirski. Takrat mu je polcžila roko na drugo tamo in se privila k n emu, kakor se otrok stiska k materi. A Sirski se je sklonil k nji, jo poljubil na čelo ter začel poljubljati potem njene solzne oči ; Črez trenotek jo je objel in pritisnil si jo na vso moč na |prsi ter jel iskati s ustmi njena usta. tem dobrote, ki jih jim p o n uja avstrijski carinski odsek. S t e p h a n T i s z a, ki je imel, kakor znano, postati naslednik Szellov, trdi v listu »Magvar Nemzet« med drugim : »Med obema vladama (Koerberjevo in Szellovo) sklenjeni dogovori so porodili tak tarifski načrt, ki v celoti zadovoljuje opravičene interese ogrskega kmetijstva. No, avstrijske (jaz se nadejam, da samo avstrijske) razmere zaprečujejo še vedno, da dobi ta tarif zakonito moč. Da se trgovinske pogodbe obnove čim preje, in sicer obnove na podstavi, ki je v obče ugodniša za Ogrsko, je eminenten interes vseh gospodarskih čini-teljev in med t»mi v prvi Trsti tudi Ogrskega kmetijstva.« Dunajska trgovinska zbornica je razposlala te dni svoje vsakoletno poročilo za leto 1902. Gledć na Ogrsko pravi to poročilo, da je novi carinski tarif dogotovljen v smislu ogrskih interesov. Agrarskim pridelkom, ki niso bili v nevarnosti na notranjem trgu, se je dovolilo v veči meri povišanje carine. Dejstvo je, pravi poročilo, da tostranska polovina je v proizvodstvu žita v veči meri pasivna, nego cei<5 Nemško cesarstvo ; m to je brezdvomben dokaz, da bo to na korist ogrskemu kmetijstvu in v prvi vrsti ogrskim velikim proizrodnikom. Pri nas pa bo trpela industrija radi neizogibno povišanih cen na živež in VBled tega povišane delavske plače, tak6, da velika obrt ne bo mogla tekmovati z zunanjo. O tem je določba carin, izlaati pa trdna določba minimalnih carin, jako neugodna za sklepanje trgovinskih pogodeb; zahteva se vedno, da bi se Vstok pridobil gospodarski, a kak6 naj ga Avstrija pridobi, ko ga je treba žrtvovati na korist monopolu ogrskega žita in ogrske živine?! Zato moramo dvomiti, da-li dosežemo take trgovinske pogodbe z zunanjimi državam', da bi jih mogli sprejeti ?! V teh besedah dunajske trgovinske zbornice je mntgo povedano. G. Povše Bi more pred vsem zapomniti, da dogovorjeni tarifi na žito in živino so tako visoki, da dajejo v resnici ogrski polovini približen monopol v tem okviru. Ali je bilo potem res treba, da so se avstrijski agrarci v avstrijskem odseku toliko uprezali za povišanje carine nad mero, ki si jo je Szell priboril od Koerberja ? ! Rekli smo tedaj, ko smo ee čudili vedenju g. Povšeta, in trdimo zopet : te povišane carine v novem tarifu bodo koristile, ne avstrijskim ali pa cel6 slovenskim kmetom, temveč izključno ali vsaj prek in prek ogrskim velikim kmetijskim proizvod ni kom. Po novem tarfu preplavijo madjarski velepo- Toda ona se je začela braniti. »Ne! Ne!« je dejala z zasopljenim gla-Bom. »Ti nisi takšen, kakor so drugi... Ne! ne !... Imej usmiljenje !« Svirski jo je držal v svojih rokah sklonjeno nazaj : v tem hipu je bil on uprav takšen, kakor so drugi — na srečo gospe Elze-nove pa se je dalo po njenih besedah slišati rahlo trkanje na vrata. V tem hipu sta oba skočila narazen. »Kdo je?« vprašala je goBpa Elzenova. Pri vratih se je prikazala turobna glava Kresovičeva. »Prosim odpuščenja«, rekel je pretrga-nim glasom, »Romulus kašlja in nemara ga kuha vročnica... Mislil sem si, da vam moram to povedati«. Svirski je skočil na noge. »Ali naj grem po zdravnika?« Tudi gospa Elzen je že pridobila navadno hladnokrvnost. . »Hvala vam !« mu je rekla, »ako bo le treba, pošljemo nekoga iz hotela, toda poprej moram otroka videti... Hvala, a med tem moram oditi — torej jutri... Hvala lepa !« sestniki zapadno polovino cesarstva še v mnogo veči meri nego doslej. Kaj bo potem povećana carina na žito in živino pomagala našim slovenskim kmetovalcem, bodi velikim, bodi malim ? ! No, pa poglejmo nekoliko na dc/oz in izvoz žita in živine v Avstro-Ogr-ski za prošlih let ! Tpsilon. Pred durmi konklava. Včeraj so došli v Rim zadnji kardinali, tako, da je sedaj sveti kolegij polnostevilen. Vsem kardinalom je že naznanjeno, da mo rajo biti v petek, torej jutri, popoludne ob 5. uri v Vatikanu. Dve uri pozneje po zvoni zvonec, ki bo naznanjal, da se zapre konklave in ceremonijerji pozovejo tujce z besedami: »extra omnea«, naj zapuste Va tikan. Do tistega časa bo dovoljeno kardinalom sprejemati obiske v svojih »celicah«, a ko pozvoni zvonec in na vabilo ceremo-nijerjev bodo morali obiskovalci zapustiti Vatikan. Konklavski maršal in majordom bosta zaprla na to Bvečano vrata. Prvi skru-tinij se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri, ali morda še bolj rano, ker so prosili v tem smislu razni kardinali z ozirom na veliko vročino. Koliko časa bo trajal konklave ? Nekateri trdijo, da jako malo in da bo že v nedeljo znano ime novoizvoljenega papeža. V tem slučaju bi bil izvoljen kak star kardinal nekakega prehodnega papeža. Drugi pa pravijo, da bo konklave trajal najmanje en teden, in v tem slučaju lil bil izvoljen pravi papež, kateri bi prodrl potom bitke mej strankami. Tajnik, kardinal Merry Del Val, meni, da bo trajal konklave nekoliko dni. To bi pomenilo, da se pripravlja bitka in da bo iBta precej živahna. A kdo bo izvoljen ? Največ se govori o kardinalih Gottiju in Vannutelliju, za njima prihajata kardinala Sirto in Di Pietro. O Rampollovih pristaših se govori, da bodo glasovali vsi za kardinala Di Pietro. Včeraj je imel sveti kolegij svojo deveto sejo. Opazilo Be je, da vlada mej francoskimi in nemškimi kardinali nekako nasprotstvo. Nemški kardinali javno kritikujejo poBtopa-nje francoskih kardinalov, kateri da skušajo zmanjšati vpliv francoskega odposlanca. Takoj po zaključenju seje je šel kardinal Portanova obiskat kardinala R^mpollo, iz ' čeBar ae sklepa, da je to en glas pridobljen kardinalu Rampolli, eventuvelno kardinalu Di Pietro. Po teh besedah mu je podala roko, ki Bi j o je Sviraki pritisnil na usta. »Jutri in vsak dan ! Na svidenje !« Gospa Elzenova, ko je ostala sama a Kresovičem, ga je pozorno pogledala. »Kaj je Romulusu ?« On pa je postal še bolj bled, nego je bil navadno ter odvrnil skoro rezko : »Nič mu ni«. »Kaj to pomeni?« vprašala je ter naježila obrvi. »To pomeni, da... me naj gcBpa zapodite, ker sicer pridem (»b pamet!« In obrnivsi se na meatu, je odšel. Gospa Elzen je stala za trenutek in jeza se ji je lesketala v očeh, toda njeno čelo se je jelo polagoma jaaniti. Štela je zarea pet in tride-Bet let in to je bil nov dokaz, da ee njeni mičnosti doslej nihče ni mogel upreti. Cez trenutek se je približala k zrcalu, kakor bi v njem iskala potrdila te misli. Svirski pa ae je vračal v praznem vagonu v Nico, dvigajoč nepreatano k licu roke ki bo duhtele po heliotropu. Čutil se je nemirnega, toda Brečnega ob eaem.,. in kr; mu je silila v lice, ko je srkal vase vonjavo priljubljenega parfema gosp9 Elzen. Politični pregled. T Trstn, 29. julija 1903. Med Avstrijo in Ogrsko. Med povodi, ki so se navajali za potovanje Koerberjevo na cesarski dvor v Išl, je bilo tudi sladkorno vprašanje. In res je to vprašanje zadnji čas najbolj poojstrilo položaj med Avstrijo in Ogrsko. Jedro vsemu prepiru je to', da heče ogrska vlada cgrski sladkorni industriji zagotoviti svoj notranji konstim, dočim zahtevajo avstrijski sladkorni industrijalci svobodno konkurenco. Ta spor se je hotelo s prva poravnati tako, da bi ogrski in avstrijski industrijalci dogovorili medsebojen privaten kartel. Toda tozadevna pogajanja so ee razbila in ni prišlo do kartela. Potem je predlagala ogrska vlada, da bi na Ogrskem imeli carino šestih frankov na avstrijski sladkor in v Avstriji istotako na ogrski. Nastala bi torej med Avstrijo in Ogrsko carinarska meja glede sladkorja. Temu pa se zopet protivi avstrijska vlada, ker meni, da bi bil s tem uničen duh cari-nareke in sploh gospodarske skupnosti. Ali v tem svojem zahtevanju ima ogrska vlada izdatno moralno zaslombo v dejstvu, da sti bili Ogrska in Avstrija na sladkorni konferenciji v Bruselj u vBaka za-se zastopani ter je bil v tej točki že porušen princip skupnosti med obema polovicama. Zakon o individualnem kontigentiranju, že vsprejet v našem parlamentu je določal za 1903—1904 za Avstrijo 2,770.340 meterskih stotov, za Ogrsko pa 863.660 meterskih sto-tov, torej 33000 meterskih stotov več, nego je ogrska industrija poprej fabricirala za notranji konsum. Ogrska je torej — kakor običajno v vsaki borbi za gospodarske kori-risti — dosegla lep dobiček. Prišlo pa je, da se je mednarodna konferenca v Bruselju uprla določilom našega zakona o kontigentiranju, zbog česar mora ta zakon pasti in se mora naše obdačevanje sladkorja prilagoditi sklepom v Bruselju, ako se hoče aladkorna industrija naše monarhije udeleževati svetovne trgovine. To je vzrok, da ae je avstrijska vlada odločila za odpravo rečenega zakona, ali Ogrska trdi zopet, da avstrijska vlada nima te pravice brez ogrskega privoljenja. To je konflikt, katerega treba rešiti v najkrajšem čaau, ako ae noče, da bo naša monarhija trpela veliko gospodarsko škodo, kajti sladkorna industrija — v prvi vrsti na Češkem — je velevažen činitelj v gospodarskem življenju države. Tak je torej konflikt, ki za sedaj najbolj poojstruje položaj med Avstrijo in Ogr- III. Drugo jutro se je zbudil b težko glave, kakor po noči, prebiti na pijančevanju in ob enem z velikim nemirom v srcu. Kadar je dnevna svetloba pala na gledališko dekoracijo, tedaj se ti to, kar se je kazalo zvečer, kakor čarodejstvo, zdi prava mazarija. Tudi v življenju se godi pogoatoma tako. Svir-skega ni doletelo nič nepričakovanega. Vedel je, da do tega pride in da mora priti, a vendar je aedaj, ko je že spustil zap*h imel občutek nerazumljivega atrahu. Domialil si je, da še včeraj bi bilo mogoee odtegniti se in polastila se ga je žalost. Zaman si je ponavljal, da sedaj ni časa za razglabanje. Različni ugovori, ki jih je delal sam eebi, in goapej Elzenovi ter pred vaem drugim poroka ž njo, so se mu s podvojeno močjo vračali v glavo. Glas, ki mu je poprej šepetal neprestano na ušesa : »Ne bodi bedak !« jel je aedaj klicati: »Ti si bedak!« In ni ga mogel zaglušiti niti z nasprotnimi dokazi, niti a ponavljanjem : »Zgodilo se je!« ker mu je razum ponavljal, da ae je zgodila neumnoat, katere vzrok leži v njegovi Blaboeti. (Pride še.) eko in radi katerega sta se oba Snancna m -ništra — kakor smo sporočili tudi mi — raz-erjeno ločila. No, merodavni krogi se še vedno nade jajo, da se najde vendar modus, kateremu pritrde tudi avstrijski industrijalci in ki za gotovi Ogrski povečano pr<>Jukcijo, a se ob enem vendar ohrani svobodni promet med obema polovicama. Na vsak način pa kaže tudi ta konflikt, kako je d a vali stično raznerje vir neprestanim konfl k tom in prilikam za odiranje naše pul ivic od utr* ni ogrske pol»v c. Khuenova državniška umetnost. — Včeraj se je v ogrski jKj-ianski zbornici dogodil slučaj, ki bo bržtone oiločilno upli val na ogrsko parlamentarno življenje, a ki je poleg tega tudi velevažen za presojanje viadnega sistema avstrjske politike me i Ju goslova'ii sploh in med Hrvati še posebej. Ta siučaj da a nsledca pr< ra^unjme strankine taktike, dogodki v vlade ter zaprične razprava o proračunskem provizoriju. Opozicijonalni poslanci pa so proti tej nameri grofa Khuena uporabili tehnično obstrukcijo in mu niso pustili priti do besede. Sledaj'č je ministerski predsednik izročil svoj sp sani predlog zborničnemu komisarju, kateri ga je izroSil potem predsedujočemu podpredsedniku Tallianu in ta zopet posl. S*ot$u. Ko so opozicijonalci to videli, naskočili so predsedniško tribino, iztrgali poel. S/otsu iz rok listek s predlogom ministerskega predsednika in potem ta listek raztrgali. Kako se je seja, ki je trajala potem, deloma kakor javna in deloma kakor tajna, do tričetrt na eno uro po polunoči, nadalje vršila, ne bomo pripovedovali, ker nam tega prostor našega lista ne dopušča, marveč ome mmo le to, da je Khuen, kljubu vsem na porom obstrukcije s pomočjo nasilstva slednjič vendar le prodrl se svojim predlogom. In Khuen bi prenehal biti Khuen, ako bi ne postopal tako, kakor se je izkazal v včerajšnji seji: »Na3il$tvo in korupcija bilo je njegovo resnično geslo tekom 20-letnega vladanja na Hrvatskem in s pomočjo nasil-st«a in korupcije obdržati se hoče tudi na sedežu ogrskega ministerskega predsednika. Razlika bu le v tem, da bo Khuen ns» Ogrskem mn- go, mnogo prej dogospodaril, nego je dofcrnspodaril na Hrvatskem. Evolucija v nemški socijalni de včeraj šaji seji ogr-ke p slanske zbornice pa mokraciji. Mi smo povdarjali izlasti povo-nas oprav elementarno močjo silijo v dru- gačno presojanje spora med Košutovimi in Barabssovimi pristaši. Ali pustimo dejstvom, naj govore ona : Ć ea needvisne stranke, posl. P a p p govoril je v \Čerajšnji eeji poslanske zbornice o slavnost h povodom otvoritve Rako czvjtve razstave in obsojal postopanje častni štva, ki se teh slavnosti ni hotelo udeležiti. Začel je potem govoriti o korupciji, s katero se skuša škodovati deželi in je v p dkrep-Ijenje svojih trdil, zapu-til med govorom svoj ; dom sijajne zmage nemške socijalne demokra oje na voltvah v državni zbor, da se ima ta demokracija sosebno temu zahvaliti svoje fenomenalno napredovanje, da je začela pametno vpoštevati razmt-re in potrebe, da se je znala izvit iz okostonele ortodoksije in ekskluziv nosti in s tem pridobivati zaupanje širokih uesocjalistiških slojev in njihovo vero, da hoče socijalna demokracija ščititi interese vseh. Kako dosledno se ta evolucija dalje vrši v nemški eocijalni demokracjit za tj smo dobili ravnokar izgled. Sjeijalna demo- prontor ter se podal k mizi zborničnega kraeija ni dosedaj niti reflektirala na kako predsedništva, na katero je položil 10 ban- 1 za9topgtvo v predstdnistvu parlamenta, in to k.vcev po 1000 kron in izjavil, da se ga je {z v,ro^a ker so 8 Lem 0pojene neke repre bi hotelo 8 tem denarjem podkupiti, naj v zbornici n e izustil namerovanega že prej napovedanega govora ter naj bi za nekoliko dni zapustil Budimpešte. To razkritje je v zbornici prorzreč lo silno senzacijo in od vs3h strani so od Pappa z-i btevali, naj pove, kdo da mu je izročd denar. Ako je že razkritje tega čina provzro-čilo silno senzacijo, moremo si misliti kako senzacijo pa je provzročila še le na to s!e deča izjava posl. Pappa, da mu je deaar iz ročil voditelj Kosutovega glasila »Fu^hetlen Magvar orszag« in bivši opozicijonalni posla nec (Košutovec) Martin Dienes. Ako torej P a p p o v a izvajanja odgovarjajo resatci — o čemer ne dvomimo — je potem nedvomoo, da je korumpiran in podkupljen sam bivši vaditelj neodvisne stranke, posl. Fran Košut z vsemi svojimi ofcjimi pristaši vred. Govornik — poel. Papp — je potem nadaljeval svoja razkritja in dejal, da mu je urednik Košutovega glasila izpovedal, da postopa po nalogu nekega ministra, ki je za-pričel veliko korupcijsko aicc.jo, da bi se na ta način premagalo obstrukcijo. Podpredsednik poslanske zbornice je na to izjavil, da v imenu zbornice vsprejema izročenih 1C tisoč kron in je to zadevo izročil imunitetnemu odseku. Za posl. Pappom, govoril je paslanec Le viBi v, urednik lista » Ma^varorszag«, ki je tudi pripovedoval o nekem poskusu poiku pijenja, ki se je pa izvršil proti upravnemu voditelju lista »Magvarorszag«, Viljemu Sumegi, katerega je hotel korumpirati urednik nemškega budimpeštanskega zentativne dolžnosti, kakor je na pr. poklon m stvo pred cesarjem. Predvčerajšnjim pa je socijalistični poslanec Vollmar na shodu socijalne demokracije v Berolinu nenavadno ostro zastopal mnenje, naj socijulno demokratična siiipina zahttva mesto prvega pjdpiedsednika zbornice in se je postavil cel6 v strogo nasprot-stvo z dosedanjem stališčem socijalne demo-kraeje, č-s, da bi poklonstvo pred cesarjem pomeDjalo izoeverjenje načelom stranke. Vollmar je menil marveč, da bi socijalna demokracija s takim korakom pripomogla do varovanja dostojanstva parlamenta. S cijalna demokracija na Nemškem naj uči — druge ! Anglija postaja mehka nasproti Ircem Star pregovor pravi, da sila uči Človeka moliti. Sedanji dogodki pa kažejo, da sila dela mehke in odjenljive celo tiste krute Angleže, ki so poznali dosedaj nasproti Ircem le proganjanja, krutost, ječe. Potovanje angležke kralj, dvojice na Irsko je prava pot — pokore. Toliko ljubezni je v govorih kralja E ivarda, kakor da hoče angležka vlada potopiti vso svoj i minolost nasproti Ircam. Trije so bili glavni- vzroki smrtnemu sovražtvu med Anglijo in Irsko: da jim je Anglija usiljevala svojo državno eerkev, dočim so I ci neomajni katoliki ; da so angležki posestniki zemljišč uprav srkali kri svojim irsk m najemnikom (nota bene: nekdanjim lastnikom teh zemljišč), in slednjič, da je angležki parlament brezobzirno tlačil interese Ircev. Glede 1. in 2. pritožbe je že začela angležka vlada delovati na pomirjenje Ircev. Ii;ta Bu iapester A >eudb«tt« Artur S n^er, preciloga, ki zagotovlja Opozicijonalni poslanci so potem zahte- mQoge poboljške> Ir,ka ,bilu je bjla vali, naj setikoj preišč, od kje j vapMj€tm a veliko vefiBo in verskemu čut- denar za podkupovanje opuzicijonalmh po j etvovanju Ircev M kianja kra]j 8 pro9lavlja. elancev in da se pred rešitvijo tega vpraša-j n-em papeža Leva XIII Tudi glede druge nja zbornica ne sme baviti z nobeno drugo zadevo. pritožbe so že storjeni parlamentarni sklepi. | Vsprejet je zakon, po katerem se bedo Irci Posl. O 1 a v je ministerskega predsed- I mogli rešiti angležkih gospodarjev potom nika, grifa Khuena naravnost obdolževal, da | zemlj ške odveze. je cn udeležen na podkupovanju, katero se hoče s stematično tirati. Zaačiioo za karakter grofa Kbuena je Ostajala bi torej le še tretja točka : home rule ! To je zahteva narodne irske stranke, da Irska d »bi samostalnost v upravi: dejstvo, da je kljubu velikemu viharju, kije svojo domačo vlado in svoj irski parlament, vsled teh izjav oporicijonaln h poslancev Irci so seveda radi vsprejeli olajšave glede vladal \ zbornic. hotel izvršiti svoj načrt j prvih dveh pritožeb, ali krivo bi mislil, kdor proti obstrukciji in je uatal, da bi predlagal, ! bi menil, da oni kedaj odstopijo od tretje naj se prekine razprava o programu njve zahteve. V tem p»g!edu je izključen vsaki dvom: resničnega pomirjenja med Irci ne bo, dokler njihova dežela ne dobi zahtevane home rule, samostojnosti. A tudi na tem ni dvomiti, da sila primora Anglijo tudi v to pri-i volitev in da siromašni Irci zmagajo končno j na vsej črti proti mogočnim in oholim Angležem. S sedanjim potovanjem kralja Ed varda se je začela angležka pokora za neštete zločine na irskem narodu, a to pokorjenje se brezdvomno završi s popolnim zadoščenjem Ircem v prilog. Vztrajnost, mučeništvo in brezpriraerna požrtvovalnost Ircev naj bodo v tolažbo vsem malim narodom, ker jim pravijo, da noben narod ne propade, če se ni sam obsodil v propast. 1 ržaške vesti. Inštalacija tržaškega župana. Danes se je vršila slovesna inštalacija župana dra. Sandrinelli ja, kateri je položil prisego v roke namestnika. Namestnik grof Goess je po prisegi izustil dolg govor. — Za njim je govoril dr. Venezian. Zupan je govoril jako zmerno. Ko ss ja župan vrnil, sprovedši namestnika ven, je bil burno pozdravljan od poslancev in galerije ter obsipan s cvetlicami. Slovenske poslance pa je galerija obsipala z listki barve tri kolore in z napisi »Viva 1' Italia«. Poleg tega bila je na nekaterih listkih tiskana tudi neka pesem irredenti-stične vsebine. Natančnejše jutri. f Prof. dr. Simon Subic. V starosti 73 let umrl je včeraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu vseučiliski profesor fizike in odlični slovenski znanstvenik in filozof g. dr. Simon Šubic. Prof. dr. Šubic je bil rodom iz Poljanske doline, si je sam iz lastnih moči pomagal naprej, je bil vedno zvest sin slovenskega naroda in je z navdušenjem deloval za kulturni napredek Slovencev. Pied leti je največji del svojega dosti znatnega s trudom in štedljivostjo pridobljenega, premoženja žrtvoval za napravo ustanove za slovenske dijake. Po »Slov. Narodu<. Napad na družbo sv. Cirila in 3Ie- todlja. Zadnjic smo ožigosali postopanje »SI. Naroda« s tem, da smo zabeležili, kako je tikom pred glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metodija prinesel neresnično in ten-dencijozno notico, da hoče družba del svojega zemljišča za malo ceno ali celo zastonj prepustiti »Marijini družbi« v Trstu z,a gradbo »Marijinega doma«. »Slov. Narod« se hoče sedaj delati le* pega in meče na nas »lumparijo«, češ, da smo mi njegove besede falzificirali, rekši, da »SI. Narod« očita družbi, da hoče šolsko poslopje io zemljišče prepustiti »Marijini družbi«, dočim da je on govoril le o delu zemljišča. To manevriranje »Narodovo« je le drzna igra z besedami. Vse one, ki poznajo lokali-teto pri s v. Jakobu, vprašano: kje je tisti del zemljišča, na katerem bi mogla, brez šolskega poslopja, stati stavba za družbo, o kateri je že isti »SI. Narod« eam že poročal, da šteje več tisoč členil ? ! Na zemljišču, ki pripada k šolskemu -poslopju in ki je last družbe, bi mogli sezidati k večemu kakov veči glorijet, ne pa »Marijin dom« ! Inšestem bi morali zazidati okna treh šolskih razredov!! Će bi hoteli re3 zidati tam »Marijini dom«, ne bi zadoščal tisti »del zemljišča« za vsem šolskem poslopjem vred! ()staja torej vprašanje : v kake namene so resnicoljubni poročevalci »Narodovi« ravno sedaj poslali v svet ono tedencijozno vest, ki more le zbegati tiste »liberalne« ljudi in po takem škodovati družbi?! Kje je torej »lum-' parija« ? Ker S3 pa sinoćnji »Slov. Narod« ! izjavlja pripravljenim za vsprejemanje naših 1 »korenit h« in »imenitnih« poukov, mu s tem svetujemo, naj v bodoče v takih kočljivih stvareh obče narodne koristi, kakoršoja je družba sv. Cirila in Metodija, ne sluša na slepo svojih »resnicoljubnih« dopisnikov, ampak naj se raje obrača na kompetetno mesto, do glavnega vodstva, ko mu je vendar to tako lahko, ker mu je vodstvo pred nosom v Ljubljani. In zato, ker »Slov. Narod« ni storil tega v tem slučaju — res nekaj Bmrdi 1 Da pa nam ne bi prišel »Slov. Narod« zopet s kakim novim zemljiščem in na3 silil v take neplodne polemike, bodi mu povedano, naj nam ne prihaja morda ženim veČim zemljiščem, ki ni last družbe sv. Cirila in Metodija, ampak last z a v a -rovaln e družbe »P h o n i x« ! Diši po denuncijaciji. V soboto je »Slov. Narod« trdil, da »EdinoBt« »prigo- varja da se novorojenci v Ricmanjih ne dado krstiti po duhovniku, da se mrtveci pokopljeje brez svečenika in da priznava OČitO, da bi jej popolen prehod Ricmanjcev v pravoslavje ne bi bil baš neljub.« Mi smo na to vskliknili, kje da je člankar »Slovenskega naroda» čital to v »Edinosti« ? ! Tomu nasproti nam odgovarja sinoćnji »Slov. Narod« tako le: »Kdor čita »Edinost«, tisti ve, da stoji oiločno na strani Ricmanjcev, da jih brani in zagovarja in da torej odobrava njih punt proti cerkveni avtoriteti.« Tukaj nam torej »Slov. Narod« očita, da emo mi odobravali »punt« Ricmanjcev proti cerkveni avtoriteti. Na to podtikanje moramo »Slov. Narodu« poklicati v spomin tisti »koreniti in imenitni poduk o razločku med verskimi in cerkvenimi zadevami«, in ga pozvati, naj prepusti verske stvari v raz sodbo onim, ki so poklicani v to, in naj ne meša torej z verskim vprašanjem riemanjsko vprašanje, ki je zgolj cerkveno in kjer gre za rešitev uprave cerkvenega premoženja, doprinašanja občinarjev za kongruo, za ustanovitev samostalne duhovniške službe, za vprašanje slovenskega bogoslužja in za povrnitev slov. cerkve po obredu sv. Cirila in Metodija. V teh vprašanjih smo mi dosedaj stali zvh-sto na strani Ricmanjcev ; proti krivicam pa, ki so se jim godile s tem, da so nanje poslali čćte orožnikov, da so jim zaprli obe cerkvi in da so jih raznimi drugimi načini proganjali — proti tem krivicam smo mi branili Ricmanjce dosledno, odločno in — očitno. Na vse to pa prihaja »Slov. Narcd« s tendencijozno novico, da »Edinost« na eni strani pod mizo stiska Ricmanjcem roko zato, ker hočejo stopiti v pravoslavje, na drugi strani pa da pravi »Edinosti«, da sta vlada in cerkev krivi na p r-e stopu Ricmanjcev v pravoslavje. In potem kriči »Narod« dalje, da je »Edinost« s tem pokazala svoj Janov obraz, ker noče metati kamenja na Ricmanjce. Mi Fmo to početje »Slov. Naroda« ža zadnjič označili kakor denuncijatorično. To našo sodbo potrjuje tudi sinočnji »Slovetiski Narod«. In pri tem ostajamo. Hližnja bo loč-nost Dam pa pokaže, v koliki meri škoduje frivolno piaarjenje »Slov. Naroda« narodni slovenski stvari. Da se je »Slovenski Narcd« v aferi riemanjski postavil na stališče, kakor bi bilo koristno narodni stvari, da je dosledno vstrajal na tem stališču in da je skušal pridobiti slovensko javnost za pravično stvar Ricmajcev, potem potovo ne bi se bila godila tolika krivica. Ker pa vsega tega ni storil in ker sedaj gre Be svojimi neslanostmi naravnost ca roko nasprotnikom R cmanjcev : zato mu zopet pošiljamo svojo — gorko solzo ! Politika v cerkvi. »Slovenec« piše pod zaglavjem »Pravico vsem!«: s Edinost« piše, da so v Trstu po oglih mesta veliki lepaki, izdani od škofijskega ordinarijata, v katerih se naznanjajo obredi in vabijo verniki na žalovanje po pokojnem glavarju cerkve, a slovenščino je tržaški škofijski urad na lepakih popolnoma prezrl. »Slovenec« je glasilo slovenskega naroda in mora, ako poročilo »Edino3ti« odgovarja dejstvu, to neopravičeno preziranje velikega števila slovenskih vernikov najodločnejše obžalovati, ker taka dejanja nekaterih gospodov v škofijskem ordinarijatu tržaškem so le voda na mlin izvestnih agitatorjev mej tržaškimi Slovenci. Mi odločno zahtevamo, da se napram slovenskim vernikom povsod vrši pravičnost. Zopet: »UnoSloveno« ! Nekdaj je bilo v navadi, da nas je vsaka lahoneka cunja pikala. Ko je kak Slovenec kaj zagrešil, so laški listi, poleg njegovega polnega imena in naslova, dostavljali še opazko: uno sloveno (Slovenec). Ko smo lahonski gospodi opetovano povedali, da imajo med sabo dovolj zločincev, ki daleč nadkriljujejo slovenske ma-lovredaeže, je ta druhai opustila to neumno pikanje. Našel pa se je neki slovenski odpadnik, kateri Bi je v obupu nadel nalogo : izdajati svoje lahonsko trobilo. Ta nebodigatreba skuša zakriti svoje odpadništvo in rešiti svojo popolnoma zarubljeno »butego« s tem, da grdi vse, kar je slovenskega ter se še vedno drži nekdanje prakse laških listov, dostavljaje k svojim nesramnim noticam besedi : »uno slavo«. Mi smo že opetovano izjavili, da, kakor ima vsaka njiva med žitom ljuliko, tako ima tudi vsak narod svoje izmečke — le žal, da imamo mi zraven navadnih zločincev tudi take, ki, v pehanju za popularnostjo sramotč svoj narod in pljuvajo v skledo, iz katere eo in tudi še zajemajo ! Taki ljudje ne zaslužujejo drugega, nego to, da se žnjimi obračuna, kakor so — vredni. V Rojanu bo v nedeljo, dne 2. avg. velika narodna slavnost, katero priredi pevsko društvo »Zarja« v prostorih tamošnjega »konsumnega društva«. Pevsko društvo ,Zarja' sije za probujo narodne zavesti v poprej mlačnem Rojanu pridobilo nevenljive zasluge. Komu pa niso znane težave, proti katerim se mora ravno to društvo neprenehoma boriti od svojega postanka pa do danes ? Morda nima nobeno okoličan sko pevsko društvo t »liko zakletih sovražnikov, kakor jih ima »Zaija« in vendar ona častno in vspešno odvrača vse peklenske napade ter vspešno vrši svojo narodno dolžnost. Da pa bo »Zarju« tudi v bo loČnosti tako po gurano stala v b -ju za ohranitev in napredek našega naroda na tržašk-m ozemlju sploh in v Rojanu še poeebej, treba je. da jo vsi, kolikor nam je le mogoče, moralno in materi jalno podpiramo in da v ta namen v velikem številu pohitimo v nedeljo na nje veselico, ki se bo vršila v prostorih rojanskega »konsumnega društva«. Začetek bo ob 5. uri pop. Ustopnina za osebo 50 st. Javna zahvala. Podpisano predsedni štvo se najprisrČnejša zahvaljuje pevskima društvoma »Adriji« in »Zarji« za brezplačno sodelovanje na veselici, ki se je vršila na korist slovenskemu otroškemu vrtcu na Greti, »Obrtnijskemu društvu« v Barkovljah za brezplačno prepustitev dvorane »Narodnega doma«, V3em onim, ki so o priliki omenjene veseiice kaj darovali ali pa sploh drugače pripomogli lepemu vspehii te veselice. ODBOR podruž. družbe sv. C. in M. na Greti. Zaustavljeno kazensko postopanje. Dne 10. februvarja 1.1. seje vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska obravnava proti Jeri Peternel z Kranjske Gjre, katera je bila tožena razoih tatvin. Mej obravnavo je pa toženka začela razsajati proti pričam, ruvala si lase iz glave, hotela dati zaušnico sodnemu slugi in se sploh tako Čudno obnašala, da jo je bil dal sodni dvor odstraniti iz dvorane. To obnašanje se je pa porotnikom zdelo tako čudno, da so si prisvojili predlog, kateroga je bil že prej stavil branitelj dr. Coduri, da se namreč tuženka izroči v preiskovanje kakej vse-učii šini z iravniškej faiu teti. Ta predlog je bil sodni dvor odbil, ko je bil stavljen po branitelju, a ko so ga potem stavili porotniki, je bila obravnava prekinjena in toženka je bila poslana par dni pozneje v opazovanje na zdravniško fakulteto v Gradec. Predvčerajšnjim je pa sodniji dešlo zdravniško poročilo o Jeri Peteroel. Poročilo je podpisano po profesorju Anton u in zaključuje. da je Jera Peterael prpolnoraa neodgovorna svojih dejanj, kajti ista da je blazna ia sicer tako, da je nevarna drugim Iju iern in da jo jc treba zdraviti v norišnici. Vsled tega bo Jera Peternel zaprta v norišnico, a tukfc šoje državno pravdmštvo zaustavi proti njej pričeto kazensko postopanje. »Teman dogodek« — razsvetljen. Včeraj sobo javili o oni Katarini Volarič, matera je pred 20 leti izpostavila svojega otroka v nekem dvorišču v ulici Media. Neki uradnik mestne bolnišnice se je potrudil včeraj zjutraj, ko je izvedel o tem deg dso, da je pregledal in preiskal knjige iz ieta 1883. Našel je v istih, da je bilo izročtn j dne 2. oktobra istega lets porod š-n ci mestne bolnišnice dete možkega spola, da je bilo isto dete krščeno dva dni pozneje v kapeli mestne Loln snice z imenom Paškval Pasco.i in da je isto dete umrlo žs dne 10. oktobra istega leta. Uradnik, ki je našel te podatke, je to takoj naznanil policiji. Nadalje smo poizvedeli sledeče : Ko je Katarina Volarič spoznala svojega ^danjega soproga, je imela že drugega nezakonskega otroka, katerega ni prikrila svojemu tedanjemu zaročencu, ki je tega otroka legitimiral in mu dal svoje ime. Prikrila pa mu je dejstvo, da je imela že prej enega otroka, onega namreč, katerega je bila izpostavila na dvorišču v ulici Media. Ko je oblast začela preiskovati stvar i a je bila Volarič prvič zaslišana, je to dejstvo vzbudilo v možu sum, a ona ga je prepričala, da je vmes kaka pomota in da se je mogoče kaka druga ženska poslužila njenega imena. Na policiji pa so jej jasno dokazali, da je ravno ona rodila omenjenega otroka, in ko je vi dela, da ne mora več tajiti, tedaj se je spustila na kolena pred svojim soprogom in ga prosila, naj jej odpusti. ^ Mož jej je sicer odpustil, a vendar jej ni mogel ekazovati več prejšnje ljubezni. To je žensko tako užalilo, da je sklenila končati si življenje. Mož pa je to zapazil in jej je preprečil izvršitev tega namena in je po do godivšem se aretovanju sam prosil, naj se jo obdrži nekoliko časa v opazovanju. Vsled tega je ženska še vedno v zaporu v ulici Tigor. Na orožne vaje so odšli danes zjutraj ob 6. in tričert uri vsi trije batalijoni tu k. posadke 97. polka. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.1, ob 2. uri popoludne 27 5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.5 — Danes plima ob 2.3 predp. in ob 1*0 pop.; oseka ob 7.4 predpoludne in ob 7.12 popoludne. Vesti iz ostale Primarna X Sciiaffenhauerijade. V soboto dne 25. t. m. so prišli iz Kopra v Ricmanje ve-iemožni g. davčni — sluga! Zahtevali so od vaškega župana Berdona, naj ide žnjimi in skupno z enim cenilcem, katerega naj župan določi. Zupan je odgovoril, da to bi se mu bilo moralo naznaniti par dnij poprej, ne da bi moral on kar danes že določati cenilca. — Zupan da ni piačan ne od občine in tudi ne od davkarije, in se toiej ne more zahtevati, ; da bi bil on državnim uradom vsaki hip na razpolago. No, vendar je odšel vaški župan z vele možnim davčnim slugo iz Kopra k posestniku ' Ivanu Martinu Kuretu, da bi ta poslednji plačal davek od posestev, ležečih v tržaški okolic1. Ivan Martin Kuret pa je trdil, daje vse piačal inje tudi pokazal k n j i- 1 žico, daje temu res tako, v kolikor se dostaje njegovega zemljišča v tržaški okolici. Vele-možni funkejonar iz pasalika koperskega pa mu je vz ;c temu zagrozil, da mora plačati, drugače da mu vzame živino iz hleva ! ! Zu pan pa je vprašal davčnega slugo, da-li je opravičen za tako strogo postopanje, na kar je bil odgovor ta, da on — velemožni gospod sluga — pojde v Dolino po težake, ki od vedejo živino iz hleva, a mej tem da mora župan Čakati nani na svojem domu. L ičivsi se od Ivana Martina Kureta je velemožni sluga iz pašalika koperskega zalotil na poti Jurija Žuljana, katerega je apostrofiral nečuveno aroganco: »Preživljate svojega duhovnika?! Plačajte rajše davke, drugače vam poberem vse!« — Žuljan mu je odgovoril, da on (Žuljan) nima ničesar pla dati, kakor tudi duhovnik, ki živi med njimi, ne zahteva, tla bi mu oni kaj dajali. Po vsej pravici je vsš*i župan ožigosal tako nečuveno vedenje državnega sluge, ki kar na ulici ustavlja, tirja in insultira ljudij, mirno idoče svojo pot. To je izdalo. Velemožni gospod sluga iz pašalika so na to »lavado« urno pobrali kosti svojega rojstva in so jo odkurili ! In do ponedeljka jih ni nikdo več videl v Ric-manjih. V ponedeljek pa je došel zopet in je iskal župana, katerega pa ni b;l > doma. Pojavil sa je zopet v torek, dne 28. t. m., in zopet ga je najprej vodila pot k gospodu županu. Tega poslednjega pa zopet ni bilo doma. Velemožni gospod sluga iz pašalika pa so zalite vali sedaj od dvanajstletnega sinčka (!!!) županovega, naj mu izplača dolžni davek, sicer da vzame prašiča. Sinček se je seveda izgovarjal in se je protivil kakor je vedel in znal temu, da bi mož iz Kopra kar tako odvajal prašiče, dokler ne pride oče domov. To sa je godilo že v hlevu. In tu je brezobraz-nost poskočila na višek : mož iz Kopra je psov al otroka, češ, daje ravno tak, kakoršenje oče (župan namreč)!! S n je na to vprašal slugo, kaj da more reči o njegovem očetu! Ali Bluga na to: »Misli-li tvoj oop. da tu opravi tudi tako, kakor je opravil dne 24. t. m. na sodišču« !!! Sin je hitel na to klicat očeta in je prisilil slugo, da je zapustil hlev. In oče je res prišel in je hitro zahteval od sluge pojasnila, česa da išče tu ? Sluga pa mu je zagrozil z roko, rekši : »Vi ste fin, ali sem tudi jas. Na vsakem mestu se izvijete, ali danes ne pojde tako! Plačajte davek, sicer vam vzamem živino iz hleva!« Berdon je pripomnil, da se plačilni nalog niti ne glasi na njegovo ime, ampak na ime njegove matere; sluga pa ae je odrezal, da to njega nič ne briga, župan naj le plača. Na to je menil župan : Tče že mora plačati, »omu naj izroči denar? Sluga je odgovoril, da denar mora izročiti možu, ki mu je bil spremljevalec. Zupan pa je odgovoril, da temu možu ne da denarja in da slugom sploh ni dovoljeno vsprejemati denar. Ob enem je izjavil župan, da p »jde popoludae v Trst, kjer te hoče prepričati glede davka, ki ga ima plačati za zemljišče v tržaški okolici. Na to so vsi trije zapustili dvorišče. Čez par ur so prišli zopet — a župana ni bilo doma — z orožnikom in so zahtevali od županove soproge, naj plača, ali pa izroči prašiča, sicer da odvedejo v zaportudi njo. Žena je odgovorila, da je nje mož odišel v Trst ravno radi tega, da pride na jasno glede davka. Ćim da se povrne mož, da bo stvar takoj v redu. Ali vsa ta izvajanja županove žene niso nič pomagala. Možje so se podali v hlev, zvezali dva prašiča, ju vlekli po vasi tako kruto, da so jednemu prascev nogo poškodovali in ranili do krvi!! Ob tem prizoru se je žena silno užalo-stila in šla je za njimi in plačala davke, da-si se nalog ni glasil na ime njenega moža ! ! ! Makedonija — kje si ? ! Vesti iz Kranjske. * In tako dalje ! Na Toplicah pri Zagorju ob Savi so zgradili lepo novo šolsko poslopje. Ali na tej učilnici na slov. zemlji in namenjeni slovenski mladini se že blesti napis : »Gcwerbliche Fortbildungsschule«. Par oblastnežev nemškega rudnika ukazujejo, slovenski narod pa mora — molčati in se pokoriti na lastni zemlji. Mora? Ne! Pokori se, ker ee hoče sam ! * Prof. Suklje državnozborski kan didat. Ker je državni poslanec gospod I. P. Vencajz položil mandat, treba voliti novega poslanca za volilno skupino Ljubljana Vrh-nika-Litija Višnja gora Ribnica in Velike Lašče. Osrednji odbor katoliško-narodne stranke sklicuje na dan 13. avgusta v Ljubljano shod zaupnikov na katerem priporoči kandidaturo bivšega državnega poslanca, dvornega svetnika Frana Šukljeta. Kako se menjujejo časi in tudi ljudje ž njimi ! Vesti iz Štajerske. — Nemškntarska omika. — Založnik Gotzeve pivovarne v Celju je velik Nemec in rad razobeša frankfurtarske zastave. Te svobode mu ne krati nikdo. — Ali istotako imajo Slovenci pravico, da ne jemljejo več piva od njega. Ali g. založniku noče v glavo to. Ko mu je nekega dne neki S'ovenec naznanil, da ne bo več jemal piva od njega, se je mož razsrdil in je jel psovati našega moža: »Trottl, dummer, verfluchter, geb halt !« In slovenski »trottl« je bil tako — pameten, da je šel z zavestjo, da škodo bo imei le surovi nemškutar, ki bodi s tem primerno priporočen tudi drugim slovenskim ljudem! Brzojavna poročila. Grozeč velik štrajk. BARCELONA 30. (B) Oklic, izdan od združenja delavcev in razdeljen po ulicah mesta, poživlja vse delavce, naj dne 3. avgusta stopijo v štrajk. Dogodki na Balkana. CARIGRAD 29. (B.) Od avstrijske strani storili so se pri porti potrebni koraki radi tega, ker so Mohamedanci streljali v Skadru proti katolikom, ko so isti šli v svojo cerkev. Proti podraženju živil. LONDON 30. (B.) Sinoči se je vršilo velikansko zborovanje londonskih meščanov v protest proti podraževanju živil. Predložena je bila resolucija, v kateri je rečeno, da so Chamberlainovi predlogi v resno nevarnost za trgovino kraljestva in za blaginjo ljudskih mas, ker ti predlogi pomenjajo usodno spremembo v trgovinski politiki in sicer zato, ker se podraže živila in surovi materijal. Obrežje Dunajščice v nevarnosti. DUNAJ 30. (B.) Ograjni zid Dunajščice se je sesul v enem delu pod Marxer-jevem mostom, vsled čeear so zavstavili promet čez most. Da Bi se zid še drobi in so se razpoke povečale, vendar ni nevarnosti za most in obrežje, tako, da prehod čez most ni več zabranjen. Odlikovanje. DUNAJ 30. (B.) »Wiener Zeitung« javlja : Cesar je podelil glasam najvišega odloka od 23. julija evangeliškemu župniku in senijorju, Henriku Medic na u v Trstu, častniški križ Fran Josipovega reda. Politična korupcija v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 30. (B.) Martin Dienes, ki je bil včeraj obdolžen, da je skušal podkupiti posl. Pappa, objavlja izjavo, v kateri kaže na nejasne manipulacije Pappove nasproti posl. Saandorju in taji, da bi bil dal Pappu denarja v namen podkupljenja. Poravnanje menice Nes3yieve, da abaolutao nima nikakega političnega ozadja in si Dienes pridržuje, da pred parlamentariško komisijo poda tozadevne izpovedbe. Dienes je baje nocoj po noči odšel na Dunaj. Kakor ee čuje, je državno pravdni-štvo uvelo proti njemu postopanje radi obrekovanja vlade in podmitovanja enega poslancev. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi dne 2. avgusta 1903. izlet se zahodno železnico v Irenental (postaja Unter-Tullner-bach). Sestanek in zabava ob štirih popoludne v restavraciji Antona Kunzla. — - Slovenski gostje dobro došli ! K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Loterijske Številke, izžrebane dne 29. julija : Praga 88 37 5 3 65 Lvov 87 55 3 23 71 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« X X X X X X X X X X sc X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zactrnge y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jinton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna ponistva primorste dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, no* dernl sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačne. "W8 X X ae x X X X « X K n x x x XXXXXXXXXXXXX$XK X/olil#QncUo muožina meglenega in svetlega, ¥ Glll\ClllOl\Cl tapetovanega ali k uhi ns kega pohištva se prodaja In nekaj ća^a p> najugodnejših penih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza 5. J. Slavno občinstvQ se najuljudneje vabi si ogle-cati rastavljene predmete od i>—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Doitrovan cenik brezplačno in fra ako. pi Posojila, ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Ca ser n i a štv. 6. - TRST. - Ulica Cascrma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg- št. 2, II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, daimatik, pluvial, kumeral, roketov, kvadratov, kol a rje v Leo, prsujkov, mi^aiov, brevirjev, ritualov, diuruov in neštevilno nabožnih raziično fino vezanih knjig, svečnikov, kriiev, svetiinic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniiko delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. \ rste, porioK vencev, knžc«-v in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetLih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vtz*njt: (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Anton J. Vogrič. Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I Š T V 0 M Z odličnim spoštovanjem 3van Semulie v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. Pnajelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 TRST vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IS GRATIS JAKOB BASVIBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli' Olruo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... Trst, Corso 28. G.DOPLICHER Velika zaloga klobukov in čepic vsake vrste od gld. 1-50 do 3-50. Poprave in moderniziranje se izvrši naj toč n ejše. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „^illa citta Si £onDra" ulica Poste nuove št. 3. (Brunerjeva hiša) -- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke.. Moške obleke od 6.50 do 24 gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči is snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od -J—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od S do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gld. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah lllače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. z eno sobo in _ 2 fobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici lndustria in ul. Guardia. v bišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. natistr. od 1—2 in 5—7 pop. 30 malih stanovanj Urar F. Pertot Pašti, makaronom itd. se pravi slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi Ilirske testenine. L. LDzerjev obliž za turiste. Pripoznano najboljše zdravilo proti kurji in očesom, žu Ijem itd. Glasna zaloga: Lekarna L. SCHVVENK, DUNAJ-MEIDLTNG. Naj se T lljjfiP-jftf turiste po zahteva ^■■■■■■■h K 1*20. - Vobiva se v vseh lekarnah. - Gospodinje, ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah pašte, ampak „Ilirske testenine*4, katere se vdobe v škatljah po 1/2 in V4 kg. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Alojzij M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito, kavo, sladkon. I Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. . -.A-- Cenike na zahtevo franko. Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno polinrano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne ltdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brei konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu tresla : StoJI k STojlm ! Trst ulica dell& Poste 1, vogal uL i Cariatia. Prodaja nrebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoi jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica del Tin <1 ust r i a št. 1. - Trst- Cementne plošče umedene od 25 in cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali • kakovosti blaga. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST fvia Mani 11) — BARIOVLJE 'zraven poiopaiiSča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Svoji k svojim Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dnnaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belerije. — Podi.be v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. ■j- Zahtevajte -j" bogato ilustrovani cenik pariškega bliga od gumija ki obsega jako zanimive novoiti ter se pošilja gratis in f^nko. Gnmmivaaren Etablissement }(.Schvarzman5e L. DUNAJ, Kothenthurmstraase H . „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske lllice Štev. 2. = K 1,000.000 Kupuje in prodaja tm rrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeae izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale ======= kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi ===== Vinkuluje in divinkuiuje vojaške ženitninske kavcije. BmMompt in inkuBso menic* flV Bor—naročilu. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugoduiin obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ===== dne vzdiga. - Promet a čeki in nakaznicami.