Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 31 (1068) Čedad, četrtek, 2. avgusta 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it BI KIWI, TANGA , IMI«», cosnwt t» UN PEZZO.... Tl,KI MlSLli roHCt,?. .. BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 edilvalli e.f.-J'U.ii di DORGNACH R. e D. Caminetti • stufe • cucine IN MURATURA • PIASTRELLE • BAGNI del OU Grazie alle detrazioni fiscali SEDE UNICA PRADAMANO (S.S. UD-GO) Via Nazionale, 31 Tel. 0432-671681 Fax 0432-640480 Aperto anche in agosto Un festival “salato”? VELIKO ZASKR&yeNOsT ZA fllUETE... Devetak v vodstvu banke v Čedadu Podpredsednik je zavoda Banca popolare Karlo Devetak, upravitelj Kmečke banke in predsednik združenja delničarjev goriške-ga bančnega zavoda, je v bil v torek 24. julija imenovan za podpredsednika v upravnem svetu zavoda Banca popolare di Cividale. Njegovo imenovanje predstavlja dodatno utrditev sodelovanja med Slovenci iz naše dežele in čedajsko banko, obenem sodi v okvir širšega načrta, ki je bil zasnovan pred spojitvijo bančne veje goriške Kmečke banke z zavodom Banca di Cividale. V sklopu te operacije so člani Kmečke banke množično vstopili v zadrugo Banca popolare di Cividale, ki ima v lasti 70 odstotni delež bančnega zavoda Banca di Cividale Spa, manjšinski partner je nemški velikan Deutsche bank, in omogočili izvolitev Devetaka v upravni svet ustanove. V upravnem svetu čedajske banke je tudi bivši predsednik Kmečke banke Diego Marvin. Prisotnost slovenskih predstavnikov v upravnih organih pa potrjuje trdno voljo zavoda, da prevzame vlogo glavnega kreditnega referenta za slovensko narodno skupnost v Italiji. Senjam cerkvene piesmi, glasba an duša sta se srečali na Liesah Monsinjor Brollo, častni gost festivala, je tudi predstavu adno piesam Per il MittelFest è tempo di bilanci: la direzione artistka che ha guidato i primi dieci anni della programmazione (Mimma Gallina e Giorgio Pressburger per il settore teatrale, Carlo De Incontrerà per quello musicale, Cesare Tomase-tig per la poesia e Roberto Piaggio per il teatro di figura) può presentare un consuntivo più che soddisfacente, ma le manifestazioni culturali dipendono in gran parte dalla spesa pubblica e molti amministratori s'interrogano sulla portata del mero ritorno economico: quanto è salata la Via del Sale? segue a pagina 4 Immagine da “Lettere dal fronte” Huda finančna stiska manjšine in Dežela FJK Videnški nadškof monsi- je biu tretji krat posvečen njor Pietro Brollo je biu v nediejo 29. julija častni gost “Sejma cerkvene piesmi”, ki ga je organizalo kulturno društvo Rečan. “Senjam”, ki verski piesmi, je biu v cierki na Liesah an se je začel po-pudan, okuole štirih, pru v tistem momentu, ko po cieli dolini je začeu velik daž an Monsignor Brollo v cierkvi na Liesah. Tle zdol pa vsi pevski zbori zbrani vietar. Na začetku je Margherita Trusgnach, predsednica Rečana, razlagala, da lie-tos ni tekmovanja an glasovanja, zak piesmi so ble previe različne an bi bluo te-žkuo reč, de adna je buj lie-pa od druge. Margherita je tudi zahvalila don Rinalda, ki je posodu podutansko ci-erku za snemanje kasete, an Nina Specogna, ki je napisu “partituro” piesmi za brošu-rico. Ni manjkala zahvala tudi za don Azeglia, famo-štra, ki je nimar pokazu skarb za sloviensko kulturo an, sevieda, za verske piesmi an navade naših ljudi. Monsinjor Brollo, ki že dvanajst liet od tegà je biu gost “Sejma”, je poviedu, da je paršu za an globok motiv, za spoznat ljudi, ki živijo v telim kraju. “Naša škofija - je jau - je drug sviet, buj bogat, buj različen. Pa vse tiste, ki nas darži kupe je ljubezen”. beri na strani 8 Dežela Furlanija - Juljiska krajina bo zagotovila slovenskim društvom in organizacijam oziroma njihovim dejavnostim dve milijardi lir anticipacije iz svojih rezerv. To pomeni, da bodo petim milijardam, ki jih predvideva zaščitni zakon za tekoče leto, dodali 2 miliardi, prihodnje leto pa se bodo dotacije za slovensko manjšino z desetih milijard znižale na osem. Na ta način je dežela izšla iz slepe ulice, v katero jo je v sredo 18. julija pahnila deželna večina Hiše svoboščin, v glavnem tržaška desnica, saj je s svojim nasprotnim glasom pokopala predlog o jamstvenih pismih za posojila, za katere se je zavzel sam predsednik Tondo. S tako potezo je v enem zamahu demantirala bivšega presednika deželne vlade in sedanjega podtajnika Anto-nioneja, povzročila prvo po- litično krizo sedanje deželne vlade, saj je spravila v manjšino samega predsednika deželne valde in obenem izzvala nezadovoljstvo Slovenije, kjer je Tondo bil na uradnem obisku prejšnji teden in kamor je namenjen že danes, četrtek 2. avgusta Antonione. Predstavniki slovenske manjšine so z rahlim o-lajšanjem vzeli na znanje odločitev, a vprašanje finančne in politične stiske ostaja še kako odprto, kakor je prišlo do izraza v petek 27. julija v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer so se na skupnem sestanku sestali člani deželnih svetov SKGZ in S-SO ter zastopniki slovenskih organizacij in ustanov. Globok nemir je v nas, ker imamo vtis, da ne gre za naključne dogodke, je podčrtal predsednik SSO Sergij Pahor, pač pa za sistematične akcije proti manjšini. Zamerili so nam, je nadaljeval, ker večina Slovencev ni potegnila z zmagovalci. Takega odnosa do nas pa ne moremo sprejeti. Mi želimo i-meti stike z inštitucijami ne s strankami, z vladami in njihovimi organi na vsedržavni in krajevni ravni, je dejal Pahor. beri na 2. strani Četrtek, 2. avgusta 2001 2 Soglasje v deželni skupščini - NZ zapustilo dvorano, Baritussio podprl sklep Dežela bo anticipirala sredstva za manjšino Smrt gorskih skupnosti Kot je bilo pričakovati po razsodbi U-stavnega sodišCa je deželni svet 27. julija, z glasovi desne sredine, ukinil vseh deset gorskih skupnosti v F-JK. Formalno bodo ukinjena šele Cez leto dni in do takrat jih bodo vodili komisarji, v resnici pa so mrtva telesa. S kakšnimi organizmi jih bo dežela namestila ni znano. Odločitev močno prizadeva manjše občine in Slovence v Furlaniji, v Brdih in na K-rasu, ki so preko njih upravljali teritorij. s pn e strani Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je nadaljeval z ugotovitvijo, da so zagotovljena sredstva nezadostna, pri Čemer je spet izpostavil dejstvo, da ni dežela dala Slovečem niti drobtinice veC od tistega, kar ji je dodelila država, pa Čeprav uživa poseben status avtonomije prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine in kljub izredno težki krizi, s katero se sooCajo slovenske organizacije in ustanove. PavšiC je temu dodal še zaskrbljenost glede Casa, ki ga terjajo birokratski postopki preden bodo prispevki na razpolago in glede subjektivitete manjšine pri oblikovanju predlogov o delitvi sredstev. Dodaten razlog za zaskrbljenost je seznam kandidatov za paritetni odbor med katerimi so ljudje, ki so iz svojega protislo-venstva naredili sploh smisel svojega političnega udejstvovanja, kar spet jasno kaze na izziv proti manjšini. Podčrtal je pomen dostojanstva in enotnosti Slovencev pa tudi pomembno vlogo, ki jo lahko Slovenija odigrava. Sledila je razprava v katero je prva posegla Bruna Zorzini SpetiC, ki si je v deželnem svetu moCno prizadevala za reševanje odprtih vprašanj. Stojan SpetiC in Miloš Budin sta izpostavila mednarodno razsežnost takega izsiljevanja Slovencev v Italiji s strani desne sredine, ki napoveduje podoben odnos tudi do Slovenije in njenega integracijskega procesa v EU. Filibert Benede-tic je predlagal ustanovitev ožjega koordinacijskega odbora, ki naj sledi razpletu dogodkov, zavzel pa se je tudi za manifestacijo ob priliki obiska predsednika republike Ciampija 16. sepe-tembra v Gorici. Kar se tiCe razprave v deželnem svetu, ki je sprejel predlog o predujmu, naj povemo, da so ga podprli svetovalci Oljke, Forza Italia, Severne lige in kar je še posebej vredno izpostaviti župan s Trbiža Franco Baritussio. Le-ta se je v nasprotju s svojimi strankarskimi somišljeniki (NZ), ki so zapustili dvorano, konstruktivno udeležil razprave in na koncu tudi glasoval za sklep. Na predlog Zorzinijeve je deželna vlada sprejela kot priporočilo resolucijo za dodatno financiranje manjšine z lastnimi sredstvi v letu 2002. ima Stojan Spetič Čeprav se je šopiril po Ljubljani, je predsednik deželne vlade Tondo hote ali nehote dokazal, da je manjšina desnici trn v peti. Požrl je obljube, dane krovnim organizacijam, in odrekel celo miloščino, da bi manjšinske ustanove vsaj premostile prehodno finančno stisko. Pozneje, ko so spoznali, da so zabili avtogol, so blagohotno privolili v “predujem” 2 milijard, ki bi jih morali dobiti prihodnje leto. Kaj pa, Ce je to prefinjen naCrt, da bi slovensko manjšino spravili na kolena in ji nato vsilili, kar jih je volja? Tudi zloglasni inštitut, s katerim bi nas preštevali, ugotavljali, preverjali in izsiljevali? Institut, ki bi ga dali v roke janičarjem, kolaboracionistom desnice, katerih cilj je manjšini odvzeti preostalo samostojnost in jo “normalizirati” po Češko. Tako lahko razumemo tudi odlo- žitev, do prvih jesenskih dni, imenovanja paritetnega odbora, ki mu zaščitni zakon nalaga večji del nalog za izvajanje pridobljenih pravic in crperativizacijo zaščitnih mehanizmov. Ali ni tu spet očitna strategija podrejanja manjšine, katero bodo oropali celo njenega naravnega predstavništva? Predstavljajmo si, da odlaganje izbire narekuje želja, da bi si z močnim glasovalnim strojem in ustreznimi proceduralnimi triki zagotovili v paritetnem odboru večino. Slovenci v njem imamo svoje tri izvoljene predstavnike. Morda bo deželna vlada blagohotno sprejela Cetvorico kandidatov naših krovnih organizacij SKGZ in SSO. Morda pa tudi ne. Govori se, da utegne samovoljno vsiliti svoje ljudi celo pred zastopnike krovnih organizacij. Rimska vlada pa itak ima na razpolago štiri mesta, med njimi enega Slovenca. V deželnem svetu ni izključeno, da bodo s proceduralnimi triki, odkar imajo s prestopom bivših demo- kristjanov in enega socialista na desnico, trdno in premočno večino, izbrali oba Slovenca in pustili (sicer loCeni) levosredinski opoziciji le drobtinice, morda samo enega predstavnika italijanskega jezika.... Tako se lahko zgodi, da bomo imeli na slovenski strani mize šest ali sedem naših predstavnikov in tri ali stiri janičarje, na italijanski pa devet desničarjev in enega predstavnika Oljke. S tako večino v paritetnem odboru nam lahko vsilijo najbolj omejitvene interpretacije zaščitnega zakona, Čeprav so v njem tudi posebni varnostni mehanizmi, ki to samovoljo omejujejo. In vendar je moCan sum, da bo desnica skušala kar se da zamrzniti naše pravice in delo paritetnega odbora. Potem bo stvar vzela v roke Berlusconijeva vlada. Po Časovnih rokih, ki jih vsebuje zaščitni zakon, prav soCasno s pogajanji o vstopu Slovenije v EU. Takrat se lahko tudi zgodi, da bo kdo (morda celo Anto-nione) vrgel na mizo predlog: “Mi vam damo dvojezično ozemlje, vi nam vrnite hiše v Istri.” Stari Andreotti je vedno pravil, da kdor zlo misli greši, a običajno tudi ugane. Pozitivno so ocenili delo Parlamenta Državni zbor je v prvem polletju, torej od nastopa mandata do konca spomladanskega zasedanja, ne le postavil trdne temelje za dobro delo, temveč jih tudi uspešno nadgradil in dvignil raven politične kulture. Tako je delo poslank in poslancev ocenil predsednik državnega zbora Borut Pahor. Po njegovih besedah jim je to uspelo zlasti z medsebojnim spoštovanjem različnih političnih stališč ter preseganjem teh razlik. Uspešna ocena dela se odraža tudi v veCjem zaupanju ljudi v dom demokracije. Poslanke in poslanci so v omenjenem obdobju zasedali 15-krat, 70 dni preždeli na plenarnih sejah in sprejeli 116 zakonov. Ministrskemu zboru so zastavili kar 345 poslanskih vprašanj. Vendar, je opozoril predsednik DZ, se uspešnosti dela ne ocenjuje po obsegu, temveč po kvaliteti. Državni zbor je veliko delal in sprejemal dobre odločitve, tudi zaradi precejšnje zavzetosti matičnih delovnih teles. Državni zbor je bil v preteklosti dostikrat kvalificiran kot prostor, v katerem se preveC prepira in premalo usklajuje. Nastopi poslank in poslancev v tem mandatu pa so pokazali, da lahko po desetih letih parlamentarne tradicije dvignemo raven politične kulture in v skupno dobro presežemo razlike. “Zelo pomembno je”, je podčrtal Pahor, “da je državni zbor konstituiran tako, da so v njem doma vse poslanske skupine, tako koalicijske kot opozicijske, in da vlada med njimi sodelovanje in zaupanje”. Predsednik državnega zbora je omenil nedavno sprejeti zakon o ratifikaciji maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. V prvem Borut Pahor polletju je bil državni zbor zelo aktiven tudi na področju mednarodnega sodelovanja, veliko je bilo različnih obiskov, med njimi tudi obisk predsednika hrvaškega sabora. “Vrata državnega zbora so na široko odprta in nihCe, ki je nanje potrkal, ni ostal zunaj. To sicer zahteva veliko časa, vendar je bil ta koristno porabljen,” je dejal Pahor. Po njegovih besedah se bo takšna odprtost nadaljevala tudi v prihodnje. Pahor je spregovoril tudi o vlogi državnega zbora v luci približevanja Evropski uniji in zvezi Nato; jeseni bodo poslanke in poslanci zaceli z evropsko razpravo, v katero želijo v Cim veCji meri vključiti tudi predstavnike civilne družbe. “Slovenija se glede obeh kandidatur nahaja v ciljni ravnini, zato je pomembno, da v tem obdobju odpremo razpravo o vseh tistih vprašanjih in dilemah, ki so povezana s spremembami, ki bodo sledile po vstopu Slovenije v te integracije. Do takrat je treba spremeniti zakonodajo - tu smo na polovici poti,” je dejal predsednik DZ. Poudaril je še, da se bo treba v prihodnje osredotočiti zlasti na to, kakšna je in kakšna bi morala biti Evropska unija, (r.p.) Omaggio ai caduti sui Vršič Chiuso per ferie Il parlamento sloveno ha chiuso i battenti per la pausa estiva. Prima del commiato il presidente Borut Pahor ha elogiato i parlamentari perché, ha detto, hanno lavorato molto e bene. Dall’ottobre dell’anno scorso hanno infatti discusso e votato 116 leggi ed altri atti legislativi. Più peso al presidente Il governo sloveno propone diverse modifiche all’art. 19 della Costituzione. Secondo la nuova proposta i ministri saranno nominati non più dal parlamento bensì dal presidente della repubblica su proposta del premier, lo stesso dovrebbe valere per i giudici. Le interpellanze potranno poi essere rivolte soltanto al presidente del consiglio e non ai singoli ministri, infine dovrebbe essere introdotto anche il referendum per la revisione della costituzione. Per modificare la costituzione è però necessaria una maggioranza dei due terzi che l’attuale coalizione di governo non ha. Può infatti contare sul voto di liberaldemocratici (34), Lista associata ( 11 ) e Desus -partito dei pensionati (4), mentre non è certo il sostegno del partito popolare e del partito dei giovani. Furibondi a Maribor Il governo proprio nella sua ultima seduta prima delle vacanze estive ha assunto una decisione che ha fatto infuriare la città di Maribor. Infatti ha deciso che non nella cittadina sulla Drava bensì a Lubiana avrà la sua sede la holding Slovenske elektrarne (Centrali elettriche slovene) che con i suoi 220 miliardi di talleri di capitale è la più grande società slovena. Omaggio ai caduti La strada che porta al Vršič è stata costruita durante la prima guerra mondiale da diecimila prigionieri russi. Le loro tombe sono ormai scomparse tra l’erba, i nomi sepolti in qualche archivio austriaco. Nel marzo del 1916 una valanga seppellì 300 prigionieri russi e dieci guardie. I sopravvissuti tra il 1916 - 1917 hanno dedicato loro una cappelleria, davanti alla quale nei giorni scorsi si è svolta una cerimonia. Vi hanno preso parte il presidente della repubblica KuCan, i ministri Rupel e Bizjak ed il metropolita di Lubiana Frane Rode. Di alto rango anche la delegazione russa di cui facevano parte il vicepresidente della Duma della Fe- derazione russa Cilinga-rov, il ministro Južanov ed il metropolita di Smolensk e Kaliningrad Kiril che ha il ruolo di ministro degli e-steri del patriarcato di Mosca. Notte da record Ben 35 mila persone, secondo gli organizzatori, hanno partecipato alla notte di Capodistria “Koprska noč” che domenica è stata allieta da ben 21 spettacoli in diverse parti della città. Addirittura 80 mila le persone che dalla cittadina e dall’area circostante hanno assistito ai bellissimi fuochi d’artificio. Kultura novi mataj u r četrtek, 2. avgusta 2001 3 La mostra di Lorena De Angelis Con una mostra personale di pittura è stata presentata a S. Pietro al Nati-sone con una ventina di o-lii di medio formato la pittrice locale Lorena De Angelis. L’inaugurazione, a-nimata da un buon pubblico e dominata dalla presenza di donne, è avvenuta il 29 giugno in una cornice di festa, arricchita da un intermezzo musicale di fisarmonica diatonica e dalla recitazione di poesie di Loredana Drecogna. La mostra della De Angelis, sistemata in due ambienti distinti, rappresenta da un lato la tendenza più tradizionale, quadri di fiori, del resto garbati e succosi di colore. C’è quindi la tendenza modernizzante, in cui appare una matrice ideologica. Questi quadri offrono spunti maggiori per le osservazioni che vi si possono fare. Ogni composizione si spartisce in due aree, la prima, geometrica in rigorose e aride viste prospettiche moderne (la strada, la fabbrica...) dal cui sfondo sbucano veloci automobili. Un grup- po in primo piano del quadro è costituito da bambini e talora figure adulte, disposte sull’asfalto, disegnate realisticamente in colore in prevalenza cine-rino, dall’espressione melanconica, tanto da apparirmi personalmente già come vittime predestinate dei sacrifici della società moderna, in aperto contrasto con le asprezze della realtà. Lorena ha una spiegazione un po' diversa dei suoi quadri: per la pittrice le forme dell’ambiente alludono alla mente, quelle umane (i bambini, le mamme) alludono al cuore. Indagando sulla pittura di Lorena De Angelis, notiamo una buona maturazione della pittrice, anche dal punto di vista del disegno e della tecnica, che rivela gradevoli velature e grafismi. Rimane in conclusione esplicito il contrasto tra l’aggressività del paesaggio d’asfalto e l’aspetto evanescente delle figure addossate davanti alle automobili. Paolo Petricig Do 16. septembra v Ljubljani 24. Mednarodni grafični bienale Prva nagrada je spet Sla v Veliko Britanijo Poletni in dopustniški čas lahko izkoristimo tudi tako, da se predamo kulturnim užitkom, umetnosti, spoznavanju bližjih centrov. Posebno vabljiva je v tem času Ljubljana, kjer se na kulturni ravni veliko dogaja. Med najpomembnejše prireditve prav gotovo sodi 24. Mednarodni grafični bienale, ki bo na ogled do 16. septembra. Gre za najstarejšo in najpomembnejšo grafično manifestacijo v svetu, ki je nastala in se uveljavila še pred beneško Bienale. Prvič so ga v Ljubljani priredili leta 1955 in na njem so se prvič po drugi svetovni vojni srečah na območju za “železno zaveso” umetniki iz Evrope, Združenih držav Amerike, Sovietske zveze in Azije, pristopila je tudi Kitajska. Neuvrščena Jugoslavija je takrat delovala kot uspešen povezovalec med zahodom in vzhodom, med jugom in severom. Do danes je na ljubljanskem bienalu sodelovalo 5.800 umetnikov iz 80 držav. Letošnji, 24. bienale sestavlja več vsebinskih sklopov. V Modemi in Jakopičevi galeriji je na ogled razstava Svet grafike, na kateri so razstavljena sodobna grafična dela 40. umetnikov iz raznih krajev sveta. V galeriji Mednarodnega grafičnega in likovnega centra je razstava Fundamina, na kateri so predstavljeni avtorji in njihova dela, ki so odločilno vplivali na razvoj umetnosti. Zaobjema obdobje od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let prejšnjega tisočletja. Razstava je zasnovana kot zaokrožen sklop treh rastav in sicer Zorana Mušiča, Andyja Warhola in Mimma Paladi- na. V galeriji Cankarjev dom je tretja nadvse zanimiva razstava. Posvečena je po že stari tradiciji nagrajencu zadnjega bienala, torej leta 1999, to je enemu najbolj inovativnemu britanskemu umentiku: Richardu Hamiltonu. Razstava je osredotočena na tematiko romana Ulikses Jamesa Joyca. Naj na koncu povemo še, da je tudi letos 1. nagrada šla v Veliko Britanijo. Prejel jo je Damien Hirst (Moderna galerija), nagrajena sta bila še Ines Krasič s Hrvaške in slovenski umentik Peter Ciuha. Spored kinopredstav v mesecu avgustu Filmi v Tolminu Kaj ponujajo v poletnem času v Kinogleda-lišču v Tolminu? Poglejmo program predstav: v soboto 4. avgusta ob 20.30. bo triler V7 pajkovi mreži (Along carne a spider); v ponedeljek 6. avgusta le ob 20.30 uri bo na vrsti romantična komedija Zamujena priložnost (Family man); v soboto U. 08. ob 20.30 kriminalka in črna komedija Kdo je tu nor? (O brother, whe-re art thou?); v ponedeljek 13. 08. ob 20.30 vojna drama Možje časti (men od honor); v soboto 18.08 ob 20.30 romantična komedija Čokolada (Chocolat); v ponedeljek 20. 08 drama Zelena milja (Green mile); v soboto 25. 08. akcijski film Dungeons and dragons. Un software, anzi due per correggere il friulano I friulani si sono dotati di uno strumento informatico nuovo, di grande utilità, che certamente farà crescere ulteriormente il numero degli scriventi e comunque contribuirà ad affermare la lingua friulana standard e la sua grafia ufficiale. Venerdì 27 luglio è stato presentato a palazzo Belgrado, nella sede della Provincia di Udine, il software del vocabolario e del correttore ortografico della lingua friulana che è stato prodotto dalla Cooperativa di Informazione Friulana. “Noi pensiamo che in adesione alla legge statale 482 del 1999 e prima ancora della legge regionale n. 15 del 1996, il numero delle persone, gli ambiti e le situazioni comunicative in lingua friulana siano destinate ad au- mentare”, afferma il presidente della cooperativa Antonio Buiani e prosegue: “Enti locali, scuole, mezzi di comunicazione, singole persone necessitano allora di un utile stmmento informatico per rendere più sicura la redazione di testi di vario genere (sempre più spesso al computer), esattamente come avviene in altre lingue stabilizzate”. Il lavoro è stato realizzato con la consulenza del Centri Friul Lenghe 2000, di cui la Cooperativa di Informazione Friulana è socia insieme a Università di Udine, Consorzio per gli studi universitari, Società filologica friulana, Circolo culturale Menocchio, Istitut ladin frulan pre Checco Pla-cerean, la Patrie dal Friul, Union scritors furlans. Un lavoro dunque in sintonia con le scelte fatte dall’ente nella redazione del Grande Dizionario bilingue italiano - friulano. L’aspetto “imbarazzante” dell’iniziativa è che, all’insaputa l’uno dell’altro, anche la Societat scientifiche e tecnologjiche furlane, presieduta da Franco Fabbro, era alle prese con un a-nalogo progetto. E questo secondo correttore ortografico, realizzato all’interno dell’Università di Udine, verrà presentato il 30 agosto ai Colonos di Villacaccia. Si tratta di un correttore bilingue inglese - friulano e tra breve - secondo motivo di “imbarazzo” - potrà essere scaricato dal sito della Societat, mentre la Cooperative di Informazion Furlane lo metterà in vendita. L’Inquisizione nella Slavia La famiglia di Martino 38 Appendice n. 2 Faustino Nazzi Il Picecco in un primo tempo si era convinto dell’opportunità di accollarsi tutte le spese di ospitalità, assistenza e cura del Martino, “et diceva alla detta Zanina che non li mancasse di governo perché quel denaro in caso di morte di detto Martino, doveva spender a Roma, voleva darli sì alla Zanina come alli medici che haveva-no cura”, anzi le aveva dato in acconto “un cechino et un ongaro”. Si era addi- venuti pure ad un arbitrato, ma, con la scusa che non si era disposto lo strumento esecutivo, si disconoscono gli impegni presi. Viene il sospetto che il rev. Picecco abbia avuto u-na soffiata dal Capitolo giusdicente che, per salvaguardare il suo prete, aveva individuato un espediente ben preciso come d’altronde lo chiarisce la Sentenza del 5 giugno 1606. “Ben considerato tutto il predetto processo, invocato il nome del nostro Signore, così dicendo e sententian-do condanniamo Biasio stante le sue difese a lire 50 di piccoli. Matthia veramente in lire 60 et inoltre a pagar a Martino offeso ducati 20 per tutti li suoi danni interessi et spese di medici et medicine d’esser parimenti il tutto satisfatto con le spese del processo ut infra prima che eschi di prigione et ambidue nelle spese del processo per mità in solidum” (lire 54). Il Picecco deve aver rifilato quanto di sua competenza al proprio sacrestano, già ampiamente compromesso ed incarcerato, salvaguardando il decoro del clero (9). Questo Cappellano torna alla carica nel 1612. Si lamenta “modestamente” presso il Capitolo che Martino ha osato, “con poco rispetto, anzi temerariamente et sfacciatamente in danno dell’anima sua et pernicioso esempio, proferir verso esso Rev.do parole ingiuriose et disdicevoli et di più anco a posta con li tuoi animali grossi di cadauna sorte che ti ritrovi haver farli notabile danno nelli suoi prati; perciò essendo implorato il suffragio nostro” ti ordiniamo, sotto pena di lire 100, “che non debbi in nessun modo ragionar né in detti né in fatti detto Rev.do né tan poco lasciar che li tuoi animali gli faccino danno nelli suoi prati et luochi”. Martino obietta ed appella perché il Picecco tenterebbe di contestare tradizioni secolari. (9) Questo notaio-cancelliere “riempie” fogli su fogli (30x21) con in media 25 righe per pagina compresi i titoli e 25 lettere per riga: alla faccia del risparmio! Il presente processo consta di 26 fogli (52 pagine). Le giurisdizioni feudali, pur rispondendo celermente alle istanze di giustizia della popolazione, costituivano il cespite più ricco delle loro entrate, praticando un drenaggio sistematico delle finanze delle classi umili. Una giustizia che funziona è peggio di quella che non funziona; quando funziona bene non funziona affatto. Una giustizia uguale per tutti dovrebbe essere amministrata da un marziano. Anche le società democratiche, pur fondate su una costituzione, sono sempre amministrate dai partiti; si dovrebbe supporre una magistratura super partes, capace di i-dentificarsi con la legge oltre le opinioni. Tale presupposto non è oggettivamente realizzabile, perché contraddirebbe la natura di cittadino libero. Rous-seaux “giustamente” vedeva nella volontà generale, incarnata in un sol uomo, l’espressione perfetta della democrazia. La chiesa, che identifica nella Scrittura il suo codice di verità infallibile, è testimone con la sua storia della babele più totale. La legge è espressione culturale di fronte alla quale si danno opinioni, indirizzi, non oggettività. Nella prospettiva di porre rimedio a inevitabili storture si sono attivati gli appelli in ogni tempo. Rassegna-moci al meno peggio. Četrtek, 2. avgusta 2001 Marionette, premio a Minimax La compagnia Minimax, formazione ispano-rumena, ha vinto l’edizione 2001 del premio “La marionetta d’oro” promosso dal Comune di S. Pietro al Natisone nell’ambito della rassegna del Mittelfest. Il riconoscimento è stato assegnato da un gruppo di esperti, in armonia con le indicazioni del pubblico, “per la capacità della compagnia di affrontare, con indiscussa abilità tecnica, una fiaba classica come Biancaneve”. La giuria ha assegnato poi una menzione particolare alla compagnia toscana I Tiriteri. Durante la premiazione, avvenuta domenica a S. Pietro, è stato sottolineato come anche quest’anno migliaia di spettatori abbiano seguito gli spettacoli della rassegna nelle Valli del Natisone. I Tiriteri Il cammino Un percorso poetico, un cammino che si spera possa proseguire con ancora più motivazioni. Questo ha rappresentanto, durante il Mittelfest, la sezione sulla poesia curata da Cesare Tomasetig. Una rassegna iniziata con un testo impegnativo e doloroso, quello che l’autore ebreo Chaim Nachman Bialik dedicò al terribile pogrom avvenuto nella città di Kishinev, in Andrea Zuccoio Ucraina, nel 1903. Efficaci la regia e l’interpretazione di Andrea Zuccoio. Da un testo di Manlio Brusatin è stato tratto “Arte dell’oblio” con Giacomo Zito e Werner Di Donato. Quest’ultimo è stato protagonista di “Un giorno per tutti” da un poemetto di Silvio Cumpeta. Infine Luca Della Bianca ha proposto i versi di Luko Paljetak, poeta di Dubrovnik. dalla prima pagina La ricerca sul pubblico del MittelFest, svolta dalla Fondazione Fitzcarraldo, ha evidenziato alcune caratteristiche degli utenti che si qualificano come una fascia dai forti consumi culturali che programma i propri spostamenti in funzione di un’offerta specifica e ben caratterizzata. I frequentato-ri provengono per lo più da un’area locale in senso esteso che raramente supera i confini regionali, dando così luogo ad un turismo culturale del tipo mordi-e-fug-gi che di poco incrementa il numero dei pernottamenti e dei pasti consumati. I commercianti tendono naturalmente a minimizzare l’ap- Nel Mittelfest lo spaesamento e le tragedie collettive dell’Est porto del pubblico festivaliero, che peraltro trova le porte sbarrate qualora desiderasse consumare un pasto caldo alla fine degli spettacoli. Cividale sembra compiacersi della propria auto-sufficienza e accoglie con malcelata diffidenza l’invasione di un pubblico forse alquanto elitario e, secondo alcuni, non sufficientemente numeroso. Ricomporre la dicotomia fra cultura e spettacolo, quando istruire di- NORD MATERASSI di Riccardo Bonessa Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabuenih Žimnic vertendo sembra un ossimoro inconciliabile, potrebbe forse portare ai grandi numeri rendendo l’offerta accessibile ad un pubblico più vasto, ma misurare gli effetti di un investimento culturale in termini freddamente quantitativi e mercantili svilirebbe la funzione di un’amministrazione illuminata che dovrebbe avere a cuore il miglioramento della qualità della vita. Il MittelFest, luogo d’incontro tra le due Europe, barometro delle tensioni e sconvolgimenti che hanno segnato l’ultimo decennio, è stato ben più di una vetrina di esotismi: aprendo lo sguardo sui Paesi oltre l’ex cortina di ferro, ne ha registrato il senso di spaesamento e alienazione allorché, abbattuti i propri Padri più o meno autoritari, le nuove entità hanno iniziato a sperimentare sulla propria pelle le gioie ed i dolori del capitalismo, liberi dal paternalistico dirigismo socialista. L’insostenibile “giogo della libertà”, così ben rappresentato nella Missione di Heiner Mueller, accomuna le tragedie collettive dell’Est con i drammi individuali che si consumano nell’opulenta società occidentale. Molte delle proposte teatrali sembrano recuperare la brechtiana funzione didattica e una simile istanza sembra guidare anche quelle musicali: abbiamo lasciato la via del sale a metà del suo lungo cammino, interrotto dall’omaggio pianistico di Francesco Nicolosi a Vincenzo Bellini nel bicentenario della nascita, riprendendo il filo della spiritualità con la narrazione musicale del quartetto laReverdie, che ci ha offerto una ricostruzione della medievale Historia Sancti Eadmundi. La bressana di collina Te-stori è stata poi la parentesi bucolica dove il chitarrista Frédéric Zigante si è esibito fra il frinire delle cicale, mentre il pianista Michel Dalberto ha costruito il suo omaggio a Verdi sopra un « “La missione" di Muller proposta dal Mladinsko gledališče monografico quanto illuminante programma lisztiano. Il decennale del MittelFest è stato celebrato nel Teatro Nuovo Giovanni Da Udine con una scelta importante quanto popolare: la Nona Sinfonia di Beethoven, affidata all’Orchestra sinfonica del FVG guidata da Ezio Rojatti e al Coro regionale sotto le cure di Cristiano Dell’Oste, ha rivelato i pregi ma anche i limiti dei complessi regionali. Il quartetto vocale non ha certo migliorato il livello complessivo, ma la schilleriana Ode alla Gioia, inno dell’Europa ricca, ha comunque scatenato l’entusia- smo del pubblico con l’intatta forza della sua utopia. Dopo la grandeur sinfo-nico-corale si è tornati all’intimismo del duo flauto-pianoforte: la Canzone della Salina, un antico canto scoperto dall’etnomusicolo-go istriano Emil Zonta, ha fornito il titolo del programma ed è stata il pretesto su cui il pianista Johannes K-ropfitsch ha costruito le sue Variazioni, eseguite in prima mondiale insieme a Luisa Sello. Di mare e sale profumava anche il brano di Bruno Strabi, mentre Carlo De Incontrerà si è discretamente inserito con la sua Meeres Stille, leggera no- stalgia di un’infanzia serena, tratteggiata sull’ondeg-giare di un Lied schubertia-no in un meriggio estivo... Molti itinerari teatrali e musicali convergevano a I-stanbul: vi ci hanno condotto i Dervisci Roteanti, il diario di viaggio di Paolo Rumiz, ma pure l’energia e la libera fantasia del quintetto turco Sulukulè che ha trasfuso sulla Piazza Paolo Diacono l’atmosfera dei Cafés Chantants del Bosforo. L’organo del Duomo è nuovamente risuonato con i tesori musicali del Duomo di Cracovia, aprendo l’ultima intensa giornata, suggellata dalle musiche partenopee proposteci dal gruppo Spaccanapoli, che attinge molto liberamente al proprio patrimonio musicale rivestendo antichi canti con una (forse troppo) robusta elettrificazione rocchettara. Centinaia, migliaia di persone che si lasciano guidare su percorsi spesso difficili e accidentati, superando barriere linguistiche e culturali, basteranno a giustificare l’esistenza e la sopravvivenza del MittelFest? Se il sale, oltre ad essere stato una forma di moneta, è diventato pure sinonimo d’intelligenza, ci auguriamo che abbia largamente sparso la sua bianca ricchezza dentro e fuori le mura di Cividale. Katja Kralj Priznanje slovenskemu gledališkemu ustvarjanju Dobro obiskane vse predstave Mladinskega gledališča Ze CetrtiC je bilo na Mittelfestu Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki mu je vodstvo Cedajskega festivala izkazalo posebno priznanje in vključilo v program veC prireditev. V idiličnem gozdiču na majhnem griCu v predmestju Čedada smo najprej gledali “Interpretacijo sanj” v režiji Matjaža Bergerja. S prepletanjem različnih umetniških zvrsti od gledališča do filma in baleta nam je ponudil svojevrstno interpretacijo znamenite Freudove knjige, ki je doživela svojo premiero v Postojnski jami. Družbeno-ekonomski odnosi, polom revolucije in ugotovitev, da niso možne spremembe niti v medčloveških odno- sih so bili tema “moCne” predstave "Naloga”, ki jo je po besedilu Mullerja režiral Eduard Miler, igralci pa so jo pred vztrajno publiko kljub dežju izpeljali do konca. Z znamenito Shakespearovo predstavo “Sen kresne noci”, je Vito Taufer dobesedno oCaral Številno publiko in doživel verjetno najveCji uspeh celotnega festivala. S posebnim projektom, ki je vključeval tudi obisk Soške doline, je sodeloval režiser Marjan Bevk, nedeljska nevihta pa mu je grdo prekrižala načrte in s Kolovrata so bili prisiljeni prenesti njegovo predstavo “Pisma s fronte” v kobariško telovadnico. Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Minimatajur novi mata j ur Četrtek, 2. avgusta 2001 5 “Ka je že konac?”, je vprašala adna čičica zadnji dan polletnega centra za otroke v Spietre. An nje besiede so narlieuš an narbuj prepričljivo dokazale, de otroc so se imiel lepuo, de animatorji od društva “Krocus” iz Čedada so lepuo an živuo dielal z njim, de je bila pametna tudi inicitiava od kamunu, ki so tele center organizal. Od 25. junija za tri tiedne so se otroc vsak dan srečuval an kupe se norčinal, piel an plesal, dielal an se kregal (muore bit an tiste). Tema njih diela je biu “Zoo v v arte". Kaj so nardi! so pokazal zadnji dan, ko so jih paršli gledat njih mame an tata, pa tudi šindaka iz Spietra an Sauodnje Dorbolò an Cernoia, podžupan iz Podbuniesca Marseu an Gabriella Totolo, ki je bila odgovorna za tolo iniciativo. Mi se mu ormo pa zahvalit Simone Vogrig iz Sauodnje, ki nam je posodu tolo fotografijo Lev N. Tolstoj Miš pod solar jan Miš je živiela ta pod solarjan an tu podu je bla jamca, ki je puščala uše-nico zamo za žarno. Tela miš je lepuo živiela, ma nie bla rada, zatuo ki je bla sama an želiela, de še druge miš bi uživale nje srečo an hrustale nje ušenico. Takuo miš je arzšerila jamo, de bo padalo vič zarnja dol skuoze jamo, an povabila te druge miš, naj pridejo jest h nji. "Pridita, bo pu-no, ki jest za vse!" Kar pa miš so paršle, so zagledale, de jame jo nie bluo vič. Gaspodar se je biu zmisnu na jamo, an jo je lepuo zataknu. Dva konjà an gaspodar... Dva konjà sta vsak svoj voz v-liekla. Te parvi konj se nie maj ustavu, te drugi se nie pa ku oščaju an u-stavju. Takuo gaspodar je vse nabasu gor na te parvi voz. Konj, ki je biu ta zad an je vlieku prazan voz, je jau te parvemu konju: "Vidiš? Ti se trudiš an se potiš. Buj, ki boš vlieku, vič boš muoru vlieč an se trudit". Kar so paršli damu, gaspodar je jau: "Zaki muoren redit dva konjà, če iman zadost adnegà za spejat mojè blaguo? Buojš je lepuo fuotrat adnegà konjà an ubit te druzega. Za-služin če ne druzega za kožo ubitega konjà”. An glih takuo je stuoru. Avtor prave: Lev N. Tolstoj prevedla: IVI j ti t a Povasnica Afriški živalski vrt OPICA Opica, kosmati meh, vedno poskrbi zasmeh. LEV Levi sem, vseh živali kralj. Nimam krone, ne medalj. Ko zaijovem, zagrmi. Glavo griva mi krasi. POVODNI KONJ Glejte ga: povodni konj! Kdor je hraber, naj gre ponj! Revež družbo si želi. zdeha,dasekarkadi. GAZELE Savani širni smo v okras, a v srcu vedno nas zmrazi, če umi gepard nas lovi. KROKODIL Jaz sem leni krokodil. Moj naslovje: reka Nil. Pride slonček, žejen, bos, zgrabim ga za dolgi nos. SLONČEK Slonček z rilcem: tra-la-la! zatrobentati že zna. Vojan Tihomir Arhar Beneške križanke Rešitev prejšnje številke R E C A N S K E D |L 1 N E 1 V A N C A N K A R P O M ■ S G ■ L 0 R ? S 0 ■ P 0 E 1 o R K 0 R 0 N K A P L A N D 0 M A R A A N 1 C A T 0 P T R 1 S N 1 S 1 Z E R 1 1 A N S A N A 1 N D 1 J A N S K 1 D 1 S T A N C A A T 0 S A U T A 1 IT T E P R 0 L T) K A N O S E 0 K Y 0 R E D K 0 s T Kakuoš an Lastuca Kakuoš je najdla jajca modrasove, an jih je začela legt. Lastuca jo je videla, ki je legla, an je jala kakuoši: "Kuo si norčasta! Kar modrasan se odprejo jajca, to parvo snejó tebè". KAJ SE BO PRIKAZALO? v. 11 It- ir- is . * V jr. ^ 11 3» 11 21. .Ji r. .c, V* • j g ii <5 ■n’ '-*1! ••• Poveži pike od 1 do 40 in... veselo potovanje! 6 no vi matajur_________________________________________________________________________________ ^ ______ Četrtek, 2. avgusta 2001 T/ CJlL Il torneo giocato a Pulfero nel week-end ha visto prevalere il Paradiso dei golosi su 11 santo e il lupo Rigori a grappoli nel memorial Specogna Premiati il portiere Pietro Zona ed il cannoniere Antonio Dugaro Durante l’ultimo weekend di luglio, nell’ambito dei festeggiamenti sul Nati-sone a Podpolizza di Pulfero, si è giocata la 2~ edizione del “Memorial Federico Specogna” riservato agli a-matori. Al termine delle gare e-liminatorie disputate tra le tredici squadre di partenza, si sono qualificate per le semifinali le formazioni del Paradiso dei golosi, del Più o meno, della B.C.B. Pulfero e di II santo ed il lupo. Il Paradiso dei golosi ha superato per 6-4, dopo i calci di rigore, la Più o meno. I tempi regolamentari e supplementari si erano conclusi sull’1-1. Nell’altra semifinale la B.C.B. Pulfero è stata superata per 6-4 da II santo e il lupo di Cividale. Nella fmalina la B.C.B. ha avuto la meglio per 10-8, grazie ad una maggiore precisione nei calci di rigore, sul Più o meno. I tempi regolamentari si erano chiusi sul 4-4 ed i supplementari sul 6-6. Per i B.C.B. sono andati a segno dal dischetto Federico Cra-st, Roberto Clarig, Almer Tiro e Davide Del Gallo, mentre gli avversari hanno centrato solo due volte la porta con Gianluca Gnomi e Massimiliano Pozza. La finale, tiratissima, ha visto il Paradiso dei golosi rimontare nella prima frazione di gioco l’iniziale svantaggio, determinato da un gol di Antonio Dugaro, grazie ad un autogol di Claudio Scaravetto. Nella ripresa Dugaro calciava fuori un calcio di rigore. Le doppiette di Michele Dorbolò ed Andrea Zuiz facevano chiudere il macht in parità sul 3-3. Il primo tempo supplementare registrava ancora una rete di Dugaro. All’inizio del secondo, un bellissimo gol A destra il Paradiso dei golosi, sotto Pietro Zorza, miglior portiere. In basso a destra la premiazioni della squadra II santo e il lupo di tacco di Patrik Birtig sembrava avere chiuso le ostilità a favore de II santo ed il lupo. Grazie a due reti di Dorbolò, invece le due squadre ritornavano in perfetta parità. Per assegnare il secondo “Memorial Federico Specogna” si rendevano ancora una volta necessari i calci di rigore. Per il Paradiso dei golosi facevano centro Andreas Gosgnach, Daniele Marseu, David Specogna, Michele Dorbolò e Massimo Congiu. Gli avversari invece, dopo avere realizzato con Marco Car-lig, si vedevano neutralizzare dal portiere avversario Enrico Bucovaz la seconda battuta effettuata da Moreno Mauri. Riprendevano quindi le segnature de II santo ed il lupo con Antonio Dugaro ed Andrea Zuiz. Il risultato finale era 10-8 per il Paradiso dei golosi. Le premiazioni hanno visto la consegna di coppe individuali ad Antonio Dugaro, miglior cannoniere, ed Pietro Zorza, miglior portiere. Oltre al trofeo per la formazione vincente, coppe sono andate alle squadre classificate dal secondo al quarto posto. A Livek il podio è sloveno Tre squadre slovene sono salite sul podio del torneo internazionale di calcetto a Livek, disputato nelle giornate di sabato 28 e domenica 30 luglio. Per la seconda volta la formazione Metulj si è aggiudicata il gradino più alto, seguita dalla Ginex e dalla D.B.O. Nonostante i temporali pomeridiani abbattutisi nella zona il torneo si è svolto regolarmente. Sono stati assegnati premi individuali al miglior giocatore del torneo UroS Rutar, al capocannoniere Simon Rosic ed al miglior portiere Denis Rutar. Tanti gli appuntamenti con lo sport nella “Sport Valli Vernasso” che si terrà dal 2 al 7 agosto A Vernasso arriva anche l’Agritour In programma tornei di calcetto (60 le squadre partecipanti) e di pallavolo e due marce non competitive Nell’ambito della “Sport Valli Vernasso”, organizzata dall’associazione culturale “Insieme per Vemas-so”, che si terrà in riva al Natisone da giovedì 2 a martedì 7 agosto, sono in programma tornei di calcio, pallavolo e due marce non competitive. Una novità è rappresentata dal giro in bicicletta “Agritour” alla scoperta delle aziende agricole. Venerdì 3, alle 18, ini-zierà il torneo amatoriale di calcio a sei su erba al quale parteciperanno 60 squadre impegnate nella fase eliminatoria. La manifestazione proseguirà nelle giornate di sabato e si concluderà domenica 5 con la finalissima, prevista nel tardo pomeriggio. Il torneo di pallavolo incomincerà alle 10 di sabato per chiudersi domenica pomeriggio, alle 19, con la gara finale. Sabato 4 alle ore 17 sarà dato il via alla “Su e ju pa Sclavanja”, marcia non competitiva di 15 chilometri, ed alla “Vernassina” di 7 chilometri. Domenica 5, dalle 9, tutti in bicicletta tra i campi e le aziende agricole dei dintorni, alla scoperta dell’agricoltura e dell’ambiente. La partecipazione alle manifestazioni sportive degli atleti minorenni è subordinata alla presentazione di un certificato di idoneità sportiva e di una dichiarazione liberatoria nei confronti dell’organizzazione sottoscritta da uno dei genitori. Per coloro che lo desiderano c’è la possibilità di campeggio. Sfida di Azzida, fl trofeo va al Sud Match numero 17 a Purgessimo Si è giocata alla fine di giugno, a Purgessimo, la diciassettesima sfida tra Azzida Nord e Azzida Sud. E’ stata quest’ultima formazione a prevalere, dopo una gara giocata a buon ritmo e con molte occasioni da una parte e dall’altra. Nel primo tempo il Sud è passato in vantaggio al 10’ con Simone Picon. 11 Nord ha però risposto prontamente trasformando un calcio di rigore con Roberto Meneghin. Il fallo in area era stato di Roberto Rucchin su Flavio Mlinz. Era comunque ancora il Sud a portare attacchi alla difesa avversaria ed a tornare avanti con Simone Venturini. Nella ripresa, dopo un’ottima occa- I sione fallita da Marco Domeniš per il Nord, era Venturini a chiudere le ostilità sul 3-1. Il trofeo biennale “Gan assicurazioni” è stato consegnato alla squadra vincente dal titolare Federico Iussig. četrtek, 2. avgusta 2001 50 liet skupnega življenja so praznoval 4. iuja Elia an Rino sta ries zlata noviča PODBONESEC Ruonac - Galjan Umaru je mons. Mucig Po kratki boliezni je v nedeljo ponoči v videmskem Spitale umaru mons. Giuseppe Mucig. Imeu je 68 liet. Biu je Zetu iz Ruonca. Rodiu seje v veliki družini lieta 1933. Odloču se je za duhovniški poklic, Su je v seminario an biu posvečen za duhovnika lieta 1959. Svojo pot kot duhovnik jo je začeu v Gemoni (Gumi-nu), lieta 1962 ga je škof posju v Sriednje, gor k Svetemu Pavlu, kjer je ostu dvajst liet. Ljudje se ga zmislijo za njega dinamičnost an komunikativnost. Za sloviensko pie- sam an besiedo v cierkvi pa, je trieba reč po pravici, se nie dost brigu. Iz Sriednjega je Su v Laške, to parvo v Cussi-gnacco, 3. dičemberja 1989 je paršu pa v Čedad, kjer so mu dali faro v Spessi an Galjanu. Kakih pet liet od tega je ratu kanonik čedajskega kapitlja. Povsierode pa je biu poznan, ker je biu na vsieh fotografija od znamenite “messa dello spadone”, ki je 6. ženarja v čedajskem duome. Ze lieta an lieta je daržu meč an z njim požegnavu viernike na znameniti prireditvi. Mons. Mucig je biu pet liet tudi dekan Nadiških dolin, zadnja leta je kot rečeno skarbeu za dvie fare an Se za starejše ljudi v do- mu za ostarele v Čedadu. Za posebne zasluge je ratu tudi “cavaliere della reopubblica”. Pogreb mons. Mučiča je biu v sriedo 1. avgusta v cierkvi v Galjanu, kjer so se zbrali duhovniki vse fo-ranije, biu je tudi videmski škof Pietro Brollo, an sevi-eda puno ljudi. Njega zadnja pot je bla potle v Ruonac, kjer bo mons. Mucig počivu v domačem britofu. BARDO Bardo Zbuogam Isidoro V videmskem Spitalu je prejšnji teden umaru Isidoro Micottis, Dorino so mu pravili domači. Imeu je 76 let. 2ivi blizu Manzana, nje kornine pa ima v Oblici Camilla, pravo sončace Kar se otroc rode an žive v veliki ljubezni se jim pozna. So zdravi, veseli an se lepuo runajo. Pogledita, kako sončace je tala ciciča, ki se kliče Camilla Novello, kuo se veselo smieje temu, ki jo fografava. Paš, kamu? More bit nje mami, ki je Nadia Predan, al pa ta%tu Francescu, al pa nonu Armidu Predan - Baganu iz Oblice, al pa noni Gildi Borgù - Bariečovi le iz Oblice. Naj bo tisti ki če, Camilla ima vse puno rada, an oni pa njo. Niema še adno lieto ne, saj se je rodila 14. otu-berja lan, pa je Camilla z nje veselimi očmi napun-la hišo an Življenje nje žlahte an posebno mame Nadie an tata Francesca. Družini, ki živi v Manzinellu blizu Manzana an še posebno majhani čičici, ki je okumi začela hodit po poti življenja želmo vse dobre . Romanje na Brezje Tudi slovienski an furlanski viemiki se parpra-vjajo na veliko romanje na Brezje, ki bo v soboto 25. avgusta. Tole srečanje treh narodov Ze malomanj dvajset liet vodijo škofje iz Vidma, Ljubljane an Celovca (Gurk - Klagen-furth). Lietos bojo na čelu precesije mons. Pietro Brollo, Franc Rode an Alois Schwarz, ki bojo ob 11. uri kupe slovesno so-maševali na velikem targu pred svetiščem Matere boZje. Romanje treh narodov, ki pomeni združevanje ljudi različnih jezikov in kultur v molitvi an v znamenju medsebojnega spo- štovanja in solidarnosti, organizirajo že od lieta 1982. Turistična agencija videmske škofije parpravja poseben paket za romarje. V njem je tudi ogled slovenskih naravnih lepot. Odhod iz Vidma bo ob 7. uri zjutraj, potle ceZ Belo peč. Kranjsko goro in Jesenice je predviden prihod v Brezje, kjer si verniki še pred mašo lahko ogledajo cierku. Ob 13. uri je kosilo, od 15. uri se začne pa turistični ogled Bleda z znamenitim jezerom in otokom s cerkvico ter Bohinja. (Informacije na tel. 0432-200063). Tudi njega pot kot tista od vsieh naših ljudi je bila posuta buj s tarnjam kot z rožicami. Tudi on je muo-ru iti s trebuham za kru-ham, tudi on je pokusu grenak kruh emigranta. Z njega smartjo je veliki žalosti pustu Zeno Bice, hčere Silvio an Diano, zete, navuode an druge žlahte. Njega pogreb je biu v četartak 26. julija v Bardu. Družini naj gredo naše kondoljance. SVET LENART Žalostna iz nase vasi V sriedo 25. julija smo pospremili na nje zadnji poti našo vasnjanko Vittorio Vogrig, uduovo Terli-cher, ki smo jo vsi klicali Maria. Učakala je lepo starost, 81 liet. Maria je umarla v če-dajskem Spitale. Žalostno novico so sporočili smuovi, hčera, zet, nevieste, na-vuodi an vsa druga Zlahta. Naj ji bo lahna domača zemlja. JL , ... jih prave... Giovanin je šu h miedihu, an tel potle, ki mu je lepuo pregledu tu adno uoč, mu je jau: - Jetra so predebele, pljuča so bune, imate tudi sladkorno boliezan (diabete) an zlata žila (hemoroidi) nie na mest... - Na zamierte, ga-spuod dohtor, je po-viedu nomalo prestrašen Giovanin, a vam bi se huduo zdi-elo mi pogledat tu te drugo uoč. Tista, ki jo vi gledate je glažo-va!!! Tu nediejo zguoda an Trieštin je paršu v Benečijo za narest ri-forniment od naših dobruot an je zagledu adno kravo, ki je ležala na harbat. Vas prečudvan je prašu kimeta: - A je buna vaša krava, ki ima noge po luhtu? - Oh ne, je mlie-čna in zdrava -, je odguoriu hitro kimet, - samuo ki priet je ra-da gledala pasuvat trene, zdaj gleda rajš aereoplane! ! ! *** Janez Tontonel je šu te parvi krat na muorje v Linjan. Za kajšno uro potle mu je paršla na potrebi-nja an subit vigil mu je naredu kontraven-cjon. - Se na more scat tu muorje, kar je use puno judi, mu je jau grede, ki mu je dajau tu pest listek od multe. - Kuo se na more?, sem ču pravco, de usi ščiejo tu muorje! - Oh ja, je ries, je poviedu vigil, pa ne gor s trampolina! ! ! *** Adna mlada čeča je srečala no ciganko anji jejala: - Pet liet od tega ste mi bla napovieda-la, prerokovala, de sem bla imiela pet otruok an adnega li-pega moža. Glejte, kar ste mi bla jala se je uresničalo: imam ries pet otruok! - Dobro, dobro!, je pogodemjala ciganka. - Oh, ja dobro po adnim kraj. Pa sada bi rada viedela, kada ušafam tistega liepe-ga moža?!!??! Tela liepa pravca se je začela puno liet od tega an se troštamo, de puode na-pri še puno an puno liet. Vič ku pedeset liet od-tot, v Marinčiči hiši u Skrutovem, je živeu an mlad puob, ki se je biu zaljubu tu no lepo čečo goz Kosce. Tekrat, sevie, nie bluo lahko ku donas, sa ljudje nieso imiel ne makine ne motorina pa Rino, takuo se kliče, usedno usak krat ki je mu, je uzeu njega bi-čikleto al pa parnogah an je su “u uas” h Elii, dokjer 4. juljia 1951, u majhani ciekvici u Kosci sta se poročila. Rino je parpeju Elio za neviesto u Srutove, kjer njega te stari so daržal ošterijo an ona se je hitro navadla bit ta za banke. Preča potle so se jim rodil tri lepi otroc: Ana, ki donas živi u Cedade, Roberto u Skrutovem in Alida u Spietre. So ratal tudi nononi od osan navuodu: Vanessa Tatiana, Moreno, Pietro Marco, Martina, Michele an Chiara, an preča bojo an bisnoni. Je pasalo pedeset liet, odkar Rino Faidutti in Elia Simaz so se obečal pred utarjem, de se bojo imiel radi celo življenje an na tuole se nieso pozabil. Za-tuo na 4. Iuja popudan u cierkvi u Podutani par mas so spet preživiel tist liep moment. Njih snuovi so jin orga-nizal no lepo fešto, u ci-ervki je pieu mašo zbor iz Podutane in potle na vice-riji se je zbrala usa Zlahta in so tudi plesal. Rino je takuo skaku, ku deb imeu šele 20 liet an Elia, usa osopena, mu je jala: “Rino, donas te na boljo noge!?!” an Rino ji je rispondu: “Ho!! Elia an tebe donas te na boli sar-ce!!” Tela družina je takuo velika, de kar se zbere kup nardi veliko veseje u Marinčiči hiš in Elia muora odpriet use urata, de rivajo stat usi kupe. Elia an Rino usi sosie-di, in posebno Paola in Mario van augurajo, de se bota še napri pikal an miei rada ku sta se celo življenje. Komplimente zlatim novičam an narbuojša voščila tudi od Novega Matajurja. ANA - Gruppo Monteaperta-Val Cornappo sabato 11 agosto 2001 Inaugurazione rifugio ex ospedale militare sul Gran Monte ore 11 messa con il coro Montenero di Premariacco ore 12 inaugurazione; ore 13 pastasciutta Itinerari - da Monteaperta (mulattiera): ore 3; da Tanamea (sentiero 711 con nuova deviazione): ore 1,40; da Tanamea anche in elicottero. Costo 80.000, necessaria la prenotazione (0432-790309 o 790337) novi matajur Četrtek, 2. avgusta 2001 Kronaka DREKA SPETER doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v četartak od 17.00 do 19.00 Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 sriedapetak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaS duom. Odgovorna urednica: JOLE NA MOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR avl Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbona mento Italija: 52.000 lir Druge države. 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči rafiun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 3o račun SDK Sežana St 51420-601 27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SrT Včlanjen v USPI Associato all'USPI CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente in luogo tranquillo e soleggiato. Telefonare ore pasti al numero 0432/751303. Vendo computer AMD 333MHZ, 128 Mb ram, 6GB hard disk, scheda madre Asus, scheda video Matrox G200 AGP, scheda sonora Soundblaster 32, modem interno Trust 56.6k, tastiera, mouse compreso di monitor 15”. Tel. 339-1779194 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. AVGUSTA Podboniesac tel. 726150 Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za potitnice/Chiuse per ferie Fomasaro (Cedad): do 12. avgusta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »ingente«. Professore cerca abitazione in affitto anche arredata entro 10 km. da Cividale. Chiamare ore pasti 0432-281207 oppure 328-8788743. “Senjam” duša an glasba sta napolnila lieSko cierku V nediejo je biufestival cerkvene pie smi v organizaciji Rečana s prve strani Brollo, priet ku je pred-stavu parvo piesam po slo-viensko an italijansko, je tudi izrazu željo, da bi Benečani ohranil suoj jezik an kulturo, pa predvsem življenje, da bi ostali na teli njih zemlji. Publika je takuo zaCela poslušat tistih 12 novih pie-smi, ki kot piše Aldo KlodiC v brošurici, “so se rodile v sarcu in duši našega roda”. Piesmi so ble “Moja himna” od Elene Mainardis an A-rianne Trusgnach (piele sojo Luciana, Margherita an E-manuela), “Preljubljena mati” Anne Bemich, Federice Zamò an Stefana Blancuz-zija (piel jo je pevski zbor San Leonardo taz Podutane), “CešCena Marija” s glasbo Davida KlodiCa (piel jo je z-bor Beneške korenine), “Ljuba Mati” od Giacoma Canalaz an Pi-Chija (piela sta jo Roberto an Gabriella), “Čudež” od Alda KlodiCa (piel jo je zbor Rečan), “Ave Maria” od Rina Chineseja (v nediejo Rino ni utegnu prit, piesam jo je takuo pieu Checco), “Dejanje ljubezni” Pod naslovom zbor an orkester taz Barda (vodiu ju je Igor Cerno). Tle na varh Giulia Crisetig, na levi zbor Rečan, tu sred Checco an Chiara, buj z dol zbor Pomlad Miedihi v Benečiji od Davida KlodiCa (piel jo je zbor Matajur), “Večerna molitev” od Renza Gariupa an Stefana Predana (piela sta jo Anita an Franco), “CešCena Marija” od Alessandra Bertossina (piela jo je Giulia), “Velika noč” od Viljema Cerna an Oresteja Rossa (piel jo je pevski zbor iz Barda), “Brani me” od Checca Bergnach (piela sta jo Chiara an Checco), “Moja duša Casti gospoda” s glasbo Carle Franzolini (piel jo je pevski zbor Pomlad iz Pod-buniesca). “Senjam” se je končau z vsemi zbori, ki vsi kupe so piel tri naše tradicionalne cerkvene piesmi.