Poitnlna platana v gotovini Slev. 62. V Ljubljani, četrtek 16. marca 1939. Leto IV Hitler na Hradčanih v Pragi Nemška vojska je v miru zasedla včeraj vso Češko in Moravsko Odstop češke vlade - General Gayda »vodja Čehov v Nemčiji" Danes Hitlerjev proglas češkemu narodu Zadnje vesti ix Prage Berlin, 16. marca. Uradno poročajo, da je ““•er izročil vso izvršilno oblast na Češkem in Moravskem generalu v. Branhitsohu, vrhovnemu Poveljniku nemške vojske. London, 16. marca. o. Jutranje časopisje poroča, da je včeraj s posebnim letalom angleške letalske družbe dospelo v London 13 vodilnih čeških osebnosti. Med njimi sta baje bivši vojni minister general Sirovy ter bivši predsednik vlade Beran, poleg njiju pa še nekaj glavnih osebnosti i* vodstva sškodovih tovarn. Praga, 16. marca. m. Po zadnjih vesteh i* Karpatske Ukrajine so se madžarske čete približale Chustu, ki ga bodo okoli poldne zasedle. Predsednik vlade mgr. Vološin, ki je včeraj sporočil v Varšavo in v Berlin razglasitev samostojne ukrajinske države, ni dobil na to sporočilo nikake-ga odgovora, kaj šele priznanja o ukrajinski državi. Vološin je po zadnjih vesteh iz Chusta pobegnil na Slovaško. Washington, 16. marca. m. Bivši predsednik češkoslovaške republike je v čikaških listih priobčil daljšo izjavo, v kateri hudo napada Nemčijo. Nekateri listi so to izjavo prinesli v črnem okvirju. Nemčija fe dovolila Madžarom zasesti Ukrajino Berlin, 16. marca. m. Nemčija nima namena, tla bi ovirala zasedbo Karpatske Ukrajine po madžarskih četah. Z merodajne strani demantirajo, da bi bila Nemčija v Budimpešti storila kak korak ■ter zahtevala umik madžarskih čet iz Ukrajine. Tega koraka ne pričakujejo. Nemčija ni več obvezana, da bi ščitila meje Karpatske Ukrajine in zdaj tudi dunajski sporazum spada že v preteklost. Z gotovostjo se lahko računa, da Madžarska sploh ne bi začela zasedati Ukrajine, če bi Nemčija temu nasprotovala. Po vesteh iz Varšave je general Prchala s pA-lovico svojih čet prekoračil poljsko mejo. Druga polovica bo prekoračila to mejo danes. Madžarski oddelki neovirana zasedajo Karpatsko Ukrajino in je v njihovih rokah doslej že cez sto ukrajinskih občin. Po neuradnih poročilih f? bile madžarske čele že snoči na poljski meji, Kjer so se zastopniki madžarske in poljske vojske slovesno pozdravili. Skupna poljsko - madžarska meja bo dolga 150 km. Romunska vlada je sporočila madžarski vladi, nima namena zasedati kakih ukrajinskih predelov, marveč da bo storila samo tisto, kar ii narekuje njena varnost in njene koristi. Poljska in Madžarska sta priznali slovaško vlado Bratislava, 16. marca. o. Kakor v nemških krogih, tako tudi tu zavračajo vse vesti o tem, da bi bila nemška vojska prekoračila slovaško mejo ter začela zasedati Slovaško. Nemčija priznava Slovaški pravico do neodvisnosti. Nemške čete bodo na Slovaškem samo vzdrževale red in mir. Poljska in Madžarska vlada sia včeraj uradno sporočili slovaški vladi, da uradno priznavala samostojno slovaško držvo in da bosta v kratkem imenovali svoje poslanike v Bratislavi. Ravno tako je tudi slovaška vlada prosila v Budimpešti in v Varšavi dovoljenja, da lahko imenuje svoja poslanika na Madžarskem in Poljskem. Predsednik slovaška vlade Tiso in vojni minister polkovnih Tahos sta snoči izjavila, da 6e jo ustanovil prostovoljski polk, ki bo vzdrževal mir in red na Slovaškem. Odrejeno je tudi mobilizacija pet mladih letnikov na Vzhodnem Slovaškem zaradi dozdevnega vpada madžarskih čet na Slovaško. Madžari pa izjavljajo, da so njihove čete le slučajno prekoračile slovaško mejo, ko so prodirale v slovaško pokrajino, vendar 6« je vse to že prijateljsko uredilo. Obisk angleškega trg. min. v Berlinu odložen da meni, da zaradi sedanje politične krize ni čas primeren za odhod trgovinskega ministra Stanka in državnega podtajnik* Hudsona v Nemčijo. To je britansko poslaništvo sporočilo nemškemu zunanjemu ministrstvu. Pogajanja med britanskimi in nemškimi industrijskimi delegacijami v Diisseldorlu se pa nadaljujejo. Praga, 16. marca. o. Nemška vojska, ki fe včeraj zjutraj začela po sporazumu med Hitlerjem in dr. Hachom korakati na Češko in Moravsko, je v zgodnjih popoldanskih urah ▼ miru zasedla vse češko in moravsko ozemlje. Nemška vojska je prevzela vso _ oblast v zasedenih pokrajinah, dokler ne bo podpisan sporazum, ki ureja politični položaj Češke in Moravske v okviru velike Nemčije. Češko prebivalstvo, vojaštvo in oblasti so se strogo držale navodil praške vlade ter so nemško vojsko povsod mirno in dostojanstveno sprejele. Vse javne ustanove: železnice, pošta, radio, so poslovale v redu. Varnostno službo na vsem ozemlju so prevzeli začasno oddelki nemške tajne policije. V Prago so nemške čete vkorakale okoli 10 dopoldne v popolnem miru. Na poslopjih, v katerih bivajo Nemci, so vihrale zastave s kljukastim križem. Na ulicah je bilo živahno že od ranega jutra. Na neštetih krajih so bili postavljeni zvočniki, ki so v češkem in nemškem jeziku prenašali navodila za prebivalstvo. Praški Nemci, posebno mladina, so se zbrali na krajih, kjer je bil določen svečan sprejem nemških čel. Češko prebivalstvo je ohranilo povsod dostojanstvenost in mirnost Nemci so vzklikali nemškim četam »Sieg Heil!« in »Wir danken unseren Fuhrerl« Glavne praške ulice so bile polne ljudstva. Nemška vojska je ▼ Pragi zasedla vse važnejše vojaške točke, radijske postaje, pošto in vsa javna poslopja. Generalni štab nemške vojske se je nastanil v hotelu »Anbassador«. Novi vojaški poveljnik Prage general von Gablenz je s svojim štabom zasedel praški grad Hradčane, kjer je sto-loval nekdaj predsednik republike. N®mški kancler Hitler je prekoračil češko mejo pri kraju Češka Lipa in že dopoldne pregledal čete, ki so prodirale na češko ozemlje. Ko so nemški oddelki zasedli Prago in izvedli najpotrebnejše varnostne^ ukrepe, se je nemški vodja pripeljal v bivšo prestolnico češkoslovaške republike. Praški Nemci so se zbrali na ulicah, kjer se je Hitler stoje na avtomobilu peljal v mesto. Po vseh teh ulicah so oddelki vojske v popolni bojni opremi tvorili gost špalir na čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Z nemških hiš so visele zastave s kljukastim križem. Praško prebivalstvo se je vedlo dostojno in ni prišlo niti do najmanjšega neljubega dogodka. Hitler se je takoj odpeljal na Hradčane, kjer so nekdaj stolovali češki kralji in zadnje čase predsednik republike. Na Hradčanih je vihrala zastava nemškega državnega poglavarja. S Hitlerjem so dospeli v Prago načelnik nemškega generalnega štaba general Keitel, zunanji minister Ribbentrop, vrhovni poveljnik narodno socialističnih oddelkov in voditelj nemške policije minister Him-mler in drugi. Na Hradčanih fe Hitler pregledal vojaške oddelke« nato se je umaknil y notranje prostore. Pozdravit ga je prišel italijanski poslanik, ki je imel potem daljši razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom. Nemški državni poglavar je noč prebil na Hradčanih. Hitler bo danes odpotoval in Prage ha Moravsko. Češka vlada je imela včeraj popoldne »talne seje, ki so trajale do pozno v noč. Naslednja seja je sklicana za danes dopoldne. Na njej se bodo posvetovali o pripravah za ureditev političnem, narodnega in gospodarskega polozaia Čehov v novi državni skupnosti. Takoj včeraj so v Pragi sestavili poseben češki odbor za sodelovanje z Nemci. Vrhovno vojaško poveljstvo poroča: Prodiranje nemških čet se nadaljuje po načrtu kljub hudemu snegu m poledici. Doslej m bilo incidentov, čete, ki prodirajo na Moravsko, prihajajo iz Slezije in so se včeraj popoldne zdruzile s četami, prodirajočimi z vzhoda. Tudi na Češkem ie vojaštvo doseglo postavljene cilje kljub snežnemu viharju. Narodno-socialistični urad asa pomoč ljudstvu, je prevzel oskrbo Češke in Moravske, ki sta nod varstvom nemške vojske. Urad je že včeraj razdelil pol milijona obrokov prebivalstvu, med njimi 450.000 toplih jedi. Pri tem delu so uradu pomagale vojaške kuhinje in poseben bavarski pomožen vlak Da pomigajo narodu tudi v zdravstvenem pogledu, so poslali 600 nacističnih sester iz starega rajna na Cesko m Moravsko. General «. Zadnja češkoslovaška vlada je po današnji jutranji seji odstopila. S češke fSovsl e sfra^ke ? 11 ,n,enoval generala Gayda, nekdanjega vodi- med dru^m.\vdi.te,i ^škega narodat gcncral Gayda je izdal na narod proglas, v katerem pravi rln ,l P;„n. današnjih težkih časih apeliram na vas za sodelovanje, ki ne bo sestajalo samo vliF/. r edl““St ln,0d'0‘:,'0st sta P°‘.rebn' vse stvari, ki jih bomo v bodoče skupaj pre-2 i. r -Tam •nur,rcd’ k' .!to T s,c.dan^m *asu posebno potrebna. Ustanovili smo deloven odbor iz ljudi nacionalnega prepričanja, ki veljajo kot zastopniki vseh slojev naroda. Včeraj popoldne je Praga dobila svoje normalno lice. Promet po ulicah je živahen. Prebivalstvo se pokori nasvetom ki jih dobiva po radiu, da ohrani mir in da posluša zapovedi organov javne varnosti. Danes dopoldne je general, poveljnik mesta, napravil• vljudnosten obisk pri ministru dr. Havelki na praškem gradu. Tudi zastopnika vojaške pisarne predsednika republike polkovnika Nemečka in vojaškega poveljnika praškega gradu Kvačila so obiskali zastopniki nemških voia-skih oblasti. J Češke oblasti so včeraj izdale strog nalog prebivalstvu, da se mora izogibati vsakemu prerekanju % nemško vojsko in da mora spoštovati nemško zastavo. Ne sme nasedati izzivalccm. ki bi radi povzročili nered in s tem prinesli češkemu ljudstvu r.ove težave. Po zahtevi nemške policije so bile sinoči arotirane nekatere osebnosti, znane po svojih simpatijah do dr. Beneša in po svojem delovanju z Beneševim režimom. Med drugimi so prijeli tiskovnega načelnika v zunanjem ministrstvu Jana Hajeka, ki velja sa osebnega prijatelja dr. Beneša. Vrhovni poveljnik nemških čet v Pragi je i*-dal povelje, v katerem pravi, da je za civilnega voditelja novih pokrajin imenovan sudetski gaul-reiter Konrad Henlein. — Dalje pravi ukaz naslednje: 1. da je prevzel vso oblast na Češkem in Moravskem v svoje roke; 2. vsa javna oblastva, pošta, promet in železnice naj delajo nemoteno, kakor da se ni ničesar zgodilo; S. gospodarsko življenje naj se povsod razvija nemoteno in morajo vsi ostati še naprej pri svojem dosedanjem delu; 4. vsi morajo biti poslušni odlokom poveljnika nemških čet v Pragi. Z ozirom na to, da je prepovedano svobodno gibanje ljudstva po ulicah od 9 zvečer do 6 zjutraj, so bile sinoči vse ulice skoraj Čisto prazne. L« tu in tani je bilo videti nekaj ljudi, ki imajo posebno dovoljenje, da smejo biti ta čas na uii-eah. V Prago prihajajo vedno novi oddelki nemške vojske ter odhajajo naravnost v vojašnice. Povsod vlada mir in red. Železniški promet je normalen. Po pripovedovanju potnikov, ki so prispeli sinoči iz Bratislave, so tam pričakovali prihod nemške vojske za včeraj popoldne. V Brnu so na kolodvoru opazili oklopne vlake ter so novi oddelki nemške vojsko še neprestano prihajali. Vsi vlaki, ki prihajajo v Prago, so prepolni bivših Češkoslovaških vojakov, ki so razrešeni zdaj vojaške dolžnosti in se vračajo na svoje domove. Kakšen bo položaj Čehov v Veliki Nemčiji Berlin, 16. marca. Glede ureditve na novo priključenih pokrajin Češke in Moravske k Nemčiji še niso znane nobene podrobnosti. Gotovo je samo to, da je vojska prešla popolnoma v roke tretjega rajha. Že zdaj se z gotovostjo lahko reče, da Čehi in Moravani ne bodo služili vo.j6ke, ker bo Nemčija prevzela vso vojaško oblast, prav tako kakor je prevzela v sudetskih pokrajinah. Po priključitvi Češke in Moravske k Nemčiji bodo prenehala poslovati dosedanja diplomatska predstavništva v tujini. Na drugi strani se bodo pa odprla diplomatska zastopstva neodvisne slovaške države. Gotovo je, da bo nemška zakonodaja tudi razširjena na novo priključene pokrajine. To ve- lja predvsem za niirnberški zakon o judih, ki bo stopil takoj v veljavo. V tem oziru ne bo velikih težav, ker je zadnje mesece bilo na Češkem že močno protijudovsko gibanje. Glede državljanskih odnošajev Čehov do tretjega rajha omenjajo možnost, da se ho morebiti naredila razlika ter da se bodo državljani deloma imenovali *Reichbiirger<, deloma ^a >Staatsange-hiiriget. Drugo ime bodo nosili Čehi in Moravani. Nemci poudarjajo, da bodo Čehi dobili popolno kulturno avtonomijo in da se bodo kulturne pravice Čehov stoodstotno spoštovale. Prav tako poudarjajo, da se bodo izogibali vseh napak, ki so 'ih svojčas zagrešili proti Čehom Habsburžani. Svet o dogodkih oo svetu Jugoslavija V Belgradu zasledujejo zadnje dogodke na Češkem pozorno in mirno. Smatrajo jih kot nujno posledico deloma čeških napak, deloma pa spletk zahodnih velesil, ki so si skušale spet pridobiti v Srednji Evropi tla za svoje načrte. Jugoslovansko stališče do teh dogodkov je tako, kakor je bilo lani v septembru, saj je prijateljstvo in sodelovanje z Nemčijo in Italijo že dolga leta temelj vse naše zunanje politike. Italija Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Dogodki na Slovaškem so vnovič dali prav Mussoliniju, ki je septembra lanskega leta jasno napovedal neizogibnost razvoja dogodkov v Podonavju. V zgodovinskem pismu lordu Runcimanu, objavljenem lani 15. septembra, je jasno potrdilo, da je poleg sudetskega vprašanja še madžarsko, poljsko in slovaško. Te jasne izjave ie Mussolini ponovil v svojih govorih v Trstu, Benetkah in Veroni še pred monakovskim mirom in dunajsko razsodbo Danes, po šestih mesecih, so dogodki dali Mussoliniju popolnoma prav. Tisto, kar so mislili, da bo odloženo, je danes ponovno na dnevnem redu kot evropska potreba. Italijanski narod je z iskrenimi simpatijami gledal na težnje narodov, ki jih je versajska mirovna pogodba udarila. Nemčija Današnja »Deutsche Allgemeine Zei-lung« objavlja članek, ki ga je napisal oileks in ki v njem med drugim pravi: »Koraki, ki jih je storila Nemčija, niso naperjeni niti proti Franciji, niti proti Angliji, niti proti komu drugemu. Ti koraki so posledica nemogočega položaja in ne pomenijo ničesar drugega kot to, da je naš nemški rajh v središču Evrope zavzel z zavestjo mesto, ki mu pripada. Naši madžarski prijatelji so vkorakali v Ukrajino ter se približali poljski meji. Slovaki so proglasili svojo neodvisnost in bodo zavzeli nov položaj na način, ki še ni znan. — Velikim nemškim jezikovnim otokom na češkem in Moravskem se ni treba več brigati za narodni obstoj.« Anglija V spodnji zbornici je predsednik angleške vlade Chamberlain dejal: Razpadla je Češkoslovaška, o kateri smo upali, da bo po miinchenskem sporazumu stopala po novih poteh. Angliji očitajo, da je izdala svoje prijatelje. Ta očitek je neutemeljen. Britanska zunanja politika se ne bo umaknila z dosedanje poti. Britanska vlada slej ko prej upa, da se bodo vsi spori dali urediti z miroljubnimi in nepristranskimi razgovori. Cilj, za katerim stremimo, je preveč vzvišen, da bi nas posamezna razočaranja mogla odvrniti od nadaljnjega dela zanj. Angleški poslanik v Berlinu je pri nemški vladi prosil za pojasnilo Francija Dogodki na Češkem in Slovaškem so v Parizu v vseh krogih vzbudili veliko zanimanje. Za včeraj popoldne je zunanjepolitični odbor v zbornici napovedal sejo, na kateri naj bi zunanji minister Bonnet podal poročilo o vprašanju socialističnih predlogov glede sklicanja mednarodne konference zaradi razpravljanja o splošnem evropskem položaju. Seja je bila posvečena dogodkom v Srednji Evropi. Zunanji minister Bonnet je na razna vprašanja poslancev odgovoril, da je bilo v Miinchenu sklenjeno, da se za meje nove Češkoslovaške dajo mednarodna jamstva ter da so bila o tem pogajanja že v teku. Francija do Češkoslovaške še ni prevzela nobenih obveznosti. Amerika . »Washington Star« pravi, da je dejansko uničenje ČSR napravilo v Ameriki hud vtis. V tej novi krizi vidijo predigro zelo resnih dogodkov, ki jih pričakujejo pred koncem meseca, kajti poročila ime-riških diplomatov iz Srednje Evrope po« trjujejo, da sta nemška in italijanska vlada pripravljeni iti še dalje. Mnogi opozarjajo vlado USA, da bi se dogodki utegnili začeti v desetih dneh. V uradnih krogih v Washingtonu so včeraj mislili, da ]e namen totalitarnih držav zagotoviti si pokorščino malih držav v bodoči vojni s Francijo in Veliko Britanijo. Gostovanje italijanske komedi-e Sijajen uspeh beneškega gledališča z Goidoni.evo „Zdraho v Chioggt" Ljubljana, 16. marea. Suoči je bila v opernem gledališču odlično obiskana predstava italijanske gledališke skupine i/. Benetk. Občinstvo je to gostovanje toplo pozdravilo, ker se je zavedalo, da je v sedanjih razmerah še prav posebno pomembno. Že leta 1786. je ta burkasta ljudska komedija izzvala pozornost enega izmed velikih evropskih duhov — samega starega Goetheja, ki je tedaj potoval po Italiji. Videl je v njej izrazit kos laškega življenja, ki jo je Goldoni zajel v čožotski okvir. Ta Goldonijeva »Zdraha« je res bistveno zvezana z narečjem in ljudmi, ki jih predstavlja — pa tudi z ljudstvom, ki mu je namenjena. Saj pravi Goldoni sam v svojih »Spominih«, da jo je »izrečno napisal za okus preprostega ljudstva«. S tem ni rečeno, da takih »zdrah« drugod po vaseh ni in biti ne more. Nasprotno. Motiv »zdrahe« je pač mednaroden, le način, kako ga je Goldoni v svoji komediji porabil, je edinstven, je pristno južnjaški. »Zdraha« je zares prava laška ljudska komedija, kot si jo izrazitejšo težko predstavljamo. To se pravi, da je v najožji zvezi z najbolj bistvenim elementom laškega gledališča od njegovih začetkov do najnovejših časov — s commedio deli arte. Kar je »belcanto« v laški operi, to je improvizirani burkasti mimus v laškem gledališču. Še v Pi-randellu se očituje ta svet. In vsi tisti, ki v sedanjih časih iščejo bistva in smisla gledališke umetnosti, se obračajo tudi k prvobitnemu načinu burkaste mimike, kakršna se je v klasični obliki izkristalizirala v improvizirani laški commedii del-1'arte. V tem oziru pomeni gostovanje beneških igralcev za nas gotovo velik dogodek. Saj so nam odprli v vsej pristnosti tisti svet, ki ga poznamo pri nas le bolj s teoretske strani. Kulturna Ljubljana je pokazala izredno veliko zanimanje za gostovanje beneških umetnikov. Operno gledališče je bilo nabito polno. Vodja goltov, g. Alberto Colantuoni, je v prisrčni in duho^ viti uvodni besedi odstrl svet, ki ga njegovi igralci prinašajo. Gotovo pa si umetniki niso mislili, da bodo tako hitro navezali kontakt z občinstvom. Razlog je na dlani: kjer je odpovedala beseda, ki je ostala nerazumljiva, je govorila živa govorica igre same. In ta način igre je bil resnična priča >tare igralske kulture, ki jo je že Goldoni našel pripravljeno in dodelano. Nešteti igralski rodovi >o jo ohranjali in žlahtnili. Pri tem sta jim bila v podporo dva velevažna momenta: narodni temperament in laška govorica sama. Pozabiti seveda ne smemo, da je bil Goldoni sam dejansko nasprotnik commedie deil’arte. Po Molierovem zgledu je hotel priti do fiksirane, napisane komedije. Pri tem so mu kajpak služili že izdelani elementi iz prebogate zakladnice stare commedie dell’arte, ki je v njegovi dobi res da prihajala že v maniro in propad. Tudi Moličre se je neskončno mnogo naučil od laške komedije. Toda Goldoni je ostal le na pol poti. Namesto konvencionalnih figur je postavil res značaje v komedijo, do človeške in družabne satire se pa ni mogel priboriti. Preveč ga je uklepala tradicija stare komedije in njen čar. Danes pravimo: Prav je tako! V njegovih komedijah sicer ni mask, kot jih je poznala stara ccmmedia dell’arte, tudi odrske domislice (lazzi) so omejene, ostal pa je dub te stare komedije, umetniško požlahtnjen in za vse čase v zapisano odrsko besedo ujet. »Zdraha« zahteva temperamenta in urnih jezikov, vsa njena teža pa sloni na ženskih vlogah. V prvem taboru je bila Madonna Libera (M. Se-glin) pač nedosegljiv tip južnjaške zrele žene iz ljudstva, in tudi njeni dve sestri, prevejana Or-setta (L. Garella) in naivna Checca (A. Carli), sta bili podani dovršeno V drugem taboru je ugajala zlasti trmasta Lucietta (L. Garella), a tudi odločna Madonna Pasqua (L. L. Bert) je bila temperamentna zastopnica družinskih interesov. Nedosegljivo postavo padrona Fotunata, ki jo je že Goethe z veseljem omenjal, je podal z neverjetno inveneijo in igralsko rutino g. Cesco Baseggio. Nič manj značilen ni bil lik čolnajja (ne kovača, kot je stalo na programu) Toffola (E. Baldanello). Tudi oba ljubosumna mladeniča, oblastni in odločni Tita-Nane (C. Lodovici) in vročekrvni Beppo (T. Baldanello), sta bila mojstrsko podana. Padron Toni (R. Dioda), ki je resno in odločno pripomogel k začasni spravi, je po Goldonijevi zamisli bolj obrobna postava. Padron Vincenzo (A. Tosato) je med vsemi temi prepirljivci posrednik nekomu, ki vso »zdraho« usmerja in jo pripelje h koncu — pristavu Isidoru, ki ga je primerno dostojanstveno, s prikritim bonvi-vanstvom in grandezzo beneškega kavalirja podal C. Micheluzzi. Zanimiva, za naš okus morebiti prehudo v karikaturo pomaknjena postava je bil komandador (R. Tacchetli). — Komedija ne zahteva posebnosti v inscenaciji. Scena gosp. Alda Calva je bila dobra. Končni ples in pesem sta bila prav zanimiva. Gostovanje beneških igralcev pomeni torej i zanimivost i umetniški dogodek. N. K. Lfublfana od včeraj do danes Ze včeraj je začela pihati močna burja, ki je pregnala ljudi z ulic v hiše. Nebo se je zoblačilo, kazalo je, da bo pričel dež, toda burja ga je zadržala. Dve nesreči 20-letni delavec Jože Kaplan iz Rakitnice 70 je nakladal hlode, pa mu je eden padel na nogo in mu jo zlomil. Reševalci so fanta prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 12-letna delavčeva hčerka iz^ Gradca pri Litiji. Štefka Simončičeva, je šla čez cesto, pa je pridrvel avtomobil ter jo podrl. Dobila je precej hude poškodbe, tako da je morala v bolnišnico. Reševalci so morali od včeraj do danes posredovati v 12 primerih. Mlad c moral umreti Ob pol 9 zvečer so bili v torek reševalci poklicani na Galjevico 178. 28-letnemu Jožetu Snoju, uradniku Trgovske bolniške blagajne je bilo nenadoma postalo slabo. Bruhnil je kri. Reševalci so Snoja nemudoma odpeljali proti bolnišnici. Toda fant je že med prevozom umrl. Reševalni avto je nato odpeljal Snojevo truplo nazaj proti domu. Mladi Jože Snoj je bil zelo pridefi in značajen fant. Njegova smrt je ,rzbudila v krogih njegovih prijateljev in znancev mnogo sočutja z nesrečno družino. — Pogreb bo v petek, 17. t. m. ob 2 popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Hitro so ga prejeli Dva možaka sta v torek popoldne skočila na lyrševi cesti 15 iz hiše. Cez nekaj časa jo je za njima urezal še tretji, pred katerim sta prva dva |K> vsem videzu imela strah. Kaj naglo sta jo brisala proti železniškemu prelazu na Tyrševi c. Nemara bi se jima bil beg posrečil. Toda v Pra-žakovi ulici je stal stražnik, ki se je za prvim vlomilcem nemudoma spustil v tek. Po Blei\vei-sovi cesti je krenil v Vošnjakovo ulico. Vlomilec se je v Vošnjakovi ulici potuhnil in skril za ogra- jo, pa ne preveč pripravno. Stražnik ga je zapazil, skočil k njemu ter ga zagrabil. V tem je že pritekel uslužbenec v kavarni Evropi, Franc Gorenje, ki je preganjal oba vlomilca. Povedal je, da sta bila vlomilca vdrla v prvo nadstropje nad kavarno, kjer sta iz omare ukradla denarnico, nekaj obleke ter drugih stvari, ki sta jih zagledala v omari, med drugim tudi fotografski aparat. Stikala sta po sobi okrog, da bi vzela s seboj še kaj vrednega. V tem pa je že stopil v solw> Franc Gorenje. Pred njim sta zhežala iz sobe in planila na ulico. Stražnik je prvega vlomilca potegnil s čvrsto roko izza ograje. Ogledat si ga je malo od bliže in ugotovil, da je prijel 22-letnega ključavničarskega pomočnika Karla Jurkoviča, ki stanuje na Glincab. — Drugi vlomilec je srečno odnesel za prvi čas pele, toda roka pravice se je že stegnila za njim in ga bo prav kmalu trdo prijela. Policijski organi menijo, da je ta, drutri vlomilec že preizkušena »znamka«, ki je že večkrat segla po tuji lastnini. Na Jurkovičevem domu so napravili preiskavo. da bi videli, če ni Jurkovič morda lcaj bolj založen z ukradenim blagom, pa niso mogli ugotoviti ničesar sumljivega. Našli pa so nekaj zastavnih listkov. Najbrž so bili ti listki izdani za ukradeno blago, ki ga je Jurkovič spravil v denar. Jurkoviča samega pa so na policiji podvrgli posebno natančnemu ogledu. Čudno »krošnjo« 60 odkrili pri njem. Prav imenitno je bil založen z vlomilskim orodjem vsake sorte in vseh kalibrov. Selo zbirko dlet je imel, vitrihov, ponarejenih ključev in druge sumljive drobnarije. Seveda so mu vse to lepo pobrali in zaplenili. Za zapahi itak ne bi imel česa početi s to kramo. Zdaj mu je nevarna »obrt« prišla menda za lep Čas na klin. Posncmanta vredno de!anfe Društvo slovenskih likovnih umetnikov nam poroča: Akcija DSLU za pomoč obolelim in onemoglim slovenskim umetnikom je našla med našim občinstvom nepričakovano ugoden odziv. Da- rovi za bolniški fond se stekajo skoraj sleherni dau v društveno blagajno. Društvo bo tudi v nadalje redno obveščalo javnost o uspehu svoje socialne ustanove. Danes poročamo s posebno radostjo, da je gospod, ki ne želi, da bi javnost ^izvedela za njegovo ime, nakazal DSLU za bolniški sklad 3000 din. Ko izrekamo gospodu darovalcu svojo iskreno zahvalo, izražamo željo, naj bi njegovo velikodušje našlo čim več posnemalcev med ljubitelji slovenske likovne umetnosti. - Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Koncert Akademskega pevskega zbora Dne 3. aprila bo spet koncert Akademskega pevskega zbora, ki je prav gotovo eden najboljših zborov v naši državi. S svojimi vsakoletnimi koncerti si je znal pridobiti stalno navdušeno občinstvo, ki mu vselej do zadnjega kotička napolni dvorano. Njegov letni koncert je vselej družabni in umetnostni dogodek prvega reda Že tedne prej se o tem pevskem večeru pogovarjajo prijatelji lepe pesmi. Letos bo koncert APZ dne 3. aprila, in sicer prav tako kakor druga lela, v veliki dvorani hotela Union. Tokrat so na sporedu dela slovenskih skladateljev iz dobe preporoda. Ta spored bo prav gotovo še posebno privlačen, saj se bomo seznanili s kompozicijami Riharja, Fleišmana, Maška, Vilharja. Jenka in drugih. Kakor se je doslej pokazalo še vsako leto, je bil zadnje dni naval za vstopnice tolikšen, da so nekateri ljubitelji lepe pesmi morali odhajati s praznim: rokami zato je prav, če občinstvo že zdaj pridno posega po vstopnicah, ki se dobe v vratarjevi loži na ljubljanski univerzi. Najboljše bo. če si za vsak primer vstopnico za koncert nabavite takoj! Dogodki, ki so pretresli meščane Zadnji, včerajšnji dogodki so vzbudili v našem mestu velika komentarjev. Meščani 60 se ustavljali na ulicah, brali časopise in 6e pogovarjali. Precej nemirno je bilo v mestu snoči, ljudje 60 se sestajali v gruče in debatirali ter pričakovali novih vesti 6 severa. Pričakovali so, da se bo ponoči zgodilo še kaj posebno važnega. Pa 6e je res. Nekateri prebivalci našega mesta sploh niso to noč zatisnili očesa, ampak so že zgodaj zvečer sedli k aparatom ter poslušali vso noč. Tako vznemirljivega dogodka, kakršen je bil zadnji, vsa leta pa svetovni vojni prav gotovo še ni bilo. Stopet preuezov več kakor lani ob tem ča6u izkazuje statistika na reševalni postaji v Ljubljani. Lani jih je bilo 14. marca 908, včeraj pa kar 1013! Število se bo dvigalo iz leta v leto, ker se naše mesto širi na vse strani in dobiva vsaka leto močan prirastek. Kakor V6e kaže, bomo na koncu, leta zagledali v vpisni knjigi na reševalni postaji prav čedno končno številka Kranjska policija dobro dela Kranj, 15. marca. Te dni je policija aretirala v kranjskem hotelu »Union;: neko mlado delavko z Jesenic, ki se je v tem javnem lokalu zelo nedostojno vedla. Policija je delavko kaznovala z izgonom iz občine Kranj za dobo treh let. Prostor med naselbinami »Na planini« j® služil že dalj časa za igranje z denarjem. Z denarjem so tukaj »tacali« delavci iz Kranja in okolice in zapravljal, njihovim družinam tako p<> trebni denar. Od časa do časa pa so se hodih »Na planino« igrat z denarjem tudi razni »boljši ljudje« iz Ljubljane, ki niso našli v Ljubljani skritega prostora za to prepovedano igro, celo * avtomobili so se pripeljali nekateri. V ponedeljek je kranjski- policija zasačila »Na planini« kar devet igralcev te prepovedane igre. Na igrišču so policijski organi našli 150 dinarjev in jih »* plenili. Igralce so odgnali na policijo k zasliševanju. Ugotovili so, da imajo pri sebi precej de-naria, ki ga je začasno pridržala policija. Vsa zadeva je bila izročena sodišču. Predstojništvo mestne policije v Kranju p®" živa vse prebivalce občine Stražišče, da se v smislu »Uredbe o prijavljanju prebivalstva« z dne 15. januarja 1930 (Uradni list 32-141 z dne 19. februarja 1930. prijavijo za bivanje najkasneje do 1. aprila 1939 pri tukajšnjem predstojništvu na policijski stražnici, kjer dobijo tudi potrebne tiskovine. Vremensko poročilo Kranjska gora-Vršič: —5, sončno, 60 cm snega, osrenjen. Pokljuka: —7, delno oblačno, 60 cm snega, sren. Dom na Komni: —10, sončno, 145 cm snega, pršiš-Dom na Voglu: —6, 140 cm snega, pršič. Koča pri Triglavskih jezerih: —10, delno oblačno, 70 cm snega, osrenjen. Seniorjev dom: —10, delno oblačno, 90 cm snega, pršič. Peca: —3, delno oblačno, 80 cm snega, pršič. Lobanjo, ki so fopokopali v Breznu bodo izkopali Nadaljni razvoj velike krimininafne afere v Dravski dolini Maribor, 15. marca. Ogromno pozornost vzbuja v Dravski dolini kriminalna afera, o kateri smo poročali v današnjem »Slovenskem domu«. Vse govori sedaj samo o usodi Antona Kozjaka, a Feliksu Urnautu in njegovi ženi, o najdeni lobanji ter o strahovitih zločinih, ki mečejo svojo temno senco na vse te dogodke. Izvedeli smo 6edaj še nekatere podrobnosti, ki so za to afero tako značilne. Anton Kozjak je prišel prvič v stike s kazenskimi paragrafi leta 1909. Dne 31. oktobra omenjenega leta je bil ustreljen pri Močnikovem mlinu r.a Kapli Antonov brat Andrej Kozjak. Ka je ponoči mlel, se je mlin naenkrat ustavil. Odmaknila se je zapornica na žlebu, oddaljena kakih 80 korakov od mlina. Andrej Kozjak je šel k zapornici, da jo popravi, ko pa se je sklonil, je počil iz grmovja strel ter ga smrtno ranil. Čez nekaj dni je umrl, pred 6mrtjo pa je izjavil, da ga ni ustreli! nihče drugi, kakor brat Anton. Tega so zaprli, niso pa mu mogli nič dokazati. Preiskava se je vršila tudi proti Ivanu Kotniku, katerega so tudi sumili, da je streljal na Andreja Kozjaka, pa mu niso prav tako mogli nič dokazati. Leta 1913 je Anton Kozjak zagrešil drug zločin: 25. junvja omenjenega leta je pogorela domačija Neže Kozjak, ki je bila precej visoko zavarovana. Zavarova.nmo je dobil njen mož Anton Kozjak. Ugotovljen je bil namreč po.žig, toda zopet ni bilo pravih dokazov. Leta 1917 je prijavil neki Ivan Pressmtz Antona Kozjaka, da ga je ta nagovarjal leta 1909, naj mu ubije'brata Andreja. V vihri vojnih dogodkov pa je vse 6kupaj zaspalo. Leta 1920 je bil izvršen v noči od 12. maia v Helblovem gozdu nad Kaplo grozovit zločin. Umorjena je bila posestnica Margareta Grušovnik. Storilci 60 jo zadavili. Tudi pri tem zločinu je padal sum na Kozjaka. Prvič pa 6e je pojavilo z njim v zvezi tudi ime čevljarja Feliksa Umauta, ki je takrat stanoval še v Avstriji. Pa tudi ta zločin je 06tal nepojasnjen. Šele leta 1928 je prišlo postapanje proti Kozjaku Antonu v tek. Obtožen je bil skupaj z Ivanom Pres6nitzom umora svojega brata Andreja ter je prišel pred poroto, ki ga je obsodila na smrt na vešalih Pressnitza pa na 20 let robije. Kozjak je bil potem pomila-ščen na dosmrtno ječo. Pressnitz je čez tri leta v ječi umrl. Kozjak pa se je začel boriti za obnovo postopanja, ki je bila res dovoljena. Pri ponovni razpravi je bil oproščen umora svojega brata, obsojen pa je bil zaradi namernega požiga na 8 let, ki pa jih je že presedel, tako da je bil februarja leta 1935 izpuščen iz zapora. Dne 29. aprila istega leta pa je Kozjak skrivnostno izgnil. Feliks Urnaut; katerega ea sedaj obdolžili umora, se je nekaj let po prevratu preselil iz Avstrije v našo državo. V Avstriji pa je zagrešil požig, zaradi katerega je bil potem pri uas obsojen na tri leta robije, ki jih je odsedel. Urnaut pa je skraja 6Voj zločin odločno tajil, ter je požig šele pa dveh mesecih preiskovalnega zapora priznal. Ko so ga sedaj aretirali skupno z njegovo ženOj je zopet odločno tajil, da bi Kozjaka umoril. Pač pa je na pol priznal, da je sodeloval leta 1920 pri umoru Marjete Grušavnik na Kapli. Umauta so oddali orožniki v zapore okrajnega sodišča v Ma-renbergu, kjer pa je začel z gladovno stavko. Odklanja vsako jed ter že nekaj dni ni ničesar zau-žil. Njegova žena pravi, da bo mož gotova stradal do smrti, ker je že poprej hotel izvršiti samomor ter ji je večkrat dejal, da ga zaradi njegovih dejanj ne bodo vlačili po zaporih. Preiskava 6e sedaj nadaljuje z V60 temeljitostjo, da se enkrat dokončno pojasnijo vsi grozoviti zločini v teh obmejnih krajih, ki so bili do sedaj zaviti v temo. Ni pa še vedno ugotovljeno, če je bila lobanja, k so jo našli otroci v gozdu na Rdečem bregu nad Podvelka, v resnici Kozjakova. Lobanjo 60 — kot smo že poročali — lansko leto pokopali v krsti umrle Katarine Hanzi na pokopališču v Breznem Državno pravdništvo v Mariboru pa bo sedaj najbrž odredilo, da se lobanja izkoplje ter 6e skuša ugotoviti na podlagi zob in drugih znakov, če je bila res to lobanja pogrešanega Kozjaka. Herwey Allen: 178 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Torej od zdaj naprej se bo imenoval samo ,Napoleon*,< je dejal Ouvrard, »prav kakor se imenujejo tudi drugi kralji 6amo na kratko. Prav, dobro. Mi bančniki vsaj zdaj vemo, pri čem smo. Ali ne bi malo trčnili ob začetku te nove dobe!« Storili so to molče. Po pojedini jih je peljal na galerijo, kjer so v dolgih vrstah visele slike klasičnih prizorov. Te prizore Homerjevih junakov so preslikali David in drugi moderni umetniki. Na koncu galerije je visela slika hišnega gospodarja, ki jo je naredil nek Davidov učenec. Ouvrard je dal prinesti luči in z do-padanjem opazoval sliko. Na pomolu pristanišča, najbrž pristanišča starodavne Ostije, je stal v togi rimskega senatorja in nadzoroval razkladanje dragocenega blaga z ladje. Ce niso zadaj za to 6liko morda kakšne stopnice, je pomislil Antonio — in kam neki vodijo? Pa ni imel dosti časa razmišljati o tem; po vsem tem, ko so si že ogledali vse znamenitosti Reincya, je bil na zadnje tudi že čas, da gredo k počitku. . . , »Jutri zjutraj vaju pri odhodu ne bom videl.« je dejal Ouvrard. »Potrebujem nekaj ur počitka in bom zato dalj časa spal. Bodite vsak trenutek pripravljeni za potovanje v Madrid, gospod Adverso. Na vašem mestu bi jaz porabil čas v Parizu v ta namen, da bi se dobro pripravil za New Orleans. V Parizu si človek lahko nakupi mnogo stvari, za katere vem, da jih v Louisiani ni mogoče dobiti. Ge pa boste svojo stvar v Louisiani dobro opravili, vem, da bo po vaši vrnitvi iz New Orleansa le malo takšnih stvari v Parizu, da jih ne bi mogel kupiti. . . Ko se je ta večer odpravljal Antonio k počitku, ga je prvič, odkar je pred letom dni prišel v Gibraltar, prevzel občutek, kako brezpomembno je življenje, v katerega se je podal.. Do zdaj ga je veliko zadovoljstvo nad tem, da se je vrnil v civilizirani svet, potegnilo za seboj. Ko je potoval čez Alpe, je bil na najvišji točki vala, na katerem je plaval. Vlegel se je na ogromno dragoceno po-hteljo v tez, dokaj preveliki sobi, v kateri je edini nemir povzročalo obupno tiktakanje ure. Tedaj je tudi v njegovi duši nastal silovit ,turnir. Nenadno veselje, da bi pustil vse, potrgal vezi, ki ga vežejo na pose-dvo. ga je pripravilo do tega, da je nenadno spet skočil iz postelje in stopil k oknu. Zagledal se je v mežikajočo mesečino v nočnem parku, ki je bil kot pokopališče napolnjen s tihimi, motnimi spomeniki. Ogrnil si je jutranji plašč, pustil gorečo svečo pred vrati, da b ipozneje spet našel pot nazaj po tem neskončnem dolgem hodniku, in šel navzdol po stopnicah za nekim daljnim človeškim glasom. Čez nekaj trenutkov je zagledal luč in slišal ropotanje s posodo, smeh in žvižganje. Obstal je pred zaprtimi vrati, okleval za trenutek, nato pa pritisnil na kljuko. Znašel se je v velikem prostoru, ki je bil namenjen za pomivanje posode. Štirje ali pet strežajev je pomivalo krožnike, ki so bili umazani od zadnje pojedine pred dvema urama. Ko je vstopil, so vsi hkrati utihnili. »Ali gospod kaj želi?« je vprašal mladenič ter se mu priklonil. »Mogoče je vrvica pri zvoncu pretrgana?« Antonio je odkimal. »Rad bi pri vas malo posedel in pokramljal. Ali smem? Počutim se tako osamljenega v oni veliki sobi.« Dekle so se zasmejale. Mladenič pa je prinesel stol k mizi ter prisedel k Antoniu. Nekaj časa so bili vsi kar nekako v zadregi. Potem je začel mladi strežnik pripovedovati o kmetiji, kjer je bil doma. To je Antonia tudi zanimalo. Kmalu bo poroka. Tudi to ga je zelo zanimalo. Tako so se zabavali nad eno uro. Okoli polnoči se je Antonio vrnil nazaj v svojo sobo. Sveča pred vrati je skoraj čisto dogorela. Ugasnil jo je ob okno in zasledoval ozek trak dima, ki se je pošastno vil v noč. Potem je zlezel v velikansko posteljo in zaspal. Pozabil je zagrniti zavese. Čez nekaj ur je zasijalo avgustovo jutro mogočno v okna na vzhodni strani gradu Reincey. Od te svetlobe se je Antonio prebudil. Zazdelo se mu je, kakor da ga je obdal angelski sij. Hitro se je oblekel, ne da bi poklical strežnika, in stekel po stopnicah. Vincenc je naredil isto in je pravkar sedel pri zajtrku. Bila je podoba, kakor da sta se tu šele našla. Srečanje prejšnjega dne prav za prav ni bilo svidenje. »Dobro, da Ouvrard še ni vstal,« je zašepetal Vincenc. »Ne bova izgubljala časa.« Ukazal je, naj takoj pripeljejo berlino. »Imam s seboj kovčege iz Anglije,« je dejal Antonio. »Naj jih grajski oskrbnik pošlje z vozom za teboj. Midva se bova zdajle zjutraj hitro in brez prtljage odpeljala.« To je bilo hitro urejeno. Nihče v Reinceyu ni imel povoda pritoževati se nad njuno napitnino. Kakor kakšna častna četa si je dvajset strežajev v livrejah prizadevalo, da bi naložili njuna dva kovčega na voz. Služkinje v belih predpasnikih in pisanih telovnikih so se priklanjale. Stale so v dolgih vrstah na obeh straneh. Vest, da je Jaques Claire dobil takoj po zajtrku lepo poročno darilo za svojo nevesto, je delovala kot električna iskra v sicer tako grobno tihem gradu. Služabništvo na noben način m moglo razumeti, zakaj je koči jaž iz Pariza objel velikega gospoda, ki je bil na videz prav tak kot kakšen Anglež. Pri vsem tem je bil ponosen mož, Španec. To strastno pozdravljanje na stopnicah je bilo nekaj čudovitega. Tujec je bil čisto presenečen in ves prevzet — in to tudi ni bilo prav nič čudnega. Velik pes je skočil izpod voza in naskočil Antonia kot kak lev. Ginljivo je bilo gledati, kako je s tacami objel roko svojega gospodarja in jo lizal. Marsikoga skritih opazovalcev je kar tiščalo v grlu od same ginjenosti, ko je slišal lajati psa. Tako obtožujoč in obenem vriskajoč je bil njegov glas. Od Reinceya proti Parizu so vozili kakšne tri ure v lahnem diru po lepi novi obrežni cesti, ki se je kakor svilen trak vila ob bregu reke Seine. Vincenc je bil ves srečen, ko je videl uspeh presenečenja, ki ga je bil pripravil Antoniu. »Juan je zelo lepo skrbel za konje,« je dejal. »Sploh pa zna vse, od loščenja parketov pa do likanja mojih oblek. Saj je bilo skoraj tako, kakor da Aristides spet sedi na kozlu. Končno pa sem preskrbel dobro podlago, na kateri si bo lahko pridobil veliko uspehov v življenju. Je tajnik pri Cambaceresu. Sestavlja zakonske osnutke. Simba pa je poglavje zase. Mogoče mu boš ti prišel do živega.« Zadovoljno se je zagledal v pariški dim, ki se je kot lahka megla vil nad nizkimi griči nekaj milj pred njim. »Ah, kako lepo je, da si spet tu. Ali že veš, da mi je Katarina dala besedo?« Prt tako veseli novici je prišlo do viharnih vzklikov, tako da je še Simba pod vozom začel divje lajati. »In še nekaj. Anin mali Diissel-dorfčan je umrl.« Ustavili so se, da so zamenjali konje. Zaspano je čakal čoln ob zapornicah umetnega jezerca, v katerem so rasle vodne lilije. Neki otrok jih je prinesel polno pest, s peclji in koreninami vred, za en sold. Položili so mokri šopek na tla v voz, ki je bil kmalu poln opojnega duha, ko so se peljali naprej. »Pa se spet peljemo naprej skozi jesen kot nekdaj,« je rekel Antonio čez nekaj časa. »Da.« se je smehljal Vincenc »Vse kaže, da je končno le nastopil mir v Franciji. Prvi konzul je velik mož.« Štev. 62. ti in tu Seja senata je bila včeraj popoldne in ji je predsedoval predsednik dr. Anton Korošec. Na njej so najprei prebrali zapisnik zadnje seje fiato pa ukaze kraljevskih namestnikov o postavitvi poslanca Vojka čvrkiča za ministra in postavitvi gradbenega ministra dr. Mihe Kreka za namestnika pravosodnega minstra dr. Ružiča za čas njegovega bivanja v inozemstvu. Predsednik je na eeji sporočil, da je dobil od predsednika poslanske zbornice v nadaljnje proučevanje predlog državnega proračuna in finančnega zakona, Ta proračunski predlog bo takoj odstopil v razmotri vanjo finančnemu odboru sonata. Finančni odbor senata mora biti do 20. marca z delom gotov. Senat je nato odločil dnevni red za prihodnjo sejo, ki bo v torek 21. marca. Na tej seji se bo začela proračunska razprava. Ukinjena je določba, po kateri bi morali biti kaznovani lastniki kino-podjetij v primeru, da pristojne oblasti najdejo v dvorani v kino-predstavi osebe, ki niso plačale vstopnice. a'i pa da so se vsedle na dražji prostor, kakor je pa tisti, za katerega so plačale vstopnice. Ta določba ie bita Prej v predlogu finančnega zakona in jo je finančni minister pred izglasovanjem finančnega zakona razveljavil. Velikansko posodo iz rimskih časov, ki drži 500 litrov in ima obliko vrča. je odkopal te dni na svojem vrtu kmet Luka Marčič iz Benkovca. Nanjo je naletel, ko je v vrtu kopal, da bi zasadil smokvo. Posoda je iz žgane gline. Na to svojo najdbo je omenjeni kmet zelo ponosen in neprestano govori samo o niej. Najdba pa je vzbudila tudi daleč naokrog veliko zanimanje. Posoda je odl'čno ohranjena, in so takšnih starinskih predmetov iz rimske dobe odkopali gotovo še malo. Kmet ie ne namerava obdržati doma, pač pa se, kakor poročajo, že pogaja z nekim ljubiteljem ota-rin, da bi mu jo prodal za drag denar. Kar tako P°ceni je ne da, ker se zaveda, da je dosti vredna, “er je na vsak način nekaj izrednega. fiO tisoč ciganov je v Jugoslaviji, tako kaže Zadnja statistika, na katero so ee opirali zadnjič °b priliki zasedanja banskega sveta savske banovine tisti, ki so se zavzemali za to. da je treba rešiti že enkrat tudi cigansko vprašanje. Večina je bila mnenja, da eo cigani narodno zlo. Nekateri zagrebški banski svetniki so prosili, naj se banovina zavzame za to, da bo čim prej epreiet predlog za stalno naselitev ciganov v določenih krajih. Pri teh svojih zahtevah so se opirali na to. kako v drugih državah rešujejo cigansko vprašanje. Na Dunaju je na primer mednarodna centrala, ki vodi boj proti ciganskim kriminalnim tipom. Ta ustanova ima podatke o ciganih in o tistih, ki žive po cigansko, in jih nato stavlja na razpolago pristojnim oblastem. T)a ga ne bi Sena ve? varala, ji je ukazal njen mož Sreta Nikolič in Sremske Mitroviče, naj gre z njim v samostan, kjer mu bo prisegla zvestobo. Žena ga je morala ubogati ter se je z njim odpravila na pot proti bližnjemu samostanu. Komaj pa sta prišla do prvega gozda, jo je Sreta nenadno začel neusmiljeno obdelavati s pestmi, nato pa ie potegnil nož in ji zadal 20 ran. Sreta Nikolič pa se je, kakor da se ni nič zgodilo, vrnil domov in dejal otrokom. naj gredo v bližnji gozd po mater, ki da so jo prijeli krči, in naj jo pripeljejo domov. Olroci so očeta ubogali ter pripeljali mater na ppl mrtvo domov. Mož jo je doma še preoblekel, da ni bila vsa krvava. Žena je kmalu zatem že umrla. Moža ©o takoj zatem aretirali. Zdaj se je zagovarjal za to svoj zverinski zločin pred sodiščem v Sremski Mitroviči. Opravičeval se je, da jo je bil prisiljen temeljito kaznovati, kar ga je varala. Preiskava je tudi ugotovila, da je celo nagovarjal svojega sina, naj prizna, da jo je on ubil, kajti sin zaradi mladoletnosti ne bi bil za takšno dejanje odgovoren. Sodišče je Sreto Nikoliča obsodilo i na 20 let težke ječe. O veliki sleparski aferi v zvezi i graditvijo železniške proge Požarevac-Kučevo (ta proga je bila odprta preteklo nedeljo) razpravlja zdaj sodišče v Belgradu. Že pred nekaj leti je vzbudila ta sleparska afera mnogo zgražanja ne samo v ,ci so bili po teh sleparijah neposredno prizadeti, pač pa (U(jj drUg0(j po državi. Vendar Je sodne razprave prišlo šele zdaj. Na zatožni jftopi sede štirje ugledni gospodje, advokat iz Po-zarevca, apotekar iz Zemuna, notar iz Uljme in nek inženir iz Belgrada. Obtožnico je državni tožilec bral celi dve uri, tako je bila obširna. Obtožencem očita, da so prejemali razne nedovoljene provizije, da so sklepali pogodbe na škodo države, da so državo oškodovali za 20 milijonov dinarjev in podobne stvari. V obtožnici stoje tudi razna imena uglednih ljudi iz Belgrada, Dunaja, Zii-richa, Pariza in Berlina, ki so sodelovali pri tej aferi, vede ali nevede Obtoženci ničesar nočejo priznati. Danes bodo zaslišane priče, ki bodo morda že kaj bolj podrobno povedale, kako je bilo z vso ktvarjo. Prava decembrska zima je zdaj v Južni Srbiji. Predvčerajšnjim in včeraj je padlo okoli 30 cm snega tudi po nižinah, po gorah pa ga je zapadlo ponekod meter visoko. Promet na vseh železniških progah in cestah je zelo otežkočen. Tako pozne zime v teh krajih še najstarejši ljudje skoro ne pomnijo. Ljudje pa so zdaj zelo zaskrbljeni, kaj bo, če se nenadno ojuži. Nastale bi v tem primeru gotovo velike poplave, ki bi po tamkajšnjih poljih naredile veliko škodo. Najstarejši človek v Mačvi, 116 letni Marko Dimitrijovič. Je te dni umrl V Radenkoviče v Mačvo je prišel pred davnimi leti kot navadni hlapec, a si je s svojo pridnostjo in varčevanjem kmalu pridobil toliko premoženja, da 6i je lahko kupil posestvo. To njegovo posestvo pa je stalno raslo in je zdaj, ko je njegov lastnik umrl. eno najlepših posestev v Mačvi. 116 letni Dimitrijevič je bil med najbogatejšimi ljudmi v teh krajih Najbolj znani mož na vsem Kosovem Polju je brez dvoma 106 letni Muja Šičarovič. Velja za pravega čarovnika. Od svojega očeta se je bil naučil neko čudno »molitvico«, s pomočjo katere nalovi ta možakar rib kolikor jih le hoče. Pravijo, da ribe l>ar drve skupaj, kadar se pojavi ta človek ob vodi in začne na ves glas kričati to molitvico. In te ribe mu potem služijo kot najuspešnejše zdravilo proti mrzlici Kadar gre skozi kakšno vas, vedno vpije, in njegov glas je čisto podoben lajanju Za njim se navadno podi gruča otrok, ki med njimi ja mož vzbuja še prav posebno pozornost. Mož hodi od hiše do hiše in zdravi z »lajanjem« ljudi vseh mogočih bolezni. Nekateri, ki so že bolj sodobni, pravijo, da »or-dinira«. Če se kakemu dekletu na primer ne posreči, da bi osvojila srce mladega fanta, baje uspešno pomaga Mujina .»sveta palica«. Torej je res velik čarovnik. Razprava o šenčursklh preložena vopdsežnikih Ljubljana, 16. marca. Včerajšnja kazenska razprava proti krivopri-sežnikoma v šenčurskim procesu je bila po petih urah prekinjena in se bo nadaljevala 27. t. m. ob 8.30, ko bodo zaslišane na predlog državnega tožilca še nekatere priče, da točno in neovržno potrdijo dokaze narodnega poslanca Janeza Brodarja, ki se je včeraj pripeljal iz Belgrada k razpravi, da ni on nikdar in nikjer med šenčurskimi de-lnostracijami izrekel protidinastičnih in protidržav-nih vzklikov. Brodarjevi nasrvrolniki iz tabora pro-slule JNS so prav šenčurske dogodke izrabili, da bi Brodarja za vedno očrnili kot velikega sovražnika naše dinastije. Včerajšnja razprava pa je jasno pokazala, da je bil poslanec Brodar dosleden zagovornik države in dinastije. Poslanca Brodarja je zastopal odvetnik dr. Josip Voršič. Obširna obtožnica je v razlogih nanizala zanimiva in značilna dejstva. Obtoženec Jože Prešeren, ki je nastopal v Šenčurju kot veliki jeenesarski izzivač in udarnik, je med demonstracijami nahrulil kaplana Urbanca, sedaj v Cerknici na Notranjskem, in ga opljuval. Kričal je tudi: >Dol s farjiI Dol s papežem!« Posledica je bila. da mu je razjarjena množica razbila kolo in ga pretepla. Obtožnica tudi poudarja, da je poslanec Janez Brodar vplival pomirjevalno, da je tudi na sestanku v Predosljah naglašal treznost in mirnost. Oba obtoženca sta po prebrani obtožnici izjavljala, da nista kriva zločina krive prisege in da sta vedno govorila čisto resnico. Obtoženi Luka Volk je zatrjeval, da se še spominja vseh dogod-, kov. Pazil je zlasti na Janeza Brodarja, ki je stal pri Umnikovi hiši. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je tako pazil na Brodarja, je odvrnil: >Pazil sem na njega, ker je nam prej na Primskovem shod razbil. Bil sem pet metrov od njega.« Volk je vztrajal pri svojih trditvah. Čudno pa je, da je samo on slišal Brodarjeve vzklike, ko vsi drugi niso čuli niti besedice kakega protidržavnega vzklika. Volk je sodnikom tudi zatrjeval, da je Brodarju »gledal naravnost v usta«. Drugi obtoženec, Jože Prešeren, je bil zelo drzen in nesramen. Po smledniški okolici in daleč po Gorenjskem je znan kot velik pretepač. Napram sodnikom je skušal biti vljuden ter je mali senat vedno nagovarjal: >Visoko sodišče k Uvodoma je izjavil patetično: »Visoko sodišče! Vedno sem govoril resnico in tudi danes.« Prešerna pa so dru- gače voditelji JNS zapustili, kajti pri nekaterih razpravah v zadevi župana Umnika ga je branil banovinski tajnik JNS dr. Marjan Zajec, pozneje in tudi včeraj ne več. Pri tem obtožencu je čudno, da se je nekaterih dogodkov spominjal v vseli podrobnostih, pri drugih, važnejših, pa se je izgovarjal, da ga je »naenkrat zapustil spomin. Senatni predsednik je po končanem zaslišanju obeh obtožencev uvedel dokazno postopanje z zaslišanjem mnogih prič. Poslanec Brodar je mirno in obširno pojasnjeval razvoj dnogodkov v Šenčurju. Že doma je opominjal fante, da naj bodo v Šenčurju mirni in dostojni. Ko so padli streli, je z Umnikom protestiral pri podporočniku Rakiču tudi zn to, ker je bil posestnik Okorn v stegno lahko zaboden od bajoneta. Protestiral je tudi pri okrajnem načelniku dr. Ogrinu zaradi strelov. Okrajni načelnik ju je naprosil, da naj vplivata pomirjevalno na razjarjeno množico. To je storil. Nikdar pa ni vzklikal. Anton Umnik je potrdil izpoved prve priče in poudaril: »Bil sem ves čas skupaj z Brodarjem. Nikdar ni vzklikal. Ljudi je miril.« Priče Aljančič Blaž iz Prebačevega, Mohar Matija, tudi iz te vasi, gostilničar Kristanc Ivan, Jakob Prestor iz Srednje vasi, Fran Zarnik iz Šenčurja. France Pravst, Zorman Peter in Perčič Fran so v glavnem izjavili in potrdili, da Brodar ni rabil kakih protidržavnih in protidinastičnih vzklikov in da bi hujskal množico na orožnike. Priče so pač videle Brodarja, kako je ljudi miril, rekoč: »Bodite.,fantje, pametni in mirni!« Priča Ivan Javornik, sedaj upokojeni orožniški narednik, je splošno opisal dogodke in poudaril: »Protidinastičnih in protidržavnih vzklikov nisem slišal, tud vzklikov za republiko ne.« Priča Ivan Šnabl, sedaj orožniški narednik-komandir v Kamniku, je med drugim naglasil: »Brodar^ ni vzklikal, ni vpil, samo miril. Sploh nisem slišal nobenega protidržavnega in protidina-stičnega vzklika. Pač pa klice: »Živio dr. Korošec!« Državni tožilec je zahteval, da sodišče zasliši še nekatere priče. Obtoženec Jože Prešeren pa je zahteval, da mora sodišče zaslišati kar 150 prič. kakor navaja obtožnica. Značilno je tudi dejstvo, da sta obtoženca sprva napram orožnikom zamolčala »usodne vzklike« in sta jih šele v Ljubljani »zaupala« preiskovalnemu sodniku. Razprava je bila nalo. kakor omenjeno, prekinjena. Oblasti in medvedja nadloga v Loški dolini „ stari trg, 13. marca, v tukfijšm občim posebno v vaseh Knežja njiva ter Dolenje in Gorenje Poljane dela medved občutno škodo na polju, posebno na krmi. Kmetje se pritožujejo na vse mogoče ustanove, da bi dobili povrnjeno škodo, ki jo je naredil medved, končno pa dolžijo bansko upravo, da je medveda zavarovala in pravijo, zakaj varstva ne odpravi. Da smo si na jasnem, poglejmo, kaj pravi banovina glede medveda in kdo prav za prav varuje medveda. Na številne pritožbe, ki so jih vlagali ljudje iz območja, koder straši in dela škodo medved, da bi banovina preprečila to zlo, je banska uprava izdala razpis 11. aprila 1938 okrajnim načelstvom v Logatcu, Kočevju in Novem mestu. Dopis pravi: Medvede so svojčas varovali nekateri veleposestniki ter so /im pokladali na posebnih krajih mrhovino. Po razlastitvi nekaterih veleposestev pa so mrhovišča odpadla, zato si medved išče hrano na polju, koder dela škodo. Banska uprava je številnim posestnikom plačala za leto 1937 19.284.75 dinarjev odškodnine. Da bi ustregla nujni zahtevi po zmanjšanju števila medvedov, je banska uprava dovolila v jeseni 1. 1937 odstrel j štirih medvedov. To dovoljenje pa lovski upravi- čenci niso izrabili, zato se okrajno načelstvo pooblašča, da določi število odstrela medvedov v letu 1938. V krajih (občinah) kjer je bilo največ škode, naj se odstrele 1—2 medveda. Lovskim upravičencem stavite rok za odstrel. A ko pozivu ne bi ugodili, ravnajte po § 20. ali § 36. zakona o lovu. Želja zaslišane Zvez — c Z tl £ O *£c. Z T— si Veter (smer, jakost* lJada- j vine I 35^' i ' J-. C?c s ec c m/m j CC 'ul j t- 1 > i Ljubljana 754’S 5-9 l-c 34 10 N N E, _„ Maribor 755-3 4-2 -1-0 90 10 NWe — — Zagreb 753-3 5-0 -5-0 71 8 WNW, — Belgrad 755-L 5-0 -2-0 SC 8 SW; — Sarajevo 759-č 4-0 -S-' SO i 0 — — Vis 755"1 4-0 -31 90 0 NV\U Split 754-7 8-0 -l-c 40 0 N Es — Kumboi 753-1 7-0 lt 50 2 N, — — Rab 7 5u-7 6-0 -1-0 70 10 N Es *— Uuorovnii' 753-5 9-0 1-0 £0 0 NEt — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno in toplejše vreme. Severni in vzhodni vetrovi. Koledar Danes, četrtek, 16. marca: Hilarij. Petek, 17. marca: Jedert. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1- Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Trzaška cesta. Pevski zbor Glasbene Matice; Drevi ob 20 redna vaja vsega mešanega zbora. Opozorilo vojnim prostovoljcem! V nedeljo dne 19. marca t. 1. 6e vrši v veliki sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ob 10 dopoldne XX. redni občni zbor naše organizacije. Na predvečer občnega zbora dne 18. marca t. 1. bo ob pol 21 v restavracijski dvorani hotela Štrukelj (Dalmatinova ulica) člauski sestanek, na katerem se bodo podrobno obravnavala vsa poročila za občni zbor in se bo sestavila tudi kandidatna lista novega odbora. Razprave bodo lahko samo na tem članskem sestanku, ne pa na občnem zboru, ki bo imel svečano obeležje. Tovariši! Udeležite se gotovo in polnoštevilno zaupnega sestanka in občnega zbora! — Okra1-na organizacija vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Polovična voznina za Vlil. Mariborski teden ki se bo vršil od 5. do 13. avgusta 1939. Generalna direkc.ja drž. železnic v Belgradu je z odlokom GD broj 20052 od 10. marca odobrila za vse obiskovalce letošnjega Mariborskega tedna polovično voznino. Popust velja za dopotovanje od :Luv^>.a !n.za povratek od 5. do 17. avgusta 1939. Običajni popust je odobren tudi za izložbeno blago. V KVALITETI, KROJU IM IZDELAVI NEOOSEGUIVE, V NIZKI CENI 8REZKONKURENČNE V NA§E 'Z102BE VAS PRIJETNO PRESENETI IN VABI ZA NAKUP. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Četrtek, 16. marca: »Kaj je resnica?« Premiera rreimerski abonma. Petek, 17. marca: zaprto. SSb£ia’J8' marc,a: »Prevara«. Izvin. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — Začetek ob 20 Četrtek, 16. marca: »Ero z onega sveta«. Red Četrtek. Petek, 17. marca ob 15: »Evgenij Onjegin«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, 18. marca: »Werther«. Premiera Prem1 erski abonma. mariborsko gledališče Četrtek, 16. marca, ob 20: Pygmalion. Red C. Petek, 17. marca zaprto. — Sobota, 18. marca, ob 20: Prodana nevesla. Red B. Prva ponovitev Shaicove komedije »Pgflina lioiu. Jutri, v četrtek, IG. marca se prvič ponovi Sha-vvova duhovita komedija >Py(jmalion<, ki je bila pri premieri zelo simpatično sprejeta in je v Skrbinškovi priredbi in v glavni vlogi Branke Rasbergerjeve izvrstno uspela. Drobne iz Kranja Kranjski občinski preračun je odobril za sko prosveto sledeče izdatke: Vzdrževanje šole na Primskovem iu v Kranju 100.000 dinarjev, najemnina za tekstilno šolo 40.000, prispevek meščanski šoli 38.096, podpora Sokolu in športnim organizacijam 15.000, podpora kulturnim društvom 5000, podpora za Prosvetni dom 10.000, podpora za Učiteljski dom v Ljubljani 10.000, podpora za Jegličev akademski dom 6000, podpora Glasbeni šoli 9000, Rdečemu križu 1000, za obvezno telesno vzgojo 3000, šoiski kuhinji 14.000 dinarjev. Za petdesetletnico svojega rojstva je daroval industrialec g. Franc Gorjanc 5000 dinarjev Vin-cencijevi konferenci za kranjske reveže. Plemenitemu darovalcu prav lepa hvala! Zveza ;drutenih delavcev v Kranju vabi na proslavo delavskega praznika v nedeljo 19. marca na god sv. Jožefa. Zjutraj ob osmih bo skupna sveta maša v župni cerkvi v Kranju, ob devetih v Ljudskem domu delavsko zborovanje, na katerem bo govoril poleg domačih govornikov tudi zastopnik centrale. Zvečer ob osmih bo v Ljudskem domu delavska akademija s sledečim sporedom: 1. Delavska družina — živa slika. 2. Pesem moškega zbora Prosvetnega društva Kranj. 3. Klic množic — zborna deklamacija. 4. Finžgar-jeva dvodejanka >Nova zapoved«. naj se nemudoma obrnejo na Tujskoprometno zvezo »PUTNIKAc v Mariboru, ki bo interesentom takoj dostavil« Tuutrohea razois in vsa potrebna navodil*. V Nemčiji grade „lfudsko vozilo fl Že pred desetimi leti je Hitler ukazal nemški industriji, da naj bi izdelovala ljudske avtomobile, ki naj bi ne veljali več, kakor tisoč mark (18.000 din). Nemška industrija je izjavila, da tega ne zmore iz tehničnih ozirov in pa radi kakovosti materiala. Hitler pa ni odnehal in končno je dr. Ley, ravnatelj propagandnega oddelka, našel za to sredstva. Ustanovili so kapital 480 milij. mark, ki so določene samo za izdelovanje avtomo,bilov in sicer pol milijona letno. Zgradili so blizu Hanovra tovarno, ki bo zaposlevala 60.000 delavcev in mesto, kjer boi našlo zavetja 200.000 ljudi. Z gradnjo so začeli, ki bo končana čez tri leta. Nakup na obroke Na dan mislijo izdelati 2000 avtomobilov. Ker pa ni mogoče imeti tolikšne zaloge, je treba najti trg, kamor bi vozila izvažali. Tako sev prišli na misel, da bi imel vsak Nemec svoj avto. Toda kako? Vsak ne more odšteti tolikšne vsote. Tako se iim je porodila misel, da bi prodajali na obroke. Ze leto dni pobirajo podpise, kdo si hoče kupiti avto. Veljal bo 990 mark in zraven še 200 mark, ki so določene kot premija zavarovanja za dobo dveh let. Kupec bi plačeval mesečno po 20 mark in po treh letih bi avto postal njegova last. Dočim v pogodbi ni nič določeno, kdaj se naj dobava izvrši, pa je po drugi strani točno označeno, da mora biti plačevanje obrokov popolnoma redno, 6icer izgubi obvezanec pravico do avta, ne da mu bi bil pri temu povrnjen denar, ki ga je bil že vplačal. Kdo pa naj bi kupoval te avtomobile. Po Hitlerjevem mnenju, bi to zmogel vsak srednje premožen Nemec, to se pravi tisti, ki ima mesečno vsaj 300 mark dohodkov in vsak tak Nemec naj izkaže svojo državljansko dolžnost s tem, da pod- piše obvezen nakup, ne oziraje se na to, da morda ta vsota zadostuje komaj za preživljanje in da ta obveznost pomeni znatno breme. Po drugi strani pa je zopet vprašanje, ali bo vsak, ki bo podpisal, zmožen, da se bo avtomobila tudi lahko posluževal, kajti 20 mark mesečno bo občutna obremenjevalo stroške, ki so v zvezi z vožnjo. Seveda bi morala biti produkcija tovarne vsaj v glavnem porabljena in Nemci upajo, da bodo to »narodno vozilo« v zadostni količini izvažali na srednjeevropski trg in po celem svetu. Kakšen bo uspeh, se še ne ve, očividno pa hočejo Nemci namesto v denarju, plačevati v »naturalijah« in je to torej nekak gospodarski manever. S tolikšno produkcijo pa bi se povečal avtomobilski promet, produkcija in uporaba goriva ter sintetičnega gumija, kar vse bi ustvarilo pogoje, da bi Nemčija zadostila svojim potrebam. Bodočnost bo pokazala Najzanesljivejšega se zazdaj da povedati o tem avtu le toi: Je zelo trpežen in predstavlja več, kakor pa pove cena. Porabi zela malo in doseže hitrost lOOkm na uro, kar popolnoma zadostuje. Načrte za ta avto je napravil dr. Porsch in je s svojim delom lahka zadovoljen. Nemški gospodarstveniki si od tega novega načina izdelovanja mnogo obetajo in pravijo, da je to nekaj izrednega. Toda šele skušnja bo pokazala, v koliko je to dobro in koristno. Kajti časi se spreminjajo. Dočim je kralj Henrik IV. rekel, da ba višek blagostanja dosežen takrat, kadar bo ob nedeljah imel vsak kmet na mizi pečeno piško, mi-s'i sedanji voditelj nemškega naroda, Ja bo sleherni nemški državljan zadovoljen takrat, ko se bc lahka vozil z avtomobilom. „Stoip miru" - pokopališče v puščavi Doživljaji francoskega časnikar a, ki je potoval po perzijskih puščavah Neki francoski časnikar je potoval po Perziji in na svojem potovanju je v puščavi naletel na čudne okrogle zgradbe, ki jih domačini imenujejo »stolp miru« in ki jim služi za pokapališče. Takole opisuje 6Voje vtise: Moj vodnik me je pope.ljal v del puščave, kjer je stal »stolp mini«. Odkar vlada v Perziji šah Pe-hlevi, hoče svoji deželi ustvariti boljšo in lepšo bo-dočnost. Tudi ie »stolpe miru« je obsodil na smrt. Toda kaj pomeni zakon v tem oddaljenem kraju in v tej samoti. Ljudje živijo tu, kakor so živeli v dobi Zaratustra. Z vodnikom sva .odkorakala še pred zora Po dobri uri hoda 6em opazil okrogel zid, visok približno dva metra, v katerem nisem opazil nobenih vrat. Strašen mir je visel nad pokrajino. Vodnik me je peljal k velikim skalam, ki so se odkrhnile in na katere sva se 6 težavo skobacala. Od tod sva lahko videla v notranjost zgradbe. Zdelo se mj ie, kakor da bi gledal v žrelo ugaslega ognjeni- ka. Tla 60 bila posejana z neenakimi kupi, ki nisa imeli nobene oblike. Na robovih zidu sem opazil nekaj živega. To so bili jastrebi, ki so od časa do časa težko udarjali z ogromnimi krili. Ko sem tako opazoval, mi je vodnik ponudil kukalo. To, kar sem imenoval kupčke, so bile človeške kojsti, bele, razmetane križem kražem. O kaki zemlji ni bilo ne duha ne sluha. Vse je bilo pokrito z ostanki okostnjakov. »Stolp miru« je pokopališče puščave. Jastrebi - stalni spremljevalci Vodnik mi je zaupal, da je ta dan za obisk »stolpa miru« zato izbral, ker se bo nekaj vršilo. In res, kmalu sva videla nekaj mož. Na čelu te žalostne procesije, katere udeleženci sa bili oblečeni v razcapane cunje, sta stopala dva moža, ki sta nesla vsak po eno odlomljeno vejo. Na koncih teh vej je bilo privezano neko podolgovato breme. Bil je mrlič. Možje v procesiji so peli do kosti pre- V Bostona se je pripetila tale strahovita nesreča. Voz cestne železnice je v največjem dira iztiril in se zaletel v drevo. Pod seboj je pokopal šest človeških življenj, 20 ljudi pa je bilo težje ali lažje ranjenih. • ••».•• bqvaJA hr&nicz okupačni pismo \«r* liberefQ ’“(isUX 'dblo Tu&m' ^ aM / BotesLav OS/ ojNAchod *, 's- ^ fhur V’% \ ‘'f N E ME CK O L t to m f Pic ms (o Ter* tl* tir Atove a. Rakovnik (©) Pardubice^ _ n) „ .rafta *m#o0 Pl zert %kyca,^ Poliči K Varu talec O Urnost Samperh n 0 o Opamo \OCheb Tfeboi/Agtprnberjt^ s Olomou.c o Prostčjov o o Hruntce Pteror Srno (§) Zibi Judam. TZDomatiM OKJaloi"y ;l Jindfi Hn&dec Vimper&^ČBuotjovice r-Kriunlov O Trett Čin ...... feclav 2nx>jino Cjirumlo En sam dan samostojna Češka z Moravsko, ki jo je nemška vojska zasedla skoro v pol dneva. tresujočo melodijo, ki se je slišala kakor tuljenje hijen in postajala vedna glasnejša. Naenkrat se je vzdignilo kakih dvanajst jastrebov iz »stolpa miru« in zajadralo proti pogrebnemu sprevodu. Leteli so tako nzko, da so se skoraj zadevali glav mož. Možje so položili truplo na tla in opravili poslednjo molitev. Potem sta prijela dva za konca vej in vrgla truplo v notranjost stolpa. Čim je truplo padlo v stolp, so se vrgle strašne ptice nanj in z ostrimi kljuni raztrgale ovoje ter začele trgati mesa. Eden teh groznih mrtvaških ptičev pa je s par udarci močnega kljuna razbil lobanjo. Grozen le bi! pogled na to strašno pojedino. Ljudje so se med tem oddaljili. Zdelo se ni je, da so popolnoma ravnodušni. Nobene žalosti nisem mogel razbrati z njihovih obrazov. Tudi oni 6am'. bodo nekoč pokopani po obredu vere, katere ustanovitelj je bil Zaratustra. Po tej veri je truplo nečista stvar, ki onesnaži vse, kar pride z njim v dotiko. Ko sem mrliča pogledal, sem videl, da ga koža ne izdaja za Perzijca, ampak za belca, Evio-pejca. Kakšne 60 okolčine, ki so privedle tega človeka do tega, da si je svoje zadnje bivališče izbral v tem strašnem kraju. Vprašal sem svojega spremljevalca in ta mi je tole povedal: Pleme Buširk je znano zaradi lepote svojih žena. Med njimi je bila najlepša Njiseh. Njeni roditelji so bili revni in da bi jim pomagala, se ie prodala nekemu bogatemu trgovcu, ki jo je odpeljal v Bajrut, kjer je v neki kavarni plesala plese svoje dežele. Tu jo je našel neki cirkuški ravna- telj, jo vzel k sebi v službo, jo izučil in tako je kmalu postala slavna akrobatka, zlasti na trapecu. Prišla je tako v Anglijo v Southampton, kjer se je vanjo zagledal sin bogate rodbine, neki Barrov. Rodbina seveda ni hotela ničesar slišati o tej sinovi zvezi. Toda on jo je kljub vsemu poročil in tudi sam šel s cirkusom po svetu. Sčasoma pa je njena zvezda začela ugašati. Nekoč je padla z vi- šine 15 metrov, se težko poškodovala in ostala za vse življenje hroma. Beda se je začela, Barrova rodbina pa se ni dala pregovoriti. Zato sta se odločila, da gresta k njenim staršem. Po velikih težavah 6ta prišla v Džemi-Adar, njen rojstni kraj, kjer pa staršev nista več našla. Živela sta nekaj mesecev v bedi, potem pa je Njiseh umrla. Odnesli 60 jo v »stolp miru«. Kljub vsemu, jo je še vedno neizmerno ljubil. Kmalu so tudi njega odnesli in je končno našel počitek v »stolpu miru«. Nek mladenič je zahajal v družino, kjer so imeli lepo dekle. Nekoč pride, ko je ni bilo doma. Pa vpraša brata: »Ali misliš, da je tvoja sestra vedela, da bom prišel?« »Seveda!« »Kako to?< »Zato, ker je odšla zdoma. * »V tem plašču, gospod, niti opazili ne boste, da dežuje!« »Dobro! Toda kako pa naj vem, kdaj bo prenehalo deževati?* * Vratar je stal blizu vrat, ko se ta s silo od-pro in ga lopnejo po glavi. »O, Jaka, kar glavo mi je odprlo.« Jaka: »Sedaj imaš lepo priliko, da kaj noter spraviš.« * Učitelj naravoslovja: _>Ali si morete mislili hujšo bolečino, kakor če žirafo vrat boli?« Učenec: >Da, če ima stonoga kurja očesa.< Samostojna Slovaška in madjarska Ukrajina v številkah O tem, kako velika je danes samostojna Slovaška in koliko ima ljudi, so bili izdani tile uradni podatki: Nova Slovaška država ima v sedanjih mejah 2,450.000 prebivalcev in površino 38.456 km2. Med prebivalci na Slovaškem je en milijon 969.000 Slovakov, ostali pa so Madžari, Čehi, Nemci in Judje. Uradno poročilo dalje pravi, da je od sedanjega slovaškega ozemlja 1,193.332 hektarov plodne zemlje. — Karpatska Ukrajina, ki so jo včeraj zasedle madžarske čete, pa ima 552.000 prebivalcev in obsega področje 11.094 kni2. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 16. marca: Angleške skladbe (plošče) — 12.45 Poroči-la — 13 Napovedi — 13.20 Znani plesni or' kestri (plošče) — 14 Napovedi — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncrt komornega tria (gg. prof. J. Ravnik, I. Šlais in C. Šedlbauer) — 20.45 Saksofon in ksilofon (plofiče) — 21.15 Citre solo, g. Ive Koal — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Iz naših .spevoiger (Radijski orkester). Petek, 7?. marca: U Šolska ura: Mitja Ribičič: Znanilka pomladi. Mladinska ura (izvajajo brezp. učit. abiturijenti, vodi Marica Ribičič — 12 Pozdravi iz Slo voeije (plošče — 12.45 Poričila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Vrtnariti bomo začeli (gdč. Lojzka Blatnik) — 18.20 Za vsakega nekaj (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naša književnost za časa vojno (D j uro Gavela) Bgd — 19.50 Kotiček SPD: Triglavska stena pozimi