Slav. Ml
V Trstu, v poidillifc tfM oktobra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, teti ob nedeljah ta praznttđh, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih Ob 8 dopoldne.
Urcin!*Y9: UHa Sv, PMMka Asiikcga It 30, L aadatr. — Vi dcpiri naj m pafHiajo imrtidBm UaU. Ncfrankirana pisma m m mnfmmt^ ta	•• ae vračajo.
cBieJenha poroitvom t Trat*. uBea Or. PrinHMri AsHkega C A
Tefefoa indrilv« H apetvt tor 11.97. Nartliiii isili: Z> cd* M»	K H—
H tol Ut B <d MMCt. « •
tt iiiclfik« lilij« m c«to Mb • » c • • • •
................
It-*
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Itevllke po 10 vinarjev.
Oglasi se raSunajo na milimetre v Sirokasti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za«
vodov...............mm po 30 via
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 6 -r
vsaka nadaljna vrsta ............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pofiljajo upravi Usta. Pla&tje se IzkljuSno upravi #Edinosti". — Plača ta taH se v Trstu.
Uprave in Inscratnj oddetafc se nabakU v ulici Sv. HraočUb« AsUkega it 20. — PoKnohranitnlčnl raCun SL MJ.663L
Ruski napadi na gaiiškem bojišču krvavo odbiti.
Ruske izgube pri Przemysiu 40.000 mrtvih In ranlenih. - Veliki boli pri Lycku In Varšavi se nadalluleio,
LJutl boji na belgijsko-francoskem boJIStu.
Sporočilo mM Stavnega stana.
DUNAJ 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. oktobra opoldne. Naša ofenziva v bitki na obeh straneh reke Strwiaža se |e včeraj nadaljevala in je mestoma dospela
v bližino sovražne ćrte. Na posameznih točkah napredujejo naše čete, kakor v trdnjavski vojni, s strelskimi jarki.
Prošlo noč je bilo več ruskih napadalnih poizkusov krvavo odbitih. Tudi danes se vrši bitka na vsej črti. Vmes je posegla naša težka artiljerija. Preganjanje severno od \Vyskowega vrženega so-\ražnika se nadaljuje.
Drugi deli naših preko Karpatov na-predovalnih moči so prodrli do Lubienic na \išine severno od Orovvega in v okolico Kroza.
izgube Rusov v napadih na Przemysl se cenijo na 40.000 mrtvih in ranjenih.
Spcrotilo nemškega slavnega stana
LsEROLIN 18. (Kor.) Veliki glavni stan: Na zapadnem bojišču je včerajšnji dan v splošnem potekel mir ga. Položaj je ne-i z premeti jen. Na vzhodnem bojišču napredujejo nase čete v okolici Lycka. Boj pri V aršavi in južno od Varšave se nadaljuje.	__
Z ftelžlisKeia bojiffa.
Boji ob Seigijske-francaski meji.
KODANJ 18. (Kor.) »Berlingske Tl-dende« poroča iz Londona: Od četrtka sem se vrši obupni boj v okolici mest Vpern in Courtrai. kjer nemški oddelki Izpred Antwerpna z največjo ljuiostjo pritiskajo na skrajno levo francosko krilo, da v z posta v i jo zvezo med nemškim zapadnim krilom v Belgiji in zapadnim nemškim krilom na Francoskem. Ta prizadevanja so bila dosedaj sicer brezuspešna, nadaljujejo se pa z nezmanjšano ljuiostjo in močjo.
Istočasno je napadel močan nemški mešan zbor angleško in francosko os ten deško posadko in francoske mornariške vojake. ki so krili umikanje Belgijcev v Diinkirchen in pripravili okopano pozicijo med Dinmuiden in Roulers.
Izid boja ni znan, vendar pa ni verjetno, da bi zavezniki vzdržali svoje pozicije. Gibanje armade zelo ovira bežeče belgijsko prebivalstvo.
Prihodnji veliki boj se pričakuje pri Diinkirchnu, kjer so napravili Francozi in Angleži močne poljske utrdbe okoli mesta* in poplavili obsežna ozemlja. Da se tu prepreči prodiranje Nemcev, je naj-\ečje važnosti, ker gre za levo krilo zaveznikov.
Nemški vojaki ob zavzetju Antwerpna niso postopali kruto.
BERLIN, 18. (Kor.) Vojni poročevalec lista »Vossische Zeitung« javlja iz Ant-werpna, da so se našli v časnikarskem oddelku generalnega šatba v Antwerpnu dokazi, da so po časopisih razširjene laži glede krutosti nemške vojske izmišljotine belgijske vojne uprave.
Nadalje so se našli v Antwerpnu umetno napravljeni letaki, na katerih se med drugim predočuje, kaiko nemški vojaki o-pravljajo in oponašajo v svečeniški opravi službo božjo po cerkvah, med tem ko drugi vojaki podijo iz cerkve ženske, ki jokajo.
Sedaj, ko so nemški vojaki prišli v Ant-werpen, je prišlo tu do nekakega zaupnega občevanja med prebivalstvom in nemškimi vojaki. Vsa jeza se obrača proti Angležem, ki so bili obljubili, da pridejo s svojimi četami pravočasno na pomoč in ki so potem pustili Belgijce na cedilu.
Belgijski kralj o položaju.
LONDON 18. (Preko Berolina.) »Daily Express« poroča iz Haaga: Iz Ostende prišli belgijski diplomat je imel pred nekaterimi dnevi pogovor z belgijskim kraljem. Kralj Albert je rekel: Nikdar ne obupam, četudi moram zapustiti belgijska tia. Armada, ki sem jo umeknil iz Ant-vverpna. se nahaja v izbornem stanju in je zavzela izvrstno pozicijo. Vsi so, kakor jaz, pripravljeni, da žrtvujejo svoje življenje za neodvisnost Belgije. Prenesti bomo morali še veliko gorja, toda zaupamo v končno zmago, ki bo večja nego je bila keda«. Za sedai smo premagani, toda ne uničeni. Diplomat je izjavil, da je belgijska kralj ica vzlic svoji bolezni pripravljena odreči se vsem udobnostim, in je prosila kralja, da bi smela povsod ž njim in armado.
Prt obstreljevanju Antwerpna je bilo ubitih okolo 29 civilnih oseb. ROTTERDAM, 17. (Kor.) List »Niew
daala z dne 16. t m., da je med obstreljevanjem Antwerpna izgubilo približno 28
civilnih oseb življenje.
Dva parnika, ki sta iskala miae, izginila.
LONDON, 17. (Kor.) Kakor poročajo listi, sta se dva parnika iz Aberdeena, ki sta lovila mine na morju, proglasila izgubljenim. Od nju ni bilo že od 1. t. m. ničesar slišati. Posadki sta šteli 21 mož.
Belgijske begunce na Angleško.
LONDON, 18. (Kor.) »Daily Chronicle« razpravlja o vprašanju belgijskih beguncev na Nizozemskem in meni, da je mogoče dvoje: ali spraviti begunce na Angleško ali pa Nizozemsko odškodovati za njih prehranitev. Da pa ne bi bilo odško-dovano angleško delavstvo, naj se belgijski begunci naselijo v vzhodno angleških pokrajinah in v kanalskih pristaniščih. Naj-I bolie bi bilo, da se jih prepelje čim naj-| več na Angleško.
I LONDON, 18. (Kor.) Za prepeijavo bel-| gijskih beguncev na Angleško je odposla-| la vlada večje število mornariških prevo-: znih parnikov. Samo v četrtek je bilo iz-! krcanih osem do deset tisoč beguncev, ki se nameste začasno v centralnem zavetišču, ki ga je ustanovila vlada. Pozneje se porazdele med rodbine, ki so se ponudile, da sprejmejo begunce. Vlada in zasebni pomožni odbor so odposlali več ladij z živili v Belgijo. Poleg tega se zbirajo velike svote denarja za Belgijce, ki se nahajajo v stiski.
Vrnitev belgijskih beguncev.
HAAG, 17. (Kor.) Uradno se poroča: Izmenjava mnenj med vlado in nemško u-pravo je dovedla do povoljnega rezultata. Povrnitev se beguncem ne bo dovolila samo v Antwerpen in neposredno njegovo okolico, temveč v celo belgijsko državo. Samo oni moški so izvzeti, ki so obvezani vojaški službi.
Vojna v Kolonijah.
Upori v kolonijah.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Časniki so dobili iz avtentičnega vira vest, da so se mu-sulmani v Somaliji dvignili in pod vrhovnim poveljstvom dveh šejkov napadli mesto Berbera, ki je glavni kraj kolonije. Vsi angleški častniki posadke so bili ujeti, a mesto so zasedli musulmani.
Isti časniki poročajo, da je neka nemška križarka bombardirala železniško progo, ki jo Francozi grade med Djibuti-jem in Adis Abebo. Proga je bila razdejana. Tudi naselbine francoske kolonije so bile poškodovane.
Kakor je izvedel »Tasvir i Efkiar«, so Angleži zadnje dni odstavili 120 egiptovskih uradnikov in 200 egiptovskih častnikov odstranili iz armadne zveze. Sklepa se, da so bile te odredbe pod vzete zato, da se reši položaj Angležev v Egiptu.
Listi ponatiskujejo iz oficijoznega afganistanskega organa »Sara-Djulah-Bar« vzeto poročilo, glasom katerega so se vsled aretacije musulmanskega indijskega častnika Mehmed Hafiza, brata Begume, kneza Bhopalske, ki je ena najznamenitejših musulmanskih indijskih kneginj, u-prli rodovi, katerih poglavar je Mehmed Hafiz.
Angleški generalni guverner je obljubil, da bo Mehmed Hafiza izpustil.
Uporni djibburski rodovi silijo Indijce k ustaji proti Angležem.
Vojaški sotrudnik lista »Times« pripoveduje. koliko mož lahko Angleška pokliče pod orožje.
LONDON, 17. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times« oporeka trditvi, da postavi Britanija na bojno polje lahko samo 600 tisoč mož in izvaja, da stoji pod orožjem že 1,200.000 mož in da se novinci prijavljajo v takem številu, da je za vojno upravo težko vse zadovoljiti.
Sedaj je že 100.000 indijskih in kanadskih čet v Evropi. To moštvo in pa ono, ki se sedaj vežba v kolonijah, tvori samo podlago, na katero se bo zidalo naprej. Angleška je odposlala samo del svojih prednjih straž na Francosko, ostanek se odpošlje prihodnjo spomlad, glavna moč pa proti koncu leta 1915. Angleži nimajo nobene naglice. Vsled velikega navala prostovoljcev je treba osebne sposobnosti ceniti višje, kakor se to godi drugod v Evropi. V obratnem slučaju bi bili prostovoljci Kitchenerja kar preplavili.
Wolffov urad pripominja k temu: Iz teh razkritij sledi najprej, da Angleška nima upanja, da bi obračunala z Nemčijo pred koncem leta 1915. Francozi pa se bodo veselili, da se njihovim zaveznikom prav nič ne mudi, da bi jim izdatneje pomagali kakor dosedaj.
D— •—----u	—Izgled za izdatnejšo po-
Kotterdamscho Courant« javlja iz Rosen- j rnoč v spomladi leta 1915 je samo slaba
tolažba. Usoda Belgijcev, ki so zaupali angleški pomoči, govori dovolj jasno. Poročila nemške generalitete glede uničenja dveh francoskih konjeniških divizij.
PARIZ, 17. (Kor.) List »Temps« priob-čuje z dne 15. t m. objavo nemške generalitete glede uničenja dveh francoskih konjeniških divizij zapadno od Lille, ne da bi nasproti temu navedel kako dementira-nje. List omenja tdui odstavek, da ni mogoče še dognati plena v Antwerpnu in števila čet, ki so bile potisnjene na Nizozemsko. V poročilu je potem neka praznota od približno 25 vrst. Tudi v članku glede operacij na Flanderskem je takoj za napisom praznota kakih 55 vrst, potem pa kratka zaključna pripomba, da so bili Nemci pod precejšnjimi izgubami pri Yperen potisnjeni za več kilometrov nazaj, da pa o tem še ni natančnega poročila.
Sveta sinoda ne agitira na Bolgarskem v prilog Rusije.
SOFIJA, 18. (Kor.) »Nationalliga« protestira pri vladi proti temu, da bi sveta sinoda po kakem organu med prebivalstvom v prilog Rusije razširjala kako agitacijo, pri kateri bi svečeniki zlorabili svoj svečeniški poklic.
Angleški parlament še dalje odgoden.
LONDON 18. (Kor.) Parlament je nadalje odgoden do dne 11. novembra, katerega dne se snide za rešitev raznih nujnih poslov.
Kolera.
DUNAJ 18. (Kor.) Sanitetni oddelek za notranje stvari javlja: Bakterijologično se je dognal po en slučaj azijatske kolere v Orlovi v Šleziji in v Nimburgu na Češkem, na vojaških osebah, ki ste prišli s severnega bojišča.
Glasom danes dospelih poročil se je v Grebowi v Galiciji pojavilo 38 slučajev azijatske kolere na vojaških osebah.
Prepoved glede izvažanja krompirja.
HAAG, 17. (Kor.) List »StaatscouranU priobčuje prepoved glede izvoza krompirja, ki stopi v veljavo že dne 16. t. m.
Angleška odposlala 15.000 mož egipčan-skih Čet na Francosko.
STUTTGART, 18. (Kor.) List »Siid-deutsche Zeitung« doznaje iz Carigrada z dne 16. t m.: Angleška je odposlala del egipčansko artiljerijo, pa brez topov, v mož, na Francosko. Najbrže so za to me-rodajni isti vzroki, ki so v Kairu angleško vlado pripravili do tega, da je premestila egipčansko arteljerijo, pa brez topov, v Sudan in da je pehoti odvzela patrone.
Vodja egipčanske nacijonalne stranke, Mohamed Ferid bej je sedaj v Carigradu. Ruski ranjenci hvalijo hrabrost avstro-o-grskih čet
CARIGRAD, 17. (Kor.) Perzijski list »Hawar«, ki tukaj izhaja, priobčuje pismo svojega kijevskega dopisnika, kjer je rečeno, da je prišlo v zadnjih dneh 25.000 ruskih ranjencev v Kijew, ki so bili ponoči prepeljani v bolnišnice, da bi ne obračali nase pozornosti prebivalstva. Vsi javni uradi in velika poslopja so preustrojena v bolnišnice. Ranjenci se pohvalno izražajo o hrabrosti nemških in avstrijskih čet.
Ruske oblasti so odvzele prebivalstvu vso gotovino in jo nadomestile s papirnatim denarjem. Žito muzelmanskih kmetov se rekvirira po najnižji ceni. Vojaške oblasti so zaplenile vse mline, kar je povzročilo draginjo.	.
Bogatini zapuščajo mesto. Med kristjani in muzelmani vlada nezadovoljnost. Kozaki in žandarmerija patrolira cel dan, da bi preprečila novo ustajo.
Pismena pošta in časopisje je stavljeno pod strogo Kontrolo. Radi prepovedi alkohola bo ruska blagajna imela to leto več kot milijardo manj dohodkov kot lansko leto.
Nemška vlada ai sprožila misli, da bi predsednik W8soa posredoval za mir.
KOELN 17. (Kor.) »Kolnische Zeitung« priobčuje is Berlina brzojavko, v kateri se nasproti članku lista »Times« z dne 29. septembra t. 1., v katerem se trdi, da je nemška vlada navdihnila predsedniku \Vilsonu misel za posredovanje, dokazuje, da nemška vlada gotovo ni storila ničesar za to, da bi Wilson sprožil misel za posredovanje. Nemška vlada, ki pozna dobre predsednikove namene, se mu je le zahvalila za njegov trud s pripombo, da se je. Angleška ponovno izrazila, da hoče vojno do skrajnosti. Sicer pa nemška vlada nikakor noče, da bi nastal kak dvom, da nemški narod, ki je doprinesel take žrtve, sprejme lahko samo tak mir, ki mu jamči za njegovo varnost in ga ščiti pred novimi napadi,
Nemški pogoji za mir, kakor jih je prinesel list »Times«, so samo iznajdba, ki odgovarja angleški potrebi samoprevare.
C. kr. privilegirana avstro-ogrska državna železniška družba za voino oskrbo.
DUNAJ, 17. (Kor.) V imenu c. kr. priv. avstro-ogrske državne železniške družbe je podaril predsednik združenega upravnega sveta, tajni svetnik Sieghardt, vdovskemu in sirotinskemu zakladu celokupne oborožene sile 40.000 kron, avstrijskemu in ogrskemu »Rdečemu križu« vsakemu po 20.000 kron, skupaj torej svoto kron 80.000 v svrho vojne oskrbe.
Nemci vzdržujejo povsod red in postopajo lepo z vojnimi ujetniki.
STOCKHOLM, 17. (Kor.) List »Aften-bladet« razglaša odlomek nekega pisma »Sven Heddina«, ki ga je ta dne 5. t. m. pisal iz zapadne Francoske nekemu prijatelju v Stockholmu.
V tem pismu pripoveduje o nemotenem meščanskem življenju in o tem, kako občuduje nemški red, ki ga je povsod opažati. Proti temu, da bi se z vojnimi ujetniki slabo ravnaio, nastopa odločno. Sven Heddin pripominja nadalje, da ne goji nobenega sovraštva proti Francoski, obratno samo odkrito simpatijo za to veliko, lepo deželo.
imenovanja in odlikovanja v naši mornarici.
DUNAJ 17. (Kor.) Kontreadmiral Eckmann je bil imenovan viceadmiralom. Značaj vice-admiraia sta dobila kontreadmirala pl. Hol-leben in Jacobsch.
Angleška admiraliteta izplačuje premije za informacije, ki omogočujejo uničenje sovražnih ladij.
BERLIN 18. (Kor.) »Vossische Zeitung« javlja iz Haaga: Angleška admiraliteta obljublja 1000 funtov za informacije, ki bi omogočile izsleditev ali uničenje sovražnih ladij in 200 funtov za poročila, ki bi o-mogočila zasledovanje sovražnih ladij.
Francoski državni zbor. PARIZ 18. (Kor.) »Figaro« poroča iz Bordeauxa: Zbornici se snidete proti koncu leta. Število sej bo omejeno. Zasedanje v mesecu januarju naj bi trajalo le nekaj dni. Zbornica in senat izvolita samo predsedstvi in se odgodita potem na nedoločen čas. Za januar določene se natne volitve se odgode.
Španski državni zbor.
MADRID 18. (Preko Berolina.) Ministrski svet je določil, da se zasedanje španskih zbornic zopet otvori 30, t. m. Zasedanje bo zelo kratko.
Francoski list „Guerre Sociale" pravi,
da odločitev pade na severu. PARIZ 17. (Kor.) List „Guerre Sociale" tolmači nov strategični položaj, povzročen vsled padca Antwerpna. List meni, da pade odločitev na severu. Nemška oblegovalna armada nI mogla biti tako šibka, kakor bi Francozi radi videli, da se misli. Ali belgijska vlada s svojo preselitvijo v Le Havre ne pripoznava, da ni varna več niti v Gentu? Reči je treba razmotrivati, kakor so. Padec Antverpna Je za Anglijo ravno tako slab udarec kot za Belgijo. Angleška dobro ve, da ima pričakovati, ako ostane Antwerpen v nemških rokah, obstreljevanje Londona iz Zeppelinov in pa pomnožene napade nemških podmorskih čolnov proti angleški mornarici.
Neki angleški list da pravi, da bo Angleška poklicala pod orožje, če treba, dva milijona vojakov, da prežene Nemce iz Ant-werpna. Nihče ne dvomi o tem; ali gotovo bi bilo ugodnejše, če bi*ne bili pustili Ant-werpna pasti__
t potopljeni angleški krifarki „Havke".
KOPENHAGEN, 17. (Kor.) Ust „Politiken" javlja iz Londona glede potopa „Hawketf : Križarki „Hiavvke" in „Theseus" sta imeli opazovalno službo v severnem morju, ko sta zapazila dva podmorska čolna. „The-seus" se je ognil prvemu napadu samo s hitrim manevrom s tem, da se je hitro odstranil, „Hawke" je bil zadet v sredini. Eden nemških podmorskih čolnov je bil zelo poškodovan. Razpoloženje v Londonu je zelo slabo.
PETROGRAD, 17. (Kor.) Uradno poročilo se glasi: Ker se je navzočnost nemškega podmorskega čolna ob vhodu ▼ finski zaliv in pa polaganje minskih zatvornic na ruskem obrežju od sovražne strani ugotovilo, daje vlada na obče znanje, da so ruski mornari čni uradi prisiljeni, da od svoje strani v širšem obsegu uporabljajo slična sredstva. Radi tega Je potrebno, da se plovba severno od 58*50' severne širine in vzhodno
od vzhodne dolžine, računaie od Greenwih cha, in pa ob vhodu v rigajski zaliv in dalje ravno tako v obrežnih vodah alandski-otokov proglasi za nevarno.
Da pa oni, ki niso upleteni v sovražnosti, niso izpostavljeni vojni nevarnosti, je vožnjo v rigajski in finski zaliv in pa vožnjo iz teh zalivov od razglasitve te objave smatrati kot zaključeno.
LONDON, 17. (Kor.) Uradno se poroča, da se je od posadke ladje „Hawke" rešil še en poročnik in dvajset mož.
STAVANGER, 18. (Kor.) Včeraj je dospel sem parnik „Modesta", ki je pripeljal 48 mož posadke ladje „HawkeM. Parnik „Mo-desta* ni videl pogina „HawkeM. Srečal je neki čoln s preostalimi pet ur po katastrofi približno 60 milj od Perhiada. „Modesta" je vozila celo uro v smeri nazaj, odkoder je prišel Čoln z rešenimi, pa ni zasledila vendar nobenih ponesrečencev več. Ravno, ko je Modesta sprejela na krov rešence, se je ob prvem ladijskem delu prikazal podmorski čoln.
„Modesta" je odplula proti angleškemu obrežju, kjer je odda a rešence nekemu ribiškemu parniku, ki jih je pripeljal na suho.
Švedski parnik »Beta« zaplenjen od Angležev.
GOETERBORG, 17. (Kor.) List »Han-dels Tidende« poroča, da so švedski parnik »Beta«, ki je vozil iz Amerike na Švedsko petrolej, Angleži zaplenili in odpeljali na otoke Orkney.
Potres na Grškem.
ATENE, 17. (Kor.) Proti osmi uri zjutraj se je čutil po celi Grški močan potres. Ognjišče potresa je bilo v Tebah, kjer se je podrlo na stotine hiš in kjer je bilo ranjenih zelo veliko oseb. Prebivalstvo je zbežalo na polje. Prebivalstvo prosi oblasti za podporo.
Tudi v Chalkisu je potres povzročil izdatno škodo.
V Atenah je več poslopij zadobilo raz-pokline.
Sunki so se ponavljali celi dan, četudi niso bili tako močni.
Minister za notranje zadeve in minister železnic sta odpotovala v notranjost dežele v kraje, kateri so prizadeti po potresu.
ATENE, 17. (Kor.) Seismiški potres-ljaji trajajo dalje. Prvi potres se je čutil v Atenah približno 20 sekund. V Pyreju se je porušilo približno 20 poslopij.
Prvi potresni sunek v Tebah je trajal približno 20 sekund. Spremljalo ga je močno podzemsko gromenje. Prebivalstvo je zbežalo iz svojih stanovanj na prosto, ker se je balo. Poslopja so povsod precej poškodovana.
Za one, ki so ostali brez strehe, se je zahtevalo šotorov in živil, ki so se takoj odposlala.
Kraj Kappareli pri Tebah je popolnoma razdejan, takisto tudi Pyrri.
Število ranjencev v Atenah in okolici m veliko Tudi Athalanta je precej trpela. Kolodvor Larrisa - Sune železnice je precej poškodovan.
Največ je trpela provincija Beocija. Do 4. ure popoldne je bilo 20 potresnih sunkov. Potres je bilo čutiti tudi v Pelopo-nezu, na Cykladih in na ionskih otokih.
Razprava proti atentatorjem Priatipu la soiMm.
Obtoženec Mičič taji, da bi bil srbskemu finančnemu stražniku izročil kakršno si bodi orožje. Trdi, da sploh nI bil z nikomer v nikaki zvezi ter daje deloma izogibajoče, deloma nesmiselne odgovore.
Seliak Jakov Milovič priznava, da je spro-vel, dva dijaka preko meje k Veljku Cubrl-loviču, ter da ju je spremil preko Drine v Bosno. To je storil le zato, ker sta mu dijaka rekla, da imata v Bosni svoji rodbini. Nasproti v preiskavi dani izjavi, obtoženec trdovratno taji, da bi bil nesel k Čubrilo-viču ali pa od njega kakršnosibodi orožje ter vzstraja pri tem, tudi nasproti izrecni izjavi Ćubriloviča. Trdi, da ni nosil niica-kega orožja, tudi ko mu Prinčip to pove v obraz.
Seljak Obren Miloševič se proglaša nedolžnega. Nekega dne je našel pred hišo obtoženca Milovlča z dvema dijakoma: zahtevali so, da jim pokaže poto. Ker se te branil, sta dijaka pokazala svoie revolverje ter sta zahtevala tudi vreče za bombe. Obtoženec je potem nesel bombe, dočlm Je Mflovič prevzel revolverje. Miloševič trdi, da nI imel niti slutnje o kakem atentatu. Ne pozna nikakega sokolskega društva, in tudi ne društva „Pobratinstvo*. On da tudi ne ve, da bi Srbija hotela Bosno odtrgat! od Avstro-ogrske.
S slično izjavo se Jovo Kerovič proglaša nedolžnega.
Str?.n H.
»EDINOST« 8t. 261.
V Trstu, dne 19. oktobra 1914.
Tudi Mitar Kerović trdi, da se čuti nedolžnega. Priznava, d i je vedel, da hGčeta dijaka umoriti prestoionasiednikP. Vendar ni totel stvari ovaditi iz. strahu, da bi Srbi njega umorili.
Obtoženec Blagoj e Kerović, oče obeh prej imenovanih, opisuje obisk Oubriiovića z dvema dijakoma. Na Cubrilovićcv poziv je Princip odložil bombe ter pojasnil, kako se ravna ž njimi. Obtoženec je videl tudi revolverje. Na rjegovo vprašanje, zak^j da dijaka postopata tako skrivnostno, je Cubri-lović namignil, da se namerava izvršiti atentat na prestolonaslednika ter je k temu pripomni!, da dijaka prihajata iz Srbije in da riskirata svoje življenje ter da Je treba zato molčati o tom.
Po smrti di Sun Mm
Sožalje avstrijske vlade.
BEROLIN 18. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je naprosil za posredovanje ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda. da izrazi italijanski vladi svoje in avstrijske vlade sožalje povodom smrti italijanskega ministra zunanjih stvari, markeza di San Giuiiana.
Pogreb markiza di San Giuiiana.
RIM 18. (Kor.) Pogreb ministra za zunanje stvari, markiza di San Giuiiana, je vspel vziic lijočeniu dežiu jako impozantno. Pogrebni sprevod se je začel pomikati ob polenajstih dopoldne. Spredaj so korakali občinska garda, švadron ulan-cev. vojaške gedbe, vojaški oddelki z zastavami in duhovščina. V mrtvaški voz je bilo vpreženih šest konj. Na vozu je velik venec iz cvetja, katerega je dal kralj položiti na krsto.
Ob desni strari voza so stopali državni podtajnik i v ministrstvu za zunanje stvari Borsarelli, ministrski predsednik Sa-landra. senatni podpredsednik Blaserna in kot doven diplomatskega zbora, francoski poslanik Barrćre; ob levi strani pa župan, knez Colonna, minister Mattioli, ki je zastopal kraljevo hišo. podpredsednik poslanske zbornice Cappeli in admiral Cattolica. kakor zastopnik viteškega reda lAnnunziata«.
Za vozom s krsto so stopali člani družine pokojnika, visoki dvorni dostojanstveniki. ministri, državni podtajniki, diplomatski zbor, več senatorjev, državnih poslancev in drugih odličnih oseb.
Pogrebni sprevod je Šel po ulici Nazio-nale v cerkev Santa Maria degli angeli, kjer Je bilo truplo blagoslovljeno. Po vsej poti so čete tvorile špalir. Vzlic zelo slabemu vremenu, je pogrebu prisostvovala velika množica ljudstva.
Po končanih cerkvenih ceremonijah, je bila krsta z zemskimi ostanki markiza di San OiuTiana odpeljana na kolodvor in položena v žalno opremljeni voz. Na trgu pred kolodvorom se je pogrebni sprevod razšel. Vlak s krsto odide popoldne, v spremstvu sorodnikov v Catanio.
Prepoved proste razprodaje seruma na Francoskem dvignjena.
PARIZ, 17. (Kor.) Vojni minister je glede na pritožbe poslancev Seine odredil, da nai se več aeroplanov, ki bi imeli zasledovati nemške letalce, povrne nazaj v Parfz.
Vsled neštevilnih protestov in pritožb je Millerand dvignil odredbo, glasom katere je bila prepovedana prosta razprodaja seruma od strani Pasteurjevih institutov. V pariških listih omenjajo pariški zdravniki večkrat veliko Število žrtev, ki jih zahteva krč vsled ranjenja in priporočajo, da naj se lečenje s serumom uporablja tudi protifilaktično.
Zavarovanja proti poškodbam od strani Zeppeiinov.
LONDON. 18. (Kor.) »Daily Clironicle* priobčuje: Radi grozilnih obiskov Zeppeiinov sklepajo L!oydove zavarovalnice mnogo zavarovanj proti poškodbi od strani aeroplanov. Premije, ki so se v tem pogledu določile, znašajo že več tisoč funtov.
Položni na najem boflfta.
Vojaški sotrudnik graške „Tagespost* piše o položaju na gališkem bojišču tako-le:
Kakor vse kaže, odločitev v Galiciji ni več daleč. Ofenziva naših čet napreduje povoljno. Boji se vrže na fronti od izliva Sana ▼ Visio pa do južnozapadne okolice Stryja, na 250 kilometrov daleč. Bistven je napredek na jugu te fronte. Tu je pričakovati odločitve v najkrajšem času in ta odločitev bo najbrž odločevala za položaj na vsem ga-iškem operacijskem polju.
Ruska fronta je sezala ob začetku tega tedna od Medvke preko Stare Soli do višin i zapadno od Sambora. Mogli smo, ker je I Przemysl kril levo krilo naše obkoljevalne i pozicije, poriniti močne sile proti Staremu Samboru. Naše čete so zavzele višine pri Stari Soli, postojanko, ki obvladuje okolico. Včeraj (16. t. m.) so zavzele višine južno-vzhodno od Starega Sambora. Južno krilo ruske pozicije je torej že upognjeno; Rusi so morali napraviti zelo upognjen lok.
Naše operacije pa so dosegle še več. Naše kolone, ki so napredovale iz Karpatov med Užoškim in Viškovskim prehodom, stoje le še dva dnevna pohoda oddaljene od Dnjestra, torej že za hrbtom ruskih čet pri Starem Sam boru. Kolona, ki je prodrla včeraj od Užoka preko Turke, je dosegla včeraj višine pri Podbuzu in prodira proti višinam jugovzhodno od Sambora. Na desni te kolone prodira preko Skol druga naša kolona; vrgla je včeraj pri S3Tnowodskem Ruse in je danes prodrla v ozemlje med Stryjem in Drohobyczem. Rusi so se obupno prizadevali, da bi odbili ta okoljcvalna gibanja, kar pa se jim ni posrečilo. Će pravočasno ne porinejo tjakaj ojačenj, se bodo pač morali umekniti iz Dnjestrske okolice. Če bo naša obkoljevalna akcija napredovala tako ugodno, vzamemo Rusom možnost, da bi se umeknili proti vzhodu; umikati bi se morali potem v severovzhodni smeri proti Lvovu in Ravi Ruski.
Tudi napadi severno od Starega Sambora napredujejo dobro. Rusi so morali na več mestih umekniti svojo obrambno črto.
Severno od Przemysla so naše čete tudi včeraj zavzele važne pozicije na vzhodnem tregu Sana, tako pri Zavihostu in Sienievi. Splošni vtisk, povzet iz zadnjih uradnih poročil o položaju v Galiciji, je potemtakem zelo ugoden.
Ob Visli poizkušajo Rusi vedno z novimi ofenzivnimi naskoki. Kakor se dobro ceni, imajo tamkaj zbranih skoraj en milijon vojakov in so upali, da bodo mogli s svojo ofenzivo ugodno vplivati tudi na položaj v Galiciji. To se jim pa dosedaj še ni posre čilo. Porivajo torej močne sile v ozemlje Novo Georgievsk-Plock in pritegujejo dele armad, ki stoje v suvvalški guberniji. Mogli bi pa v tem priti med dva ognja.
Strategična splošna situacija Rusov torej ni posebno ugodna. Vezani so z močnimi silami na Vislo, dočim naše čete uspešno napadajo njihove gališke armade. Tem svojim hudo ogroženim četam bi pač težko še mogli dovesti izdatne pomoči.
Reči moremo torej, da se je stvar obrnila odločilno nam v dobro.
primljeni, kada i gdje se imadu za uvrščt-vanje javili.
Naklonosti:
Evidenciji druge pričuve podvržene osobe* koje pod one u § 29. z. o. označene osobe spadaju (svečenici, svećenički kandidati po zakonu priznatih crkva I vjerozakonskih dru-žtva), neču biti uzete na siužbu sa oružjem. Ove osobe se imadu k novačenju (predoči-vanju) prijaviti sa odnosnim dokazima njihovog svojstva.
U ovoj obznani naznačene evidenciji druge pričuve podvržene osobe mogu, ako budu kod predočivanja kao sposobne prona-djene, dobrovoljno stupiti u zajedničku vojsku i to za normalno službeno vrieme ili uz prijavu naklonosti jednogodišnjeg službovanja. U ovom slučaju imadu se dokazati predpostavke za gore naznačene naklonosti komisiji za predočivanje.
Evidenciji druge pričuve podvržene osobe, koje po zakonu za obranu bi imale pravo na naklonosti jednogodišnjeg službovanja, mogu ako dokažu predstavke za naznačene naklonosti dobiti dozvolu, da nose jednogodišnji dobrovoljni znak i kao evidenciji druge piičuve podvržene osobe.
Osobe, koje su se kod predočlvanja prijavile, oproščene su se mjeseca studenog 1914 za novačenje javiti.
Tko se nepokori ovim naredbama biti će strogo kažnjen po postojećima zakonima.
M c. i ta1, kotorskog nadODanltbenog
zanoviediiičiva.
PODLISTEK
Vihar in tišina.
Preve! iz faStine H. C.
„Kdo je?a sem vprašala.
Služkinja ni vedela. Bil je že dvakrat tu, a ga ni pustila notri ter mu rekla, da ne spre je.-nam nikogar. Sedaj je zopet prišel s pismom in je čakal, da mu odgovorim z nekoliko besedami.
Prečitala setn pismo. Bil je gledališkega agenta, ki mi |e bil predložil angažma. Ker ni dobil odgovora, je prišel, da se o-sebno pogaja z mano; tedaj so mu rekli, da mi oče umira in da ne zapuščam več njegove sobe.
Videlo se mu je naravno, da od tistega trenotka nisem mogla misliti na nič druzega, a ker je Čas silil, Je angažiral neko drugo p^ vko.
Ali ta pevka je v času, ko bi morala odpotovati, obolela in zdravnik jej je zaukazal
Pozivno obznana
za Krte iz usne I Hercegovine.
U smislu najviše odredbe za zazivanje pozvane su one osobe, koje su podvržene evidenciji druge pričuve (reserve) na službu sa oružjem:
1.	Sve u 1894. godini rodjene evidenciji druge pričuve podvržene osobe,
2.	one u 1893. i 1892. godini rodjene, evidenciji druge pričuve podvržene osobe, koje su pri novačenju bile otpuštene sa zaključkom „Zuruckzusteilen".
Predotlvanje (novačenje):
Sve u ovoj pozivnoj obznani imenovane osobe koje su podvržene evidenciji druge pričuve moraju se najkasnije dne 10. listopada 1914. kod občinskog ureda (gradskog poglavarstva) njihovog boravišta javiti, i sobom svoje dokaze, to jest krstni ili rodjen list, domovni list, radničko knjigo doneti, da dobudu jedni izkaznl list.
Izkazni list treba pomnjivo čuvati i k pre-dočivanju sobom donesti.
Da se može naći, ako su ove osobe za službu sa oružjem sposobne, moraju se sve imenovane osobe, koje su evidenciji druge pričuve podvržene, u vremenu od 15. do 20. listopada 1914. kod c. i kr. kotarskog nadopunitbenog zapovjedništva njihovog boravišta, radi predočivanja javiti.
Evidenciji druge pričuve podvržene osobe putuju, ako pokažu izkazni list, na željeznici i po parobrodu do stanovišta najbližjog c. i kr. kotarskog nadopunitbenog zapovjedništva i natrag u njihovo boravište bez-platno.
Ovdje naznačene evidenciji druge pričuve podvržene osobe, koje kroz nepobjedive zapreke ustanovljenog dana se predoči van ju predstaviti nemogu, imadu se dne 10. studenog 1914. kod c. i kr. kotarskog nadopunitbenog zapovjedništva radi naknadnog predočivanja javiti.
U vršci vanje:
Poziv na službu bit će kašnje proglašen.
Kot predočivanja doznat ću oni, koji budu
T
Sličice iz volne.
Najmlajši naš vojak. Krakovska „Nowa Reforma44 poroča iz Budimpešte: Ko je izbruhnila vojna, se je petnajstletni Fran; Kende, rodom iz Kčleseya v unški veliki žu- j paniji, rojen 24. junija 1889. leta, prijavil) ; vojaški oblasti, da bi ga sprejela v vojake, j toda prejel je odgovor, da ga ne morejo sprejeti, Češ, da je še premlad. Deček, ki je dokončal štiri razrede realke, se je nato pri-I glasil pri poljski legiji, ki ga je sprejela. — Fran Kende ima pet bratov, ki so vsi poročniki v armadi in so vsi na bojišču. Fran Kende, ki je najmlajši vojak v naši armadi, se je udeležil bitke pri Nagy Bocsko, vedno se nahajajoč ob strani poveljnika. Za časa pohodov po ogrskem ozemlju, je vedno služil kot tolmač med Madjari in Poljaki. Fran Kende govori poleg nemškega in madjar-skega jezika poljski, slovaški, ruski in sibo-hrvatski jezik.
»Sveže klobase za Hindenburga«. Pri-občujemo sledečo sličico iz vojne, kakor jo sporoča »Arbeiter Zeitung«. V bistvu je gotovo resnična— nekoliko je pač »o-lepšana« — na vsak način pa je zanimiva. Piše namreč neki vojak svojim staršem:
»Sedimo že šesti dan tu v tem mestu in še vedno ne vemo, kam pridemo z našim bataljonom. Sicer je popolnoma lepo in prijetno, samo vsak dan bi morali dobiti svojo plačo. Zame je bil 4. dan oktobra posebnega pomena, in to vam moram povedati. Ker je težko skrbeti za moštvo, da bi bilo vedno sito, je prišel naš podpolkovnik na dobro misel, da bi bilo treba kupiti prašiča in potem napraviti zvečer za moštvo kobase. Naš podpolkovnik je bil prejšnji večer povabljen pri ekscelenci Hindenburgu in si je domislil, da bi mu ppslal nekaj naših klobas, da bi jih pokusil. Moj tovariš naj bi bil šel tjakaj z dvema možema in tozadevnim pismom. Namesto onih dveh mož pa sva šla jaz in neki moj prijatelj z odposlancem. Sli smo torej s kotlićem (naše vojaštvo pozna to posodo pod imenom »kohkesel«) in dvema klobasama v njem k ekscelenci Hindenburgu. Ko smo prišli tjakaj, so nas začeli ordonanci debelo gledati, ko smo povedali, da prinašamo sveže klobase. Povpraševali smo in povpraševali in končno smo prišli do nekega narednika. Ta nam je rekel, naj nato neki ritmojster, ki je bil jako dobre volje. Ritmojster je ukazal nekemu ordo-nancu, naj nese klobase v kuhinjo, naredniku pa, naj nam da vsakemu čašo pive in smotke. Rekel pa je takoj, naj nekoliko počakamo, češ da je mogoče, da je eksce-lenca že navzoč in da bi hotel govoriti z nami. Ni trajalo dolgo in ritmojster se je povrnil ter rekel, naj pridemo s svojim kotličem k ekscelenci. Udrli smo jo po vseh onih dolgih hodnikih in smo povpraševali po kotliču, o katerem seveda ni vedel nihče nič, in smo končno prišli v kuhinjo. Lahko si mislite, kako smo bili navdušeni, ko so nam povedali, naj pridemo osebno k ekscelenci. V kuhinji je bilo že vse pripravljeno, juha in klobase, in deli so nam jed zopet v naš kotlič.
daljši popolen mir, ako noče popolnoma izgubiti svojega glasu.
Zato je prišel, ker je cul o moji nesreči in moji popolni osamljenosti, da mi predloži obnovljenje kontrakta. Umetnost da me raz-trese in iztrže iz žalostnih misli.
Čutila sem se res jako nesrečno in osamljeno. Edina vez, ki me je vezala na Turin, je bila razrušena po smrti — in Welfard je bil izgubljen za-me za vedno. Vendar pa ljubezen do umetnosti še ni oživela zopet v mojem srcu. Ali vendar, da bi le mogla najti zopet kako opravilo, za katero bi se mogla navdušiti, da bi le mogla najti kako svrho svojemu življenju!
Nisem dalje razmišljala o tem. Velela sem, naj impresario vstopi. Podpisala sem kontrakt in mu obljubila, da bom v desetih dneh pripravljena za pot
33.
Da bi se le mogla zopet navduševati za kaj. da bi le našla kako novo svrho svojemu življenju 1
To ni bila le površna misel ali pretveza, da se ločim od očetove hiše z njenimi Ža-
lostnimi spomini, marveč potreba duše, ki se je naravno razvijala ob grozni perspektivi življenja brez ljubezni!
Kajti v resnici sem imela Še dolgo življenje pred seboj. Bila sem mlada in čvrsta, dolgo moralično trpljenje ni nikakor škodovalo mojemu zdravju in mi ni morda skrajšalo življenja niti za en dan. Shujšala sem pač, ker v svoji žalosti nisem nič uživala. Moj živčni zistem je bil razdražen, ker sem oslabela. Toda tudi brez teh direktno materijalnih vzrokov sem imela toliko odporne sile, da sem prebila moralično bol vsake vrste, ne da bi bila podlegla. To sem občutila s pravo grozo. Razkrila sem v sebi toliko življenske sile, da sem vprašala samo sebe: kaj naj počnem s tem?
Istega večera sem poizkusila na glasovirju celo izber muzike. Od dehtečih severnih fantazij do sladkih italijanskih melodij — sem iskala česa, kl bi me morio genitL
In genflo me Je v rstnlci. Jokala sem. Ali ne iz navduleaja do ometnoett. Bila > dragega očeta ir» IhiMfrila, Id ml le izvabila sobe. Partitura, ti me |o le naučil Wtttard in ki me je poglobila v nifboMneje in to-
Potem smo jo pa udrli zopet nazaj po. hodnikih. Ritmojster nas je peljal nato k ekscelenci Hindenburgu. Slišali smo že toliko o njem in smo sedaj komaj čakali, da ga vidimo. Vstopili smo — udarili smo s petami, kakor di ustrelil — in nato smo bili sprejeti. Ekscelenca je vprašal, kje smo služili. Stisnil nam je vsakemu posebej roko in je rekel, da ga jako veseli, kako dobro »izgledamo« — dopoldne smo si dali namreč ostriči lase in smo se tudi dali obriti. Ekscelenca je vzel naš kotlič in je takoj rekel: »No, fantje, kotlič morate seveda zopet vzeti s seboj, naj ga izpraznijo v kuhinji.« Adjutantu pa je rekel, da želi imeti klobase na mizi. Nato pa je prišla glavna točka: ekscelenca je vzel iz svoje denarnice bankovec za dvajset kron, naše oči so se Širile in Širile, in nam ga je izročil rekoč: »Tu, fantje, imejte vesel dan, recite pa, naj vam tam zunaj še dajo piva in smotek. Bog z vami in ostanite zdravi!« Ekscelenca nam je še ponovno vsakemu posebej stisnil roko, pozdravili smo strumno in šli. Zunaj nas je vprašal neki star častnik, kaj smo prinesli. Rekli smo: »Sveže klobase!« Odgovoril je: »Potemtakem bi bili lahko prinesli več kotličev s seboj!« Kako veseli smo se vrnili, je lahko umeti. — Se non e vero, č ben tro-vatoi a kaj bi bil ekscelenca Hindenburg šele rekel, če bi bili to naši fantje in bi mu bili prinesli — sveže kranjske klobase s kislim zeljem!
Prestar volni voznik. Ko so ob vzbruhu vojne nabirali med drugim tudi voznike, se je zgodilo, da je neka občina na Štajerskem na podlagi vojnega službenega zakona upoklicala tudi 69 let starega voznika v službo. Dodelili so ga trainski diviziji. Opravljal ja to svojo službo, kolikor so mu pač dopuščale stare kosti, do 24. avgusta t. L Tega dne pa ga je kar naenkrat zmanjkalo, odšel je domov. Po § 7 izjemnega zakona z dne 25. julija je bil potem obdolžen prestopka, ker se je od posla, ki mu je bil v smislu vojnega službenega zakona poverjen, odstranil samovlastno. Prišlo je do razprave. Mož, ki ne zna ne pisati ne citati iti ki govori samo gornještajersko nemško narečje, prizna svoj prestopek. Med razpravo sodnik le s težavo spravi kaj iz njega. V svojo obrambo navaja obdolženec, da so j se drugi vozniki radi njegove starosti ved- j no norčevali iz njega. Tega ni mogel prenašati, zato je pobegnil. Vojaški sodnik j ga vpraša, da-Ii ljubi svojo domovino. »Seveda, seveda,« odgovori obtoženec. Sodnik: »No, potem bi bili že morali storiti kaj zanjo, posebno ko ste bili za svoje delo še plačani in pa glede na to, da drugi doprinašajo zanjo tolike žrtve.« Obtoženec: »Seveda, seveda.« Vojno sodišče obsodi možakarja v šesttedenski strogi zapor. V razlogih razsodbe navaja sodnik, da je sicer gotov, da bi slabotni starec ne bil mogel opravljati nobenega posebnega izdatnega dela in da je bil od občine nezakonito poklican v službo, ker je že 69 let star, da pa obtoženec sani nima pravice razsojati o neupravičenem upoklicu v službo, kakor tudi kak neupravičeno v vojake potrjen mož, ne sme, meni nič tebi nič, dezertirati. Iz teh razlogov je razsodba utemeljena in se je zato odmerila obtožencu sicer najmanjša kazen, kateri je že s preiskovalnim zaporom zadostil, vsled česar je takoj prost. Zadovoljno smehlaje se, jo pobere nato »prestari voznik« urnih krač iz sodne dvorane.
ska vojska ima sedaj tudi ženskih članov* ki vrše strežniško službo v vlakih „Rdečega križa". V vsem jih je pet. Dve sti Avstrijki, a tri Madjarke. Te ženske nosijo take uniforme, kakor vojaki, samo namesto ozkih hlač imajo kratka krila, zapeta z obeh strani. Razun tega imajo del obleke kakor vojaki. Bluza je siva z ležečim ovratnikom, kapa vojaška, samo da ima v sredini rdeč križ. Razun tega imajo siv površnik. Le orožja ne smejo nositi. Vojaška oblast jim je predpisala tako obleko, ker morajo često zahajati po ranjene vojake prav do bojne linije, pak morajo imeti obleko, ki se ne razlikuje od vojakov In je sovražnik ne more lahko videti. Te ženske imalo po 300 K mesečne plače in popolno oskrbo, spadajo pod vojaško komando in se morajo pokoriti vojaški disciplini. Med potovanjem morajo obvezavati ranjence in jim strečl, a ko je vlak dospel na bojno polje, je njih dolžnost, da gredo z voiaki iskat ranjence. Naloga njihova je velika in naporna, ali vrše jo zelo vestno. Vojaki jih pozdravljajo salutiranjem in tudi one jim odgovarjajo po vojaški. Tudi vsakega drugega pozdravljajo tako, ker jim je to predpisano. Ves čas se mudijo v vlaku Rdečega križa, potujejo na bojno polje in se zopet vračajo.
Razne politične vesti.
Ranjenci niso več sovražniki, ampak samo ljudje. V listu „Italia" poroča neki očividec o položaju nemških ranjencev v reimski katedrali koncem minolega meseca. Med drugim pripoveduje, kako je neki francoski civilist, ki je prišel gledat ranjence, vzkliknil: „To so živine, ki bi jih morali postreljati!" Na to mu je odgovoril neki priprosti francoski vojak: „To so ranjenci, a ranjenci niso za nas več Nemci, marveč samo ljudje!"
Neresnična vest o veliki vojvodinjl A-nastaziji. Pred par tedni je priobčilo časopisje vest, da je velika vojvodinja me-klenburška Anastazija, mati vladajočega meklenburškega velikega vojvode, ki je rojena ruska velika kneginja, zopet prevzela svoje dekliško ime, da bi tako pokazala svoje simpatije do svoje ruske domovine. Sedaj razglaša ministrstvo ve-likovojvodske hiše šverinske, da omenjena vest nikakor ne odgovarja resnici.
Ženski člani naše vojske. Avstro-ogr-
Domače vesti.
Promocija. Promoviran je bil v soboto gosp. Emil Schlander, starejšlna akad. tehn. društva „Triglav* v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
O ranjenih In bolnih vojakih. Včeraj so dospeli v Trst in bili sprejeti v pom žno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane* Matej Kozlevac od 10. in Fran Dobrave od 2. stotnije 87. peŠpolka.. Anton Mazuka od 5., Anton Vigin od 13., Matej Mauro od 16., Peter Klemen od 12., Mihael Reiter od 11. in Anton Klanič od 8. stotnije 97. pešpolka, Damijan Tatomar od 16. stotnije 22. peš-polka, Josip Nujmovič od 3. st. 37. pešp,, Alojzij Antonir.o od 9. st. 27. pešp., TjeŠi-mir Radovič od 3. st. 23. pešp., Marko Barič tudi od 3. st, 23. pešp., Anton Tof-fetti od 4. st. 7. pešp. in Josip Pristav od 4. st. 27. pešp. — V bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni so pa Doslali črnovojnika Ambroža Barbota iz Štanjela. — V pomožno bolnišnfčo v prostorih društva „Au-stria" sta bila sprejeta Marijan Pielevvski In hran Piskozub, oba od 3. stotnije 2. polka poljskih legijonašev. — Na dopust na svoje domove so bili puščeni Rudolf Grinek, Vir-gilij Gallico in Anton Livon. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti Črnovojniki Ivan JuriŠević, Ivan Serdarušič, Marij Mozetič in Valentin Zanni. — Petdnevno opazovalno dobo v pomožni bolnišnici v zavodu ^Av-stro-a meri kane" je končalo 15 vojakov.
Samomor. 281etni finančni preglednik Karel Medič, ki je služboval na Katinari, se je snočl malo pred 9. uro ustrelil z revolverjem v desno sence. Pozvan je bil sicer k njemu zdravnik z zdravniške postaje, a ko je ta prišel na Katinaro, ni mogel druzega, nego konstatirati smrt nesrečneža.
Žepni tat in njegova ljubica. 181etni brezposelni kovač Ivan Francovich, ki stanuje v hši Št. 8 na trgu G. B. Vico, je bil predsnočnjim aretiran v neki tolerančni hiši v ulici della Pescheria. Obenem ž njim. je bila aretirana tudi njegova ljubimka, v tisti hiši stanujoča prostitutka Foska Sosičeva, doma iz Kanfanara. Aretirana sta bila zato, ker sta pred nekaj dnevi v gledališču Eden okradla gospoda Ivana Neževiča.
:: 1	1 ALI OLAS	1 ::
□□ d&	m računajo po 4 s tu t. besedo* Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Naj manj 8a : pristojbina znaša 40 nfcotink. :	□□ OD □□
Heblouano soba
zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, HI. nadst.	4000
KlnhfffO (dunajske in kranjske) 12 kosov za lllUUuJb eno krono se vdob^jo edino le pri IVANU SUBAN, Buffet v nlici San Sebastiano štev. C.	1043
Vffflll rlrf Irff? Da dobro okusno do-
nuur GU nuj maCo kuhlujo, ta v GOSTILNO BONVECCHIATT1, nI. Carlo Ghojja štev. 17. Eksportno Budjejeviško pivo.	1C?3
Hko drage mi spomine. Bil je to še vedno spomin obe najgloblji čutstvi moje minolosti.
Ali kjer se ni muzika dotaknila te občutljive strani, me je puščala popolnoma hladno. Posegla sem po skladbi polni muzikaličnih težkoč in sem se trudila, da bi jo izvajala z najglobljim razumevanjem ; ali kmalu sem morala misliti na Welfarda, ki mi ni bil več ob strani in mi se svojim nespremenljivim o-brazom klical „ bravo, Fulvia !M in vrgla sem skladbo dolgočaŠena, od sebe: kako vrednost ima še za-me?
Poskušala sem strastvene melodije Verdija, Bellinija in Rossinija. Pela sem z navdušenjem in pokladala vanje vso svojo dušo; ali pri tem sem mislila vedno, da se dragi "očesi očeta ne bodo več zalivali s solzami ob teh krasnih zvokih in setn odklonila tudi to mu-ziko z besedami: čemu naj mi bo to?
Ne, umetnost ml nI zadoščala da bi Izpolnila praznoto mojega srca. Nisem čutila samo potrebe, da bi ljubila, ampak tudi, da bi bita ljubljena. Nekdaj sem bila tako silno qabfyna 1 Tri velike strasti so te koncentrirale v menil Ljubezen očeta, Welfarda in Massima....	(Dalje.)
ftffflff	takoj meblirana soba, na željo tudi
U U Uli Jb hrana. Soba pripravna za gospo v pokoju ali gospodično. Ulica Commerciale štev. 9. ni. nad , vrata 37.	4003
finenrf sudova), ki je vsled sedanje vojno zelo mUj[JU oSkodovana, iSčc kakoršno si-bodi službo. Izvrstna spričevala. Ponudbe na Tnseratni oddelek Edinosti pod „Udova 4004".	4004
flffffff« PA soba s prostim uhodom z 1 ali 2 po-UuUU 5C steljama. Na željo tudi hrana. Ulic«. San Marco 5tv. 24, I. nad.	4007
flfflfflfn tO takoj v najem Stanovanja v liiSi UUUUJU	„Delavskega konsumnega društva"
pri Sv. Jakobu (nasproti cerkvi).	1090
fliif) postelji vzmeti, nove žimmcc K 8G. —Fo-tJVC polna spalna soba z žlmnicami K 290. Vii Fonderia 12. T.	23i&J
Zabnveželjnl EfžJF.srft
na Inseratni oddelek Edinosti.
1117
Dt*ftf{fflHlnf? zelenjavo in trgovina jestviji ge rlUUUjUlHu proda sti radi bole*ni. ~ Kavarna Hoasetti, Luzzatto.	1118
lire ur rt lz poštene družine z ljudsko Šolsko iz-t UUClilU obrazfco in prijazne zunanjosti sprejmem v trgovino meSanpga blaga. - Stanovanje in hr ana prosta. — Ivan Z e i e n, Senožeče.
1116
noassii mesm
I Mii JUtillU MMPtl"
I TRST, trg Carlo Goldoni
SSS342S „Krcana GoldonI" g
S s« trplo priporoča slovanskima občinstvu S
I za obilen obisk. Fran MaHnšek. H
na&VtJ
Biv