Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. Issued dailj exeept Saturdajs, Sundays and Holidaja PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAR ODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlškl prostori: 2057 South Lawndala A v«. Office of Publlcation: M}97 South Lawndale Ave. Telephone, Hockwail 4904 LETO—YEAR XXXVI Cena iisU je |L00 ,anuary »•• !*». •* tht pcat-ofOc •t ChlBMO. Illinata. undftr tha Act of Con«r«M of »Urcfa ft. im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 29. DECEMBRA (DEC. 29). 1944 Subscription I6.0C Yaarly ŠTEV.—NUMBER 254 Acceptance for mailing at special rate of postaje provided tor In section 1103. Act of Oct. S, 1817, suthorizcd on June 4, 1918. Ameriške čete prebile nemško linijo; nacijske čete vržene nazaj v Belgiji Ameriške oklopne kolone prebile nemško linijo v Belgiji in rešile obkroženo vojaško posadko pri Bostogni. Cez dva tisoč bojnih letal metalo bombe na nemške vojaške koncentracije in komunikacijske zveze v ozadju fronte. —Rusi prekoračili Donavo na severni strani Budimpešte in razklali nemško-ogrske sile na dvoje. Kolone druge ruske armade se vale# proti Avstriji ob progi železnice Budimpešta-Dunaj.—Ameriške bombe potopile tri japonske bojne ladje PARIZ. 89. doc.—Ameriške čete so šioplle v akcijo proti na-čilskim silam na obeh straneh nemile« fronte v Belgiji in Luk-iomburskl, poroča glavni stan zavezniških ali. Sovražnika so pognale tri milje nasa) in obkrožile tisočo nemških vojakov vzhodno od mosta Callee. Radio Berlin Jo prlanal. da so se nacijske čote umaknile v več sektorjih in da so ameriške čote v ofensivi na 35 milj dolgi fronti med moatoma Bastogne In Echternacht Drugo nemško poročilo pravi, da so Američani pognali nacijske čete iz mesta Echternacha, ki leži na Južnem koncu nemške zagozde. Pari«. 28. dec.—A m e r i š k e oklopne kolone so prebile nemško linijo pri Bastogni, Belgija, in rešili ameriško vojaško posadko tamkaj, katero so Nemci obkrožili pred sedmimi dnevi. S tem so zožile koridor preko Belgije, po katerem prodirajo nacijske sile, na dvajset milj. Te so zdaj izpostavljene topniškemu bombardiranju. Američani so vrgli Nemce nazaj tudi fronti ob reki Meu-se, na kateri je zbrana nacijska sila okrog 250,000 vojakov. V enem sektorju te fronte so ameriške čete v ofenzivi. Poročilo pravi, da so Nemci dobili prve težke udarce, odkar je feldmar-šal Kari Gerd von Rundstedt zagnal svoje divizije v akcijo. Amerišlt? sile so se spopadle z nemškimi oklopnlmi in pehotnimi kolonami, na ozemlju med Cineyjem in Cellesem v bližini reke Mause in jih vrgle nazaj. Obe mesti sta v ameriških ro-kah. Čez dva tisoč, ameriških in britskih bojnih letal je metalo bombe na nemške vojaške koncentracije in komunikacijske zveze v ozadju fronte. Bombe so padale na Euskirchen, Kai-serlautern, Aderach, Homburg, Gerlostein, Fuldo in Rheydt. Zavezniki so sestrelili v spopadih v zraku 68 nemških letal, razbili 146 tankov in motornih vozil, sami pa so izgubili devet bombnikov. % Radio Berlin je priznal umik nacijskih sil iz nekaterih sektorjev Luksemburške v kraje ob Siegfriedovi trdnjavski liniji. Dalje je naznanil, da oddelki tretje ameriške armade uprizarjajo napade na nemške pozicije na južnem koncu zapadne fronte. Na severnem koncu te fronte je šla v akcijo britska armada Stotnik Sartorius, nemški radijski komentator, je dejal, "da bo kmalu jasno, ali bodo ljute bitke, ki so zdaj v teku na za-padni fronti, dosegle višek, ali pa se bodo polegle in prešle v zastoj." > Zdaj je ugotovljeno, da je feldmaršal Rundstedt zagnal tri armade v ofenzivo, dve pehotni in eno oklopno. London. 28. dec —Ruske čete so prekoračile reko Donavo na severni strani Budimpešte in s tem razklale nemško-ogrske sile. ki branijo mesto, na dvoje Moskva poroča, da so Rusi udri i v Budimpešto z več strani in da ao v teku ljute bitke od hiše do h'** Prekoračenje Donave, ki je rc/ultiralo v ruski okupaciji oto- ka Szentendreja na tej reki, je bilo dovršeno po bitki, v kateri je padlo čez tri tisoč Nemcev in Madžarov. Rusi so zaplenili tudi veliko število nemških tan kov. Nemške izgube v bitkah z Ru si v'Budimpešti so ogromne. Sovjetske čete so udrle v glavno ogrsko mesto z južne, zapadne in vzhodne strani po zavzetju sedmih predmestij. Kolone druge ruske armade prodirajo proti Avstriji ob progi železnice Budimpešta-Dunaj. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj v Moskvi, pravi, da so okupirale osem naselbin. Pet ruskih kolon prodira proti Dunaju, štiri pa proti Bratislavi, glavnemu mestu Slovakije. Rusi se pripravljajo za naskoke na nemške pozicije ob reki Hron v Čehoslovakiji, ki ščiti dostope do Avstrije. Moskva je naznanila okupacijo sedmih krajev na vzhodni strani SaHy-ja v južni Čehoslovakiji v prodiranju ruskih sil proti vzhodu od Losonca, železniškega križišča. Leyte. Filipini. 28. dec—General Douglas MacArthur poroča, da je japonsko brodovje od-plulo s Kitajskega morja proti otoku Mindoru in bombardiralo ameriške pozicije. Ameriška bojna letala so napadle brodovje in potopila tri rušilce. Ena japonska bojna ladja in šest rušilcev je potem pobegnilo. Nekateri rušilci so bili poškodovani. Japonski letalci so metali bombe na ameriške pozicije na zapadni konici otoka Mindora, ki pa niso povzročile velike škode. Ameriški letalci so se dvignili v zrak in pognali napadalce v beg. , Japonsko letališče pri Manili, glavnem mestu Filipinov, je bilo spet tarča ameriških bomb, ki so razbile trinajst japonskih letal na tleh. Ruski tisk hvali novo ogrsko vlado I v M ' '' 41 It ' < % 9 Ustanovljena je bila v Debrecinu Moskva. 28. dec.—Ruski listi so pretrgali dolg molk o politični obnovi Ogrske in pohvalili novo začasno vlado, katere predsednik je Bela Mikloš. Objavili so uvodnike s trditvijo, da vlada uživa zaupanje in podporo ogromne večine ogrskega ljudstva. Nova vlada je bila nedavno ustanovljena v Debrecinu, ko je v tem mestu zborovala narodna skupščina. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, pravi, da so v novi ogrski vladi prominentne osebnosti.. Člani vlade izvajajo oblast v vseh ogrskih pokrajinah, katere so osvobodile sovjetske čete. "Šestavs nove ogrske vlade je garancija načel demokracije," pravi Rdeča zvezda. 'To tvorijo možje, katerim ljudstvo zaupa. da bodo popravili izvršene napake in mobilizirali sile ca boj proti Nemcem in četam ogrskega kvizlinga S/alasija M Szalasi je predsednik lutkarske ogrske vlade, ki se naslanja na nemško oboroženo silo. Francoski gesta-povci ustreljeni Spoznani so bili za krive sodelovanja z Nemci Paria. 28. dec.—Henri Cham-berlin, načelnik francoskih ge-stapovcev, in sedem članov njegove gange je bilo ustreljenih na dvorišču jetnišnice Mont-rouge v bližini Pariza. Obsodbo je izreklo pariško sodišče, ko so bili vsi spoznani za krive sodelovanja z Nemci. Chamberlin je pred ustrelitvi jo dejal, da ni zaslužil smrtne kazni. Med onimi, ki so bili ustreljeni, je bil Pierre Bony, bivši šef francoske tajne policije. Pred obravnavo so bili prizadeti v jetnišnici Fresnes, po obsodbi pa so bili odvedeni v jetr nišnico Montrouge. Vsak je dobil kozarec šampanjca, katerega jim je poslal prijatelj, pred ek-sekucijo. Častni pokop nemških vojakov v Slovakiji VVashington, D. C., 28. dec.— Po nacijih kontrolirani slovaški režim je odredil "častni pokop" nemških vojakov, katere>o ubili "slovaški boljševiki." To poročilo, ki ga je prestregel urad za vojne informacije (OWI), je oddala radiopostaja v Bratislavi. Poročilo je potrditev dejstva, da so slovaške odporne grupe še v akciji proti nemškim invader-jem. Poročilo pravi, da je bilo 72 nemških vojakov častno pokopanih v skupnem grobu na pokopališču v Ružomberku, "ki so morali umreti" Pokop v Ružomberku je bil spremljan s ceremonijami v počast žrtvam, katerih so se udeležili reprezentance nemške armade in Hlin-kove garde. Drugi nemški vojaki, ki so padli v bitkah s "slovaškimi boljševiki," so bili pokopani v TurČiansku in Lupci. ANGLIJA REVIDIRALA STALIŠČE GLEDE ŠPANIJE Agitacija za končanje okupacije Tangierja DIKTATOR FRANCO IZGUBIL OPORO London. 28. dve.—Stališče Velike Britanije napram Španiji je bilo revidirano po onih, ki določajo smernice. Zdaj je, da položaj vlade diktatorja Franca postaja negotov. Vprašanje je Se, kdo naj prevzame Oblast v Španiji, ko pade sedanji režim. Položaj v Španiji je bil pred met diskuzij v Parizu, ko sta bila tam premier Churchill in zunanji minister Anthony Eden, kakor tudi v Moskvi, ko sta se tam nahajala general Charles de Gaulle, predsednik začasne francoske vlade, in zunanji minister Georges Bidault. Razgovori med njima in Stalinom ter drugimi sovjetskimi voditelji so rezulti-rali v sklenitvi pogodbe vzajem ne vojaške pqpioči. Nove sile v Franciji niso prijazne fašistični Španiji. Uradno stališče Velike Britanije napram Španiji se je spremenilo od zadnjega marca, ko je Churchill izrekel lepe besede o Francu in s tem podprl njegovo majajočo se oblast.' Britski krogi so dali razumeti, da ne bodo čakali zakljuČenja vojne v Evropi fri potem zahtevali končanje španske okupacije Tangierja v Afriki. Oni smatrajo okupacijo za fršenje sklenje- Britska vlada udarila kritike Nova doktrina razglašena v zbornici lordov ■ London. 28. dec.—Vlada je prišla na dan z novo doktrino, da diplomati, čeprav delajo napake, ne bi smeli biti predmet kritike v javnosti. To pomeni, da bi rada utihnila vse kritike. Doktr ino je razglasil v zbornici lordov član Churchillove v rade, lord Cranborne. S tem je demonstriral srednjeveško pravilo, "da se kralj ne more motiti in da vse, kar stori, je pravilno." Če bi ta doktrina držala, bi ne smel biti kritiziran Samuel Hoare, britski diplomat, ki je sklenil tajno pogodbo s Plerrem La valom 1. lU3fi, ko je bil slednji zunanji minister v francoski vladi. Na podlagi te pogodbe bi bil Mussollni dobil polovico Abe-sinijc kot podkupnino in darilo .za ptjprečenje agresije. lloare je moral reslgnlratl kot britski zunanji minister, ko je škandal prišel na dan. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno in Hoare se je moral udati pritisku. Nihče ni vstal v zbornici lordov in pobijal doktrine, da diplomati ne smejo biti predmet kritike. * , , On je tudi pozval svoje podani E ju.4* povečajo napore m *on Lawa, artatmegpi mtrrtitra, ffa f>4.„tr,rjllrt Ml,Mi„ „, Španija ne bo imela sedeža na mirovnih konferencah, je izzvala odobravanje v parlamentu. List Times, ki dostikrat / izraža mnenje vlade, je objavil uvodnik, v katerem naglaša, "do se Velika Britanija ne zanima za vzdrževanje Francovega režima, ki stalno posnema naše sovražnike. V tej vojni je že večkrat demonstriral, da je na strani naših sovražnikov." Celo Vatikan je začel dvomiti v stabilnost Francovega režima. Iz bojazni, da ne bi prišli republikanci in socialisti, ki -so bili poraženi v civilni vojni, na krmilo v Španiji, vodi Vatikan agitacijo za restavriranje monarhije. Mikado priznal kritično situacijo San Francisco, Cal., 27. dec.~ Japonska časniška agentura Do-mej poroča, da je mikado Hlro-hito v svojem govoru v j>arla mentu priznal, da je vojna na Pacifiku prišla v kritično fazo. centriraj*) vse svoje sile za po raz sovražnika. Agentura Je tu di naznanila, da je bil general Anami, vojni podminiater, imenovan za poveljnika japonske letalske sile in člana vrhovnega vojnega sveta. Jeklarska unija zmagala pri volitvah Chicago, 28. dec.—Jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, Je zmagala pri volitvah v tovarnah čl-ka&ke divizije Associated Sprlng Corp.—Dobila je večino glasov in s tem postala predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih |M)gajanjih. Domače vesti . Čltateljem Radi novoletnega praznika Prosveta v pondeljek ne izide. Nov grob v La Sallu La Salle, 111,—Tukaj je umrl Frank Sovnik, star 78 let in član KSKJ. Rojen je bil blizu Cer-kelj na Dolenjskem, odkoder je prišel v La Salle leta 1H98. Zapušča hčer, omoženo Sever, in tri sinove — Franka, Joeva in Johna, ki je mestni policaj. Žena mu je umrla prod dvema letoma. Ranjen na bojišču Nor t h Chicago, 111,—Družina Loujs Lindich je prejela pismo od svojega sina, da se zdaj zdravi v MeCloskey General Hospi-talu, Temple, Texas. V to bolnišnico je bil poslan iz, Italije, kjer je bil ranjen pred tremi meseci. V bolnišnici se Je seznanil s šestimi slovenskimi ranjenimi ujetniki, od katerih ima eden sorodnike v Clevelandu in bi rad izvedel za njih naslov. Eden teh korodnikov Je Frank Tekaue, katerega prosi, naj mu piše na sledeči naslov: Vladimir Kadenšek, 81G-2S0-M6, McSlos-key General Hospital, c/o GPO Box 20, New York, N. Y. Is Clevelanda Cleveland —V nedeljo Je umrl George Dokich, star (17 let. Za pušča ženo in pastorka, ki služi kot radijski operator v Scott Fieldu, 111.—Policija je prijela tri moške, ki so osumljeni,.da so bili v zvezi z umorom natakarja Josepha Jeriča v Collinvvoo du. Jerič je bil ustreljen v četrtek ivečsr, ko je šal pogledal v stanovanja nad gostilno, kjar je slišal sumljiv ropot.—George Oniga, star 62 let, je nevarno obstrelil svojo 35 lat staro ženo, ko jg p natol v kuhinji, kjjr je pila vino z nekim moškim. Zena je v bolnišnici, mož v zaporu.— Pri družini Albin Koren so se oglasile vile rojenice in pustile sinčka. Oče Je v armadi.—Družina Petir Jankovich je bila obveščena od poveljnika vojaškega taborišča v Mariana Fieldu, Fla., da je bil njen sin Pfc. Jo-seph P. Jankovich ubit na božični dan v letalski nesreči. Star je bil 22 let in pri vojakih okrog dve leti. Poleg staršev zapušča tri brate in tri sestre. Njegovo truplo Je bilo pripeljano v Cleveland. zasegla Vlada Montgomery Ward Naval na trgovine Ward Co. v Detroilu rt CHICAGO. 28. doc. -Zvesna vlada je d-iies dopoldne seeegla Montfromery Ward k Co., da en* forslra odlok vojnega delavskega odbora. Zaaego ao Isvršlli predstavniki armade in )uatt£> nega departmenta. Chicago, U. dec.-Unlja Um, ted Retail, Wholesale & Department Store Employees, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, Je sinoči oklicala stavko uslužbencev v ^trgovinah Montgomery Ward it Co. l,eonard Levy, podpredsednik unije, Je laznanil, da se bo pl-ketlranje trgovin pričelo danes. V teh dela okrog IVOOO delavcev Stavka Je bila oklUana v znak SPORAZUM 0 REGENSTVU I V GRČIJI Churchill naznanil «c-stanek z Roosevel-tom in Stalinom PONUDBA LEVIČARJEV ODKLONJENA Atene. Orčija. 28. dec,—Predstavniki grških političnih frakcij so se soglasno izrekli za ustanovitev regenstva kot prvi korak v naporih za končanje civilne vojne, ki se je pričela pred tremi tedni. Zadevno naznanilo vsebuje izjava, katero Je objavil atenski nadškof Damaskl-nos, predsednik konference. Sporazum je bil dosežen potem, ko Je britski premier Churchill razkril, da se bo kmalu sestal s predsednikom Roosevel-tom in maršalom Stalinom. Na sestanku bodo razpravljali o situaciji v Grčiji, Churchill, ki Je v spremstvu zunanjega ministra Edena prišel v Atene, da konča civilno vojno, Je bil v nevarnosti, Krogla, katero je oddal neki ostrostrelec, je zažvižgala mimo njega in zadela neko žensko, ki je stala 300 jardov proč. Churchill, Eden In britski poslanik Reginald W. A. Leeper so se nahajali pred poslopjem britskega poslaništva, ko je počil strel; ranjen ni bil noben. Nadaljnji korak zavisi sdaj, ko Je bil sklenjen sporazum, od grškega kralja Jurija, ki je v Londonu. Do znava se, da je on proti- ustanovitvi regenstva, kar le vedno upa, da se bo s pomočjo Velike Britanije vrnil na grški prestol. Predsednik grške vlade Pa-pandreou Je na konferenci predložil restgnacijo, toda naznanilo na omenja, ali je bila sprejeta. On ima oporo pri britskih četah, ki so zavojevane v bitkah s grškimi levičarji. Churchill je na konferenci priznal, da je Velika Britanija prevzela veliko odgovornost s intervencijo v Grčiji, zaeno pa Je naglasil, da britske čete ne bodo (mtegnjene iz dežele, dokler ne bodo levičarji odložili orožja in se podali. Mirovna ponudba levičarske fronte za narodno osvoboditev je bila odklonjena na konferenci Voditelji konservativnih in monarhističnih grup so izjavili, da je nesprejemljiva. Mirovni pogoji levičarjev so bili: Ustanovitev nove vlade s predsednikom« ki bo užival zaupanje vseh političnih strank. Nova vlada mora osvojiti program v korist ljudstvu na splošno. Kaznovanje kolaboratorjev in vseh onih, ki so odgovorni za neoatrlotlčne čine. Čistka v vseh vladnih depart-mentih, policijskih adminlstraci-Jah, razpustitev orožnlštva in odstranitev vseh uradnikov, ki zlorabljajo svojo oblast. Razpustitev enot narodne garde, ki so bile formirane po Izbruhu civilne vojne. Ustanovitev odborov za izvajanje čistke v armadi in mornarici Odreditev plebiscita, ki se mora vršiti najpozneje prvo nedeljo v februarju prihodnjega le- Volak la orgaaUirenl delavec poadravljata prihod novega leta. ki Ima »drobili Hitlerja v prek. Ce bo zdrobljen tudi kitlerlaem. )e pa drugo vprašaaie ... protesta, ker je kompanga Ignorirala odlok vojnega delavskega ' ta, de ljudstvo odloči za ali proti odbora, da mora podpisati po- povretku kralja Jurija v Grčijo, godbo z unijo s provizijo o unij- Splošne parlamentarne volitve, »ki delavnici. ki naj bi ae vršile v aprilu pri l'i i< »kuje m, da bo predaed-ni k Roosevel t odredil zasego trgovin Umediet Deinard, pomožni tajnik federalnega Justič-nega departmenta, Je do»|»el v Chicago On Je imel »ostanek a dlstriktmm federalnim pravdni-kom Albertom Wollom Detroit. Mick.. 2B dec - Uradniki Montgomerv Ward S/ Co so izjavili, da so "leteči škadri" navalili na trgovine kompanlje, razbili več predmetov in razmetali blago, ki je ležalo na mizah In policah. Naval so uprizorili člani unije CIO. V akcijo je bila pozvana policija in sledila je hitita, v kateri so mnogi dobili udarce. Dva čla-ha unije sta bila aretirana. To sta 8tanley Hukowsky in Wil-liam E. Hmith. ___ PROSVETA PETEK, 29. DEC KM BP A PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOIUIE JEDNOTE ' Organ ol «od publuh«d by Slovan« National Banafli Sociatr Naročnina sa IdruUn* dršava (l*»an Chlcaga) ta Kamdo SMOO aa Ofcicago li IGlasovi na late. S3-00 aa pol lela. «150 «a itn Wta; aa Ch Coak CoJ 9746 u ealo lato. #«.7* aa pol »*U» aa k SuUcription ratati lor the Unltad Stata« (axeapt Chicago) and Canada W.OO par yms. Chicago and Caok Countr S7-4® P* toraign eountrlM «9.00 pav yaar. Con« oolasov po dogororu—AokopUl doptaor in nanaroUnih člankov m na TračaJ«. (trrtc.. poeasil drama, patmi itd.) m vrnajo pottljiulju la v »lučaju, če |e priloiU Adeertiaing rele« on a«r«.men!,—Hnmitcrtpii e#> end uMolicited artklec will not ka returned. Otfcer menaecripU, •udi aa storia«. plaf«. P°*ma- wlll be raturned to sender oijlf when accempanied by self-addrassed and stamped envelope Naslov na Tte. kar ima stik t listom: PROSVETA 2657-59 So. Lavrndale Ara.. Chicago 23. Illlnola MEMBER Or THE FEDERATED PRESS m iz naselbin Ob koncu leta Zopet smo prišli do konca leta, ki se je pisalo 1944. Običaj je, da si mnogi ljudje delajo "resolucije" ob zaključku stareg* in ob nastopu novega leta; delajo jih iz navade in take resolucije nimajo poaebnega pomena, ker so hitro pozabljene. Kdor na primer čaka, da se bo "poboljšal" v novem letu, ali pa storil nekaj "veli* kega" ali "dobrega", kar ni hotel storiti v starem letu, tak človek je—nepoboljšljiv grešnik. Tudi je praznoveren, ako misli, da ima leto, ki se piše z novo letnico, kakšno magično moč. Leto je v resnici le merilo časa. Nič drugega. Ampak namen teh vrstic ni filozofiranje o nagnjenjih in hibah posameznika, marveč nekakšnemu pregledu velikih svetovnih dogodkov, izgledov in razočaranj, ki smo jih doživeli v letu 1944. Predvsem je treba pribiti, da so se proti koncu leta 1944 zelo poslabšali izgledi za končanje vojne in za mir. Vsaj marsikomu se bo dozdevalo, da so ob koncu tega leta slabši izgledi za mir in za končanje največje nesmiselnosti in človeške stupidnosti kot so bili ob začetku leta. Neizpodbito dejstvo vsekakor je, da so ti izgledi danes veliko slabši kot so bili še pred nekaj meseci. Na bojnem polju so zavezniške sile V tem letu sicer dosegle sijajne zmage. Pred enim letom so bili Še veliki deli Ukrajine, Bele Rusije in vse baltiške države ood nemško okupacijo. Ampak na-cijske sile so se pod mogočnimi udarci ruske zimske ofenzive morale naglo umikati na vsej vzhodni fronti, od Leningrada do Krima in Odese ob Črnem morju. V tisti mogočni ofenzivi, k* je trajala vse do poletja, so hrabre ruske armade iztrgale iz rol. nacjjem ne le vsa ruska ozemlja, marveč skoraj tudi vse baltiške države, dobro tretjino predvojne Poljske, vso Rumunijt, Bolgarsko, del Jugoslavije in zdaj dokončujejo svoje boje na Ogrskem ter se vale proti Dunaju. Za vsako vojaško silo. tudi za najmogočnejšo, je to sijajen rekord, do danes faktično brez primere. Ugferttilo je že zadnje poletje, da ae bodo ruske armade valile kai^naprej tudi na Poljskem, toda so bile pri Varšavi ustavljene. Fronta na Poljskem je zdaj "stabilizirana," oziioma v popolnem zastoju že blizu pol leta. Vzroki za ta "mir" na Poljakem niso samo vojaški, marveč tudi politični. . . Na drugi strani so tudi anglo-ameriške sile izvojevale sijajne vojaške zmage v Sredozemlju, v Franci)! in na Pacifiku. V Italiji so po zelo težkem terenu potisnile fronto iz južnega konca dežele do severnih pokrajin. Nobenega dvoma ni, da bi bila Italija lahko že davno "osvobojena," da aiu!lorameriški strategiji ne služi predvsem kot postranska fronta v svrho oslabljenja nacijskih sil v za-padni in vzhodni Evropi. Temu namenu izborno služi, kajti Hitler ima dane* v Italiji 25 do 30 divizij, katere krvavo potrebuje na zapadui in vzhodni fronti. Istemu namenu izborno sluti tudi partizansko bojevanje v Jugoslaviji, kjer se še danes nahaja dvanajst do petnajst nemških divizij. Kuska strategija gre po vseh videzih za tem. da odseka te divizije od Nemčije z okupacijo Avstrije, kar bo pretigalo nemške transportne zveze z Jugoslavijo. Največji vojaški dogodek v tem'letu pa je bila uspešna invazija Francije po anglo-ameriikih silah. Take invazije svet do danes še ni videl v vsej zgodovini. Po predoru nemške fronte v Normandiji je naglo sledila osvoboditev Francije, ki je bila invadirana tudi na jugu po Sredozemskem morju, kakor tudi nagla osvoboditev Belgije in Luksemburškc. Sredi te nemške katastrofe v zapadni Evropi je bil storjen ponesrečeni atentat na Hitlerja no višjih junkerskih častnikih. Naci-sem se je znašel v svoji največji krizi, kajti vse to je zelo pora/no vplivalo na moralo nemških vojakov in tudi na civilno prebivalstvo, kolikor je mogel zunanji svet dobiti upogleda. Do se nacijski tntaittarskr aparat v tinlili iliifli *w pričel rušiti, se ima zahvaliti dvema faktorjema. ' Prvi faktor je bil naglo re-oigantiiranje in povečanje terorističnega in propagandističncga aparata do maksimalne stopnje, diugi pa—do skrajnosti slepa in stupidna politika Amerike, Anglije in Rusije. Prav tiste dni je ameriški /akladničar llenry Morgenthau objavil svoj nenn-čni "načrt" za rn/ko*«uje in gonpodrtrsko uničenje Nemčije Tn načrt je Goebbelii v najtemnejših dneh nacijskegrt režima imenitno iziabil r.a nucii*ko propagando. Nemce je z njim pošteno zaNtrašil do kosti, kai jih čaka, ako ne vztrajajo v boju in branijo M»veU) nemško zemljo" do zadnjega moža. Napel je tudi vse strune in grozil, da bo polovico Nemcev odpeljanih v Sibirijo v boljševiško sužnoot-—to ir dokazoval na podlagi Stalinove zahteve. po kate/i nni bi Rusija dobila milijone Nemcev v suženjsko delo, da |>opravijo utorjcno škodo "Bolj it je častno umreti /;i obiambo .svete nemške zemlje kot pu poginiti kot suženj,* je grmela nacijska propaganda noč in dan — in še dane« grmi Obenem mi naciji dogotovili avoje največje in najstr ašnejše tajno orožje- rsketnt bombe, katere so pričeli spuščati na London n druga mesta v južn1 Angliji-dane* te bombe padajo it tudi v severni Angliji, kamor Je veliko Večja daljava Nimu-in mi tudi /ugotavljal* : J-Marinčič, P. Belai, J. Bernant, F. Boh, J. Frunklj, J. Klun. J Volarič, J. Bartelj, G. Čeh n-k J. Čelesnik, F. Gosar. P Ža^ar, J. Godec, M. Pa ki ž. M. Fortuna. J. Perko, A. Markun, J Kaltin-ger, P. Oblak. L. Arch. F Kajk in G. SeKškar; J. Zagožen $4; po $2: M Malnar, F. IVeman/ L. Cehar. J. Slad<č. A. Vrkljsn. A. Prime. F. Mihalovič. J .Mal-nar, John Malnar, M. in J i'"" xky, A S»verson, B. Chara. Vershav. A. Korenčan, M. I/ F. Pr«b»l gt., A. Janežič. M Jarc. A. Rakovec in F. Rakov««. P Dragush $r.50; po $1: J. O^nic. E. Malnar. M. Briskv. M Kun. L. Kebl. E. Malnar. M Bn kv. F. Petranovič, A. Kezel, A Ke-zel, J. Brezec. J. Pcrme. A Hur-lan. C. Perko. F. Volk. M Hn-bar. F. Volk. F Lajkovič. J Hor-wat. J. Stanton. T. Frunk n Malnarič. J. Snedec ml.. J lene. L. Zorman in J. Brer" Korenčan 7&c; po 50c J Ha in J. Jelarčič; M. Čeme $10 $5: F. Uwrh, F. Petkov*'+ Harrick. M Ule »n F Urba po $4 J. Gregorič in A Trn (Ueljr na S. tfrani) .. ti-Do- : A. vu k P' J pETEK, 29. DECEMBRA PROSVETA T" t-------—-j— ^ Domača fronta Office of War Information VVushington, D. C. \Vashinglon. - Paul V. Mc-Nutt načelnik War Manpovver komisije, je izjavil da je treba dodatnih 130,000 delavcev za produkcijo municije za artileri-io možnarje in lahko orožje, katero nujno zahtevajo fronte v Evropi in na Pacifiku. McNutt je dejal, da pomanjkanje delovnih sil v industriji municije ni omejeno na poseben del industrije, temveč da je posledica povečanih potreb municije in se razteza na vse panoge te fabri-kacije — od surovin pa do končnega izdelka in ambalaže. ♦ j Posojilo mora biti uspešno Zdaj se podpisuje novo vojno posojilo - šesto. Vojna še vedno razsaja, nikdo ne more reci, kdaj se bo končala. Nahaja pa se, tako vsaj upamo vsi, v svoji zaključeni fazi, vsaj na evropskih bojiščih. Kaj bo treba pozneje še storiti na Pacifiku, to 4e druga stvar. Toda naši izdatki naraščajo. Posebno zdaj, ko se pripravljamo na poslednje udarce. Potrebujemo več denarja. To pot nai javnost posodi državi $14,000,000,000. Do zdaj je še vsako ameriško vojno posojilo doseglo svoj cilj. Amerikanci pač predobro vedo, za kaj gre v tej vojni. Ravno tako dobro se tega zavedajo A-merikanci tujega porekla — morda še bolj. Zanje ima zmaga v tej vojni še svoj dodaten poseben pomen. Spominjajo se dežel, katere je vpadnik opusto-šil. Njim so ona ljudstva, katera je nacistični agresor zatiral dobro znana. Nekateri njihovih sorodnikov so bili prizadeti. Tem Amerikancem bo šesto vojno posojilo ravno tako pri srcu kot so jim bila pri srcu prejšnja posojila — podpisovali bodo dodatne vsote, katere zahteva od nas vseh naša vlada. To posojilo mora uspeti. Vsi moramo doprinesti svoj del in celo več. Sedem velemest v tekmi Washington. — Sedem vele mest je začelo tekmo, da čim prej podpišemo svoj delež E-bondov v podpisovanju šestega vojnega posojila. Ta velemesta so Boston, Philadelphia, Pitts burgh, St. Louis, Los Angeles, San Francisco in Washington. Kurite z nizko temperaturo Washington. — Dr. T h o m a s Parran, Surgeon General javnega zdravstvenega urada pri Fed-eral Security Agency, opozarja na to, da bo mnogo hišnih gospodarjev moralo to zimo radi pomanjkanje goriva sredi zime zmanjšati temperaturo v svojih hišah, ako ne bodo štedili goriva že zdaj. Dr. Parran je dejal, da bi bilo napačno kuriti na običajni luksurijozni način. "Ker se človeško telo prilagodi brez škode tudi velikemu mrazu, ako le skrbimo za to, da je prehod počasen in izveden postopoma ter da je obleka primerna, je jasno, da je najbolj pametno, začeti kuriti polagoma in vzdržati precej nizke temperature skozi vso zimo." D». Parran je potem poudaril da je "takozvana prijetna gor-kota nekje okoli 68 in 70 stopinj Fahrenheita. Naučili pa se bomo brez nadaljnjega, da je člo veku prijetno in udobno, ako je primerno oblečen, z dobro hrano in zadosti aktivnosti." • • KrrnUne čistilnice in cene W«shington. — Kemične čistilnice in likalnice Airom dežele lx>do morale najpozneje od 15 januarja naprej z lepnlci objaviti svoje maksimalne cene za 12 trenotka ravnati po pravilih* splošnih maksimalnih cen. Gla» som tega pravilnika so vse cene zamrznjene na najvišji stopnji za vsak model, prodan meseca marca leta 1942. » j Pomanjkanje radiotubov VVashington. — War Produc-tion Board je naznanil, da je bilo do zdaj komaj polovico radiotubov na razpolago za nadomeščanje izgorelih aparatov v zasebni uporabi ter da bo to pomanjkanje. ki traja zdaj že dve leti, najbrže trajalo tako dolgo, da bo vojna proti Nemčiji in Japonski končana. 1 * A I POČAŠČEN JE DELAVCEV RATIONING BOARDOV" Washington. — Prihodnji mesec bo počaščenih četrt milijona neplačanih delavcev, moških in ženskih, ki so brez javne pohvale in za ceno velikih osebnih žrtev delali na tem, da zagotovi jo svojim sosedom njih pravic ni delež predmetov, katerih pri manj kuje, za pristojno ceno. Proslava se bo vršila o priliki tretje obletnice ustanovitve ra tioning boardov za cene in odmerke. Cilj je ta, da se navdahne z novim pogumom neplačane in tudi plačane nastavljence, da bodo ostali na svojih mestih, dokler bo potreba za njihovo delo. Office of Priče Administration je dostavil OWl podatke o teh prostovoljnih delavcih. Iz teh podatkov je razvidno, da so prejeli governerji vseh držav teden dni po Pearl Harborju nalog, da uvedejo rationing boarde za av tomobilske obode v vsakem posameznem okraju. Dne 5. januarja 1942 je bilo že ustanovljenih 7,500 lokalnih boardov v 3,-052 okrajih « 20,000 neplačanimi prostovoljnimi delavci. Ko se je pričelo , racioniranje sladkorja, je postal problem bolj zamotan. Vsak posameznik države je bil prizadet, in ti takozvani "Tire Rationing Boardi" so po stali "Rationing Boardi". Ko so prišli pozneje še drugi predmeti na seznam racioniranja in so bile izdane določbe glede maksimalnih cen, so se prelevili sedanje "Prive and Rationing Boarde." Ti uradi imajo velike zasluge za omejitev draginje v teku zadnjih 18 mesecev, pravi OPA. Ti uradi so nam tudi omogočili, da smo mogli zalagati svoje oborožene sile z vsem potrebnim — ne da bi popolnoma spravili v nered svoje domače gospodarstvo. OPA pravi, da so ogromno doprinesli k stabilizaciji na šega ekonomskega življenja doma. Seveda, naloga ni bila lahka. Najprej je bilo treba naučiti 130 milijonov Amerikancev kako je treba živeti v sistemu kontrole cen in racioniranja. Poleg tega vzgojnega posla pa so imeli boardi tudi še nalogo, da dejansko upravljajo vse določbe racioniranja. Nekaj pojma o veličini te nu-Joge daje dejstvo, da so bile do ločene maksimalne cene za nič manj kot 8 milijonov predmetov. War Priče and Rationi Boardi veljajo za najlepši izr demokracije. T« so s»kupineu/o-stovoljnih delavcev prvit^v.va-jale predpise, izdane v wjni, in poglavitnih del. Office of Priče Tako naznanja Administration Cene za nove klavirje VVashington. — Uradniki pri OfCfe* of Pri«? Administration izjavili predstavnikom »ku pine prodajalcev klavirjev na drobno, da bodo klavirji novega izdelka kmalu podvrženi maksi malnim cenam v dolarjih In centih, in sicer približno na vi Ainl normalnih cen tovarnarjev v mrt*«cu marcu leta 1942 Prodajalci klavirjev na drobno so w pred kratkim scaUli v Wash-Ingtonu, kjer Jim je bilo povedano. da se bodo morali do tega skrbele za njih poslovanje v' svojih občinah. Ako. bi bili rpo-rali izvesti nalogo s pomočjo plačanih delavcev — v slučaju,] Megla v Severnem morju se' mornfca vzdržala tako težko pre- Drama pod morsko gladino Slovenska -Narodna Podpc 2657 59 So. Lavrndaia An. / o Jednota Jhirsgo M. lltinot« da bi bili sploh mogli najti za-1 je počasi dvigala in odkrila bri- dostno število nastavljencev — bi bi^o breme, položeno na ramena davkoplačevalcev, ogromno, poudarja OPA. * V Ameriki posluje zdaj 5,500 boardov. Nastavljenci so katoličani, židje, protestanti, delavci, advokati in doktorji, Amerikanci skoro vseh porekel, in vsi delajo za isti cilj — da preskrbe svojim sosedom H njih pravični delež predmetov, katerih primanjkuje, in to za primerno ceno. * BENCIN ZA ZASEBNE AVTOMOBILE Washington. — Chester Bow-les, ravnatelj OPA, je izjavil na radiu, da je-4količina bencina na razpolago za zasebne avtomobi-, le natančno 36%, torej približno tretjina tega, kar je bila leta 1941 — leto pred Pearl Harborjem. Torej vsega skupaj tretjina toliko bencina za vse one, ki morajo voziti s svojim avtomobilom. Iz tega je razvidno, zakaj so posestniki avtomobilov tako občut no trpeli pod pomanjkanjem bencina. Noben drug racioniran predmet ni bil tako silno reduciran. Niti surovo maslo ali sladkor. Dobivamo 70% toliko surovega masla in 80% toliko sladkorja kot pred vojno. A benci na imamo le 36f v toliko za zasebne vozove kot v letu 1942 * VOJNI STROŠftl V NOVEMBRU $7.095,000,000 Washington. — Vojni stroški Zedinjenih držav so bili v mesecu novembru $7,095,000,000, torej $352,000,000 manj kot v oktobru, kar iznaša 4.7'^. Te padat-ke je objavilo finančno ministrstvo. Vojni stroški na dan so bili v novembru $272,900,000 v oktobru. GOVEJE MESO Washington. — Office of Econ-omic Stabilization je izdal navodilo, v smotru zaščite konzumen-tov proti povišanju cen mesa v mesnih prodajalnah na drobno, da mora biti označena kakovost najmanj na vsaka dva palca vzdolž poglavitnih odrezkov na vseh narezanih kosih govedine, telečjega in ovčjega mesa ter ja-gnjetine. Office of priče Administration pravi, da bo to določilo ščitilo konzumente proti tako-zvanemu "rdečemu trgu" — proti trgovcem, ki so nabirali rdeče znamke za meso onih kakovosti, ki so proste racioniranja. Gospodinje bodo morale dobro pogledati, da vidijo označko kakovosti na mesu, katero kupujejo. Ako gre za meso kakovosti C ali D, jim ni treba dajati nobenih odmerkov. » SITUACIJA PREHRANE V EVROPI SE JE POSLABŠALA Washington. — Ameriški oddelek za poljedelstvo urada za mednarodne agrikulturne odnosa je poroča o situaciji prehrane v Evropiv da bo vrednost kalorij na vsakega prebivalca kontinentalne Evrope, brez Rusije, glasom razpoložljivih zalog hrane v letu 1944-1945 Ako DQ pride do povečanja dovoza — nekoliko manlfta kot lani, in bo le malo presegala 85'i predvojnih količin^____ AGITIRAJTE ZA PROSVETOl tansko podmornico na goni i za nacističnimi pirati. V dnevniku podmornice so tega dne zapisali: "Plovemo v sredi hudega viharja »n vsako opazovanje skozi periskop je nemogoče Btez posebnih doživljajev je končno prispela v sovražne vode, kakor ie to zahtevalo povelje podmorniškega poveljstva. Ob prvi jutranji t ar j i je bila podmornica že zopet pod vodo. Nekaj m>nut pred zajutrkom je v bližini eksplodirala globo-činska bomba. Nobenega dvoma ni bilo več, da je podmornica v neposredni bližini sovražnih pomoiskih sil) Kapitan se je odločil, da si vso zadevo ogleda skozi periskop. Zapovedal je s tlačilnimi sesal kam i izprazniti balastne posode, ftc bližje se je raztreskala druga b»>mba. Električne varovalke so pregorele. Vsem je bilo jasno, da si sovražnik prizadeva na vse kriplje, da bi uničil podmornico. Kapitan je zaukazal ustaviti stroje in iz-gleflalo je, kakor da b* podmornica zadrževala dihanje za boljše polluškovanje. izkušnjo Končno ie bilo vse pripravi je-i »o. Vsa posadka je imela v sr-cih' Podmornici ni preostajalo dru- U8Pe4no P°«nali tudi zadnj gega, kakor da mimo ždi HO metrov pod morsko povrSlno in čaka razvoja bodočih * dOtfMtkrtv.' Da W sr podmorničarji pregnali dolge in nestrpne ure, so pričeli staviti za Časovne presledke med posameznimi razstrelki. Star podmorničar se ie vlekel od skupine do skuoine in zapisoval stave, V.naslednjih tridesetih minutah so se eksplozije pomnožile; približno vsaki dve minuti po ena. Počasi so se oddaljevale in končno popolnoma utihnile. Ko so popoldne sedeli pri čaju, so nenadoma zaslišali čudno prasketanje po zunanjem obodu. Prasketanje je povzročala žiča-sta vrv, s katero so Nemci iskali podmornico. Zelo slabo znamenje! To so bili kremplji smrti, ki je grabila za njimi po tempi globini. S strahom in skrajno napetostjo so pričakovali nadaljnjih trenotkov. JPreteči udarci so odmevali po \(sem trupu in napolnjevali težkoj ozračje, kakor da bi nekdo s {težko okovanimi gojzarji stopaj po podmornici. Zgodilo se je, kar so pri čakovali. Grozanska eksplozija v neposredni bližini je pretila, da zmelje podmornico in njene hrabre prebivalce. Vse luči so ugasnile, steklovina se je drobila. V grobni tilini, ki je sledila eksploziji, so se oglašali samo drobni piski zraka, ki je uhajal iz naprav za stisnjeni zrak. Električne žepne svetilke so pokazale vse razdojanjc, ki ga je povzročila eksplozija. Oba Dieselova stroja sta bila pokvarjena, z njima pa tudi eden izmed električnih motorjev. Iz številnih cevi je sikal zrak. S čim manjšim ropotom so poskušali podmornica! ji popraviti luč in za s'lo pomaAltl preluknjane cevi. Meti tem je prvi častnik izdelal svoj načrt. Ko je zaslutil, da se je znočilo, je zbral vse častni? ke in moštvo ter jim raztolmučil svoj načrt. Tu ostati ne bi imelo nobenega smisla. To bi bila usoda miške v pasti. č> so posode za vodno breme ostale nepoškodovane^—o čemer ■ p* je v sicu prav resno dvomil—potem bi poskušali posodi« s pomočjo tlačilnih sesul k izprazniti in splavati na površino. Ko bi dosegli vodno gladino, In se pat spustili s sovražnikom v^Jjlubo do zadnjega . . . Prvi tastih* je verjel, da bo podmornica ruism>^ vrlini nepremagljiv«. V»i »o načrt odobrili. ' Dobra vol|a sije vinMa. S humorjem in »mehom podmomlčai ji nabili ♦'»»-ped ne cev*, strojnice in puške Munlcljo /n topove so ukrlino pripravili, da bi imeli vse pri ro-ki. Kot zadnH ukrep ie bilo sklenjeno, da popadka pripravi vsi« za rpJtrelilev podmornic*, Če b* ie j* ne posrečilo Izmuzniti »e .sovražnikovih rok. V t*k*h zgodbah seveda ne pi (občujejo Imen. Pripovedovalce oa skorat »»'* more zatajiti imena ladjedelnice, ki le podmornico zgradUa Gotovo je Newyoriki župan "Mala roia" F. H. LaGuerdU. Philip Marrif, namreč, da M nihče ne preživel In podpredaedaik Henry Wallare poalui*|o ov«HJe n« konvenciji nhfmti*. če M ena umi r«kovic« CIO v Chicaou. Največjih le bil deleien W«ll*'-«. ko )e do ob eksploziji t^puktila. Samo lal. da mora deieU tudi pc vt>M preakrbell delo «0 milijonom do- najboljše gradivo in nafventnei-laecev. minimalno plačo pa tvlAatt na $2,100 na loto. j še delo j* pripomoglo, da je |»od ■ Uwnatlt Av« , Mil So l.«wnd«l« Av« -------- M07 So, l*«wnd«l« A V« , -------------M87 80 Lawndal« Av« , odil it.57 80' l«wnlli _________________ CAMI1.US ZAHNU K. diugt podpi*d««dmk_______ 38(17 W ....... Box M. UnlvcrMl. P*. mu St, CI«v«Uftd I. Olilo DUlrlhtnl podpf«d«^nlSl Uk,Ul)' w A v« . Joim*it> wn h, JAMr.S MAt!)« ....... .. ,..,.„ H. U No 1 Oakd«l« e« ^MOND olirul1*............. mi Mlddl«|wlnt«, O««rboin. MicV m.fcu, Y U,,riajr ------- - »T« lundall SI . «t t^ul« I«. Mo. uhrol,# ---------------------- »*»•««• «■• KvotoUl. M.nn k.uw Altu TUMSIC, l«»lo Okralj« ....... ...... „. tU W tih St, W»b«nbut«. Colo. Go*|MHl«r«kt odMk — ....... ** ■ lS1,» ■» . Cl«v«Una 10. Ohlo V1NCKN r CAINKAlt ............................... M0T So Uiwnd«l« Av« . a»lc««o U, III. LlHKO n W..,.k, -------------- —.....- - mi ^ »*wnd.l. Av« . < U. III KSSu ^ ----------------5,847 Av«., 1'I.ICMO n. III. Io^iVn ......... - ---------- 1400 *Vv, llnwyn, III LONALD J. Ltmtltll -------------------------- I Ml So Trun.bull Av«.. Chlo««o 13 III HUUOU'11 LISCII . ANTON S1IU1.AH. pr«ds»dnlk Kit ANK VHATAItlCIl FHANK HAltlll^ ANDHKW VlOHICH JOSreillNIC MOČNIK _________ rit ANK ZAITZ. pr«d«»dnlk ANI)ltK'W UMUM JOim t«.ll» _____________ ... mro mai.oai ................. joaiceii riroLT________________... Dlt JOIIN J. ZAVKKTNIK ... ....... .........—.700 t. MOlli St . Kutlld 11, O. Porotni odith —............ ....— Ho« n, Arm«. Kinui 91» T«n«r St, Lu»«rn«, H«. . ... IM11 Monkok« Av«. CI«v«Und 1». OlUu -----------------------...ton PurMt Av«, Juhttatown. I*« --------771 K. IMUt Sti««t, C1«v«UimI 1». Ohlo Midiornl uditk - ........... MOl So Lawndal« Av« , t*htc«gn 13. lil. —•• — HIŠI Hnowdrn Ovtrult 11, Mloh ...... Ml So. l»roap«ct Av«„ CI*r«ndon IIIIU. III. ..........- .............WMlclo« Av«.. H«ru. III ................ 1337 K. HOtli HI.. t'l«v«Und I, Ohlo Oltvul iiiravalk ..................Ml« So ltldKrw«y, ClitOM« 13, III. stroj. Po zaslugi strojnega inV nirja in njegovih spretnih po mo^tkov so tini setlaj tak. da led, da se btido vsaj borili. Z jutranjo zarjo je tudi tele Krafist javil, da se mu je posre čilo popraviti radijski aparat Prvo brzojavko so poslali po^e-strimi, ki je patrulirala v bližin«, Optizorili. so jo na nevarno«!. Nato so svoje opori&čc zauroslll za pomtič. Kakor oplužena divja raca se je nodmornlca premikala duhe. Nenadoma sti opazili, tla se jim bliža večje Število sovražnih bombnikov. Vsi izčrpani in tiudni so se mornarji pripravili na borbo, ki bo za njih—tako so z vso upravičenostjo domnevni! —-popolnoma brezupna. Bombniki so leteli nekaj milj od njih oddaljeni naprej in Izginili. Čez dobro uro so se vrnili. Zopet to pripravili ton in porazdelili ptiftke. Sovražnik pa je ojiet i/4'inil, verjet/jo jih ivso zspa z. h. Klic na pomoč je po^nai iif»k«j itiftilcev v Severno mori«. >)po-n/.če jim je javilo mouto sestanka. Dosegli st> «a ob polnoči. Križai ka in nosilec l«'t;il ri s' pridružila ob zori. Le nekaj ur In močna zaftčitna fl*»lrt jih je vzela nt)d svoje okrilje Kapitan je prejel od «vrj'h ho rodnikov pismo, ki mu je izročil kapitan krlžarke. V pismu so pisali: "Ne moremo si niti predstavljati, da je vojna." Kapitan ie zmajal z «lavo, «a p'i mečkal in stlačM v žep. Kasne je bo že odgovoril . . . —Bazovica, Ruško-francotha zveza London, (ONA) Dobro*informirani krogi trde, tla se bodo kmalu začeli napori, se krili iz ti vsote. Prispevke so nubirali sle deči: rojakinja K. Bergant, Jo sepli Jelarčlč, Frank Parkelj st., Matt Mii I na r in Matt Brisk> Iskrena hvala nabiralcem in pri-spevateljem v imenu drultva 1 HM SNPJ. Joseph Slemec, pred«,, Martin Klrn, tajnik. GLAB IZ STARE DOMOVINE Buile, Monl.—Pred kratkim sem prejela pismo iz liosalnice pri Črnomlju od moje matere, k je stara let. Pismo je poslal Rdeči križ. Slovenije in priloži svoj apel, poleg tega pa Je v ku verti bilo tudi pismo mojega biata Jožeta. Moja mati se piAu Neža Brodarlč. V pismu mati omenja veliko trpljenje dolge vojnu, hude boje proti Italijanom In Nemcem, končno pa proti belogardistom. Mati omenja v pismu, tla mi je že prej pisal brat Martin In pismo dal nekemu angleAkMinu letalcu, da ga odda na poftto izven Jugoslavlle V oatalem mati omenja razne sorodnike in va ičanv, Iti so Ae doma in ono, ki sti padli oziroma so v osvobodilni armadi. Mnogo sti Jim uničili Lahi In Nemci. Partizani M' hrabro borijo proti sovražni ku *n mnogo domačinov Je v partizanskih vjutah. Biat ml piše, da kmalu po raz-miIii Jugoslavije so jih okupiral Italijani In <*4 tistega časa na prej ne bi|e boj proti nkupatni ju. Takoj v prvih tlrioh okupa O tem ao se že razgovarjali ge-felje m» mnogi nor a I Charles de (iaulle,.njegov zunanji minister George Ritlautt, premier Churchill In britanski zunanji minister Anthony Ktien, ko mo bili v Parizu skupaj na dan obletnice premirja. Drugo vpi a&anjc je, kako po- tili v gozdove in .hI tam napadali Lahe in Nem ee, To so bll» partizani, "drugi pil so AH v belo gardo in četnikt oboji skupaj pa z Nemci srn'. napadajo partizanske skupine torej svoje rodne brate, vse t< pakirala /»• več ko tri ietai varati med aeboj obe zvezi v eno i "|/ nafte vas* so Ali skoro vsi smo k pn.ktmio vojaško « /O 1 v Oiiiti/uiie »hi knpilulaciji lt;< (#lwle legu Je najprej potrebno H)«,. Mo| brat Martin, Franc* najti in dognati, kaj o tem ml- Kotrtelc 'n |e* miio 4e dve leti \ sliki Francozi In Kusl. I partizanih, Hil sem dvakrat ra IVetje vpniAarije pa je, kako j nj,.n v nogo m desno ramo, Za bodo te vojaAke Zveze vplete- te»^ko delo nliiem »posoben. Pri ne v MploAno organizacijo varno- nj||k ,r težko življenje, kajti v»alt «11, o kateri se Je razpravljalo okrog nas vršijo borbi v I >ii m harfe m Oaknu 1 y Hosalnicah te bilo ubitih 2."» O teh vpraAanjlh w morda i"'1,,*.!, mrti temi tudi trije TvoJ» lxi razpravljalo naenkrat, i biH^ianel, »n sieer Demenčevi jasno je, da mi te?»no povezane. Martin, Franc In Marko. omvI seboj. Splolno prevladuje JHi/diMV vnem"- Jože " tukaj mwnje da je vojnAk« zvi- si#»veru»kf rdeč« križ dostavlja, /a, ki bi bila preprečila Hitlerje* j ^ gornji pismi pri- vo agiesljo leta 19'ttl. danes v bistvu že ustanovljena vojalka zveze med Rusijo in zapudnrmi zavezniki. občenl v kloven»klh listih v Ameriki, tla se bodo na4i rojaki sezoanill s atrahotnim položajem njihove »lare domovine ——---------- —---- "—| "Glede /hiranja potrebAčin pri- V Preaveti ao 4nevne aeelov fv»minJarno." plie Hdeči ku/. mm In 4*l«vsfce vmII. Ali lik «Im Je fKdrelM n«)vet ja v hrani /Hal« vaek dan? , mdk<4ia, »Utlkoi, kava, riž, koti- lenzirano mleko, čokolada, moka; dalje obutev za odrasle in otroke ter obleke gotove ali v blagu, &e posebno pa perilo telesno in posteljno, rjuhe, odeje, sukanec, kuhinjska posoda itd. Pohitite l zbiranjem! Potreba je velika! Smrt faAlzmu—svoboda narodu!" Gornja tri pisma jasno pričajo, da je položaj v Sloveniji strahoten, Sovražnik jim je uničil mnogo, poleg tega pa Je padlo veliko fttvvilo življenj. Iz teh pisem se tudi vidi, da Je večina slovenskega ljudstva s partizani, Pomoč je nujno potrebna, zato je treba, da gremo naprej z naAo pomožno akcijo. Krlalina Kaatelita. VOJNA IN MIR Harrietla, Mtoh.—Z dopisom rojakinje Agnes Mihellč ae strinjam zato, ker Je vse resnica, kar je pisala. Tudi jaz bi rajši imela hoovrske čase kot vojno; ne samo jaz, ampak tudi mnogo diugih mater Je, ki se strinjajo z njenim mnenjem. Čitala sem tudi dopis Eme -Žekar iz Kxporta, Pa., v katarem pravi, da je sedaj vsega dovolj: čevljev, obleke, denarja in hrane. Kes je, da je sedaj malo boljle kot je bilo v hoovrsklh časih, ampak tudi tisti depresljski časi i)i bili minili. Mar kdu ml-sli, da nam bo vojna prinesla zlate čase? Mislim, da jih ne bo. Koliko Je nas mater, ki v duhu iščemo svoje sinove po tujini, Koliko žalosti prestanemo in skrbi. Kako prazni, kalni ao dnevi za starAe, zlasti pa za matere. V vojni imam dva sinova, moj zet pa je tretji. On je na italijanski fronti, do£im sta moja Iva sinova na zapadnl fronti, Kdcn mojih sinov Je bil pred od-hodtnn v Texasu. Slišal je neko fcensko, ki le rekla, da bi rada videla, da bi vojna Ae trajala. Hišo so plačali In avto tudi, te Ju j pa hi radi Ae malti denarja iali na Mtran. Takih ljutli Je do-iti, ki nimajo svojih sinov ah ivojeev v vojni, pa bi radi videli, da se hI vojna fr.ir naprej nadaljevala Fran««« Duša, lugonlouanaki begunci te vračajo Klrn (ONA—UNRRA Je začela |H>slovati v Italiji pod ravnateljstvom Samuel« Keenyja, ki je služIl žr v administraciji za ood|M>ro po pretekli vojni pod Uerbertom Htniverjem UNKKA prevzame Imunska taborlAtu v Italiji, za k#U*ra Je do zdaj skrbela xaverniAka komisija. Dne Ift dec je bilo"naznanjeno tukaj, da Je bilo le p" ,»«i*no 11.I*m do A.000 jugoslovanskih beguncev poslanih nazaj v njihovo domovino Iz italijanskih begunskih taborišč. To je dober doka* ra to, s koliko brzino ae obnavlja dežela pod prepkltn vodstvom maršala Tita Te ve-ati p.aidai Jajo, da so MU poelani ti begunci nataj v Jugoslavijo na »rrečno zahtevo maršala Tita samega, predvaem It begun-akih taborišč v Južni Italiji. P R O S V i£T A RDEČA KOKARDA Roman u velike francoske revolucija \ STANLXY WEYMAN (Nadaljevanj«) fkitor sauikj kovač, ki >e stal v prvih vrstah, je za klical moje ime. obrnil se m z razprostrtimi rokami odrinil svoje sooede. Čeprav je bil močan kakor hrast, je vendar k i težavo zadrževal človeški hudournik; toda Njegovo obupno kričanje je naposled zaleglo Spoznalo me je ie nekaj drugih in množica se je razstopila. Živel Seu.V Živel prijatelj ljudstva'" je zavpil nekdo in kmalu se je raznesel U klic po vsem trgu. Takrat ie nisem poznal omahljivosti množic in nisem vedel, kako naglo se prelije njihov glas iz "Doli!" v "Živel?" Čeprav sem si očital to radost, sem vendar čutil, kak/i se mi nehote itn srce ob grmenju vzklikov: "Živel Saus, živel prijatelj ljudstva!" Moji ljudje so me bili zavrgli in obšuli s sramoto, toda ljudstvo, ki je bilo ob sami novici, da jt Bastilja pala, zaživelo novo življenje — to ljudstvo me je pozdravljalo. In v tem, ko sem kričal nanje ter mahal, naj molče, sem mahoma spoznal, kaj pomeni zame ta priljubljenost, začutil sem, da mi prinaža oblast in vodstvo, ako le hočem iztegniti roko? Živel Saux, živel prijatelj ljudstva?" Zrak se je tresel od tega krika; kupole katedrale so ga odbijale k meni nazaj. Silen v%l me je dvigal na svojem grebenu; v tisti minuti sem se resnično čutil drugega, viijega človeka? A tedaj sem srečal Saint-Alaisev pogled; bi-1 ki mi je, kakor da me je potegnil iz višav na trda tla. Markiz se je bil pobral, bled od gneva. in je z rutico otepal prah s svoje suknje. Kri mu je curljala iz rane na glavi, toda ni se menil zanjo, ampak nepremično me je opazoval, kakor da čita moje misli. Ko se je hrup nekoliko polegel, je izpregovoril: "Če so vaii prijatelji opravili z nami, gospod' de Saux, tedaj nemara lahko gremo svojo pot?" je rekel z glasom, ki ni btl nič kaj posebno trden. Zajecljal sem nekaj neopredeljenega in se pripravil, da bi ga spremil, čeprav je bila moja gostilna na nasprotni strani. Z nama sta bila samo oba Harincourta in gospod de Gon-taut Ostali člani skupščine so bili že odnesli pete iz opasnega vrvenja in pa so ga opazovali izpred kapitlja, kjer so bili ostali, ko jih je ljudski val odrezal od nas. Ponudil sem gospodu de Gontautu komolec; toda on ga je z ledenim naklonom odbil in se oklenil Harin-courtovega; in ko sem nato pristopil k markizu, mi Je s hladnim nasmeikom odvrnil, da me noče več zadrževati. "U ver jen sem, da se nam ni bati hudega, če vi ukažete, naj nas ne nadlegujejo," je rekel porogljivo. Molče s*m se naklonil; tako je storil tudi on ter mi obrnil hrbet. Toda množica je predobro razumela njegovo vedenje ali pa je morda mislila, da sva se sporekla, zakaj ie tisti mah je zahrumela in udarila za njim. Vzlic prizadevanju kovača Butona. ki je izkuial zadržati pobesnele ljudi, je jelo spet leteti kamenje; in markizova družbica ie ni bila napravila dvajset frakov, ko*e je tolpa z divjim kričanjem vnovič zagrnila okoli nje. Hromost gospoda de Contauta je ovirala njegove tovariie, da niso mogli ničesar storiti. Za trenutek sem uzrl Saint-Alaisa, ki je z okrvavljenim obrazom hrabro zaslanjal starega plemiča s svojimi prsi. Videč, kaj se pripravlja, sem krenil za njimi; množica se mi je rade volje umikala, pozdravni klici so zaorili iznova in veliki trg v žarki julijevi pripeki je nalikoval morju mahajo-čih rok. Gospod de Saint-Alais se je obrnil k meni. Smehljal se je; res čuditi sem se moral duševni moči, s katero je mahoma utajil svoje ponižanje in preokrenil topove. "Bojim se, da vas bo vendarle treba nadlegovati" je rekel vljudno. "Gospod baron ni več mladenič in vaše ljudstvo, gospod de Saus, je nekoliko razposajeno." "Kaj morem storiti za vas?" sem vprašal prisiljeno. Srce mi ni dalo, da bi jih prepustil usodi, a z druge strani me tudi ni mikalo, da bi sprejel breme, ki so mi ga hoteli naprtiti. "Spremite nas do doma," je dejal prijazno. Obenem je vzel iz žepa tobačnico in ponujal. Množica je bila utihnila, toda stregla je na sleherno našo besedo in kretnjo. "Če mislite, da vam bo to koristilo," sem odgovoril. "O tem ni dvoma," je živahno rekel markiz. "Saj veste, gospod vikont, da se življenje in smrt vsak trenutek vrstita na svetu. Resnično, resnično vam povem: nov kralj se nam je rodil, čeprav je stari še živ." Vzravnal sem se, da bi se uprl posmehu, ki je odmeva) v njegovih besedah in zaničljivo igral v njegovih očeh. Množica se je razmaknila pred nami in odšli smo, spremljani po njenem psovanju, med katerim so se oglašali pozdravni vzkliki na moj rovaš. Izprva jem jih hotel samo odvesti iz gneče, nato pa ubrati najkrajšo pot do svoje gostilne in se vrniti v Saux. Toda gruča množice nam je ostala za petami, tako da sem moral izpremeniti načrt. Baš toliko, da sem vedel, kdaj smo prišli do vrat Saint-alaiškega dvorca. Markiza in njena hči sta stali v družbi svojih žensk na balkonu in oprezali; spodaj, pred vrati, se je gnetla istotako radovedna in vznemirjena vsa moška sluiinčad. Ko nas je ma-dame de Saint-Alais zagledala, je izginila z balkona in se pojavila na hišnem pragu. Osuplo se je ozrl* najprej na nas in nato na ljudi, ki so nas zasledovali. Ko je opazila na Saint-Alaisevi ovratnici kri, ga je vsa prestrašena vprašala, ali je ranjen. N "Nikakor ne, madame,' je odgovoril z brezskrbnim glasom. "Toda gospod de Gontaut je pal in se je nekoliko potolkel." "Kaj se je zgodilo?" je vprašala živahno. "Zdi se "mi, da je vse mesto ponorelo! Pravkar sem slišala neznanski hrup in sluiinčad pripoveduje nekakšno blazno istorijo o Bastilji." "Ta istorija je resnična." "Kako? Bastrtfa . . "Je razdejana po sodrgi, madame, in gospod de Launay je umorjen." "Nemogoče!" je vzkliknila markiza in oči so se ji zaiskrile. 'Ta starček!" "Da, da, madame," je s hudobno milino odvrnil Saint-Alais. "Gospodje iz ljudstva ne poznajo osebnih ozirov Na srečo," je nadaljeval in se ozf-1 name z nasmeškom, ki mi je pognal kri v obraz, "na srečo imajo voditelje, ki so pametnejši in razsodnejši od njih samih." Toda markiza je preslišala te besede. Vsa njena misel je bila pri nezaslišanih dogodkih v Parizu. Lice ji je gorelo, oči so ji bile polne solz; poznala je de Launava. "Oh, kaznovani bodo!" je vzkliknila naposled. "Taka podlost in nehvaležnost? Treba bi jih bilo žive nakolesitH Uverjena sem, da jih je kralj že kaznoval?" (Dalje prihodnjič.) BARAKE Adam Mllkovlč llarakc. Kskor velike, črne rakve so, pokrite z deskami in asfaltno lepenko. Tske leže skrite za vlažnim obzidjem, V napoto so belemu mestu, v sramoto nekaterim ljudem. Za obzidjem m sonca, nt veselja, tu »ta glad in žalost d<»ma. Tu jr nov svet, na katerega kImIujo siečnejii skozi širok* okna visokih hiš s studom in grozo—ps vendar žive in umirajo tudi tu ljudje, taki. prav taki, kakor smo ml, z dušo in srcem—le du je v njih več trme in bridkosti. Ob večerih poaedajo dan za dnem kakor izgnanci preti barakami in za obzidjem, izsušeni »o in rsrtrgani Drugi ljudje jun pravijo barakami 4 Po pragmih posedajo in po zabojih Tu govore o svetu, ki je onstran obzidja, In čakajo dneva, ko pude v njihove mra^e domove nekaj več sonca, življenja V barake m v račajo proti veveru oni, lu »o tez dan iskali dela v mestu, trt oni ki so trkali irvprosjačili pred vrati srečnejših ljudi. O mraku be zbirajo obzidjem raztrga- ni otroci. Tu »tičejo po smetiščih, posedajo po kupih razpa dajoče opeke in si pripovedujejo pruvljice. O daljnih deželah govore pa o belih mestih, kjer ži ve ljudje drugačno življenje, vse lepše kskor v teh nizkih, črnih domovih ... Tudi Andrejcek je v bar akt do. ma Ze nekaj dm je v velikih skrbeh. Vsak dan si izmisli kaj novega Vrei aj si je izmislil, da mora imeti nov klobuk -zelen mora biti in širok trak mora imeti, ftirok trak. da' Tudi Tin če iz sosednje barake ima take ga In če ga ima Tirne, /akaj bi ga ne imel tudi on, Andrejčtk? *Ni tako. Andrejčlk." mu ugovarja rnati, ki poJeiava že nekaj tednov v postelji. "Poglej, so ljudje ki imajo palače, in \"jegs edinčka. Ce jej mrak, pa zmerom vprašuje:' "Ali očeta še ni domov?" In te odkima, spet utihne in j je žalostna Tedaj stopi Andrejček k oknu, gleds na ulico In Išče] r»četa v temnih sencah, ki hite mimo obcestnih, svetilk Zdaj mora priti* pravi sam sebi. In če ugleds človeka, ki se bliža ba-j iskani si misli: To je oče! Pa se tolikokrat prevari, skoraj rmerom Samo dvakrat /J* uganil. samo dvakrat Ampak od j ti i j» ie dolgo Z «*t«»m je bil Angleiki vojaki v akciji v Atenah proti četam in pristašem ELASa ali grške osvobodilne fronte. Komentar sš lahko ustvarile sami. ==========^^ takrat prišel stric Anton. On je v sosednji baraki doma. Ko so prišli pred leti semkaj v mesto za vodo, je bil Andrejček še majhen. Sosed Anton mu je kupil sladkorčMbv, in on mu je rekel tedaj—»trie. Tako mu pravi še danes. Zdaj je od tega že tri leta. Andrejček je že skoraj pozabil, kje so stanovali do tedaj. Spominja pa se še, da so imeli nekoč leseno kočo. Za kočo je bil hlev in v hlevu je bila bela koza in dve kokoši sta ždeli vsak Večer v njenih jaslih. Moralo je to biti nekije daleč iz mesta. Mamica takrat ni bila tako žalost-na kal*or |edaj. . Pozno jf, mora biti že devet. Andrejček ve, v tovarni so že davno ugasnile luči in utihnili rohneči stroji—očeta pa še ni domov ... Andrejček ne sili več v bolno mater. Stisne se v kot in misli na klobuk. Zelen mora biti in širok trak mora imeti. In zakaj moramo živeti zmerom v baraki? ai misli potem—ko je zunaj vendar toliko visokih hiš? Andrejček je še majhen, komaj sedem let ima, kako naj razume življenje! Ne, ne, vse to mu ne gre v glavo . . . | Pri sv. Petru bije deset. Andrejček ve, oče je že davno odšel iz tovarne, že ob petih je moral odtyi, pa ga ie zdaj ni domov! Gotovo je zopet zavil v tisto ozko ulico. Tam je nizka hiša, Um smrdi po vinu in žganju in nekdo vsak večer udarja ob tam-buro. Ta m'je debela ženska, ki se tako hripavo smeje. Ona ima bel predpasnik. Onim, ki pridejo tja, nosi vino in žganje na mizo. Kadar je vesela, tudi poje in kvarta. O, Andrejček Jo je videl že večkrat. Ko je oni dan stal pod oknom tiste beznice, jo je videl. Sedela je ob očetu in slišal je, da je pela. Potem je naenkrat pritegla na prag in nagnala Andrejča domov. "Izgini domov!" je stisnila zobe. "Očeta Č4kam," je dejal Andrejček. "Gorjanca? Saj ga ni pri nas!" je rekla. "Je!" je rekel on. "Videl sem ga!" "Marš!" je dvignila pesti. Tedaj se je skril za vOgal. Potem je odšla v tisti zakajeni prostor in zaplesala sredi gruče prepiraj očih se ljudi. Andrejček se te ženske boji. Velika je in huda, dvigne pesti in postane rdeča. Tako premišljuje Andrejček ob oknu črnega doma, nič lepega, nič veselega ni v teh mislih. Nad mestom pa žare luči. Ljudje hite po gladkih cestah in iz širokih oken vi- DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnice v jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELL TELEPHONE C0MPANY "EMPLOYMEHT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. VVashington Street šokih hiš se zdaj pa zdaj začuje smeh. Iz zvočnikov prihaja vesela pesem. Za obzidjem je noč, neprodima leži nad baraki. Tu ni belih električnih luči, v ba rakah je kakor v črnih rakvah, tiho, brez življenja. (Dalje prihodnjič.) AGITIRAJTE ZA PROSVETO* Razni mali oglasi "BUS B0YST STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se Edgeumter Beach Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road PETEK, 29 DECEMBRA Razni mali oglatj nwM*-KURjAei za stoker kotel, nočno ali dnevno delo, dobra plača YELLOW CAB CO 57 E. 21st Street ' USNJARJI LEATHER WORKERs Nič koliko ste stari-. M ur na teden. Čas in pol za nadurno ielo Se ne zahteva izkušenosti CHICAGO BELTING CO. 113 No. Green St. Ali pa Miss ReiUy—MONroe 5010 «0-00 NAGRADE ako prodate meni vaš avto-ali veste za koga. ki ima na prodaj dobro kar j Kličite SEEley 0607 Zvečer pa JUNiper 1530 POMIVALKE POSODE Stalno delo. Ob nedeljah in prazni-kih se ne dela. Oglasite se v Env-ployment Office, 3rd floor: MARSHALL FIELD & CO. State—Washington Hotelske služkin je in čistilke STALNO DEI.0 DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE "Fuir ali "part tirne," kakor želite. «02 00 na mesec. Oglasite se " EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road > ............. rr« IZ AMERIŠKE ZGODOVINE: PRVA ZA-HTEVA NEODVISNOSTI Ali $este kedaj je nastala želja po neodvisnosti in splamtela v pripravljeno resolucijo v ameriških kolonijah? ; Dne 10. januarja 1776, je Thomas Paine priobčil močan spis *Common Sense" Navadna pamet v Philadelphiji. On je zahteval takojšnjo in brezpogojno neodvisnost za Ameriko . Na 7. junija je Richard Henry Lee govoril virginski delegaciji v Kontinentalnem kongresu, in predlagal, da združene kolonije so in bi morale biti svobodne in neodvisne države. Zapomnite si to! Ampak zapomnite si tudi, da je Triner-jevo grenko vino z Vitaminom B-l zanesljiva želodčnica in mil odvaja-lec .ako se rabi kot predpisano na steklenici. Vsi lekarnar ga ima na prodaj. Ako ga nemorete dobiti v vali sosedžčini, tedaj pišite na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111. — (Adv.) NAZNANILO IN VABILO DelnUka seja delničarjev SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA. 15335 Waterloo Rd. (Colllnw*od)—Clevelsnd. Ohlo. se vrii v petek, dne 26. januarja 1945 Prosi se delničarje in zastopnike društev delničarjev, da — te seje udeležijo polnošievilno. . DIREKTORIJ SLOV. DELAVSKEGA DOMA. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVFTO Po sklepu 12. redne konvencije se lakko namM as list Prosvete In prišteje eden. dva. tri, štiri ali peft članov is orna družine k sni naročnini. Ust Prosveto stane sa vse oaakn. sa ali mMmo SC-00 ss eno letne noročnino. Kot ve člani fto plačajo psi asssasantn S1J0 ss tednik, so jim to prišteje k naročnini. Torej oodaj ni vsroks. toči da Jo list predrag sa člane SIV P J. Ust Prosrota Jo lastnino in KUHARSKA KNJIGA i of Ali Nations RECEPTI VSEH NARQDOV $300 Recipes »oteveje v vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vsak dan. Pejdsnllo«—Vselej kskor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ, ali čt te preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Is dotične družino, ki Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnižtvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora vprsvnižtvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cona listu Prosveto Jo: Za Zoruž. dršsve in 1 tednik In._ S tednika In__ S tednike in...... 4 tednike In ^ ft tednikov In. Za C iN * 1 iT. --m --nič Za Evropo Je S I 4 ž Sodnikov .17 M _ t.30 _ ft.10 - J.*> _ 170 1.50 NOVA IZDAJA •TANK SEDAJ Kftjif a je trdo rezana in ima 821 strani (spolnit* spodnji kupon, prilptite potrebno vooto denar)' sli Menor Order v pismu inki n.r