Izhaja vsak dan 7, jut raj razven » ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna Številka Din l1—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20‘—, za tujino SO-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništvo 30-70. S0-G9 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov o« * tlim«.
Oglasi po tarifi tn dogovoru.
Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-08 Podružnica » Mariboru. Alek-aandrova cesta St. 24. tel. 20-00.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošl Eelt. ra?.: Ljubljana 15.621.
St. 42 a
Ljubljana, petek, dne 20. februarja 1931
Leto II.
Nemčija na razpotiu med vzhodom in zapadom
Važen članek berlinskega »Borsen Karnerja« - Ali priključitev k bloku jugovzhodnih držav ali sodelovanje s Francijo - Veleindustrija odločno za sporazum s Francijo
- wm
m
Ni
c,,
sili
mm
*	H
Novi predsednik finske republika Svinliufvud
Pred odstopom avstrijskega poljedelskega ministra
Dunaj, 19. februarja, d. V parlamentarnih lerogih zatrjujejo, da bo kmetijski minister Thaler v najkrajšem Sasu odstopil. Kakor »o listii že javili, se namerava izseliti v Južno Ameriko. Na njegovo mesto pride baje predsednik zvenih železnic dir. Dollfus. Na Dollfusovo mesto pa pride prejšnji predsednik Narodnega sveta Giirtler. Na ta način bo tudii zadeva dr. Štraifelle kon Snoveljavmo rešena.
Za ustavno reformo v Nemčiji
Berlin, 19. februarja. AA. Predsednik nom-&ke ljudske stranke dr. l)ingeldey je imel predavanje o parlamentarnem položaju. V toku svojih izvajanj je zagovarjal izpremembo ustave, ki da je edino sredstvo za obnovitev avtoritete parlamenta. Posebno potrebno bi bilo ustanoviti gornjo zbornico poleg sedanjega parlamenta. Predsedniku države je ti'oba povečata oblast. Tudi polnomočja osrednje vlade je treba razširiti in končno je predavatelj predlagal, naj se zviša starostna doba volilcev.
Zaključek druge agrarne konference
Bukarešta, 19. februarja, n. Snoči se jc zaključila II. mednarodna agrarna konferenca, ki je zasedala v Bukarešti od ponedeljka. Na konferenci so sklenili, da bodo še nadalje študirali vprašanje o skupnem vnovčevanju poljedelskih proizvodov. Delegati odpotujejo nocoj domov.
Grško-bolgarski spor
Sofija, 19. februarja. AA. Po včerajšnji seji ministrskega sveta je minister zunanjih zadev Burov ponovno sprejel angleškega poslanika \Yaterlooja.
Sofija, 19. februarja. AA. Seja parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki bi morala biti včeraj, je bila zaradi sej ministrskega sveta odgode-na na danes. Minister zunanjih zadev Burov bo podal pred odborom sobranja ekspoze o tem, v kakšnem stadiju se zdaj nahaja grško-bolgarski spor.
Zasedanje fašistovske zbornice
Bim, 19. februarja, n. Po ekspozeju ministra Acerba je poslanska zbornica sprejela preliminarni proračunski načrt poljedelskega in gozdnega ministrstva za leto 1931./32. Danes bi morali! začeti v zbornici diskusija o proračunskem načrtu pravosodnega ministrstva, a je odpadla zaradi bolezni ministra Giulianija. Zbornica so sestane k prihodnji seji šele v torek in bo razpravljala o proračunu kolonijalnega ministrstva. Danes je predsedništvo zbornice prejelo poročilo parlamentarnega odbora, ki je proučil in odobril preliminarni načrt vojnega ministrstva.
Povratek italijanskih letalcev
Rim, 19. februarja, n. Danes popoldne prispe J Genovo parnik »Conterosso«, s katerim potu-lelo italijanski letalski minister Balbo in njegovi tovariši, ki se vračajo s prekooceanskega poleta v Brazilijo. Do Gibraltarja so jim prišli nasproti zastopniki fašistovske stranke in italijanski novinarji. V Genovi jim pripravljajo svečan spreiem, še bolj pa v Rimu, kjer je guverner mesta že izdal proglas, naj ljudje okrasijo svoje hiše in jih zvečer razsvetlijo. Balbu nameravajo podeliti rimsko častno meščanstvo.
fcioriSec mengeškega nadžupnika v rokaSi pravice
(Poročilo in slika na 5. strani.)
Berlin, 19. februarja. G. Bosch, predsednik upravnega sveta kemične družbe I. G. Farben, ki je naj večje industrijsko podjetje v Nemčiji (njegova glavnica presega 1 milijardo mark), je objavil v listu »Borsen Kuri er« članek o frauoosko-nemških odno-šajih. Člankar pravi, da ne veruje v splošno unijo vseli evropskih držav. Verjetnejše je, da bo prišlo le do ustanovitve regionalnih skupin, kakor na primer med skandinavskimi državami-in med državami jugovzhodne Evrope. Za Nemčijo je aktualno vprašanje, ali naj sc priključi bloku jugovzhodnih držav ali pa naj išče podlago za tesno sodelovanje s Francijo. Nemčija in Francija se v gospodarskem oziru dopolnjujeta in do sedaj je le politična jeza preprečevala sporazum na tem polju. Bil bi čas, da napravi politični srd pot akciji za industrijski sporazum. Najglavnejši činite-
lji gospodarskega razvoja direktno silijo k takemu sporazumu.
Nemčija, pravi člankar dalje, se nahaja na razpotju med dvoma različnima orientacijama. med zapadno orijentacijo in mod drugo, ki meri proti jugovzhodu Evrope. I nobenega dvoma, da odpira ta poslednja v gospodarskem pogledu važne perspektive za bodočnost. Toda za njeno ustvaritev bodo potrebna še mnoga leta.
Položaj je drugačen proti zapadu. Dva naroda si stojita nasproti in oba sta po naravi določena za gospodarski sporazum. Do sedaj so politični činitelji ovirali ta sporazum, a za oba naroda je usodno vprašanje, ali bodo politične jeze, opravičene ali ne, tudi v bodočnosti tako močne, da ne bouo pustile, da se upoštevajo gospodarske resnice. Rezultat vekovne borbe med Francijo in Nemčijo je le periodično pre-
našanje v enem ali drugem smislu obren-e’ -ga ozemlja, ki meri le nekoliko kvadratnih kilometrov. Toda skrajno važni ekonomski faktorji velevajo sporazum.
G. Bosch razpravlja nato o vprašanju kapitala in sirovin v Franciji in Nemčiji ter zaključuje, da narekujeta zemljepisna lega in interes evropskih držav „)spodarske sporazume na regionalni podlagi. Gospodarska potreba bo zalegla več nego vsi mednarodni pregovori, spomenice in programi, kajti v naši kritični dobi dajo ta potreba tudi posamezniku čutiti nevarnosti osamljenosti. Čim širše bo gospodarsko sodelovanje med narodi, tem lažje se bodo premagovale krize. Za pametne ljudi v Franciji in Nemčiji je bistvena naloga, da preko političnih zamer ustvarijo podlago zg konsolidacijo Francije in Nemčije in e tem za konsolidacijo vse Evrope.
Položaj na Španskem po rešitvi vladne krize
Ota tabora - Monarhistične in republikanske demonstracije v Madridu - Odločna izjava admirala Aznar~fa
Pariz, 19. februarja, d. Ministrski predsednik admiral Aznar je dal novinarjem to-le izjavo: »Odločen sem zatreti vsak poskus povzročanja nemirov in povzročitelje nemirov brezobzirno kaznovati, ne da bi pri tem zapustil tla zakona. Imam močan vtis, da se grožnje opozicije najbrže ne bodo uresničile. Koncentracijski kabinet ima trdno voljo ščititi kralja proti vsem nelojalnim napadom. Najprej imamo namen razpisati občinske volitve, kasneje pa še volitve v parlament. Vemo pa že sedaj, da nam bo izid omogočil špansko ustavo postaviti na demokratično podlago.
Madrid, 19. februarja, d. Snoči je prišlo
zopet do demonstracij proti kralju kakor tudi do monarhističnih manifestacij. Na
več krajih je morala policija posredovati z golim orožjem.
Pariz, 19. februarja. A A. Francosko časopisje se bavi obširno 3 političnim položajem v Španiji. Listi menijo, da je kraljev položaj zelo resen, dasi se mu je posrečilo za trenutek premagati republikance. »Le Matinc pravi, da je Španija na poti k diktaturi in da se opira Aznarjeva vlada na bajonete namesto na zaupanje ljudstva. Vest o izbruhu splošne stavke se zaenkrat ne potrjuje. Splošno pa menijo,
da bo monarhistična vlada zelo poslabšala položaj.
»Le Journal« objavlja razgovor z bivšim španskim zunanjim ministrom Santi-agom Albo, ki živi v Parizu in ki Ra smatrajo za najsposobnejšega španskega politika. Alba pravi, da je nova Španska vlada le začasna in da vse od visi od načina, kako bo znala zajamčiti svoboden potek volitev v ustavodajno skupščino.
Pariz, 19. februarja. A A. Havas poroča iz Madrida:	Kostitucijonalci	so	sklenili,
da se ne udeleže volitev. Govori se. da se bo Sanchez Guerra umaknil iz političnega življenja.
Beneš o trgov.- političnem položaju Čehoslovaške
Pogajanja z Jugoslavijo in Avstrijo se bodo uspešno zaključila
Praga, 19. februarja, d. Na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice je dr. Beneš odgovoril na razna vprašanja o trgovinsko-političnem položaju na Čeho-slovaškem. Ugotovil je, da pogodba z Ma-djarslco nikakor ni bila odpovedana iz političnih razlogov, temveč iz čisto gospodarskih. Če nas kdo na nedopusten in nedostojen način kritizira ali napada, potem se bomo morali braniti in se bomo branili. Politika in gospodarstvo gresta na Madjarskem skupaj. Mi se pa branimo proti temu, da bi bilo prvo ovira drugega. O trgovinskih odnošajih z Nemčijo, je dejal minister. Če v pogajanjih o največjih ugodnostih z Nemčijo nismo prišli da-
lje, kakor smo danes, potem zaradi tega ne delamo nikomur očitkov. Pa tudi naša krivda ni to. Mi bi se bili že davno pogajali, če bi bila na drugi strani situacija taka, da bi smeli računati z dobrim uspehom. Z Avstrijo smo napravili svoj čas dobro pogodbo in vendar to vprašanje ni odvisno od nas, ker revizijo zahteva Avstrija in ne mi. — Upam, da se bodo zadeve, o katerih se pogajamo danes z Avstrijo in Jugoslavijo, dobro končale. Pričakujem, da se bomo, če bomo že tako daleč, lahko tudi z Madjarsko pogajali in da bomo te stvari na 7.iylovoljiy način končali.
Hitlerjeva armada na umiku
Dr. Wirth in dr. Severing o notranjepolitičnem položaju v Nemčiji — Wirthovo priznanje socijalnim demokratom
Berlin, 19. februarja, d. Državni notranji minister dr. Wirth je izjavil novinarjem: Hitlerjevi pristaši so se slovesno odpovedali vsakemu nezakonitemu dejanju. Oni vedo, da bi bila stranka takoj prepovedana, če bi se zopet postavili izven zakona. Položaj se je razčistil in Brii-ningova vlada, ki se opira na sredinske stranke in ki vedno bolj uživa zaupanje splošnosti, jo skala, ob kateri se bodo razbili narodno-socijalistični valovi. Držanje socijalnih demokratov je prineslo Hitlerju največjo odločitev. Minister pravi, da ne more izraziti dovolj priznanja širokogrudnemu in državniškemu mišljenju, ki so ga pokazali voditelji socijalnih demokratov.
Berlin, 19. februarja, d. Na današnji konferenci višjih predsednikov v pruskem notranjem ministrstvu je imel pruski notranji minister Severing velik govor, v katerem je izjavil: »Politični položaj v Nemčiji ne daje povoda za kako skrb. Parola narodnih socijalistov ob njihovem vhodu v parlament je bila: Mi napadamo. Minister Severing pa ima vtis, da je danes pri na-
rodnih soeijalistih mogoče govoriti le še o obrambi. Minister je prosil vse državne organe, naj proti političnemu nasilju na ulici nastopijo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Če bi šlo za resnično duhovno propagando narodnih socijalistov, potem bi bil minister sam zadnji, ki bi proti temu protestiral.
Berlin, 19. februarja, d. Kakor poroča »Die siiddeutsche allgenieine Zeitung«, *e je pruska vlada odločila, da bo nove volitve v pruski deželni zbor izvedla, če le mogoče šele spomladi leta 1932.
Ljudsko štetje na Madjarskem
Budimpešta, 19. februarja, d. Po dosedanjih izidih ljudskega štetja na Madjarskem, ki se je vršilo 1. januarja t. 1. znaša število prebivalstva na Madjarskem že 9 in pol milijona.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 19. februarja. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Malo spremembe, podnevi južno vreme do 1000 m višine.
Jugosl.-čsl. trgovinska pogodba
Praga, 19. februarja, n. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o jugoslo-vansko-češkoslovaški trgovinski pogodbi, za katero so sedaj vodijo pogajanja. Ministrski svet jo ugotovil, da so je v vseh osnovnih načelih dosegel sporazum in da bo načrt pogodbe v nekaj dneh redigiran. V tukajšnjih krogih sodijo, da bo Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo s češkoslovaško.
Agrarna reforma na Poljsftem
Varšava, 19. februarja. AA. Poljska vlada je predložila sejmu načrt za izvedbo agrarne reforme. Načrt je naperjen proti prevelikim veleposestvom
•
Letalski poveljnik preprečil rešitev letala
Pljinoutli, 19. februarja. AA. Pri razpravi o katastrofi veleletala. Iti se je ponesrečilo v bližini Plymouthsounda, je letalski poročnik Ely izpovedal senzacijonalne stvari. Ko je letalo Izgubilo ravnotežje, ga je poročnik Ely poskušal uravnovesiti, kar je pa preprečil letalski poveljnik Tucker. Kmalu nato je pričelo letalo padati in ni bilo več rešitve.
Parnik zletel v zrak
Riga. 19. februarja. AA. 1500-tonsld parnik >Leander«, ki je bil na potu iz firemena v Rigo, je zletel pri Domenaesu v zrak. Na parniku je nastal požar, nakar so eksplodirali sodčki z bencinom in oljem. 18 mož posadko se je moglo rešili v zadnjem hipu. Mornarji so skočili na led in so po trudapolni hoji po ledu dosegli obalo.
Velik sneg v severni Italiji
Trst, 19. februarja, n. V alpskih krajih so snežni zameti v mnogih krajih prekinili železniški promet, onemogočili pa tudi promet sko-ro na vseh cestah. Klimatski mesti Uiva di Garda in Meram sta v snegu. Telegrafske in telefonske vezi med Bolot 10 in Milanom so prekinjene Na progi Brenner - Verona vozijo vlaki samo do postaje Mezzo-Lombardo. Avtobusni promet v Tridentu so morali docela ustaviti. Strehe nekaterih hiš po vaseh okrog Veron« so se podrle pod težo snega. V Oellunu, Caprili in okolici so snežni zameti prav tako paralizirali ves promet.
Glavna skupščina zveze kovinskih industrijcev
Pozdravne brzojavke N j. Vel. kralju, predsedniku vlade in trgovinskemu ministru
Ne pozna nasilja fugo- j slovanski nacionalizem
S priznanjem pišejo te dni nemški listi o odloku prosvetnega ministra Maksimoviča, ki je odredil otvoritev 50 novih nemških paralelk na onih ljudskih šolah, kjer je najmanj 25 nemških šolobvemih otrok. Taiko pravi »Berliner Tageblatt«, da priča ta odredba prosvetnega ministra o resnični volji jugoslovanske vlade, da ugodi željam nelnške manjšine. Nadalje piše berlinski list, da ee vidi tudi iz nastopov zunanjega ministra Marinkoviča, da se je v Jugoslaviji splošno izboljšalo politično razpoloženje do Nemčije.
Vsa ta priznanja nemških listov so stvarno utemeljena in objektivna, vendar pa ne čisto točna. Kajti pravilno bi se morala glasiti, da je bila Jugoslavija vedno tista država, ki je spoštovala vse pravice svojih manjšin, ki zato nikdar ni poznala kakršnegakoli preganjanja svojih nemških ali madjairakih državljanov. Nasprotno se je tem v Jugoslaviji vedno tako dobro godilo, da bi čutili ti kot največjo krivico, če bi se morali izseliti iz Jugoslavije in živeti med svojim narodom. Kljub temu pa se je moralo dostikrat konstatirati, da se vsi ta člana nemške manjšine ne zavedajo dovolj svojih dolžnosti do države, v kateri uživajo gostoljubnost. Tako so imeli v njihovih podjetjih tuji državljani redno prednost pred jugoslovanskimi, dostikrat pa so ta njihova podjetja bila tudi glavna središča protinacijonalnega dela. Nekatera so ee izpozabljala tudi tako daleč, da so hotela še naprej širiti germanizacijo in da so vsled tega nabavno povzročala najsilnej-ši odpor naših nacijonalnili ljudi. Redki so bili tudi članii nemške manjšine, ki so se zavedali, da morajo vzgajati svoje otroke v jiugoelo venskem državnem duhu, ker eo jugoslovanski državljani, pa čeprav je nemščina njih materni jezik. Ne enkrat so se slišale čisto konkretne pritožbe, da so sinovi naših nemških državljanov na tujih univerzah člani najbolj bojnih protijugoslovanskih društev.
Iz vseh teh vzrokov ni mogla jugoslovanska vlada kar na slepo izpolnjevati želje nemške manjšine, pa čeprav jugoslovanski nacijonalizem ne pozna in noče poznati nasilja. V tem se ravno jugoslovanski na-cijonalizem razlikuje od večine drugih na-cijonaliizimov in v tem je tudi njegova moralna višina. Jugoslovanski narod ni nikdar iztezal roik po tuji zemlji, temveč vedno Je hotel samo to, kar je bilo od pamti-vetka njegovo. Nikdar pa tudi ni jugoslovanski narod bolehal za šovinizmom, temveč pri vsej sili svoje nacijonalne zavesti in nacijonalnega ponosa je vedno spoštoval tudi narodno zavest drugih, če ti niso ovirali njegove svobode. Tako je bil naš narod v naj večjem boju z Avstro-Ogrsko, ko pa je nastal preobrat in bila svobodna Jugoslavija dejstvo, ni ostalo niti najmanjše mr/njo do prejšnjih zatiralcev. In če bi ee vsi pripadniki nemških in ma-djarskih manjšin obnašali vedno lojalno in zvesto izpolnjevali vse 6voje državljanske dolžnosti, tudi moralne, bi jim jugoslovanski narod že davno priznal vse njihove manjšinske pravice in celo brez ozira na to, da koroški Slovencf še danes ne uživajo niti najbolj elementarnih nacijonalnih pravic.
Dosledno vsemu duhu jugoslovanskega naeijonalizma jejiaša vlada kot prava vlada svobodoljubnega naroda dala nemški manjšini vse njene pravice. Ni pa tega koraka tolmačiti ne kot slabost ne kot špekulacijo, temveč samo kot dejanje, ki izvira iz jugoslovanskega svobodoljubja. Prav zato pa mora jugoslovanski narod tudi pričakovati, da bo nemška manjšina pravilno razumela korak jugoslovanske vlade in tudi s avoje strani storila vse in dokazala, da je to liberalnost zaslužila. In to bo dokazala, če se ne bodo nikdar več ponavljale stvari, ki smo jih preje omenili.
Pričakujemo pa tudi to, da bo nemška manjšina pripomogla k temu, da dobe v kratkem enake pravice tudi koroški Slovenci. To pričakujemo tem bolj, ker bi se na ta način praktično dokazalo, kako treba rešiti manjšinsko vprašanje in bi nemško-jugoslovansko sodelovanje v manjšinskem vprašanju moglo ustvariti podlago za rešitev tega najtežjega problema v Evropi. Z jugoslovanske strani so v ta namen že storjeni potrebni koraki, naj jih izvrši še nemški narod in storjeno bo res veliko ter za mir Evrope pomembno dejanje.
London, 19. februarja. Kljub svetovni gospodarski krizi je poset angleške industrijske »az-»tavo tako velik kakor Se nikoli-
Beograd, 19. februarja. AA. V slavnostni dvorani Industrijskega doma v Beogradu se je danes začela tretja glavna skupščina pokrajinskih zvez jugoslovanskih industrijcev za predelovanje železa in kovin. — Pred prehodom na dnevni red je predsednik inž. Ljubomir Godjevac preči-tal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, redsedniku ministrskega sveta generalu ivkoviču in ministru za trgovino in industrijo.
Brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi:
>Nj. Vel. Aleksandru I. kralju Jugoslavije, Beograd. — Zveza jugoslovanskih industrij za predelavo železa in kovin pošilja s svoje tretje glavne skupščine Vašemu Veličanstvu izraze svoje najgloblje državljanske zvestobe in je vedno pripravljena zastaviti vse svoje sile v blagor kralja in domovine.«
Predsedniku ministrskega sveta je bila poslana ta-le brzojavka:
»Generalu Petru Zivkovidu, predsedniku kraljevske vlade, Beograd. — Zveza jugoslovanskih industrij za predelavo železa in kovin Vas pozdravlja na svoji tretji letni glavni skupščini in Vam izraža svojo zahvalo za naporno delo pri urejanju težkih razmer v državi.«
Brzojavka ministru trgovine se glasi: >Dr. Juriju Demetroviču, ministru za trgovino in industrijo, Beograd. — Zveza jugoslovanskih industrij za predelavo železa in kovin smatra za svojo dolžnost, da Vas pozdravi na svoji tretji glavni letni skupščini in se Vam zahvali za sodelovanje v blagor in napredek naše industrije ter Vas prosi, da to delo tudi nadaljuje v prospeh industrije in domovine.«
trgih in naš izvoz
Prva sefa tajsko-prometnega zbora
Ljubljana, 19. februarja.
Danes dopoldne ob pol 11. uri je predsednik tujsko prometnega sveta kraljevske banske uprave Dravske banovine ban g. dr. Drago Maruši* otvoril prvo sejo Tujsko-prometnega zbora, ki se je vršila v veliki dvorani Zbornice za T0I. Kakor smo že poročali, je bil Tujsko-prometni svet (TPS) ustanovljen 13. junija
1930	in obstoja iz Tujsko-prometnega zbora in Tujsko-prometnega izvrševalnega odbora.
Navzoči so bili poleg skoro večine članov tujsko-prometnega zbora, to so gg. dr. Andrejka Rudolf, Brenčič Mihael, Guk Ferdo, dr. Dular Milan, Elsbacber Konrad, Gogala Josip, Hribar Rado, Jarc Evgen, inž. Jenčič Franjo, Kenda Ivan, Koritnik Anton, Kramar Miloš, dr. Krisper Valentin, Lavtar Josip, Lavtižar Josip, Lečnik Anton, dr. Lipold Franjo, Majcen Ciril, dr. Marn Rudolf, Mavrič Franc, Mayer Mavril, inž. Miklavc Franc, ga. Molnar Jula, dr. Pavlin Ciril, Petelin Josip, Pintar Vladimir, Planina Lovro, dr. Ples Ivan, Potočnik Drago, dr. Ratej Franc, Ribnikar Adolf, Rus Ivan, dr. Senjor Davorin, Skrlep Janko, Šebenik Drago, dr. Šter Fran, dr. Šubic I an, dr. Tičar Josip, dr. Tominšek Fran, dr. Vidmar Ivan, Zadnek Milan, Zemljič Franc, Gračnar Ivan in Velikonja Narte, ki je ravnatelj TPS, še podban dr. Pirkmajer, zastopnik ministrstva za trgovino in iniu-strijo, šef oddelka za turistiko tega ministrstva dr. Žižek Ciril, zastopnik ravnateljstva železnic g. Petek, zastopnik poštnega ravnateljstva g. Kit, zastopnik finančne direkcije dr. Fran Mozetič, šef Higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc, zastopnik šumske direkcije g. inž. Božič ter zastopniki treh oddelkov banske uprave dr. Lončar, inž. Pirc in dr. Jurečko.
Prvo sejo tujsko-prometnega zbora je otvoril g. ban, pozdravljajoč vse člane tujsko-prometas-ga zbora in posebej še dr. Cirila Žižku in •*-stopnike ravnateljstva železnice, pošte, finaoc in šum. Poudarjal je izreden pomen tujskega prometa, posebno pa še za Dravsko banovino, ki s svojimi prirodnimi krasotami privablja vedno več tujcev. Sicer je že v banovini mnogo tujsko-prometnih organizrcij in je tudi zasebna pobuda že močno dvignila tujsl p"omet v Dravski banovini, vendar pa doslej ni bilo instituc je, ki bi sistematično posvečala vso paž-njo najbolj perečim tujsko-prometnim vprašanjem Dravske banovine. V ta namen je bil ustanovljen Tujsko-pr^-^^tni svet za Dravsko banovino. V prepričanju in z željo, da bo prvo zborovanje tujsko-prometnega zbora iu njega široko zasnovano delo uspelo v prid vse bano-
vi	o, J‘ g. ban želel zborovalcem kar največ uspeha.
Nato je ravnatelj TPS g. Narte Velikonja prečital seznam članov in dal besedo prvemu referentu glede prve točke vsporeda, ki je obravnavala prometna vprašanja v banovini. Referent dr. Ples je obširno poročal o najvažnejših prometnih problemih, ki so največje važnosti za povzdigo tujskega prometa v banovini. Član g. Rado Hribar se je opravičil in je njegova dva referata o razvoju avtomobilskega prometa v banovini in o potrebi letališča v Ljubljani prečital ravnatelj Velikonja. Ravnatelj Velikonja je nato referiral o vprašanju vzpenjač, katere bo treba zgraditi, da se bo poživil tujski promet, zlasti na Gorenjskem. Inž. Miklavce je referiral o uvedbi motorske plovbe na Bohinjskem jezeru. Razvila se Je obsežna debata o cestnem fondu banovine in o vzdrževanju ter zboljšanju cest.
Dopoldanske zborovanje je bilo ob 130 zaključeno in se je nadaljevalo ob pol 16. uri. Referiral je šef Higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc o »sanaciji tujsko-prometnih krajev. K njegovemu izvajanju se je oglasilo več članov z raznimi predlogi. Sledili so še referati o javnih dajatvah gostilnitarstva in hotelirstva, o hotelirstvu, o propagandi in o organizaciji pospe? Sevalne službe ta tujski promet, nakar je bila prva seja zaključena.
Odpust iz državne službe
Beograd, 19. februarja. AA. S sklepom finančnega ministra je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta odpuščen iz državne službe Vladimir Vranič z glavne carinske blagajne v Zagrebu, in sicer se ima smatrati za odpuščenega z dnem, ko je zoper njega postala izvršena sodna obsodba o njegovi krivdi.
Ratifikacije mednarodnih konvencij
Beograd, 19. februarja. AA. 6. februarja t. 1. je bilo v Rimu izvršeno deponiranje ratifikacijskih instrumentov konvencije, sklenjene med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in češkoslovaško o pokojninah, določenih od prejšnje avstrijske vlade, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 1929. Isti dan je bila izvršena izmenjava ratifikacijskih instrumentov konvencije med kraljevino Italijo in Jugoslavijo o pokrajinskih in občinskih pokojninah, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 1922.
Beograd, 19. februarja. AA. 6. februarja t. 1. je bila izvršena v Rimu izmenjava ratifikncijskih instrumentov pogodbe, sklenjene med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo o pravni in sodni zaščiti državljanov in o izročitvi krivcev, sklenjeni in podpisani v Rimu dne 6. aprila 1922.
Kreditiranje voznine
Beograd, 19. februar ja. A A. Finančni mini* ster je odredil pravilnik, ki uravnava kreditiranje voznine, iu sicer tako, da je treba naprej položita povprečno dvomesečno vsoto za voznino. Na tej podlagi se voznina lahko kreditira. Pravilnik stopi v veljavo 1. aprila.
Žito na svetovnih
Važna plenarna seja privilegiranega izvoznega zavoda — Vsled intervencije vlade so zaslužili poljedelci letos za 261 milijonov Din več, nego bi bili brez te intervencije
Beograd, 19. februarja. 1. Danes dopoldne je bila plenarna seja priviligiranega izvoznega zavoda. Seje se je udeležil tudi trgovinski minister dr. Demetrovič. Bili so prisotni tudi vsi člani upravnega odbora iz vse države. V glavnem so razpravljali o položaju žita na svetovnih tržiščih in o našem izvozu. Ugotovili so: 1. cene na svetovnih tržiščih še nadalje padajo. Na liverpoolski borzi je padel koncem preteklega leta tečaj pšenice na minimum, in sicer na 4 šilinge in 2 pence, to pomeni za 50% tečaja, kakršen je bil v pričetku kampanje. Naša pšenica bi morala po liver-pulskem tečaju imeti ceno 80 Din.
Ta nizka cena je prisila merodajne faktorje, da so ukrenili vse, da bi oliranila naša pšenica na naših trgih višji tečaj. Vlada je stavila v ta namen na razpolago potrebna denarna sredstva. Po zaslugi trgovinskega ministrstva smo dosegli kori-sti, ki nam jih je nudila prodaja naših poljedelskih pridelkov. Uspehi na vsak način odtehtajo denarne žrtve. Od početka avgusta pa do konca decembra preteklega leta so naši poljedelci izvozili preko 13.000 vagonov pšenice. V državi pa so porabili okrog 45.000 vagonov, skupno torej
58.000	vagonov. Spričo višje cene so znašali dohodki 203fl00.000 Din več, nego bi bili brez intervencije merodajnih oblastev. Prodajna cena je bila za povprečno 35 Din pri 100 kg višja nego cena na svetovnih trgih. Če pomislimo, da se je jugoslovanska pšenica v prejšnjih letih prodajala
Mednarodne tekme v Bohinju
Bohinjskih tekem se udeleži okoli 160 tekmovalcev
Ljubljana, 19. februarja.
Vremenske prilike v Bohinju so zedo po-voijne. Siueg je dosegel 1 m višine. Dane« sneži. Tekme se bodo na vsak način vr&ile. Tekem se bo udeležilo 120 domačih tekmovalcev, 6 če-SkoslovaSkdh, 25 avstrijskih in bržkone 8 Norvežani. Vse kaže, da pridejo tudi Romuni, £e-paiav njihov prihod nd napovedan.
PosetndM bodo imeli zvezo z monakovskim br-zovlakom. Večerni osebni vlak proti Bohinjski Bistrici se bo na Jesenicah ustavni v ta namen na 20 mdimit. Prometno ministrstvo j« odobrilo -polovično voasnino za vse vteke, razen za SOE in sicer od petka 20. t. m. do vključno ponedeljka 28. t. m.
H-
Posebni izletniški vlak iz Zagreba za Bohinj in za udeležence iz Maribora t soboto dne 21. t. m.
Poleg že objavljenih posebnih izletniških vlakov od Ljubljane gl. kol. do Bistrice in nazaj bode vozil za udeležence iz Zagreba v noči od 21. na 22. februarja posebni izletniški vlak * odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 23. uri 25 min. in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 7. uri. Za povratek zagrebških udeležencev bo vozil od Bistrice Boh. jez,	do Zagreba	posebni izletniški
vlak z odhodom	iz Bistrice Boh. jez. ob	13.	uri
dne 22. t. m. in	prihodom v	Zagreb ob	23..	uri
50 min. dne 22.	t. m.
Udeleženci iz Maribora odhajajo iz Maribora z večernim rednim potniškim vlakom ob 21. uri
50	min. Za mariborske udeležence se dostavijo posebni ojačilni vozovi, ki tečejo z Maribora direktno do Bi triee Boh. jez. Njihov povratek «e izvrši takisto v direktnih vozovih do Maribora, z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 18. uri odn. ob 22. uri dne 22. t. m.
Posebni vlak iz Zagreba vozi le, ako se bodo tekme sc ozirom na vremenske prilike vršile in bode vsaj približno zadostno število udeležencev.
•
Polovična vožnja za Bohinjske tekme velja za vse vlake, od 20. do vštetega 23. t. m. Karte, ki so kupijo pri odhodu, je treba obdržuti ter veljajo tudi za povratek. Potrdila se dobe v Ljubljani pri tvrdki Gorce, Dunajska eesta 1, ali v Bohinju v hotelu Sv. Janez, Sv. Duh in Zlatorog, kakor tudi v stanovanjskem uradu Putnika v Bohinjski Bistrici.
Charlie Chaplin v Evropi
London, 19. februarja. AA. Davi je prispel s parnikom »Mauretania« v Plymouth znameniti filmski igralec Chaplin, ki bo posetil Kensing-ton in druge kraje južnega Londona, kjer je preživel mladost.
v času sezone po 10 Din ceneje nego pšenica iz drugih držav, tedaj moramo računati i toliko večjimi dohodki. Prišteti je treba na račun te razlike še 53.000.000, tako da to letos poljedelci zaslužili okrog 261fi00.000 več, nego bi bili, le bi ne bil naš izvoz pšenice organiziran.
2. Koruza. Cene koruze so ostale na svetovnih trgih več ali manj neizpremenjene. Naš izvoz koruze v času od novembra do danes je znašal okrog
13.000	vagonov. Ta količina je ob zimskem času zelo velika.
3. Prevozne postavke. Padanje žitnih cen je zahtevalo, da se prevozne postavke znižajo na minimum, in to tem bolj, ker to tudi konkurenčna prevozna podjetja znižala te postavke. Merodajne oblasti so pokazale veliko razumevanje in so v resnici večkrat znižale prevozne postavke.
Na dnevnem redu seje so bila še nekatera druga vprašanja in predlogi. Minister dr. Demetrovič je obljubil nujno materijalno pomoč, da se čim prej ustanovi zavod, v katerem bodo strokovnjaki preiskovali pšenico in določali količino škroba, ki ga vsebujejo razne vrste pšenice in rži, ker količina škroba v iitu danes odločilno vpliva na cene iita na svetovnih trgih. Na seji so razpravljali tudi o predlogu, da se ustanovi odsek za sortiranje fižola. Predlog so sprejeli. Končno so dognali na podlagi predloženih računov, da so dale določene postavke v zadnjih šestih mesecih povolj-ne rezultate.
Pravilnik o zdravstvenih zadrugah
Beograd, 19. februarja. AA. Na podlagi člena 11. zakona o zaščiti narodnega zdravja je minister za socijalno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta izdal pravilnik o zdravstvenih zadrugah. Pravilnik se podrobno bavi s socialnimi in higijenskimi ustanovami, ki jih lahko v vsakem področju narodnega zdravja ustanavljajo zdravstvene zadruge, tako na polju javne higijene in asanaeije kakor tudi na polju veterine.
Posebni paragrafi pravilnika urejajo vprašanje brezobrestnih posojil v svrho asanaeije, ki jih te zadruge lahko dobe. Vse zdravstvene zadruge morajo biti organizirane v Zvezi zdravstvenih zadrug
•	sedežem v Beogradu, ki preko svojih strokovnih organov in r soglasju s ministrstvom za socijalno politiko vrše nadzorstvo nad temi ustanovami.
Vladno dovoljenje centrali jahaških društev
Beograd, 19. februarja. AA. Minister za poljedelstvo je dovolil centrali jahaških društev kraljevine Jugoslavije v Turnišču pri Ptuju, da lahko v bodoče v skladu z odredbami veterinarske konvencije izdajajo posebna izpričevala za dirkalne konje, ki ze izvažajo za dirke v Avstrijo in Madjarsko. Ta izpričevala naj nadomeste živinske potnice, ki so sicer predpisane.
Zagoneten napad na zagrebškega učenjaka
Zagreb, 19 februarja, k. SnoSi ob pol 9. je v Dalmatinski ulici neznan napadalec napadel dr. Milana pl. Sufflay-a- vseuč-iliškega profesorja v pokoju in znanega učenjaka in publicista. Napadalec je čakal Šuiflaya pred hišo štev. 4 dn ga z nekim trdnim predmetom tako silno udaril po glavi, da se je profesor takoj onesvrščen zgrudil na tla. Mimoidoči so mu takoj pri kotili na pomoč, ga prenesli v bližnjo hišo in telefoni rali na rešilno postajo, ki je potem prepeljala ponesrečenca v bolnico. Zdravnik je pregledal rano in ugotovil, da je zelo težke narave, ker ge je zlila kri v možgane. Neznani napadalec je po pripovedovanju oftividr.ev takoj po svojem podlem dejanju brez sledu izginil.
O dogodku je bila obveščena policija, ki j«» takoj začela stvar preiskovati. ZitsliVila ji nekatere priče in ugotovila, da je bil napad tleč srednje rasti, precej debel in da je bil oalečen v svetlo suknjo. S preiskavo je bilo . ualj« ugotovljeno, da je profesor Sufflay ob pol 9. stopil iz hiše št. 10 Dalmatinski ulici. Ne/uani napadalec se je postavil v zasedo in ga počakal
v	trenutku, ko je stopil iz omenjene hiše. O napadu krožijo razne verzije. Policija je zato uvedla preiskavo v vseh smereh.
Profesorjevo stanje je zelo težko in resno, tako da po izjavi zdravnikov ni mnogo nade, da bi ostal pri življenju. Danes ves dan še ni prišel nič k zavesti, zato ga tudi do sedaj niso mogli zaslišati.
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE!
Odvetnik dr. Josip Vrečko f
Celje, 19. februarja.
D;uias dopoldne ob 9 30 je v svoji vili v Ipavčevi utici 2 preminul odvetnik g. dr. Vrečko Joaiip.
Vrste omih elanih Celjanov, ki so pred pol stoletja gradili narodno zavedno slovensko Celje, ee vedno bolj red5jo. Sedaj je smrt ugrabila tudi dir. Vrečka.
Polkovna se je rodil 6. marca 1856 v Žegru pri femairju kot »in posestnika. Gimnazijo je obiskoval v Celju in v Brnu, pravne Študije pa je dovršil na Duaaiju. Kot taucipijeiit je stopil v pisarno prvoboriielija celjski ti Slovencev pokojnega dr. Serneca. Leta 1888 je otvoril svojo odvetniško pisarno v Samostanski ulici v Grltn-waiklovi hi&i, kjer se pisarna se danes nahaja.
Zdvo in energično »e je udejstvoval v celjskem narodnem življenju. Bil je član Celjske poaojilnice od nje ustanovitve, po smrti dr. Ser-n oa pa njen predsednik: do danes. Uspešno je deloval pri Zadružni zvem, bil je soustanovitelj Zvezne tlsikame, katere ureditev je vodil. V narodnostnih borbah je stal v prvih vrstah ter Ml Član Sokolu od ustanovitve, pozneje pa iSaatml et arnosta.
V slovenskem zadružništvu je igral eno najvažnejših vlog, saj je znano, da je ravno iz Celjske posojilnice izšlo največ zadrug, med njimi tudi Južnoštajerska hranilnica, današnja Hranilnica Dravske banovine. Zadnja leta ni več javno nastopil in se je posvetil samo polje-d Vi u in vinogradništvu, zlasti svojim vzorno urejenim vinogradom. Poro? n je bil pokojni g. dr. Vrečko s hčerko znane celjske narodne rodbine Kapusovih. Svojo rodbino.je vzgajal v strogo nairodnenn duhu. Najatarejšd sin Vladimir je trgovec v Celju, drugi sin Ivetnik g. dr. V 'P o Drago vodi že tekaj let odvetniško pisarno svojega očeta, tretiji sim Franjo je artilerijski major v češki armadi v Budejovicah; hčerka Zdenka je poročena z inž. Petersenom v Fredrikstadu na Norveškem, hčerka Marica jo porčena s kapetanom I. ki. g. Juvanceun, naj-'• 1 .jša ' čerka Senta pa je soproga zdravnika g. dr. šinloovuoa v Mislimju. Pogreb bo jutri v soboto 21. t. m. ob 16 90 iz Ipavčeve ulice 2 na okoli Siko pokopališče. Zaslužnemu narodnemu borcu sik) enakega Celja večen spomin! Žalujočim naše globoko 'žalJe!
Kriminalna statistika ljubljanske policije
Roparji, tatovi, defravdanti in goljufi so povzročili lani več milijonov dinarjev škode — Ogromno delo glavne pisarne in zglaše-valnega urada — Tujcev smo imeli lani 55.791
Ljubljana, 19. februarja.
Policijska uprava v Ljubljani je izdelala zanimivo etatistično 'poročilo o delovanju v preteklem letu. Iz poročila posnemamo:
Kaznjiva dejanja v splošnem
Po orgauili varnostne straže in kriminalnega oddelka je bilo radi rastnih deliktov aretiranih 8194, od teh 1793 mošikih in 401 žensk. Deželnemu sodišču je bilo izročenih 429 aretirancev, okrajnemu sodišču 476, drugim oblastim 119, izpuščenih pa 1051. Prijav radi raznih kaznji-
yih dejanj je bil« podanih po varnostnih organih 9694, pri dežurnem uradniku na policijski upravi pa 3983.
Kaznjiva dejanja po kategorijah
Statistika navaja, da je bilo javnih nasilstev 48, spolnih posilstev 25, umorov in detomorov 6, telesnih poškodb 181, požigov 4, ropov 10, tatvin 1410, poneverb 26, goljufij 145, odprav telesnega plodu 2, pregreškov in prestopkov javnega reda in mira 427, (proti uradnim dolžnostim 21, proti varnosti življenja 4, proti varnosti sidravja 1, proti telesni varnosti 30, proti javni varnosti 15, vlažugarstev 116, prestopkov po Bflik/Oinu o posesti in nošenju orožja in razstreliva 15, prestopkov oglasita ih predpisov 174, prestopkov cestno policijskega reda 1848, prevozniškega reda in avtomobilskih predpisov 1027, prekoračenja policijske ure 160, kaljenja nočnega miru 776 in prestopkov krošnjarskega
aiikona 56.	*
Škoda prijavljenih ropov, tatvin, poneverb in goljufij zuasa skupaj 2,310.180 Din, oškodovancem poneverjena škoda 402.335 Din, škoda povzročena po znanih storilcih, ki pa niso škode še povrnili 1.464.133 Din, nepovrnjeua škoda, povzročena po neznanih storilcih, pa 433. *12 dinarjev.
Odgonov iz Ljubljane je bilo 159, izgonov iz Ljubljane tuzemcev 31, samomorov 26, poskusov samomora 31, smrtnih nesreč 17, drugih ne-egod 92, požarov 20.
Policijsko kaznovanih je bilo 5565 ljudi, denarno globo je dosedaj plačal-o policijsko kaznovanih 2743 v skupnem znesku 117.230 Dim. Od vplačanih glob je odpadlo na Mestni magistrat 28.090 Din, ostanek pa na občine: Moste, Vič, Zgor. Šiška in na oblastni cestni gradbeni In vzdrževalni fond ter na državno blagajno 88.540 Din.
Upravni posli Glavna pisarna je sprejela in vknjižila 181
tisoč 928 spisov. Nravstvenih spričeval je bilo izdanih 3207, novih potnih listov 1575, podaljšanih in vidi ranih potnih lis to v 4055.
Orožnih listov za nošenje in posest je bilo nanovo izdanih 88, dovolilnic za podaljšanje policijske ure, veselic in koncertov po gostilnah in kavarnah in prireditev po dvoranah 947.
Avtomobilov je bilo nanovo prijavljenih: osebnih 195, tovornih 77, sanitetnih 1, avto-omnibusov 7, odjavljenih avtomobilov pa je bilo 48. Drugih vozil je bilo prijavljenih 12, odjavljeno 1.
Izgubljenih predmetov je bilo prijavljenih 550, v skupni vrednosti 198.000 Din. Najdenih predmetov je bilo pivijavrljetnih 453 v skupni
vrednosti 112.523 Din. Najdenih predmetov je bilo vrnjenih lastnikom v skupni vrednosti 40.516 Diin.
Poslovanje zglaševalnega urada Za bivauje v policijskem okolišu je bilo prijavljenih 83.500 ljudi. Denarnih zavodov je bilo v Ljubljani 73, obrtnikov, gostilniških in kavarniških obratovalnic ter raznih drugih sorodnih zasebnih podjetij iu zavodov 4039. Od teh je med letom priraslo 60. Naslovov je bilo izdanih 27.000, od teh zasebnim strankam 9000 in raznim uradom 18.000.
Tujski promet Tujcev je bilo v Ljubljani prijavljenih 55.791,
od teh iz Slovenije 24.552, iz Zagreba 3744, iz ostale Hrvafelke 3049, iz Beograda 1417, iz ostalih kraijev kraljevine 44G2, iz Češkoslovaške 1926, iz Rusije 128, iz Avstrije 5734, iz Nemčije 3370, iz Ogrske 515, iz Italije 2960, iz ostale Evrope 1187, iz Amerike 43, in iz drugih delov sveta 74, skupaj torej 55.791.
Policijski zdravnik je zdravniško pregledal aretirancev 107, aretiranih pa 116. V prisilno delavnico je bilo oddanih 7.
Tehnični odsek in kriminalna razvidnica Kaznih zločincev po imenih je vpisanih 91.317, f kartonih po specialiteti 23.611. Dakti-loskopičnih listov je 4973, posameznih odtisov prstov za monodaktiloskopijo 20.200. Nanovo da-ktiloskopiranih je bilo 524, nanovo slikanih zločincev 796. Kartonov za evidenco izvršenih deliktov in uradnih predmetov je bilo 55.407, kartonov za posamezna znamenja 30.970. Z dakti-
700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO
PRODANIH VZADNJEM LETU'
DOKAZ
NJEGOVE
KAKOVOSTI!
Akobiteh 700.000 zavitkov položili zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km dolgo progo, ka-k«r Beograd— Novisad.
a maomnje -ias
ELIDASHAMPOO
losikopijo je bilo identificiranih 42, zločincev z napačnimi priimki je bilo 6, zasledovanj g policijskim psom pa 6.
Policijski dnevnik
Polioijoki dnevnik izhaja dnevno v 335 izvodi a. Lani je izšlo 299 Številk s 96 prilogami, skupno v 13.500 Izvodih.
Intervencija rudarskih organizacij pri g. banu
Kakor je bilo na skupni konferenci vseh rudarskih strokovnih organizacij dne 18. januarja v Trbovljah sklenjeno, se je podala predvčerajšnjem deputacija, obstoječa iz zastopnikov vseh strokovnih organizacij h gospodu banu, da mu obrazloži težak položaj, v katerem se nahaja delavstvo v rudarskih revirjih vsled dolgotrajne rudarske krize. II. skupino Rudarske zadruge je zastopal njen načelnik g. Jakob Štruc iz Trbovelj, delavsko zbornico pa tajnik g. Filip Uratnik. Deputacija je prosila gospoda bana, da bi s svojim vplivom kot vrhovni upravni šef Dravske banovine pripomogel, da bi dobili naši rudniki pri predstoječih pogajanjih, ki se bodo vršila koncem marca med vlado in privatnimi rudarskimi podjetji, večja naročila premoga, da se sedanja kriza vsaj ublaži, ako jo takoj ni mogoče popolnoma odpraviti. Deputacija je predočila gospodu banu, da bo v slučaju, če pri pogajanjih ne bo uspelo doseči večjih naročil premoga, sledila re-
dukcija velikega števila delavstva, katerim bo v sedanji dobi naraščajoče brezposelnosti težko najti dela. Zastopniki so tudi prosili gospoda bana, da oprosti delavstvo kuluka, kajti vsled težke krize je itak hudo prizadeto ter bi ne zmoglo novih dajatev. — Gospod ban dr. Drago Marušič je deputacijo prijazno sprejel ter c zanimanjem poslušal utemeljevanja prošenj. Obljubil je vsestransko pomoč, da se delavstvu olajša težki položaj, v katerega je zašlo vsled dolgotrajne težke krize v rudarski industriji.
Pismo iz Šmartnega pri
Liliji
Nekdo iz Velite Koslrelnice se oglaša v »Jugoslovanu« z dne 18. t. m. v štev. 40 in zelo na čuden način umiva zadevo koslreiln iške Sole. Resnice pa le ne pove, da hodijo otroci iz Ll-berge skozi ali pa mimo Koslrelnice k nam v Šmartno v šolo. Liberga je od Šmartna oddaljena 7'A km, Kostirelnica pa le 3J4 km. Tonaj loani sliši šola? Občinski možje, šolska obiaat in cerkveni krogi so pa vsi za šolo na Libergii, ako bi bili za Kostrelmico, ne hi hodili otroci od vsepovsod v Šmartno. Le Kostrelničani imajo sami svojega učitelja. Liberga je pa na sredini oddaljenih vasi, Iti pridejo tu v poštev. Ko bo dovolj sredstev na razpolago, hočemo videti, kije bo stalo novo šolsko poslopje, saj je na Li-bergi cerkev in je prostora okoli nje za šolo dovolj. Morda bo nova šola bolj higijenična, kakor pa bivša trgovina, Id nima niti pravih oken. To je za sedaj le zasilna šola.
Cuidta ;
Homan	5
»Življenje!« je ponovil, se naslonil na stol iu si zvil cigareto. »Moje življenje, hvala Bogu, ni odvisno od ženskih oči. Upam, da bom naslednjih dvajset let srečno preživel, ne da bi videl vaše božanske Vavasourjeve. Po preteku tega časa pa se bržkone ne bo nihče več zmenil zanjo. Vaša krasna Helena bo že v letih — našminkam, napudrana, nagubane kože, debela in ljubosumna na svoje hčerke!«
»Skrunilec!« je vzkliknil Bellus. »Kako morete prerokovati Vavasourjevi tako prihodnost? Brez dvoma bi s® prej zastrupila, kakor da bi počakala, da pride do tega.«
.»Ne preostaja ji nič drugega, če se ji ne posreči izpremeniti naravnih zakonov, dragi prijatelj. Kdo pa je prav za prav ta vaša čudovita markiza, odkod je prišla'?«
»Hm, tega nihče natančno ne ve,« je odgovoril nekoliko v zadregi Lyster Malet, ki je bil v službi pri angleškem poslaništvu. »Kakor veste, se je na evropskih tleh pojavila najprej v Petrogradu; govorili so, da jo je markiz spoznal na Mauritiju in se poročil z njo, ko ji je bilo petnajst let — Kreolke se namreč zgodaj razvijejo. Kaj več nisem mogel izvedeti o njej: sir^r pa je njegov vse pokril, ostalo pa je napravila njena izredna lepota. Takoj so jo začeli povsod sprejemati in od tedaj neomejeno kraljuje v družbi. V njeno hišo zahaja samo izbrana
družba kakor v hišo princesinje Lewine. Samo neumneži in zavistneži ji očitajo, da je pustolovka. Sicer pa mislim, da jo boste nocoj videli, to se pravi, Če se bo vzvišeni krasoti zahotelo sneti masko. Tedaj pa si le nadenite na prsi trojen železni oklep!«
»Bodite brez skrbi!« se je zasmejal Farnmor, »ne maram tekmovati z ljubeznivim soprogom lepe kreolske markize«.
Farnmorovi gostje so vstali, da se pripravijo za maskiran ples, ki se je tisti večer vršil pri vojvodinji Luilhiers v Faubourg St. Germaiuu.
»Ali mislite vsi že tako zgodaj oditi? Saj ni take sile? Gotovo ste vsi tako nestrpni, ker ste uverjeni, da ste nekaj izgubili, če ne bi mogli svoje lepe Vavasourjo-ve občudovati od začetka do konca večera.«
»Zasmehljivec!« je rekel Karel. »Najpreje morate videti božanstvo, pa stavim z vami, da spravi tudi vas iz ravnovesja.«
»Kdo — jaz?« se je zasmejal Farnmor. »Stavo sprejmem. Stavim tisoč proti eni, da mi vaša opevana krasotica ne bo posebno ugajala. Sicer pa itak nisem vnet za Kreolke.«
»Dobro! Stava velja v zlatnikih? Da? Lepa vsota!« je dejal neki gospod in zapisal stavo.
»Cc- eno uro — toliko, da se preoblečemo — pa se vidimo pri Filipih!«
Ko so gostje odšli, je Farnmor zadrsal naslanjač pred kamin.
»Obljubil sem prijatelju Errolu, da mu kaj sporočim o Vavasourjevi, zato si jo moram nocoj natančno ogledati,« je pomislil mladi diplomat. »Sicer pa si jo že vna-
prej predstavljam: rumenopolta, bujna ženska, strastna, ognjevita in hrepeneča. Vse ji dvori samo zato, ker ni vsakdanja in ker je prebrisana; prebrisana pa je gotovo, sicer kako bi bila mogla premotiti angleškega paira, kakor je markiz Vavasour, da jo je vzel za ženo. Kako bi se tudi znala vesti s takim uspehom v izbrani družbi? Sicer sem slišal praviti, da ni markiz prav čiste pameti, toda tudi najbolj pameten mož ni varen pred žensko zvijačnostjo. Morem si predstavljati, kako je prišlo do tega. Njegova jahta se je zasidrala pred Martinique. Nekega vročega dne, ko mu je bilo silno dolg čas in se je bržkone preveč nalezel šampanjca, je videl na verandi ta žensko samo. Ležala je med cvetjem in se pahljala In bila je videti tako zapeljiva, da je mogla početi z njim, kar je hotela. Sicer pa je to običajni način, s katerim se sklepajo zakoni. Ce bi možje imeli vedno glavo na pravem mestu in ne bi jih napadla včasih slabost, kar se dogaja zlasti po obilo zaužiti jedi in pijači, ko klepetajo neumnosti, tedaj bi se bržkone nihče ne poročil.«
Med temi satiričnimi mislimi je Farnmor vstal, preoblekel in šel na maskirani ples vojvodinje Luilhiers.
V	sijajno razsvetljenih dvoranah je bila slavnost na višku. Počasi in samozavestno je korakal med množico mask in dominov, lesketajočih se od draguljev. Marsikatere oči so ga laskavo pogledale, marsikatere lepe ustne so ga počastile s kakšno pritajeno izgovorjeno šaljivko. Končno je naletel na comteso de Chautal, majhno, izredno ljubko rjavolasko. Spoznal bi jo po lepih, smehljajočih se očeh, če bi je ne bil izdal krasni rožasti domino. Podal ji je laket in nekaj minut sta se izprehajala in raztovarjala.
Stran 4 a	   'JUGOSLOVAN
•KmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmammamBsammmmammmmmmammrnmmmmmmmmammmmmmBmmtmm
Jz Dravske banovine
d Služba elektrotehnika. Na Tehniški srednji Soli v Ljubljani bo pri stunici za žigosanje elektroštevcev g 1. aprilom t. 1. nastavljen absolvent elektrotehniške delovodske šole kot uradnik III. kategorije. Rellektanti za lo službo naj se prijavijo pri direktorju Tehniške srednje šole v Ljubljani najkesneje do 5. mnr-oa 1931.
d Odbor akademskega podpornega fonda prosi vse ugledne naslove, ki so sprejeli prošnje la denarno podporo akademskega podpornega fonda, da blagovolijo upoštevati njegovo prošnjo in nikakor ne odklonijo podpore.
d Volan, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 1‘2.	600
d Pobijanje gobavosti. Na osnovi § 59. točka 15, zakona o pobijanju nalezljivih bolezni je minister za socijalno politiko in narodno zdravje v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal pravilnik o pobijanju gobavosti. Pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih no vinah«.
d Kadi napačnih informacij glede obratovanja v Rudniku in železarni v Štorah smo v na-
Si	sobotni izdaji »Jugoslovana« z dne 14. t. m. priobčili članek: »Odpuščeni radi pomanjkanja dela«, kateri bi se moral pravilno glasiti: Rudnik in železarna obratuje kljub izredno slabim naročilom v vseh oddelkih še vedno po cel teden in po 8 ur na dan. Le v valjarni je moralo podjetje vsled malega števila naročil in vsled popravil ta obrat večkrat ustaviti. Toda so bi-„11 radi tega vse eno skoraj vsi delavci pri neproduktivnih delih in celo s spravljanjem snega cel čas osem ur na dan zaposleni. Da bi pa zamogli vsem našim delavcem nuditi tudi ,a slučaj popolne stagnacije v naših tovarniških obratih zaslužka ln jih v tej težki krizi še nadalje zaposliti, smo pričeli s popolnoma nekoristnimi popravili v našem pred več leti opuščenem premogovniku, z melijoracijo našiii nv>S' virnih zemljišč ln s popravili v naših gozdovih. Iz gornjega je razvidno, da do danes ni bil !■ našega podjetja odpuščen še noben delavec. Zal pa bo podjei; mor p1 o pričeti misliti tudi to, ako se položaj v doglednem Času n" bode zboljšal, ker morajo pri takem delu
Zaklad 6 milijonov zakopan
Malo mestece v Srbiji, Ražanj, ima veliko senzacijo. Pred približno dveini tedni so se nenadoma pojavili v mestecu tuji obrazi in kmalu nato so prišli isti ljudje i lopatami in krampi. Kakor da bodo nekaj kopali. V bližini ondotnega hotela »Pariz« so v resnici okoli polnoči začeli kopati zemljo. Slučajno mimoidoči so ujeli na ušesa skrivnostne razgovore, da je v zemlji zakopanih za okoli 6 milijonov Din vrednosti. Kopali so in kopali, toda zaklad se ni hotel prikazati. Nekateri so menili, da je treba kopati malo proč od tega kraja. Radi tega bi kmalu med iskalci zaklada nastal prepir, kajti nekateri so trdili, da kopljejo na pravem mestu, drugi so trdili nasprotno.
Naslednjega dne se je zagonetka malo razčistila. Domačini so smatrali, da je kopanje v zvezi z nekim nepoznanim moškim visoke vitke postave, ki je že meseca oktobra p. 1. prvič prišel v Ražanj. Ta neznanec se je dolgo časa razgovarjal s starejšimi ljudmi o času okupacije. Posebno se je zanimal za neki vodnjak, ki je baje obstojal za časa vojske, dalje za neko dvonadstropno stavbo, o kateri pa od domačinov ni nihče ničesar vedel. Dalje se je zanimal za neki rudnik. Neko nemško podjetje ga je baje poslalo, da se o stvari informira. Neznanec so je pokazal izredno dobro podučenega in domačini so menili, da je na zakladu vendar nekaj resnice. Nenadoma je tujec izginil in se je prihodnji mesec zopet pojavil. Ko je prišel tretjič v mesto, se je pričelo miste-riozno polnočno kopanje. Sedaj se je zvedelo, da je neznanec neki lekarnar Josip 'Pardo iz Sofije. Pardo je nekaterim omenil, da je v Ražnju zakopan zaklad v vrednosti preko (i milijonov Din. Vse to ogromno vrednost so u-grabili Bolgari v Srbiji "in zakopali zaklad za Jasa okupacije.
Grozna družinska tragedija v Subotici
V	gredo popoldne je izvršila ga. Rozalija Sreiber, stara 65 let, v svojem stanovanju samomor. Bila je ločena žena nekega industri-jalca. Pred leti je igrala v subotiški javnosti veliko vlogo, po ločitvi pa je živela popolnoma sama zase. Imela je sina Deziderija Lasla, ki jo bil profesor glasbe v Subotici. Ko je prišel Laslo okoli 13. ure domov, je nušol v stanovanju strašen nered, pohištvo in druge stvari so bile razmetane po sobah, matere pa ni bilo nikjer. Ravno je hotel zakleniti vrata spalne sobe, ko se mu je nudil tako grozovit prizor, da so se mu začeli ježiti lasje na glavi. Na vratih je visela obešena na klinu njegova mati, katere telo je bilo še toplo. Truplo je takoj snel z vrat in je poskušal z umetnim dihanjem oživiti, toda ves trud je bil zastonj. Na kraj nesreče je takoj prispela policija. Našla je dvoje opravičilnih pisem, v katerih še je poslovila nesrečna ženska od svojcev in je re-kla> da je šla v smrt, ker je bila neozdravljivo živčno bolna. Svojemu zetu Arminiju Herzogu je med ostalim pisala: V nedeljo ponoči se mi je za kratek čas omračil um. V takem stanju nočem več živeti. Nesite me takoj v mrtvašnico. Ukrenite potrebno, da mi bodo izrezali srce. Rabina ne potrebujem. Ko je sin prebral pismo nesrečnice, je odšel v drugo sobo in skušal izvršiti samomor, vendar so mu to preprečili.
b Zamorska filmska zvezda Nina Mej Kikej pride v Beograd. V beograjskem kinu predva-
vsahniti polagoma še tako globoki viri, želimo pa, da bi do tega ne prišlo tako v interesu naše 1'ndus'rije kot tudi v interesu našega del v-stva, kojega dobrobit nam je vedno na s cu.
Ejublit&ma
Petek, 20. februarja 1931., Elevterij. Pravoslavni: 7. februarja, Partenije.
Nočno službo imajo lekarne: Kmet na Dunajski cesti, Levstek na Resljevi cesti in Bohinc na Rimski cesti.
*
Z ljubljanske univerze. Izšel je seznam predavanj za letini semester na univerzi kralja Aleksandra I. Iz seznama posnemamo: Rektorat in vse akademske oblasti so iste ko v zimskem semestru. Profesorski zbor univerze šteje 47 rednih in 17 izrednih profesorjev, tri kon-traktualne profesorje, 22 honorarnih nastavni-kov, 15 docentov in 7 lektorjev ter učiteljev. —■
V	zimskem semestru je bilo 1674 slušateljev in slušateljic in sicer: na filozofski fakulteti 434 (med njimi 151 rednih in 16 izrednih slušale-ljic), na juridični 411 (34 rednih in 1 izredna slušateljica), na medicinski 102 (16 rednih slušateljic), na tehniški 584 (14 rednih in 1 izredna slušateljica) in na teološki 134 rednih in 9 izrednih slušateljev. V vsem je bilo 215 rednih in 18 izrednih slušateljic.
H Slovensko lovsko društvo podaljšuje rok za vlaganje prošenj za mesto urednika »Lovca« tajnika in upravitelja, kakor tudi rok za ponudbe tiskarn do 25. t. in. SLD.
■ V znamenju neprekosljive plundre so vedno bolj ljubljanske ulice. Priznati sicer moramo, da smo videli že več delavcev, ki so skušali vodi pripraviti nekaj odloka, ali efekt vsega tega prizadevanja je silno majhen. Zlasti pa je obupno mogočna plundra na križiščih, kjer se nabirajo cela jezera. Bilo bi vendar dobro, če bi se z malo večjo energijo poskušalo obvarovati Ljubljančane pred preveliko vsiljivostjo plundre, od katere zlasti trpe Solarji, ki nimajo vsi nepremočljivih Škornjev. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
6602
jajo že več dni King Vidorov film »Aleluja«, v katerem nastopajo samo zamorci. Film je vzbudil pri književnikih in kritikih veliko pozornost in hvalo. Glavno žensko vlogo v tem filmu igra mlada zamorka Nina Mej Kikej, ki potuje sedaj po Evropi, da se predstavi občinstvu. V ponedeljek se bo pokazala tudi beograjskemu občinstvu.
b Združenje beograjske, zcmuuUio in pančevske občine. V Zemunu se je včer^vršila druga konferenca predstavnikov mestnih občin iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Sestanek je imel namen proučiti novi zakon o splošnem pravnem postopanju, da bi se mogle vse tri navedene občine od 26. t. m. ko stopa novi zakon v veljavo zediniti glede enakega postopka, oziroma dela. Razgovarjali so se o načinu, kako bi se spojile vse tri občine v eno, ali naj se to izvrši po splošnem zakonu za mestne občine ali po posebnem zakonu za prestolnico, kateri bi se priključile zemunska in pančevska občina. V to svrho določeni pripravljalni odbor ni mogel priti do cilja. Po raznih govorih se je sklenilo, da se izvoli odbor, ki bo stvar vzel zadevo v podrobni pretres. Na konferenci je bila sklenjena soglasnost v vseh sedanjih in bodočih interesih vseh treh občin in potreba skupnega delovanja.
b V hipnem omračen ju uma zaklal s»ojo Seno. V Ljubušlsi se je pripetila krvava družinska drama, šukrija Jagič je v trenutku duševne depresije zaklenil vrata stanovanja in zaprl vsa okna ter z nožem navalil na svojo ženo in ji zadal 5 udarcev. Žena je postala takoj nezavestna vse dotlej, dokler ni prišla zdravniška pomoč. Stokanje uboge žene je slišal neki sosed in je s svojim nastopom preprečil, da ni prišlo do še hujše tragedije. S strehe je prispel v predsobo in se zagnal z vso silo v vrata ter jih razbil. Znoreli mož je ravno hotel udariti z nožem svojo ženo še enkrat po glavi, ko je zagledal soseda je navalil nanj. Ta ga je spotaknil in mu po luidi borbi odvzel nož. Otroci zakoncev so stali ob zidu in s strahom gledali grozoviti dogodek. Ženo so prepeljali v bolnico. Zakonska tragedija je tembolj žalostna, ker sta mož in žena živela drugače v zelo dobrih odnošajih.
b Požar upepelil lekarno v Osijeku. V sredo zjutraj okoli 7. je nenadoma nastal požar v lekarni Franja Franka na vogalu Strossmrfjer-jeve ulice. Gosti oblaki dima so se valili iz oken in nenadoma so švignili mogočni ognjeni zublji ter objeli vse poslopje. Policija je alarmirala ognjegasce, ki so prihiteli z motorno brizgalko. Gašenje jim je bilo zelo otežko-čeno, ker je bila lekarna vsa v dimu in je bil dohod vanjo smrtnonevaren. Razbili so vsa okna in iz ulice brizgali vodo v ogrožene prostore. Na ulici se je med številnimi gledalci nenadoma razširila vest, da je v lekarni polno eksplozivnih tekočin in da obstoja možmst strahovite eksplozije. Policija in ognjegasci so le z največjim naporom pomirili množico, kajti že je grozilo, da nastane splošna panika. Z ogromnim naporom so ognjegasci končno našli žarišče požara, na katerega so spustili ogromno množino vode. Škoda znaša 200.000 Din. Lekir-n- je zavarovana za četrt milijona Din.
€?e I#e
* O načrtu zakona ca socijalno zavarovanje bo predaval g. Petejan iz Maribora na članskem sestnku celjske podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, ki se bo vršil jutri r soboto 21. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Poleg članov so k predavanju vsi interesenti uljudno vabljeni.
* Smrtna kosa. 19. t. m. je ▼ celjski javni bolnici umrl 29-letni Jeraj Anton, žagar iz Gaberja št. 70.
* Ljudsko' vseučilišče. V ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri bo v risalnici deške meščanske šole predaval univerzitetni profesor iz Zagreba g. dr. Horvat Ivo. Prikazal bo Hrvatske planine od slovenske meje do bosenskih planin, t. j. Gorski kotar, Velebit, Plješivico in Dinarske planine. Ta gorovja so zanimiva radi svojih posebnih oblik in pripadajo krškemu področju. Imajo svojo posebno floro in vegetacijo. Predavatelj bo orisal življenje v teh gorah na podlagi večletnih lastnih izkušenj. Predavanje bo spremljalo veliko število skioptičnih slik.
* Prodaja lesa iz mestnega gozda. Mestna občina proda ves na skladišču »Apnenik« pri Celju ob industrijskem tiru postavljen bukov les, sposoben za žagarske ali stolarsko-indu-strijske svrhe ter za železniške pragove, posekan v tekoči zimi v mestnem gozdu v Pečovniku. Interesenti si lahko po predhodni pismeni prijavi pri mestnem gozdarju les ogledajo. Pismene ponudbe, katerih natančnejši pogoji so razvidni na oglasni deski mestnega načelstva, se morajo vložiti do 1. marca.
'M.cs.vihcv
in Prva letošnja redna seja mestnega občinskega sveta. V četrtek dne 26. t. m. ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici prva letošnja redna seja mestnega občinskega sveta ■ dnevnim redom: poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. Med drugim ge bo na tej seji obravnavalo 86 prošenj za sprejem v občinsko zvezo in 7 za zagotovilo sprejema, več osebnih zadev mestnih uslužbencev, več pritožb proti raznim davščinam in pristojbinam itd. Važnejše zadeve bodo: likvidacija hipotečnega zavoda Mestne hranlnice, dovozna pot na Mariborski otok, gradnja nove hiše v Gosposki ulici, gradnja reklamnega paviljona na Trgu kralja Petra, gradnja treh trinadstropnih hiš po U. Nassimbeniju, prezidava Scherbaumovega mlina in uslnnovitev mestne lekarne. Naposled se bodo pa obravnavale še razne prošnje za koncesije, prodajo in zamenjavo parcel, podpore društvom in korporacijam itd.
m Občni zbor (VI. redna glavna skupščina) Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije sekcija Maribor se vrši v nedeljo dne ?2. februarja 1931. ob 10. uri predpoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru.	638
m Pokvarjene telefonske napeljave. Veliki plazovi snega, ki drče te dni zaradi južnega vremena s streh, so pokvarili mnogo telefonskih napeljav, tako da je bilo več naročnikov včeraj brez zveze.
m Novo kreditno podjetje. V hiši Aleksandrova cesta 48 se bo te dni ustanovila mariborska podružnica Jugoslovanske gradbene in kreditne zadruge »Jugrad« v Ljubljani, ki bo dajala brezobrestna posojila za zidavo, prezidavo, nakup hiš itd. do višine 500.000 Din.
m Ukinite«* avtobusnega prometa. Mestno načelstvo razglaša, da se zaradi snežnih ovir do nadaljnega ukine sploh ves avtobusni .promet.
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče: 2 žagarja, kurjača, kovača, ključavničarja, čevljarja, sedlarja za izdelovanje torbic, več vajencev fotografske, kovaške, mesarske in pekovske stroke, več kuharic, sobaric, služkinj, varušk, natakaric in za Skoplje pet delavcev in mlajšega vrtnarja.
Gnezdo nemorale
Maribor, 19. februarja.
Neika hišna gospodinja iz Tomšifeve ulice je te dni prijavila policiji, da stanujeta pri neki stranki kot podnajemnici 231etaa M. Z. im 32-tetoa M. K., ki sprejemata vsak dan moške, večinoma avstrijske železničarje, ki prihajajo do Maribora z avstrijskimi viaikd ter da se potem dogajajo prave pravcate orgije, in to celo tudi v prisotnosti dveh hčerk najemnice, starih 5 in 7 let. Policija je tatootj odposlala v omenjeno stanovanje svoje organe, toda našli so vraila zaklenjena in so le z naporom prišli do cilja ter aretirali obe ženski in še molke, ki so bili pri njih. Vsa zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Skoraj istočasno pa je policija odkrila še drugo tako gnezdo.
Spremembe v železniški službi
Preuvrščeni so v zvaničnika I/III Zorman Franc, administrativni zvaničnik, strojno ode-Ijenje; Drev Valentin, sprevodnik, Pragersko, dosedaj zvaničnika 11/11; v zvaničnika I/IV: Lukančič Franc, obrtnik, kurilnica Ljubljana I glav. kod.; Menart Frančišek, šofer, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Jenko Jožef, obrtnik kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Malovrh Avguštin, obrtnik, kurilnica Ljubljana II -gor. kol.; Štrukelj Franc, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Vrečar Aloijsaij, obrtnik,'kurilnica Ljubljana I glav. tol.; Jančigaj Vinceu-oij, admin. zvaničnik, Ljubljana glav kol., dosedaj zvanički II/III; v zvanička II/II: Novak Jožef, pisarn, zvaničnik, obče odeljenje, dosedaj služitelj, I. skupine; v zvaničnika II/III Šeruga Anion, kretnik, Trbovlje, dosedaj Sluailelj II. skupine.
Stalnost je priznana uradnikom III/IV: Kos Franc, admin. uradnik, progovna sekcija Jesenice; Vovk Frančišek, admin. uradnik, progovna sekcija Novo mesto; Šlefula Anton, nadzornik proge, progovna sekcija Pituj.
Premeščeni so zvaničnika II/III Pevec Alojzij, kretnik, Mirna peč v Novo mesto; Kranjc Anton, sklad, desiar, Rakek v Mirno peč; dnev-ničair Lešnik Viktor, Pragersko v Rimske toplice.
Novo mesto
Osebna vest. Po osmih mesecih plodnega udejstvovanja nas je r ponedeljek zapustil tehnik g. Jovo U rek, in se vrnil na tehnični oddelek banske uprave, od koder je prišel tudi v Novo mesto. Mladi tehnik je bil prvovrstna moč, izvrsten risar, priljubljen v lastni stroki in povsod, kjer so ga poznali. Na njegovo mesto pride od tehniškega oddelka banske uprave na tehnični razdelek pri tukajšnjem sreskem načelstvu g. Jože Slapničar.
Gibanje državnih nameščence v. Te dni je imela okrožna skupina drž. nameščencev v Novem me-itu v porotni dvorani okrožnega sodišča svoj občni ibor, ki «ta ga poselila tudi delegata Zveze drž. nameščencev gg. Lilleg in Stegnar iz Ljubljane. Obravnavale so se stanovske zadeve, glavna razprava pa se je vršila glede nove pragmatike. Izvoljen je bil stari odbor: predsednik prof. Grm, odpreds. sodni nadsvetnik Foerster, tajnik upo-ojenec G. Weble, blagajnik davčni uradnik Podkrajšek, odbornika gg. učitelj Koželj in nadpaz-nik Robas. Isto popoldne so imeli tukajšnji upokojenci v salonu hotela Koklič svoj sestanek, ki »ta se ga gg. ljubljanska delegata tudi udeležila. Poverjenikom za novomeško okrožje je bil izvoljen g. Rudolf Weixler, upokojeni naddavkur.
Poštni avto v torek ni prišel iz Brežic v Novo mesto in zato smo prejeli »Jugoslovana« šele naslednji dan, ker je moral list napraviti radi tega 1* Brežic še dolgo klobaso preko Karlovca v Novo mesto. Prišel je s popoldanskim vlakom in mogel biti šele naslednji dan dostavljen. Zdi se nam, da je bil ta izostanek čislo odveč, ker je bila baje državna cesta iz Novega mesta do Brc-iic popolnoma očiščena in za avtomobile uporabna. Po drugi strani Krke je vozil že v ponedeljek po mnogo slabši cesti avtobus Kos v Krško, istotako je prišel v torek avtobus Klinar iz Žužemberka, le najbolj potrebna proga iz Brežic je izostala. Morda so krivi slabi vozovi. Že opeto-vano smo opozarjali na važnost proge, ki naj bi dobila prvovrstne in mnogo večje avtobuse na razpolago. Da bo rentabilno, je brez vsakega dvoma.
Draga iala. 19-letni pek v kartuziji Pleterje Ivan Slabe se je v šali metal s prijateljem tam nekje v Volčkovi vasi. Pa sta bila nekako enako močna in vsi napori so bili zaman. Slednjič si je Slabetov prijatelj pomagal z zvijačo in spodvil Ivanu nogo, da je fant res padel, ampak tako nesrečno, da si je prelomil obe kosti desne noge pod kolenom. Zdaj leži pri Usmiljenih bratih r Kandiji.
Kamnik
Oddaja prevažanja pošte na progi Kamnik— Motnik. Direkcija pošte in telegrafa bo oddala prevažanje pošte na progi Kamnik—Motnik potom ustnega pogajanja z draženjem navzdol 7. marca ob^ 11. uri dopoldne v pisarni mestne občine v Kamniku. Izklicna cena je 20.000 Din. Natančnejši pogoji so na vpogled pri županstvih In poštah, ki leže v območju te poštne vožnje.
Občni zbor društva hišnih posestnikov se bo vršil v nedeljo ob 3. uri popoldne v restavracijskem prostoru Narodne čitalnice. Na dnevnem redu so poročila funkcijonarjev in volitve novega odbora. Na zboru bo govoril tudi g. Ivan Frelih, predsednik pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov o raznih davčnih zadevah, o kuluku in najrazličnejših gospodarskih vprašanjih. Ker bo vsebina predavanja gotovo zanimala vsakogar, vabimo tudi one hišne posestnike, ki niso včlanjeni v društvu, da se predavanja udeleže.
Samaritanski tečaj Rdečega križa se je pričel v sredo^lS. t. m. Obsegal bo 20 predavanj, ki so razdeljena na sledeče dneve: 18., 19., 21., 24., 26. in 28. februarja ter 3., 5., 7., 9., 12., 14., 17., 20., 21., 24., 26., 28., 30. in 31. marca. Predavanja se prir.no vsakokrat ob 6. uri zvečer v ljudski šoli. Zanimanje za predavanja je znatno in se ga udeležuje razmeroma lepo število zlasti članov reševalnega društva.
Dolenji Logatec
Nenavaden prirodni pojav. V sredo ponoči je okrog, pol	ene ure	nenadoma	nastala	silna ne-
vihta. Bliskalo in grmelo je tako, kakor sc redko zgodi poleti. Nevihta je trajala skoro nad eno uro. Med bliskanjem in grmenjem pa je lilo kot iz škafa. Ko se je nevihta umirila, pa je začel padati-južen sneg, katerega je padlo nad pet cm. Res čuden prirodni pojav, katerega ne pomnijo v tem času najstarejši Logatčani. Sicer je pred štirimi leti ravno na Silvestrovo vladala ravno taka nevihta in je strela užgala popolnoma nov kozolec, katerega niso mogli rešiti, nato pa je padel nad en meter debel sneg. Najbrže bo le res, da je Notranjska,	posebno	I.ogatec,	vrata za	vse mo-
goče vremenske neprilike.
Jubilej.	Dne 16.	t. m., je	obhajal	tukajšnji
supnik g.	Valentin	Remškar	60-letnico svojega
rojstva. Simpatičnemu in dobremu dušnemu pastirju kličemo ob jubileju še na mnoga leta!
Laško
Žen. dr. »Blago srce« javlja, da bo imelo svoj I. redni občni zbor v nedeljo 22. II. t. 1. oh
3.	uri popoldne na šoli.
Trbovlje
Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah ima v nedeljo dne 22. februarja 1931 ob pol 4. uri popoldne v gospodinjski šoli v Tr-bovljah-Vode svoj letni občni zbor. Razen običajnih točk so letos na dnevnem redu volitve novega odbora, ki se voli po društvenih pravilih za dobo treh let.
Zborovanja in prireditve. Danes, 20. februarja
1931	ob 19. uri, sc vrši v društvenih prostorih (Rudniška restavracija) članski sestanek Društva rudniških nameščencev. Razpravljalo se bo o pokojninskem zavarovanju in sklepalo tudi o pristopu k »Samopomoči«.
Krajevni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Trbovljah priredi 7. marca ob 20. uri v Sokolskem domu dobrodelno akademijo.
Sokolsko bratstvo. Kakor znano, je lansko poletje sinček tukajšnjega trgovca g, Požitna, Dušan Požun pri telovadbi dece v tukajšnjem Sokolskem domu težko ponesrečil. Hvalevrednemu prizadevanju zdravnikov in močni telesni konstituciji malega ponesrečenca je zahvaliti, da je po dolgem zdravljenju kljub opasni poškodbi vendarle popolnoma okreval. — Sokol kraljevine Jugoslavije je z ozirom na to, da se je omenjena poškodba pripetila pri telovadbi, odločil naklonili staršem malega Dušana podporo za zdravljenje v znesku Din 4600, ki jim je bila danes nakazana