UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne uro hi stranke so od 10. do 11. dopoldne in pd 5. do C. popoldne vsak daa razen nedelj in praznikov. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : '• • NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K iO’80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za ;' ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ol) pol 11. dopoldne. \ \ . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne iu od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — l.Uiialc iiejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ..... Reklamacijo lista so poštnine proste. ............................ Štev. 392. V Ljubljani, v sredo dne 25. septembra 1912. Leto II. Izseljevanje delavstva. Malomarnost avstrijskih oblasti. Pred meseci se je raznesla po Trstu vest, da Potrebuje solidna in bogata trdka v Ameriki izurjenih, kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Vest so.raznesli agentje, ki bi bili radi nekaj zaslužili. Toda dokler je vest krožila *e od osebe do osebe, ni rodila zaželjenih uspehov. Videč, da na tak način ne gre, so se agentje osokolili in objavili v listih oglase. V ^Klasih je bilo rečeno, da potrebuje neka železniška družba v Acguafria med deželama S. j aolo in Rio de Janeiro v Braziliji 250 poda-jačev (malovarjev). Kdor hoče tja, naj se oglasi v baraki v »Feudo Corenco« (kjer je gledališče Minerva) pri gospodu Amadeo. Tam so delavcem povedali, da gre za zgradbo predora. Po-dajačem bodo plačevali po 7 K na dan, toda v Arneriki bodo vsi najeti delavci še enkrat od družbenega zdravnika pregledani. Kogar bo zdravnik smatral, da ni sposoben za delo poda-lača, temu se bo naložilo drugo delo, pri katerem pa nc bo zaslužil več sedem, marveč le pet '*ron. Kjer so delavce sprejemali, niso zahtevali °d njih nobenega ne zdravniškega, ne drugačna izpričevala. Kdor se je priglasil, je bil ta- sprejet brez vsakoršnih ceremonij. Ko je iz-?,???! za stvar tržaški italijanski konzul, je pohabil vse v Trstu bivajoče italijanske podanike, se obrnejo do njega, preden se priglase za pavedeno ekspedicijo. Res se je obrnilo do '•nenovanega konzula mnogo italijanskih podatkov in tem je konzul odsvetoval sprejem dela V Acquafrio v Braziliji. Polagoma so prišle na dan glede dela v imenovanem kraju mnoge nelepe reči. Naj jih navedemo le nekaj: Gre za zgradbo predora v močvirnatih krajih, v Acquafriji, ki leži med deželama S. Paolo in Rio de Janeiro, so zdravstvene razmere izredno slabe. Voda je slaba, Kuzena. Zaradi tega uničuje žolta mrzlica on-w)tno prebivalstvo. Pred leti se je podalo tja iz Hamburga več sto delavcev, ki so skoro vsi pomrli. Plače so naravnost Škandalozne. Kraj Je silno oddaljen od vsakoršnega središča. Družba vzdržuje svoje policijote, ki ravnajo z delavci prav po srednjeveško. Agent, ki nabira delavce, se skriva, ker je bil že iz enakih zločinskih razlogov kaznovan v Nemčiji na dva-•jesečno ječo in visoko globo, Amadeo, da je le «Je«oy uradnik. ; obbistfeba<> znano tržaški redarstveni ka, da’bi nronrJVlapravi!a naJmanišega kora-njenih v k m1..3 nabiranje delavcev, name-kaznln c« • ^'.hjansko človeško klavnico. Iz-t„di mnn d'’ da ne i§čejo le 250, -marveč siofir«, • .' delavcev, ako se dobe. Po-sn . v.anle italijanskega konzula in agitacija, ki nrJ° .^vi-sjii italijanski sodrugi v to svrho, je liin. ^,c ’ da *e bilo nazadnje le 10 do 15 ita-av t •• delavcev, ki so se dali prepričati. Za ven -llske delavce, ki so bili skoro sami Slo-bpnn1’ ,in pa ^ Črnogorce se ni zmenila no-i a oblast. Preostalo ni torej nič druzega, ka-)r da započno slovenski socialistični delavci veliko agitacijo proti sprejemu dela v imenovanem kraju. Policija pa bi bila prav rada še Ovirala to plemenito delo naših sodrugov. Da Jii nastopila proti našim sodrugoni, ki so agi-"ali vsak dan v Findo Coroneo pred nosorn j^Kentu, je vzrok samo dejstvo, da se je zbala škandalov. Ampak zdi se nam, da ni dovolj za naše oblasti, ako se omejujejo pri takih prilikah le na to, da ne ovirajo preveč agitacije delavcev proti človeški klavnici. Ako je čutila italijanska oblast dolžnost, da pojasni svojim podanikom stvari in jim odsvetovala, naj se nikar ne izročajo v nečloveške roke brazilijske železniške družbe, je pač vedela, zakaj. Enaka dolžnost pa je zadevala tudi tržaško redarstveno oblast. Toda kaj pravimo? Za naše oblasti je važnejše opravilo to, da skrbe za red, kadar ga ne namerava nihče kaliti. Da skrbe za to, da ne nosi nobena punčka rdeče kape, bele bluze in zelenega krila. Delavsko življenje, ki je s takimi ekspedicijami spravljeno v največjo nevarnost, za to se ne meni nobena avstrijska oblast. V dobi, ko so začeli angažirati delavce, je imela tržaška policija preveč skrbi, da se ne bodo vršile protievharistične priredbe. Saj je dobila ta ukaz z Dunaja in ga je morala vestno vršiti, čeravno ni imela pri tem nobenega truda. Enako kakor avstrijski, so bili prepuščeni svoji usodi tudi črnogorski delavci. Vemo, da se delavci niso podajali radevoljno v Ameriko. Beda in revščina jih je gnala. Črnogorcem je bilo sploh vseeno, kam jih peljejo. Reveži so le želeli, da se jih spravi enkrat na parnik, da bodo tam zavžili kaj gorkega. Toda vse to ne opravičuje malomarnosti avstrijske oblasti. Najstrašnejša beda ne more opravičiti izkoriščanja, kakor so ga deležni delavci- pri imenovanem delu v Braziliji. In ako so delavci vsled bede prisiljeni, da gredo tja, mari ni dolžnost oblasti, da poizvedo, za kaj gre, in da stvar pojasnijo delavcem? Treba bo pač poskrbeti za posebno varstvo izseljencev. Saj so dosegle druge države, zlasti Italija, v tem oziru prav lepe uspehe. Kaj ni našim oblastim nič mari življenje avstrijskih podanikov? Posledice militaristične blaznosti. Vojna uprava živi že nekaj let sem v militarističnem deliriju. Nje edina skrb ie oboroževanje in zopet oboroževanje na suhem in na morju. Med tem, ko so učinki kartelne in agrarne politike stopnejavli draginjo živil do neznosnosti je bila anektirana Bosna in Hercegovina in je šlo pol miljarde kar- brez pokritja in dovoljenja. Potem so prišle velikanske zahteve za vojsko in mornarico, ki so jih delegacije najprej proglasile za neizvedljive, ki so jih pa v odločilnem trenotku vendar s patrioti-čnim navdušenjem sprejeli. Vse je šlo na kredo. Komaj je bil vojni minister svoj plen spravil pod sreho, je že rmstopl po plaščem brambne reforme z novimi zahtevami, ki so bile izpolnjene. Brambna reforma je bila komaj uzakonjena pa so se že oglasili Skodovi akcionarji in izdali avstrijskim narodom radostno vest, da bodo smeli v kratkem zopet plačevati ; v najbližji bodočnosti bo treba novih velikanskih izdatkov za artilerijo, za havbice in za nove, jeklene topove. Sicer je za enkrat vse te bodoče izdatke prevzelo na svoj riziko privatno podjetje. Končno jih bo plačalo pa le ljudstvo z obrestnimi obrestmi vred. Po tem rekordu v vojaških izdatkih, ki 1 bodo kakor vsa znamenja kažejo, še od leta do leta večja, pa si predočimo dejstvo, da je itak brez tega eno desetletje že pravcata suša v državni blagajni in je že več nego pol tucata vlad, ki so prihajale 'in odhajale, označevalo finančno, reformo za najnujnejšo državno nalogo. Finanči ministri so izdatke za nevojaške namene neprestano krčili, državni uradniki, učitelji, državni sluge in železničarji morajo stradati in socialno zavarovanje za delavce, ki se jim je obetalo že v prestolnem govoru leta 1907. in se označevalo za prvo in najvažnejšo nalogo avstrijske zakonodaje, visi danes še v zraku, — vse to se zapostavlja, samo da se ustreza nenasitnim željam militarizma. Med tem pa si pomaga finančni minister s tem. da postopajo davčne oblasti proti mestnim davkoplačevalcem s tako strogostjo in brezobzirnostjo, da je naravnost neznosna. Veleagrarcev, ki znajo svojo kožo varovati, se država seve ne upa prijeti. Teh krogov se vlada še najbolj boji. Njih patriotizem pač ne sega tako daleč, da bi. za to, za kar se sicer pri vsaki primerni in neprimerni priliki navdušujejo, tudi kaj plačevali. Zato pa mestne davkoplačevalce, pred-vseiu delavce čim najbolj privija, da se državni dohodki umetno nekoliko pavečajo. Pa tudi to zvišanje davkov ima svoje meje. Meščanske stranke, ki so se obnašale zmerom kot poslušne dekle militaristične blaznosti sedaj uvidcvajo, da bo treba po patriotičnih orgijah na zadnje ugriznti tudi v kislo jabolko finančne reforme. Ker se pa agrarci z rokami in nogami branijo, da bi vzeli del novih bremen nase. bodo pač zopet mestni prebivalci, pied-vsem pač delavci tisti, ki bodo plačali račun. če pa pod davčnimi bremeni zdihujoče ljudstvo misli, da pride potem vendar enkrat tudi čas za uresničenje njegovih želja. Čas za ljudske potrebščine, se seveda kruto moti. Naši dolgovi in pa potrebščine militarizma so med tem tako visoko poskočili, da bo najobčutljivejše zvišanje davkov, takoj zopet izčrpano iti da bo za ljudske potrebščine prav malo ostalo. Militarizem, ki je na račun še nerešene finančne reforme od meščanskih strank Itak že dobival neprestano predujeme, bo vire finančne reforme zopet posušil. Kadar bodo državni nastavljenci in učitelji prezentirali svoje račune, takrat gotovo ne bo več nobenega denarja. In kadar 15oqo delavci izjavili, da ne morejo več dalje čakati, iu da naj se vendar enkrat uresniči njihova stara zahteva po socialnem zavarovanju, jim bo finančni minister kazal svoje prazne žepe. Militarizem je postal pri nas pač alfa in omega vseh državnih, skrbi, ne samo, ker hočejo tako reprezentanti države in pa vojaška uprava, temveč ker so meščanske stranke tako hlapčevske. da žrtvujejo zadnji ljudski vinar, samo da se pred mogočniki te države lahko postavljajo s svojim patriotizmom. Med njimi je izbruhnila naravnost konkurenca o vprašanju, kdo bo zmožen delati najblaznejšo in najpogub-nejšo politiko. Volilci pa so nezavedni dosti, da to politiko s podpiranjem meščanskih strank še pospešujejo. Posledice se pokažejo kaj kmalu. Draginja in velikanski militaristični izdatki, zmanjšan zaslužek in visoki davki, te reči ne gredo skupaj in dovedejo končno tudi največje slepcc do spoznanja, da pomeni avstrijska politika samomor. Že predolgo se ljudske sile izrabljajo in kmalu bodo tako izrabljene, da bo katastrofa neizogibna. Za plačevanje je treba zaslužka, napredka in pravega pogleda v bodočnost. V Avstriji imamo v izobilju samo neumnost in militaristično blaznost. Rdeči torek na Holandskem. DEMONSTRACIJA ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLILNO PRAVICO. Pretečeni torek je holandsko delavstvo zopet demonstriralo za splošno in enako volilno pravico. 2e na predvečer »rdečega torka« so bili po vseh večjih krajih shodi in demon-stracjski obhodi. Ko pa je napočil rdeči torek, so iz vseh delov dežele pripeljali posebni vlaki može in žene, ki so hoteli v Haagu de-mnstrirati za splošno, enako volilno pravico. Na prostranem športnem prostoru »Houtrust« je bila velikanska manifestacija, na kateri je govorilo dvanajst sodrugov zbranim množicam, ki so štele 30 do 35 tisoč delavcev in delavk. Vsi so obravnavali enako in splošno volilno pravico za moške in ženske in vsi so priporočali kot sredstvo v dosego te zahteve veliko stavko. Po končanih govorih so odšli zborovalci v desetih oddelkih z velikanskega prostora. Vsak oddelek je vodil član strankinega odbora. Oddeki so korakali po ulicah in cestah, kjer stanuje »gospoda«. Vsi so korakali pred parlament. Tukaj je bil pripravljen demonstrantom lep sprejem: korakali so skozi špalir policajev in vojakov. Delavci so peli in korakali dalje, govorniki so šc enkrat tukaj razložili delavske zahteve. V prestolnem nagovoru, s katerim je bilo otvorjeno parlamentarno zasedanje, obljub uje vlada, da bo še v teku letošnjega leta predložila. načrt za izpremembo ustave. Holand. proletariat bo moral pač zelo pazno zjtsledovati vse vladne predloge, ker o holandski vladi je znano, da je »krščanska«. Nezaslišana brutalnost Posledice rudarske stavke ob Ruhri so bile raznovrstne. S stavkujočimi so uganjali najhujše nasilnosti. Tudi naslednj slučaj Je eden tistih, ki mora zbuditi splošno razburjenje med ljudmi, ki so si ohranili le šc iskrico čuta pravičnosti. V teku stavke tudi avstrijski delavec Zu-ber ni delal. In tedaj se je zgodila stara stvar. Doma se je sprl s stavkokazom Sakrzevvskim. Ta je letel na policijo in ovadil, da je Zubrova žena klicala »fej«. Stavkokaz se je pozneje sam kesal svoje denuncijacije; prosil je sodnega predsednika, naj zatoženca ne kaznuje prehudo. Zuber je bil nato obsojen na globo 20 mark. Ampak usoda naglo jezdi. Policija ie odredila na podlagi te obsodbe izgon vse Zub-rove družine, ki šteje enajst oseb!! Imenitni kulturni dokument se glasi: »Krajevna policijska oblast. Horstemscher, 21. avgusta 1912. S tem se izganjate obenem s svojimi domačimi in sicer svojo zakonsko ženo Marijo Zuber roj. Meister, in s svojim otroci a) Ivanom, rojenim 28. marca 1899, b) Jurijem, roj. A- K. OREEN: Sosedov dom. (Dalje.) Ker ste večkrat videli gospo Van Bur-’dob o^0' pozna^ po zunanjosti prav Seveda, kakor pozna človek vsakogar, s komur se v družbi večkrat shaja. — Ali so bili njeni lasje svitli, ali rjavi? Rjave lase je imela. Ali so bili tem podobni? Jenki «^ner le Pokazal koder, ki ga je bil umor-jenki odrezal zdravnik. sed P?’ prec,ej Podobni. — Glas njegovih be-tranil. Popolnoma miren, toda svojega no- PopolnoVaamS"ia Fra"klin VCndar ni mogcl OKleri7iiQlS1>°d Bafnam’ a,i ste si natanko ^ga očefa?10’ ,e umorjena v hiši Va- — Da!* ne~ Ali s*e P*™" na lljeni Postavi v sploš-kol? na dobro ohranJemh delih telesa karovo? VaS spominia na Kospo Van Burna- 'dobnT na prvi p°£led se mi je zazdela po- S to izrecno izjavo je bilo končano njegovo zasliševanje. Potem so primerjali pisavo gospe Howard Van Burnam z ono gospe James Pope. Zaključek je bil ta, da je prav lahko mogoče pisala obe pisavi ena in tista roka; seveda tega ni bilo mogoče dognati z gotovostjo, ker je bila ena pisava preveč popačena. Toda o tej točki se sploh niso zedinili. Drpni A1' ste 1)0 natančnejšem opazovanju iz-F t,S-V0,e mnenje? Drenla*? in ^an Burnam je gledal nekoliko Som - -J5"'?’ vendar pa je dejal z odločnim gla-ltga' *ega ravno ne morem reči. Toda mo-^ Je n!i3 .H^smete smatrati za merodajno ^znal ! dostavil: — Nisem tako natančno na‘ zene svojega brata. ne^v;°r1°,tniki bodo t0 vpoštevali. Najvaž-na^LS1 sedaj ,radi Yede,i’ ie: Ali ste opa-^lepatf^?tu “morjenke kaj, iz česar bi se dalo ^nama. to ni b',a sopro^a Howarda Van ^ tacega nisem videl. Trinajsto poglavje. Oseba, ki je v naslednji noči stopila pred hišo Van Burnamovih z voza in odšla v hišo, mi je bila tako popolnoma neznana, da sem legla k počitku z upanjem, da se identiteta sploh ne dožene. To sem povedala tudi gospodu Grycu, ko je prišel naslednje jutro k meni. Vznemirilo ga ni prav nič, in prosil me je le, naj še enkrat poizkusim. Bila sem pri volji in nato je takoj odšel. Ob desetih sem bila že zopet pri obravnavi. V dvorani je bila velika gneča, a navzoči so bili povsem drugi ljudje koj prejšnje dni. Samo porotniki so ostali isti, in vsi dvanajsteri so se mi zdeli kakor stari mijatelji. Prvi je bil zaslišan Howard Van Burnam. Ko je brezskrbnega obraza in neprisiljenih kretenj stopil pred kornerja, je splošna pozornost dosegla vrhunec. Samozavestni nastop Howar-dow ni ugodno vplival na sodnike. T>»da zato se ni menil in popolnoma mirno je odgovarjal na kornerjeva vprašanja, precej različno od svojega očeta in svojega brata, ki sta razburjena stala v ozadju. Korner je opazoval Howardh najprvo, potem je šele začel z izpraševanjem. Vprašal ga je, če je videl žensko tTuplo, ki je bilo odkrito v hiši njeeovega očeta pod omaro. Howard je pritrdil. — Ali ste mrliča spoznali? Mislite, da je truplo Vam znane osebe? — Tega ne mislim. — Ali ste kaj čuli o svoji ženi, odkar Vas je zapustila? Ne! — Ali ni Vaša žena podobne polti kot umor-jenka? — Moja žena ima prav belo polt in rjave lase. Toda to velja o mnogih ženskah, in samo na to se identifikacija ne more opirati. —- Ali niste odkrili nobenega drugega manj splošnega znaka? Ali ni Vaša žena vitka in lične rasti kakor umorjenka? — Moja žena je vitka in Učne rasti. Toda to vendar ni nič izrednega. — Vaša žena ima vendar brazgotino? — Da! — Na levem gležnju? — Da! — Ali nima umorjenka prav take brazgotine? — Tega ne vem! Rekli so mi, toda za stvar se nisem zanimal in brazgetine niti nisem pogledal. — Zakaj ne? Ali se Vam ni zdela ta sličnost čudna? Mladi mož je nagubančil čelo. — Nisem imel vzroka misliti, da bi bila ta žrtev krutosti tujega človeka moja žena; zato me ni prav nič vznemirila sličnost. — Torej niste imeli vzroka meniti, da bi bila umorjenka Vaša žena? — je ponovil komer. — Ali pa ste imeli vzrok misliti da ne more biti Vaša žena? — Da! — Povejte nam ta vzrok. — Imel sem še celo več vzrokov. Prvič bi moja žena nikdar ne oblekla obleke,^ kakor so jo našli na umorjenki. In drugič ne bi šla nikdar ob uri, ki jo je navedla priča, sama s tujim možem v tujo hišo. — Z nobenim moškim? — Razen z menoj, to je obsebi umevno. A jaz je nisem peljal v Orammercy Park, in tako mi pove dejstvo, da je umorjena ženska prišla v spremstvu moža v neobljudeno hišo, da ne gre za mojo ženo. — Kdaj ste se zadnjič ločili od svoje žene? — V pondeljek zjutraj v Haddamu. — Ali ste vedeli, kam se odpelje Vaša žena? — Da! — Kam pa se je odpeljala? — V New York, kjer je hotela govoriti z mojim očetom. — Vaš oče vendar ni bil v New Yorku? — Vsak čas sc je imel vrniti. Parnik, s katerim se je bil odpeljal iz Southamptona, je imel dospeti v torek. — Kaj je hotela Vaša žena od Vašega očeta? Zakaj se je ločila od Vas, da bi govorila z Vašim očetom? — Teh misli je bila! Uverjena je bila: če jo oče nepričakovano zagleda in ž njo govori, jo prizna za snaho. — In Vi ste se bali, da preprečite s svojim spremstvom ugoden izid tega razgovora? — Nc, zakaj dvomil sem, da sploh pride do takega razgovora. Njenih načrtov nisem odobraval in nisem hotel da bi kdo mislil, da se strinjam z njimi, vsled tega je nisem spremil. — Ali ste zato pustili svojo soprogo amo v New York? — Da! — Zakaj ste ji potem sledili po petih urah? — Bil sem nemiren. Tudi sem hotel videti svojega očeta. Moja navada je, da hipne svoje sklepe izvršim, in tako sem tudi tisti dan sledil svojemu nagonu in se odpeljal za svojo soprogo. — Ali ste vedeli, kje je nameravala Vaša žena prenočevati? — Tega nisem vedel. Mnogo Ima znank v. mestu in sem si mislil, da poišče eno teh, kakor Jo je v resnici poiskala. — Kdaj ste dospeli v New York? Pred desetimi? Da, nekaj minut pred 'desetimi. — Ali ste iskali svojo soprogo?^ — Ne. Šel sem naravnost v klub. (Palje.) » 19 marca 1900. c) Cecilijo, roj. 1. junija 1901, d)'Antonom, roj. 23. avgusta 1902, e) Marijo, roj. 27. novembra 1906, f) Francetom, roj. 0. maja 1908, g) Jožefom, roj. 8. novembra 1909, h)Ano, roj. 28. novembra 1910, iz pruskega državnega ozemlja in se pozivate na podlagi zakona o policijski upravi 11. marca 1850 m zakona o splošni deželni upravi z dne 30. julija 1S83, da v teku dveh tednov po sprejemu tega zapustite prusko državno ozemlje, drugače se kaznujete z denarno globo 30 mark, na mesto katere stopi petdnevni zapor, če je ne morete plačati. Obenem opozarjamo Vas in Vašo družino na § 361., odstavek 2, državnega kazenskega zakonika po katerem se kaznuje z zaporom tisti, ki se povrne brez dovoljenja, ko je bil izgnan iz zveznega ozemlja ali iz ozemlja katerekoli zvezne države. Uradnik: Kranefeld.« Če beremo kaj takega, nam zastaja kri v žilah! Z največjimi obeti so spravili tega ubogega delavca v službo rudniškega kapitala. Ko izbruhne stavka, mož noče biti izdajalec nad svojimi tovariši. Denuncijacija vsled malenkostnega dogodljaja pa zadostuje, da je ubogi rudar najprej kaznovan in potem izgnan. Mož, žena, osem nedoraslih otrok! To jih je šele deset. Zdaj pa se mora napraviti poseben uradni ukaz še za zadnjega otroka, ki je bil rojen 29. marca 1912 in na katerega je bila policija pozabila. V čast krščanstva in v ugled države! Sodrugi zaupniki Kolodvorskega okraja. V zmislu sklepa zadnje konference bo jutri v četrtek ob 8. zvečer agitacijski sestanek »pri Levn«. Na sestanku poročata sodr. A. Kristan in Bartl. Udeležite se tega sestanka zanesljivo in polnoštevilno. Nihče naj ne manjka! Ljubljana in Kranjsko. — Naročnikom »Zarje«. Založba »Zarje« bi rada, da bi se »Zarja« kar najbolj razširila po Slovenskem. V prepričanju, da je »Zarja« dobro urejevana, da je v vsakem ozirn potrebna za razvoj delavskega gibanja po naših krajih in da je tudi izborno orožje delavskemu razredu — se obrača založba »Zarje« na vse naročnike s prošnjo, naj jo podpirajo v njenem stremljenju, da se podvoji oziroma potroji dosedanje število naročnikov. Podpora naročnikov je možna na več načinov, n. pr. da list priporočajo v krogu svojih znancev in prijateljev, da sempatja sporoče iz svojega kraja važno novico itd. To se seve lahko vrši neprestano — od dne do dne, od meseca da meseca. Za sedaj pa bi prosili cenjene naročnike samo za to-le: vsak naročnik naj še ta te-ondeljek ponoči po Poljanski cesti stražnik napovedoval poTirTp sko uro, sta pred njim pritekla dva mlada pujska in krenila naravnost v neko gostilno. Gostilničar, kakor gosti so sicer začudeno pogledali nova došleca, a so tudi takoj opazili, da sta iz »boljše hiše«. Mesto, da bi začela razgrajati, sta šla takoj h gostom, kateri so imeli z njima najboljšo zabavo, dokler ni prišel hišni hlapec in oba dezerterja spravil v hlev. V torek zjutraj pa je prišla po uhajača služkinja in ju odgnala nazaj v Streliško ulico, odkoder sta pobegnila. — Izgubljeno in in najdeno. Izgubila je kuharica Marija Kunstkova denarnico, v kateri je ostanem pri življenju in ti nimaš nič proti temu. služiti tebi kot najzvestejši suženj, in moji sinovi naj store enako. Odpusti mi. Kralj se je zelo veselil, da se mu je tako lahko liosrečilo napraviti iz svojega sovražnika prijatelja; ni mu le odpustil,, ampak je tudi obljubil, da mu vrne njegova posestva. Tudi mu bo poslal svoje sluge in svojega zdravnika. Ko se je potem ločil od ranjenca, je kralj stopil na prag in njegove oči so iskale pusčav-nika. Pred svojim slovesom ga je hotel še zadnjič prositi naj mu odgovori na vprašanja. Puščavnik je bil zunaj pri svojih gredah, kjer je po kolenih se plazeč sadil semena v zemljo. Kralj se mu je bližal in dejal: »Zadnjič te prosim modri mož, odgovori mi na moja vprašanja.« »Ampak saj si že dobil odgovor,« je dejal puščavnik. dočim je. čepeč na svojih suhih nogah, od spodaj navzgor gledal h kralju, ki je stal pred njim. »Kako sem dobil odgovor?« je vprašal kralj. »Torej poslušaj!« je dejal puščavnik. »Ce bi včeraj ne bi imel sočutja z mano slabim možem, če bi ne bil namesto mene prekonaval teh gred. ampak bi se bil sam vrnil, tedaj bi te bil ta mož, tebi sovražni mož napadel, in ti bi moral bridko obžalovati, da nisi ostal pri meni. Torej je bil zate ravno pravi čas, da si prekopaval grede, in jaz sem bil zate najvažnejši človek, in najvažnejši posel zate ?e bil ta. da si meni storil dobro. In pozneje, .\0 ie oni priletel, je bil ravno pravi čas, da si mu stregel kajti če bi ne bil obvezal njegove rane, tedaj bi bil umrl, ne da bi se bil s tabo sprijaznil. Torej je bil najvažnejši človek in kar si mu stori, je bilo najvažnejše opravilo. Zapomni si torej, da je le en sam važen čas, ki moramo paziti nanj: sedanjost, in sicer je najvažnejši zategadelj, ker le trenotno razpolagamo s samimi seboj; najvažnejši človek pa je tisti, ki nas z njim ravno tisti čas privede usoda skupaj, ker nikdar ne moremo vedeti, ali bomo imeli kdaj še s kakim drugim človekom °Pi?“ viti; in najvažneje opravilo je — dobro storiti temu človeku, ker je človek samo ta ta name® poslan v življenje. ... ^ • imela manjšo vsoto 'denarja, dva ključka in zlato ovratno verižico. — Delavec Valentin Kmete je našel kos kotenine. — Mestna ubožnica Marija VVolmutova je našlo zastavni listek, na katerem so bili zastavljeni zlati uhani. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je splošno jako ugajal. Pathejev žurnal je velezani-tniv. Kratka ameriška drama »Hrabrost pošta-rice« kakor tudi dvodejanka »Bosonoga plesalka« sta prve vrste. Na koncu je velekomični film z Maksom Linderjem »Boksar iz ljubezni«, ki vzbuja mnogo smeha. V petek »Tyrtaos«, Urama v barvah. Štaiersko. — Hrastnik. V nedeljo 29. t. m. bo javni ljudski shod pri Fr. Erženu z dnevnim redom: 1. štirinajstdnevna plača ter službeni red. 2. Politični položaj. Poročata ss. Anton Kristan iz Ljubljane in Karel Malovrh iz Hrastnika. — Vsi rudarji iz Hrastnika, Ojstrega in okolice se pozivajo, da se shoda zanesljivo udeleže. Shod se začne točno ob 3. popoldne. — Konzumno društvo rudarjev v Hrastniku prav lepo prospeva. Število članov se množi, čimprav gotovi krogi že ne vedo, na kakšen način bi radi škodovali delavski zadrugi. Tudi fili-iala se je obnesla. Zal le, da je v pretesnih prostorih, da se ne more razviti tako kot bi bilo potreba. Konz. društvo rudarjev v Hrastniku pa bo z dosedaj sklenjenimi preuredbami nedvomno povečalo svoj dosedanji delokrog. Goriško. — Okrajna organizacija v Gorici je imela svojo konferenco v nedeljo 22. t. m. v prostorih Delavskega Doma v Gorici. Konference so se udeležili zastopniki vseh okrajnih organizacij. Splošno in računsko poročilo okrajne organizacije za dobo od 2. julija do 31. avgusta 1912, ki je je podal sodrug Štolfa, je bilo odobreno. Nato je poročal sodrug H. Tuma o gospodarskem in političnem položaju v deželi. Na kratko Se je dotaknil poloma Trgovsko - obrtne zadruge, premembe pri narodno - napredni stranki in načina kako klerikalci izkoriščajo take momente v svoje politične svrhe. Izvajanja sodr. dr. Tume so napravila na zaupnike najboljši vtis. Končno se je razvila kratka debata o tem Predmetu, katere so se udeležili sodrugi Srebrnič, Komauli, dr. Tuma in drugi. V odbor okrajne organizacije so bili izvoljeni sledeči sodrugi: ‘Alojzij Štolfa iz Gorice, Mihael Markič iz Pod-gore, Ivan Cotič iz Savodenj, Ivan Arčon iz Vrtojbe. Za Solkan se je prepustilo ondotnim sodrugom, da si izbero iz svoje srede enega Slana v odbor okrajne organizacije. Konferenca se je zaključila ob pol 1. popoldne. Istra. — Deželnozborske volitve za puljsko oko- "®o. Dne 29. t. m. bo nadomestna deželnozbor-|ka volitev za puljsko okolico. Ker istrski de-a*i- ! *bor itak ni več daleč do razpusta, se soci-istj> puljski okolici topot ne udeleže volitev, fo^ška stranka bo imela najbrže dva kandi-ri?lf ’ °ftcie,nega v osebi g. Štihoviča in morna-' e£a v osebi g, Favettija. Ta volilni okraj je *°ittpromisu slovanski in bi torej Italijani ne JiiW kandidirati; kljub temu postavijo tudi Ita-Jani svojega kandidata. Trst. i °dbor jugoslovanske socialno- aemokraticne stranke ima nocoj ob pol 9. vazno izredno sejo. — Pevce »Ljudskega odra« opozarjamo Ponovno na jutrišnjo pevsko vajo v gostilni International« ulica Boccaccio 25. Nihče naj ne manjka. . —- Barkovlje. Pretečeno soboto se je vršil Pfjnas v gostilni »Alla Riviera« zaupen sesta-Pek. na katerem se je razpravljalo o potrebi kulturne organizacije, ki naj se ustanovi v Bar-Kovljah. Sestanku je predsedoval sodrug Go-V .Obširno je pa poročal o važnosti razno-' rstnih delavskih organizacij in o posebnih na- n!f±Hkultlirnih društev s«dr. Regent. Kakor 'delavci’ onriw?e moramo tudi barkovljanski skih organizacij 7&esne.iše. saPost?jnih deIav* loea iskati c+ i!o Vcl nimal° nobenega raz- momn nnJL ^ u potniki. Nasprotno imamo povoda dovolj, da gremn nnnrpi snmn- stojno m po ravni poti. Ta samostojnost na ne donaša velikih koristi le delavcu, marveč tudi iVsemu tržaškemu slovenskemu ljudstvu. Le Pogumno, ponosno in zavedno delavstvo je v stanu izvršiti težavno delo v kulturni in socialni napredek našega ljudstva. Kakor smo samostojni P0ysod, tako si moramo ohraniti samostojnost tudi na kulturnem polju. Poleg kulturne organizacije ie priporočal sodrug Regent udi politično in zadružno organizacijo. Naj-oo j je pa potrebna kulturna in je zato naša »oižnost, da ustanovimo najprej najpotrebnejšo. Poleg vsega je pa priporočal tudi agita-S'jo za našo »Zarjo«, k je danes edini slovenski ^eiavski dnevnik. Po kratki razpravi se je izmolil odbor, sestoječ iz petih sodrugov ki JJtio nalogo pripraviti vse potrebno za ustalitev delavskega izobraževalnega društva, lato S0dr. Golouh zaključil zborovanje, iz- azajoč željo, da bi obrodilo tudi to naše delo °b'Io sadov. f... Narobe Katon. Včerajšnja »Edinost« je frjVavda člančič, ki bi bil rad grozovito duho-h»f* • i^il izredno rad pripomogel diskrediti- kft/ it«!? dern°kracijo, ki pa ni bil drugega lihJfnfi"? nvrg-°dno izpričevalo kranjskemu x Najprej nasi primerja »Edinost« - H? Javne morale v sta- mSWjSimu ',n se potemjezi. da očitamo nasprot-^im ^slancem grehe, kakcih da so polni fcarad^? P°slanci’ katerim Pa da ne beremo Mlemi tega Posebnih levitov. Neusmiljeno da Zarito0 nasprotnikih poslancih, kadar za-rečem^Voi9 Poslansko dolžnost, nič pa da na$im, kadar te dolžnosti zanemar- jajo. Celo veseli da smo, alco je kak naš poslanec s svojo malomarnostjo oškodoval delavce. Tako da se ravnamo tudi sedaj, ko je Etbin Kristan zapustil interese delavstva v ljubljanskem mestnem svetu in se podal v Ameriko. Potem pa »Edinost« nadaljuje tako: »Seveda ne mislimo mi kaj očitati gospodu Kristanu. Zato nimamo mi ne pravice ne vzroka. Samo vprašali bi socialnodemokratične Ka-tone — ki so tako neizprosno strogi proti drugim — vprašali bi jih: Kdo bo pa v teh mesecih branil koristi ljudstva v ljubljanskem občinskem svetu?! Ne le, da socialisti molče napram Kristanu, ko pušča koristi ljubljanskega delavstva brez obrambe, oni se celo vesele nad to Kristanovo ekspedicijo v Ameriko.« Tako je napisala »Edinost«. Prosimo: Kristan je edini socialistični zastopnik v ljubljanskem občinskem svetu. Ako gre v Ameriko, »kdo naj brani interese ljubljanskega ljudstva,« ko ni v mestnem svetu nobenega socialističnega mestnega svetovalca? »Edinost« ne pozna nobenega drugega svetovalca, ki bi bil sposoben vršiti to, kar vrši Kristan. »Edinost« ve, da ne liberalni, ne klerikalni zastopniki v ljubljanskem mestnem svetu ne zastopajo koristi delavstva. Zato pravi »Edinost«, da so vsled Kristanovega odhoda v Ameriko koristi ljubljanskega delavstva brez obrambe. Res, lepšega izpričevala ne bi bila mogla izpostaviti kranjskim liberalcem. »Edinost« je nezmotljiv narodni evangelij. In ta evangelij pravi, da so le socialni demokratje sposobni varovati interese delavstva. To izjavo tržaške »Edinosti« jemljemo na znanje in jo bomo ob priliki porabili. Ampak ako niso liberalci sposobni varovati koristi delavstva, ako je liberalna stranka burr Žvazna stranka, potem je ta stranka protide-lavska, potem je protidelavsko vse. kar izhaja iz te stranke. Torej je tudi novoustanovljena narodna socialna zveza, ki je liberalna organizacija, protideUv. ..va? C^mu pa potem podpira »Edinost« to liberalno, ergo^fcrot^elavsko narodno- socialno zvezo? Ako jo »Edimw ^->4-pira, je torej »Edinost« sama tudi protideiaV-ska. Tisti »prijatelj« delavstva, ki je hotel vršiti posel Katona v socialistični stranki, naj bi se bil raje potrudil pred svojim lastnim pragom. Sam prizna, da nima niti pravice niti povoda očitati kaj Kristanu. Čemu bi mu bil pa rad očital. Pri svojih pa ima dovolj pravice in dovolj vzrokov vršiti posel varuha stroge narodove morale. Naj ga vrši! Ni treba, da bi izlival svojo jezo na socialiste, ako niso liberalci sposobni varovati delavskih interesov. Ni treba niti, da nam očita, čemu se neki bavimo z nasprotniškimi poslanci, kadar ne vrše svojih dolžnosti. Mi imamo pravico, dolžnost in tudi dovolj vzrokov, da se bavimo z malomarnostjo nasprotniških poslancev in sicer zaradi tega. ker so malomarni le tedaj, kadar se gre za delavske in splošne ljudske koristi. 1,000.000 vinarjev :: za tiskovni sklad „Zarje“ :: -- 43. izkaz:__________ Vesela družba pri Mescu 110-vin., Pavla Malovrh v Hrastniku nabrala 126vin., dva neimenovana 22 vin, Oto 20 v., pri .Vinski trti'* !34 vin., na konferenci pri .Levu' 700 v., ob priliki odhoda sodr. Maherja v Ameriko omizje Jeseniških sodrugov 800 vin., Slanovc za izgubljeno stavo 100 v, na veselici .Vzajemnosti* v Rakovici po sodrugih Dolinar n Tonja 248 vin., v nabiralniku pri Petriču 323 vin., vesela družba pri Mescu 71 vin., Batič Franc sv. Peter pri Gorici 200 vinarjev. Skupaj 212097 + 2854 = 214951 vin. Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico in izkazuje v „Zarjl“ sodrug Viktor Zorc tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6 H. nadstropje. Neprevarljivo zna- H100J0 dobre kakovosti »pravega : Franckovega: pridatka za kavo* so tako mnoge ponaredbe, vsled česar naj se pri nakupu natančno pazi na podpis in tovarniško znamko „ka-vin mlinček". Tovarna v Zagrebu. Zadnje vesti. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Delovni program. Dunaj, 25. septembra. Pod predsedstvom delegacijskega predsednika Doberniga in v navzočnosti zunanjenga ministra, ministrskega predsednika, vojnega ministra, skupnega finančnega ministra in poveljnika mornarice grofa Montecuccolija je bil včeraj razgovor načelnikov in poročevalcev odsekov o delovnem programu delegacije. Določilo se je, da se je sešel včeraj finančni odsek v svrho izvolitve načelnika in posameznih odsekov, danes se snide vojni odsek pod predsedstvom dr. Šušteršiča. V četrtek ob 10. dopoldne začne pod predsedstvom poslanca dr. B&rnreitherja odsek za vnanje zadeve svoja posvetovanja. Prihodnji teden se sestane bbsanski odsek pod predsedstvom grofa Nostica. Meritorne plenarne seje se začno v ponedeljek 7. oktobra. Delegaciji nameravata zborovati do srede oktobra. Prestolni govor. Dunaj, 25. septembra. Včeraj je nagovoril S”ar3a pfi sprejemu delegacijski predsednik uonernlg. v odgovoru je cesar povdarjal potrebo, da se ohrani na Balkanu mir In status quo. Povdarjal je, da so stiki Avstrije s sosednimi državami trajnega prijateljskega značaja. Presto m govor se je tudi dotaknil letošnjih novih militarističnih zahtev in menil, da so omejene na tisto mero, ki se vjema s finančnim položajem obeh držav. Plenarna seja. Dunaj, 25. septembra. Avstrijska delegacija je imela včeraj v navzočnosti ministrskega predsednika, vojnega ministra in poveljnika mornarice plenarno sejo, na .dnevnem redu katere so bile nadomestne volitve v odseke. Vložene so bile razne interpelacije. Med drugimi so interpelirali sodrugi Ellenbogen, Plttoni in Schuhmeier vojnega ministra zaradi nabiranja stavkokazov za tovarno vagonov v Nessel-dorfu, ki se je godilo s pomočjo poveljstev armade in domobranstva; sodruga Nemec in Tušar sta tudi vložila v isti zadevi interpelacijo na vojnega ministra. Ko so se izvršile nadomestne volitve v odseke, se je seja zaključila. Prihodnja seja se naznani pismeno. Finančni odsek. Dunaj, 25. septembra. Za načelnika finančnega odseka je bil izvoljen delegat Korytovski, za njegovega namestnika pa grof Walters-kirchen. OGRSKA DELEGACIJA. Tajne seje. Dunaj, 25. septembra. Odseki ogrske delegacije so sklenili, da razglase svoja posvetovanja za zaupna. Zato se bodo vršile le tajne seje. Prestolni govor. Dunaj, 25. septembra. Včeraj je prebral cesar prestolni govor iste vsebine kakor v avstrijski delegaciji. Pozdravil je bil cesarja predsednik Lang. Odsek za vnanje zadeve. Dunaj, 25. septembra. Predsednik Bercze-viczy se je spominjal umrlega vnanjega rnini-tra grofa Aehrenthala, nakar je sledil Berchtoldov ekspoze. Pozdravljal je mirovno akcijo v italijansko-turški vojni. Če bi se sklenil mir, se utegnejo tudi notranje zmede v Turčiji preje rešiti. Nato je omenjal svoj predlog z ozirom na položaj na Balkanu. Obrnil se je do velevlasti, da i>ovedo svoje mnenje o položaju. Namen predloga je bil, da se poda porti potom složnega nastopa velevlasti na podlagi ohrane miru in statusa n<"> na Balkanu čas in v primernem slučaju tudi prijazni nas v d’ z* uresničenje od nje same in-avgurlrane polltL. • za ureditev rednih razmer v evropskem posc^.::*1 Vsi kabineti so pritrdili predlogu, s čimer je usivarjen med vele-vlastmi stik in dragoceno poroštVo, d? 7p-brani nasilna rešitev krize. Zlasti si ruski kabinet enako kakor mi resno prizadeva, da ohrani mir. Izročili pa bi se nevarni prevari, če bi vsled tega smatrali nevarnosti sedanjega položaja na Balkanu za končane. Malo zadovoljivi odno-šaji v pokrajinah evropske Turčije so zbudili pomisleka vredne učinke v sosednih državah. Vendar pa upamo, da bo državniška modrost in zavest težke odgovornosti vodilne kroge odvrnila od tega, da bi sledili impulzom neodgovornih elementov. Na drugi strani pa pričakujemo, da se Turčija ne bo motila o resnosti položaja in bo našla pot, da se- izogne nevarnim za-pletljajem. Nato je povdarjal, da se čuti v udejstvovanju te politike ojačenega s prepričanjem, da se vjema ta politika z naziranjem obeh za-■ veznikov. Sporočil je, da poseti prihodnji mesec italijanskega kralja Viktorja Emanuela in San 'Giuliana. Njegovo potovanje v Rumunijo ga je iuverilo, da juznovzhodna sosedna država, s katero goji monarhija najiskrenejše odnošaje, neomajno goji politiko, da se ohrani mir. Berch-;told je končal: Kakor spoznate iz teh izvajanj, sedanji položaj kljub soglašanju kabinetov velevlasti v mnetiju, da se ohrani mir, nikakor ni pomirjevalnega značaja. Na Balkanu je položaj napet. Diplomacija je na straži, da prepreči pre-:teče konflikte in uduši nevarnosti balkanskega požara v kali. Vsled svoje zemljepisne pozicije smo blizu vročih tal in gre za velike interese monarhije. Slednjič je grof Berchtold namiga-val. da bo »treba« nadaljevati z blaznim oboroževanjem. NADOMESTNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV NA DUNAJU. Dunaj, 24. septembra. Pri današnji nadomestni državnozborski volitvi v okraju Land-straBe je dobil socialni demokrat Miiller 6714 glasov, krščanski socialec Prochazka 6072, nemški nacionalec Vetter 1503, nemški naprednjak Kulka 584, nemški socialec Wehla 82 in češki kandidat Maly 543 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med socialnim demokratom in krščanskim socialcem. Ves dan so bili med volitvami spopadi med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci. Ob dveh popoldne bi bilo prišlo pred agitacijskim lokalom socialnih de-mekratov kmalu do pretepa. Poslanec sodrug Polke je hotel posredovati, a za to so ga aretirali. — Mandat v okraju LandstraBe je imel sodrug Silberer, ki je letos pozimi ponesrečil v gorah. Tudi Silberer je zmagal v ožji volitvi. Pri prvi volitvi Je dobil Silberer 6602 glasov. pri ožji pa 8346. SHOD DUNAJSKIH SOCIALISTOV PROTI OGRSKIM NASILSTVOM. Dunaj, 25. septembra. Dunajski socialisti so sklicali v pondeljek zvečer shod ogrskih delavcev, da protestirajo proti nasilstvom Luka-esa in Tisze. Prvi je govoril sodrug Buchinger iz Budimpešte, ki je ostro grajal postopanje Lukacsa in Tisze. Vladni zastopnik ga ie zato večkrat prekinil. Nato sta govorila še državna poslanca sodrug Winarsky in Ellenbogen. Na cesti so bile viharne demonstracije proti Lu-kaesu in Tiszi. SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dunaj, 25. septembra. Pododsek za socialno zavarovanje je imel včeraj sejo. Sodrug WidhoIz je utemeljeval svoj predlog, da ni treba ustanavljati okrajnih vplačilnic, temveč bi to delo lehko opravljale bolniške* blagajne. V slučaju pa da ne sprejmejo tega predloga, je sodrug Widholz stavil drug predlog in sicer da se okrajnim vplačilnicam odvzamejo vsi posli bolniškega zavarovanja in se obligatorično odkažejo bolniškim blagajnam. V debato so posegli Krek, Bužek in sekcjjski šef Wolf. Debata se danes dopoldne nadaljuje. DEŽELNI ZBORI Dunaj, 25. septembra. Včeraj sta pričela zborovati koroški in šlezijski deželni zbor. Danes prične z delom tudi nižjeavstrjski in 30. t. m. še predatiski. OBRAVNAVA PROTI BORCHARTU IN LEI-NERTU. Berlin, 24. septembra. Danes so preložili obravnavo proti Borchartu in Leinertu na soboto. NEMŠKI POSLANIK V LONDONU UMRL. Badenweiler, 25. septembra. Nemški poslanik v Londonu, baron Marschal pl. Bieber-stein, ki se je tukaj zdravil, je včeraj zjutraj umrl. SASONOV V LONDONU. London, 25. septembra. Pri obravnavi perzijskega vprašanja sta se Sasonov in Grey zedinila tako, da se mora rusko-angleški dogovor iz leta 1907. v nekaterih točkah pojasniti. Načelo perzijske neodvisnosti in nerazceplje-nosti se ne izpremeni, glavno mesto Teheran pride pod rusiki vpliv. Angleška vlada hoče Perziji pribaviti posojilo, da dobi Perzija potrebna sredstva za upravo. ALBANIJA. Solun, 25. septembra. V Skutari postaja položaj vedno nevarnejši. Oblasti so razglasile nad mestom izjemno stanje. Malisori pa, ki so Durazo oblegali, so se umeknili, ko so izvedeli da se bližajo turške čete. Belgrad, 25. septembra. Vladno glasile »Samouprava« vnovič preklicuje vse vesti o bližnji vojni. VOJNA NA BALKANU? Sofija, 25. septembra. Vse slovanske balkanske drSave bodo podpirale Bolgarijo pri diplomatičnih korakih, ki jih misli storiti za rešitev makedonskega vprašanja,. V slučaju vojne je medsebojno podpiranje Srbije, Crnogore in Grške zagotovljeno. Vsak čas pričakujejo odločilno akcijo bulgarske vlade. v Peterburg, 24. septembra. Iz Sofije je do-šlo sem naslednje poročilo: Ako uspehi Saso-novega potovanja ne bodo uresničili pričakovanja Bolgarske bo Bolgarija najkasneje 14. oktobra pričela vojno. Peterburg, 25- septembra. Ruski zastopniki v Sofiji, Belgradu iV Cetinjah so dobili nalog, da povedo dotičnim via^i?m* bi b*la vsa~ kršna vojna akcija proti Turčiji v tem ne* zaželjena. Turški reformni načrt daje poiu5:Y°' da se bo bolgarskemu in srbskemu prebivalstvu odslej godilo bolje. OROŽJE ZA SRBIJO. Carigrad, 25. septembra. V Skoplju je 20 vagonov vojnega materiala za Srbijo. Turčija ne dovoli, da bi se odposlalo. Srbski poslanik Nenadovič bo posredoval pri porti. Oblasti v Solunu so dobile naročilo, da ne smejo pustiti prevažanja orožja. V najhujšem slučaju ga smejo tudi zapleniti. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. London, 25. septembra. Iz Smirne poročajo, da je 23. t. m. sedem bojnih ladij privozilo v smirniško pristanišče in so preiskale parnik, ki je plul v bližini Dolgih otokov. MIROVNA POGAJANJA, Pariz, 25. septembra. Nasproti poročilom, da je Turčija odklonila italijanske predloge, so tukaj znana druga poročila, ki zatrjujejo, da turški pooblaščenec v Švici ni dobil od svoje vlade še nikakršnih navodil. Italijanski in turški delegat pričakujeta že 14 dni poročila svojih vlad. STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ŠPANSKEM. Saragosa, 24. septembra. V pondeljek so pričeli železničarji s stavko, ker so se vsi poizkusi, doseči sporazumljenje izjalovili. STAVKA V NOVEM JORKU. Novi Jork, 25. septembra. 14.000 izdelova-teljev smodk je prijtelo s stavko. Novice. * Tragična smrt dekleta. V gablonški bolnici je umrla mlada delavka, Berta G., ko je še kratko pred smrtjo bila priznala, da je njena bolezen posledica prepovedane manipulacije. Imela je z nekim višjim državnim uradnikom razmerje, ki ni ostalo brez posledic. V stanovanju nesrečnega dekleta so našli vse polno medicinskih steklenic. Dotični uradnik, ki ga je dekle označilo za zapeljivca, je na dopustu in je s svojo ženo šel na potovanje . . . * Krvava svatba. Krvavo svatbo so obhajali na portugalsko-francoski meji. V Melcahu je praznoval Juan Parč na veličasten način svojo poroko; na njegovem vrtu se je vršila velikanska pojedina. Po slavnostnem obedu so na prostem aranžirali veselico; zabava je bila zelo vesela. Naenkrat pa je nastal prepir, ki se je v najkrajšem Času razyil v krvav tepež, pri katerem je bik) pet oseh ubitih, dvajset pa lahko ranjenih. . * Beg aretiranega defravdaota. V Carigradu prijeti defravdant Geb, ki so ga bili zaradi poneverjenja 200.000 mark zasledovali in izročili sodišču v Diisseldbrfu, je zahteval, da ga zaradi zobobola peljejo k zobozdravniku Na poti k zdravniku je Geb pobegnil in ga do' sedaj še niso mogli dobiti. * Bolniškega paznika je usmrtil. V vojaški bolnici v Fezu se nahajajoči francoski strelec Je v hipnem napadu blaznosti napade! bolniškega paznika ter ga ustrelil v spodnji del telesa. In ko jfc na detonacijo prihitel zdravnik, je tudi na njega ustrelil’ ter ga ranil na roki. Kontno se ji strežajerti posrečilo, da' so blaz-nika ukrotili. * Ustanovitev novega mesta v Ameriki. Neki njujorški sindikat, ki razpolaga z mnogimi mlljoni dolarjev, je pred kratkim ob izvirku reke B. Gdtzl, Ljubljana ===== Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «Io» mačega Izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. Hafnlžje cene. Brazo nakupil sveta, da sezida novo mesto in novo pristanišče, ki naj sc po željah sindikata razvije v rivala za Galvestone in New Orleans. Ta sindikat dela na to, da bi osvojil ves promet na jugozahodnem panamskem kanalu in hkrati #re njegov načrt za tem, da bi izkoristil ogromne aaloge žvepla, ki se nahajajo baje ob izvirku roke Brazo. Več javnih poslopij bo zgotovljenih že do 20. novembra. Velik, eleganten hotel je že obsežen v stavbnih kontraktili. Ceste bodo asfaltirali, napravili steze in polja pareelirali — še preden pridejo kolonisti ... Ob izvirku Braza se nahaja že pristaniški nasip, ki so ga napravili pred nekaj leti in je stal dvajset mi-ljonov dolarjev. Ob koncu pristanišča je voda globoka dovolj, da lahko vozijo največje ladje. Nova družba upa, da bo kurz železnic krenil prot: novemu mestu. * Trust beračev. Najmlajši med trusti, ki jih v Amerika ne primanjkuje, je trust beračev; njegova organizacija je tako popolna in tako temeljito »deluje«, da je bila policija primorana, da je posegla vmes. Nekaj časa sem je število slepih in pohabljenih beračev v nekaterih velikih mestih Združenih držav sumljivo naraslo. olicija je odredila poizvedbe in je celo vrsto takih beračev prijela. Iz njihovih izpovedb se je sedaj dognalo, da so bili ti berači samo nastavljena velike administracije, ki je pribera-čenc zneske kontrolirala, dobivala veliko provizijo, oddajala koncesije za beračenje, z eno besedo, ki je berače nesramno izkoriščala. Preiskava je dognala, da je trust imel pod svojo komando nekaj tiso.č pohabljencev, ki so centralni blagajni plačevali povprečno po 5 K na dan. Razburljiv lov na zločinca. Na njujorških ulicah se je pred kratkim razvil razburljiv lov na zločinca. Neki jetnik je pobegnil iz ječe ter sc skril v neko hišo. V skrajni stiski je skočil zločinec iz drugega nadstropja na cesto, r>' fL oi se bil znatno poškodoval. Policist' stvo so nato pričeli pravcati lo- „ * "VJJ Policisti so za bežečim večkra/ fK bilo enajst oseb ranjenih V.'“st.rcl111 1,1 >® zadel zločinca, k> - . Naposled ]e en strel 5ra odr^'-'"'’ • se JC trudil na tla, na kar so zopet v ječo nazaj. * Nakupi sultana Mulej Hafida. Bivši maro-čauski sultan Mulej Hafid si je med svojim bivanjem na Frnacoskem nakupil najrazličnejše predmete, ki je hotel vse stlačiti v svoje stanovanje v nekem hotelu v Marseillu. Med nakupljenimi predmeti so bile krave, punčke, fonografi, glasovirji itd., ki so reprezentirali cefo skupno vrednost 300.000 frankov. Ta »prtljaga«, ’