t Leto XXIV., St. 294 Postojna ptačuu v ROt&vflb PoMRebuhi bat bezahh Ljubljana, scfeota 23» desggsfcra 1944 Preis — Czm L Telefon a wiuiiiku* rim mnev> U U »I « 11-24 *iio V oxidU>i xldciek i.i«oimiu fuicuuicv* 3 t leitfoc « (I S -"odruznics Nov« uum ImtilMmKi ton li zkliučnc a«up»w a miu> a lalii* t ■ mi?rm«»ii •• 'fi ^ v VllfA/Mt '"ocuii* lumutuki juuaiiui jt imj4uk> čekovricai a«M)t> a 17. MV o mu sjjH vrrvi,!, onn f»r? »*osi Ni II i /hoja vsaK oac nuei puueueijim Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ali ca St- ft. Telefon St 31-22. 31-23 31-24. Rokopsi ie Qf vračajo Deutsdie AugrfSsgitzen dringm welter vor Mehrere Briickenkopfe iiber die Ourthe gebildet — St. Vith in konzentriscbem Angriff gefalien — So\vjets be; Sluhlvveissenburg aufgefangen — Neuer feindlicher Grossangriff in Kurland Aus dem Fiihrerhauptquartier, 22. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: ln budbeigien vvurden auch gestern alle Versuche des Feindes, unseren Angriff zum Stehen zu bringen, zerseniagen. Von den feindiiciien Stiitzpunkten, die eingeschlos-sen liinter unserer Front zuriickgeiassen vvurden, ist gestern St. Vith im konzentri-schen Angriff gefalien. Die Besatzung vvurde gefangen genommen. Unsere An-griffspitzen drangen vveiter nach VVesten vor und bildeten melirere Briickenkopfe iiber die Ourthe. Im Raum Stavelot ent-v.ickelten sich schvvere Kampfe mit feindlichen Panzerkraften, die aus dem Raum Aachen herangefiihrt in unsere Nordflanke zu stossen versuehten. Auch im mittleren Luxemburg ist unser Angriif in gutem Fortschreiten. Durch iiberraschende Vorstosse schneller Verbiin-de in die riickvv artigen Verbindungen erlitt der Feind schvverste Verluste. Unsere Erfolge in Beigien haben die feindliche Fiihrung gezvvungen, starke Verbande aus den bislierigen Angriffsfron ten abzuziehen. Vor Aachen konnte der Gegner daher nur eine Reihe von vergeb-lichen Fessiungsangriffen fiihren, an der Sa.ar musste er sogar seine Briickenkopfe hej Dillingen und Enzdorf rSumen, um \veitere Verbande freizubekonunen. Im Raum von Bitsch hat der Feind seine Angriffe niebt fortgefiihrt, nordvvčstlich Weis-senburg vvurde er aus einer Reihe von Bun-keigruppen gevvorfen. Im Oberelsass vvird westiich Kajsersberg heflig gekiimpft. London und Ant\verpen lagen auch gestern unter starkstem Beschuss. j^m Kleinen St. Bernhard kam es zu ortiichen Kampfen, die mit einem Misserfolg der feindlichen Angreifer endeten. Nordostvvarts Faenza in Mittelitalien ha-hen die feindlichen Angriffe an Starke nachgelassen. Im Raum -von Bagnacavailo gelang es dem Gegner erst nach zahlrel-chen schweren Angriffen, unsere Truppen in einem schmalen Abschnitt auf das Nord-ufer des Senio zurtickzudriicken. An den Brennpunkten der Abvvehrschlacht In Ungarn setzten die Bolschevvisten ihre Angriffe mit starken Infanterie- und Fan-zerkrafte fort. Bei Stuhlweissenburg und ostlich des Valencze-Sees vvurden die feindlichen Angriffsgnippen nach geringen Ge-Iiindegevvinn durch Gegenangriffe unserer Panzer aufgefangen. 33 feindliche Panzer vvurden in diesen Kampfen vernichtet. An der slovvakischen Stidgrenze konnten hevvegliche sovvjetisehe Krafte ostlich des mittleren Gran durch eine schmale Front-liicke in nordlicher Richtung Boden ge-vvinnen. Bei Szeczeny und am oberen Sajo scheiterten feindliche Durchbruchsversuche bis auf gerir.ge Einbriiche. Auch siidlich Ka-schau vviesen unsere Truppen starkere Angriffe des Gegners ab. In Kurland trat der Feind in den Mor-genstunden des gestrigen Tages sudvvestlich und sikilich Frauenburg nach Trom-melfcuer erneut zum Grossangriff an. Zum Uritten Male hielten unsere dort kampfenden Divisionen dem Ansturm der Sovvjets <«tand. Nur in einzelnen Absciinitten gelan-gen den Angreifern geriuge Einbriiche, ura die nocli schvvere Kiimpfe im Gange sind. Deutsche Schlachtfiieger unterstiitzten die Kampfe des Heeres besonders im unga-risehen Raum. Begleltende Jager schossen 18 feindliche Flugzeuge ab. Weitere 56 Fiugzeuge vvurden dureh Luftverteidi-gungsJtršifte iiber dem Kampfraum in Kurland zum Absturz gebraeht. Britische Terrorflieger griffen Orte im vvestdeutschen Raum sovvie im Ostseegebiet an. Vor allem in Trier und Bonu vvurden Wohngebiete starker getroffen. Die Nord-amerikaner vvarfen ohne Erdsicht Bomben in Suddeutschland. Nemški napadalni oddelki vdrli v Ardene Podvojitev sovražnikovih izgub v Belgiji — Krajevni obrambni boji na dosedanjih žariščih zapadnega bojišča Berlin. 22. dec. DNB. Najvažnejši voja-j ški dogodki v sredo so bili v(Kt nem kih napadalnih oddelkov v belgijske Ardene, uspešna obramba sovražnikovih napadov na pfalški meji, izjalovljenje bri anskih probojnih poizkusov v srednji Italiji ter krvav zlom sovjetskega navaja na Madžarskem. Nemškemu napadu, ki je dovedel po razbitju sovražnikovih postojank ob E flu do vdora v belgij-ke Ardene. se sovražnik doslej ni mogel uspešno upreti. Z veliko naglico dovaja na bojišče rezerve in jih meče v boj enkrat v enem odseku enkrat v drugem, da bi razbrrmen'1 težko se boreče čete. Vsled neprestanih težjih nem ških udarcev, s katerimi 6o nemške čete ločile, deloma obkolile in potolkle sovražnikove oddelke, tudi uporaba teh rezerv ni vpivala na celotni poožaj. Ponovro se je posrečilo nemškim četam, ki so izrabile nepregedno ozemlje ter meglo, ki je onemogočila nasprotniku uporabo bombniških in izvidniških ie-ai. z nenadnimi sunki prehiteti sovražne ko one ter jih razbiti ali uničiti. Visoko število pri tem zap ečenih oklopnikov in topov podčrtava uč nkovi-tost vojnega vodstva, medtem ko je razvidna iz 136 uričenih ameriških okfloTni-kov in iz podvojenega števila ujetnikov trdota bojev. Na dosedanjih žariščih je napadel nasprotnik s šibkejšimi silami, zato pa je ojačil svoj topniški ogenj. Sovražnikovi sunki južnozaprdno od Diirena pro"«.' tamkajšnjim nemškim pred-mos^jem ob Rcru so se i7ja'ovili. Na bojišču ob Saari je poizkušal doseči nasprotnik z novimi bojnimi metodami vdore, te Nemške napadalne osti prodirajo naprej Napravile so več predmostij preko Ourthe — St. Vith padel v osredotočenem napadu — Sovjetske čete prestrežene pri Szekesfehervarju — Nov sovražnikov velenapad v Kurlandiji 1 iihrerjev glavni stan, 22. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V južni Belgiji smo tudi včeraj razbili vse sovražnikove poskuse, da bi naš napad ustavii. Izmed sovražnikovih oporišč, ki smo jih pustili obkoljena za našo bojno črto, je padel včeraj St. Vith v osredotočenem napadu. Posadko smo ujeli. Naši napadalni klini so prodrli dalje proti zapadli in napravili več predmostij preko Ourthe. Na področju Stavelota so se razvili težki boji s sovražnikovimi oklopniškimi silami, ki so prišle z aachenskega področja in skušale udariti v naš severni bok. Tudi v srednjem Luksemburgu naš napad dobro napreduje. S presenetljivimi sunki brzih oddelkov v zveze v zaledju je utrpel sovražnik najtežje izgube. 'vaši uspehi v Belgiji so prisilili sovražnikovo vodstvo, da je odtegnilo z dosedanjih napadalnih bojišč močne oddelke. Zato je mogel napraviti nasprotnik pred Aach-noni ie nekaj br -'snih napadov, s katerimi je vezal (•-•. !> Saari je moral izprazniti celo svoji predmestji pri Dillinge-nu in Enzdorfu, da je oprostil nadaljnje oddelke. Na področju Bitscha sovražnik ni dalie napadal, severnozapadno od Weissen-burga pa so ga vrgli Nemci iz skupine bunkerjev. V zgornji Alzaciji se bijejo zapadno od Kaysersberga siloviti boji. London in Anvers sta bila tudi včeraj v najmočnejšem ognju. Ob Malem Sv. Bernardn je prišlo do krajevnih bojev, ki so se končali z neuspehom za sovražne napadalce. Severnovzhodno od Faenze v srednji Ita-liji je popustila jakost sovražnikovih napadov. Na področju Bagnacavalla je uspelo nasprotniku šele po številnih težkih na- padih, da je na ozkem pasu potisnil naše čete na severni breg Senija. Na žariščih obrambne bitke na Madžarskem so nadaljevali boljševiki svoje napade z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Pri Szekesfehervarju in vzhodno od jezera Velencze so naši oklopniki s protinapadi po malenkostnem napredovanju ustavili sovražnikove napadalne skupine. V teh bojih smo uničili 33 sovražnikovih oklopnikov. Ob južni slovaški meji se je posrečilo gibljivim sovjetskim silam napredovati vzhodno od srednjega Hrana skozi majhno vrzel na bojišču v smeri proti severu. Pri Szeczenyju in ob zgornjem Saju so se izjalovili razen malenkostnih vdorov vsi sovražnikovi prebijaini poskusi. Tudi južno od Košic so odbile naše čete močnejše sovražnikove napade. V Kurlandiji je pričel sovražnik včeraj zjutraj po bobnečem ognju južnozapadno in južno od Salduja znova velenapad. V tretje so naše tamkaj se boreče divizije vzdržale sovjetski naval. Le v posameznih odsekih je uspelo napadalcem napraviti majhne vdore, za katere divjajo še težki boji. Nemški bojni letalci so zlasti na madžarskem področju podpirali boje vojske. Spremljajoči lovci so sestrelili 18 sovražnikovih letal. Nadaljnjih 56 letal so sestrelile nad bojiščem v Kurlandiji protiletalske obrambne sile. Britanski teroristični letalci so napadli kraje na zapadno-neinškem področju ter na ozemlju Vzhodnega morja. Zlasti v Trierju in Bonnu so bili močneje zadeti stanovanjski predeli. Američani so vrgli, ne da bi videli zemljo, bombe na južno Nemčijo. Članek dr. Gobbelsa v listu «*Das Be!ch" Berlin, 22. dec. »Znamenja časa« naslavlja minister .dr. Goebbels svoj najnovejši članek, v katerem piše, da po dogodkih in izkušnjah zadnjih tednov pač nihče ne bo več trdil, da se britanska koncepcija o nadaljnjem poteku vojne in v daljavi pojav-Ijajočem se njenem koncu še nadalje sklada s činjenicami. Angleško vodstvo se je na vsej črti vračunalo, posledica pa je pisana vrsta zmot, političnih udarcev in slabih izgledov za bodočnost britanskega imperija. Anglija se bori sedaj za vojni cilj, ki obstoja le še v željah njenega plutokratskega vodilnega sveta in ki nima v svetu realnih dejstev nikakega prostora več. Komunizem ne vlada le na onih področjih našega trpečega kontinenta, kamor so prišli boljševiki, temveč tudi drugod brezobzirno in neomejeno. Na prste lahko izračunamo, kako dolgo bodo imeli še vojaki Churchilla in Roosevelta dovolj tvarne in moralno odporne sile, da bodo na ozemljih, ki so jih zasedli, z orožjem obvladali vedno bolj raz-širjajočo se boljševiško anarhijo. Boljševizem ima svoje tujske legije v vseh deželah, ki niso neposredno v območju nemške moči, in ako ponekod še danes niso javno nastopile, potem se je to zgodilo le zaradi tega, «ker smatra Stalin, da njegova ura še ni prišla. On ima čas in lahko čaka. An-gloameriško vojaško vodstvo skuša presekati gordijski vozel z množestveno ofenzivo na zapadu. ki jo je pričelo v neugodnem trenutku. Ta poskus se je na vsej črti ponesrečil Sedaj mu grozi obratno, da bo doseglo prav nasprotno. Da prihaja najnovejša oslabitev angloameriškega potenciala boljševikom le prav, leži na dVni. Stalin ni nikdar niti najmanj opustil svojega starega cilja o boljševiški revoluciji vsega sveta. Kako grozotno je uničil dosedanji potek vojne upanja onih neumnežev, ki so mislili in hoteli dopovedati drugim, da bosta v pri- meru nemškega poraza Anglija in Amerika rešili Evropo pred boljševizmom! Krvavi boji za oblast v Franciji, Belgiji, Italiji, Grčiji, kratkomaio vsepovsod, kamor pridejo Angloameričani, in pogrebni mir na Finskem, v Rumuniji in Bolgariji, v vseh onih deželah, kjer vlada boljševizem, kažejo, da ima Stalin možnost uveljaviti svoje zahteve tudi v onih deželah, kjer vladajo zapadne demokracije, da pa te nimajo nikakega vpliva na ozemljih, kt so jih zasedle sovjetske čete. Kako dramatsko bi se ta razvoj zaostril, ako bi morda nemški Reich nenadoma izpadel kot evropska urejevalna sila. Ni treba biti prerok, pa že lahko napovemo, da bi boljševizem v tem primeru divjal po Eviopi kot neukročen hudournik. Plutokratska vodstva so pozabila vračunati v svoje kalkulacije okoliščino, da sedanji boj ni le vojaški, temveč tudi revolucionarni spor. V tem svetu, pravi minister, polnem perverzne politične neumnosti, smo se že davno odvadili apelirati na zdravo pamet. Zapadni tabor sovražnikov je tak, da gt» niti z najboljšimi dokazi ni mogoče prepričati. Zato bodo morali njegovi vojaki s krvjo in življenji plačati trmoglavost svojega vodstva. To je tudi za Nemce zelo dolgotrajen ln drag postopek, toda kaj preostaja drugega Nemčiji, ako hoče premagati položaj, ki se ni tako razvil spričo protivnosti usode, temveč predvsem zaradi neverjetne kratkovidnosti njihovih nasprotnikov. Vsekakor ne more nihče zahtevati od nemškega naroda, da bi zanemaril potrebne ukrepe za zaščito svojega narodnega življenja in svoje duševne bodočnosti. Naši sovražniki so nam vsilili boj za življenje in smrt, pravi dr. Goebbels. Jasnost njihovega cilja nam je povedala vse. Ona brani ftdi slabim, da bi'si iskali svojo rešitev v begu pred neizogibnimi spori. Tak poizkuse pa je morajf kakor doslej plačati s potoki krvi. Tako je pri Dillingenu z oklopniki in s podporo ostrostrelcev napadel nemške bunkerje, točen topniški ogenj pa je napadalne skupine zOpet odgnal. Prav tako so se izjalovili poizkusi, predvsem pri Bliesu, da bi odtegni} uničevalnemu obrambnemu ognju naprej poslane oklopnike s tem, da jih je zakopal. Prav tako so biie neuspešne komb;nirane operacije ok.cpnikov ia metal plamena proti nemškim utrdbam na pfalškem ormajnem ozemlju. Značilno za boje med Saarlauter-nom in Lauterburgom je bi'o močno delovanje topništva, ki je bilo pri B't-chu zopet izredno silovito. Tu divjajo že dva dneva ogorčeni boji iz bližina za zagrizeno branieno trdnjavo Schiesserk. V teh bojih odločajo predvsem naoadi z ročnimi granatami. Z oklopniki podprte sovražnikove napadalne skupine, ki se jim je posrečilo z razstrelivom doseči vhod v trdnjavo, 60 bile potolčene. Nemški protinapadi so kljub silnemu sovražnikovemu odporu napredovali. Tudi v odseku Weissenburg-Lau(erburg, kjer so prešli Američani po močm topniški pripravi južnozapadno od Ber z b~rna in serverno od Lauterburga v varstvu umetne megle ponovno v napad, so izvedle nemške čete takojšnje protisurke in oč;sti e majhne vdore. Pri tem so uničil!« številne oklopnike, 6 z ok'opniško pestjo. V gornji Alzaciji so bili nasprotnikovi napadi p-"d vtisom njegov:h dosedanjih izgub šibkejši kakor prejšn:e dni. S pr-rti-sunki so nemšlke čete zfbolijšaie svoje postojanke severnozapadno od Ko'marja. V teh bojih so zavzele tudi Sigolsheim. Pei sovražnikovih divizij razbitih Berlin. 22. dec. O z'«msfc? bitki v Belgiji piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Krul1: KI db zamolčanju doseženih ciljev postajata obseg "n potek nemške ofenzive na zapadu vedno jasmejiša. Če eo sedaj cb javili, da so nemške četo vdrle globoko v Ardene in na široki črti pi%koračile važno prometno cesto od Liega proti jugu do Arlona. lahko smatramo, da imajo Nemci trdno v oblasti ozemlje med to cesto in jzhodi čnmi postojankami, ne da bi bilo pri tem kaj povedano o nada'j-njeni napredovan u v zapadni smeri. Nekaj preostalih ameriških odpornih gnezd je brež pomena, posebno ker je bilo nekaj najvažnejših odporaib gnezd ob Eiflu z njihovimi več tisuč mož močnimi posadkami mdtem že likviiiran h. Iz sedanjega napredovanja še ni možno sklepati o stratekih c'5a mod Blat-nin jezerom in Dunavom, nada'je med du-navakim lokom in južno mejo Slovaške tei cb bojvčnem loku med Sceczeny'em in do« lino Hernada južno od Košic. Med Bajnim jezerom in Dunavom 90 prešli boljševiki na obeh straneh jezera VeJer.cze v pričakovani napad s približno 10 strelskimi divizijami, ki so ji'i podpirale sterilne baterije in oddelki bojnh letal. Cilj tega napada je Szekesfeher-var ter tu pričeta dolina s severnim delom gozda Bakcny. V orvem navau so dosegle sovjetske čete ki-ajevne vdore Prot:napadi za odstranitev teh vdorov so v teku. Bo i so divjal! še vso noč. ne da bi prišlo db kakšne odločitve. Drugo žarišče je b»'o severno od Budimpešte. Tu je poskušal sovražnik 9 skalno dovedbo svežih sil prodreti gorski greben med lekom Dunava pri Vatzu ter južno slovaško mejo. Zar8 madžarski padaski lovci «n nemški pionirj! osvobodili zoprt več kra ev. Ob Eiplu je prodrl sovražnik pri Ipolysagu z oklepnimi oddelki proti zapadu !n eeverozapadu. Nem tke čete eo prenregle sovražnikove natudame skup ne in uničile 10 oklopnikov. v večernih urah pa so boljševfci ponovno napadli. Med Sceczenv-jem in gornjim Sajom poskušajo sovjetske čete nadaljevati obkoljevanjc pogorja Matra '.r. Euekk. Nemške čete so se uspeAfton Tidningen«, izjavljajo v washingtonskih krogih, da na Churchiliovo željo glede sestanka »velikih treh« ne bo sporočen noben neposreden ameriški odgovor. Ameriška Javnost smatra, da je sedaj čas, da se tudi Stalin podvrže težkočam potovanja. Nekoč j je odpotoval 70 letni Hu'.l z letalom ▼ Moskvo ln tudi Roosevelt be le podal na pot, da bi se sestal a Churchillom ln Stalinom, čeprav mu to nI bilo lahko, sedaj pa ao Američani mnenja, naj bi tudi Stalin poto- i vaL j Bridko razočaranje Angloaisteričanov V Londonu ia Washingtonu bodo obhajali letošnje božične praznike s kaj mešanimi občutki. V nič so se razblinile naivno bombastične napovedi o nadaljnjem poteku vojaških akcij na zapadu in o njih skorajšnjem zaključku, kakor so to tako radodarno obetali svoji javnosti angleški ln ameriški vodilni činiteot. Nemčija, katero so v svoji fantaziji že videli strto na tleh, jih je bridko razočarala s svojo edinstveno odporno silo, tako da ?o »zavezniški« listi in radijske postaje začele sedaj že govoriti o »nemškem čudežu«, ki je s kruto stvarnostjo prekrižal vse angloameriške visoko leteče načrte in nade. Ona ista nemška voj-eka. o kateri so vedeli še pred nekaj tedni povedati, da je na kraju svojih moči in da se bo skoraj sesula pod osredotočenim na-valorr angle-ameriške materialne premoči, ta vojska ni le zaustavila navala združenih angioameriških armad na mejah Nemčije, temveč je sedaj sama prišla v mogočen protinapad, katerega strateške posledice utegnejo postati nedegledne. Nemška veleofenziva med Trierjem f« Monschsuom je preko noči spremenila vojaški polžaj na zapadnih bojiščih in vrnila iniciativo v roke nemškega poveljništva. Preko noči Je bil potisnjen v obrambo angloameriški vrhovni poveljnik Eisenhovver, ki je še do včeraj gradil vse svoje načrte na nadaljevanje »non-stop« ofenzive proti nemškemu zapadnpmu braniku in upal, da bo do novega leta potisnil svoje armade povsod preko nemških meja. Nemške divizije so v mogočnem za'H'1 * *>*kale v središče zapa,i.ega bojišča gloooko luknjo aa sto kilometrov široki fronti, kar lahko postane usodno Zc* vse vojne načrte angloameriškega štaba. Siloviti nemški protiudarec je prišel za široko angleško in ameriško javnost dokaj nepričakovano, odgovorni vojaški krogi pa so očividno z njegovo možnostjo računali. De- da bi seveda vedeli, kdaj in kje bo sledil. Da ie bilo res tako, se da sklepati iz okoliščine, da so angloameriški vejni poročevalci v listih in radiu žc nekaj časa sem ubirali bolj medle strune kakor še nedavno prej. V njihovih novejših poročiMh ni bilo več določenih rokov za nadaljnje stopnje vojnih operacij, tem bolj pa so se gostili obširni opisi, kako stalno naraščajo težave iu ovire za napredovanje angioameriških čet. Tako je na pr. angleški vojni poročevalec Charles Brav, ki je prideljen neki an-glešld armadi na Nizozemskem, objavil v londonskih listih članek z naslovom »Resnica o položaju na zapadnem bojišču«, članek je vzbudil veliko pozornost tudi v nevtralni javnosti, ker je Bray v njem odločno zahteval, da se mora angloameriška javnost »otresti slepiinin nad« o skorajšnjem koncu vojne v Evropi. Dokazoval je, da je vojna na zapadu šele v fazi razvoja in še daleč od zaključka, zato Angleži in Američani lahko doživijo še hude, če ne usodne udarce. Bray je zlasti podčrtal tri dejstva, ki bi jili morali v Angliji in Ameriki imeti vedno pred očmi. Prvo dejstvo je neizmerna borbenost nemških čet, ki danes ni nič manjša ali pa je celo večja, kakor je bila poprej. Drugo dejstvo so nova nemška orožja, ker bodo »V. 1« in »V. 2«, katerih učinek Anglija že tako boleče občuti, brez dvoma sledila še nova, verjetno še hujša orožja. Tretje dejstvo pa je, da nemško vojno letalstvo nikakor še ni na tleh, kakor so upali v Angliji in Ameriki, temveč da je spet od dne do dne močnejše in ofenziv-nejše. Na zaključku ugotavlja Bray, da Je prazna vsaka špekulacija na kapitulacijo ali zlom Nemčije. Nemčija bi bila premagana šel etakrat, ko bi bil poslednji njen košček zaseden. Po vseh dosedanjih izkušnjah pa je ta cilj nedosegljiv. Slična so bila tudi poročila drugih angleških in ameriških vojnih strokovnjakov in dopisnikov. Stanley Bishop je v enem svojih dopisov s poudarkom opozoril na usodne posledice časovnega zastoja angioameriških operacij. Ta zastoj je bil tako velik, da danes ne bi bilo nič več pomembno, če bi se Angloameričanom tudi res posrečilo povsod prodreti preko reke Rur. S tem nemška bojna črta nikakor ne bi bila prebita, kajti med tem časom so Nemci zgradili za Julichom in Diirenom nov sistem obrambnih naprav, ki onemogočajo vsak globlji prodor proti Renu in porur-skemu industrijskemu središču. V nekem drugem dopisu poroča isti vojni poročevalec o novih nemških topovih, ki so skonstruirani tako, da streljajo brez dima in ognja, pa jih angloameriški opazovalci zaradi tega ne morejo izslediti. Londonski vojaški kritik Patric Lassey graja nestrpnost angleškega javnega mnenja, ki je nezadovoljno zaradi počasnega poteka dogodkov na zapadnem bojišču. On opozarja, da je borba resna in krvava tn da se bije za vsak meter ozemlja. »Nemci se bore kot tigri« — pravi med drugim — »in ljudje v domovini nimajo niti pojma, koliko žrtev zahteva ta borba. Sleherno mesto, sleherna vas in sleherna hiša so spremenjene v utrdbe, katere je treba drugo za drugo zavzemati v borbi moža proti možu.« Mrzel tuš za angleško in ameriško javnost so bila tudi izvajanja Cyrilla Falla, znanega vojaškega strokovnjaka londonskih listov, že pred tedni je svaril Angleže pred neupravičenim optimizmom in napovedoval, da bodo nemške divizije vsekakor vzdržale naval angioameriških čet. Ugotovil je, da še dolgo ni pričakovati popuščanja nemške obrambene in borbene volje in da zato nI računati na skorajšnji konec vojne. Med drugim je zapisal: »Naš sovražnik razpolaga danes kljub našim bombniškim napadom s prvovrstno oborožitvijo. Nemški oklopniki so še vedno najboljši na svetu in njihova udarna sila je hujša, kakor si more predstavljati naša Javnost. Stanje nemških oklopnih divizij je odlično in nam bo prizadevalo še težke skrbi.« Kakor se torej vidi. je angloameriško vojaško vodstvo skušalo javnost svojih držar previdno ie pripraviti na zastoj v vojnih operacijah in celo na možnost hudih nemških protludaroev. Kljub temu Je- bila* nem- Nadaljevanje na S. strani i Boljševiška »osvoboditev" Najprej vodica, potem m^ ^išne aretacije — Nova poplava Židov — Dsportacije prebivalstva v Sicilijo Pod naslovom »Za sovjetsko fronto« priobčuje vojni poročevalec Wolf-gang Ksi hier v »Deutsche Adrla-Zeitung« poučno poročilo o boljševiškem divjanju nad prebivalstvom v onih pokrajinah Sovjetske zveze, katere so spet zasedle boljševiške čete. če že svojemu lastnemu prebivalstvu prinašajo pod firmo »osvoboditve« toliko trpljenja, si je lahko predstavljati, kako postopajo šele z ljudstvom na drugih ozemljih. Poročilo pa tudi osvetljuje, zakaj povsod nešteti tisoči ljudi beže pred rdečo vojsko in se skušajo rešiti za postojanke, ki jih drže nemške čete. Vojni poročevalec Kiihler piše: Dočim se dogodki v Franciji, v Belgiji, Italiji, Grčiji, Bolgariji, Rumuniji in na Finskem odigravajo z bliskovito naglico, se javnost le malo zanima za razvoj stvari na sovjetskih področjih, ki jih je zasedla sovjetska vojska. Moskovska agitacija si prizadeva prepričati svet o tem, da so zasedene pokrajine s prekipevajočim veseljem pozdravile sovjetske čete, da so. ljudje veseli in hvaležni, ko so se Vendar otresli tako zvanega »nemškega robstva« in da vlada sedaj med sovjetsko vojsko in domačim prebivalstvom najlepša sloga. Kako pa je stvar v resnici? Kaj se godi v Ukrajini, v Beli Rusiji in na Krimu ? Glasovi, ki vedno glasneje prodirajo iz teh pokrajin, dajejo čisto drugo sliko o položaju kakor ga Moskva kaže svetovni javnosti. Izpovedi sovjetskih vojnih ujetnikov, opisi mnogi prebež-nikov ter strahotna poročila beguncev dovoljujejo globok vpogled za sovjetsko fronto. o^gled v teror in nasilje, strahote in bedo. To pokrajine so že enkrat doživele krvavo diklaturo boljševizma. Dvajset let so Ukrajinci in Belorusi prenašali nasilje Moskve. Tudi vzhodna Poljska je v dveh letih temeljito spoznala boljševiško krvavo go-spodstvo. Po nekem angleškem viru je bilo v tem času izgnano v Sibirijo preko milijon ljudi, kar znese približno 8% celotnega prebivalstva onega področja, ki so ga zasedle sovjetske vojske. Na tisoče Poljakov je b!!o razen tega odvločenih v polarne kraje, nadaljnji tisoči so dobili znani komunistični strel v tilnik ali pa so podlegli bedi in gladu. Posihrpa' se boljševizem ni izpremenil, dasi hoče sovjetska agitacijska ofenziva velikega s!oga to z vsemi sredstvi dopovedati prebivalstvu, ki je bilo svoj čas pod območjem nemške vojske. Tisk in radio, letaki in agentje niso štedili s sijajnimi obljubami, s katerimi so Ukrajincem in Poljakom zagotavljali ustanovitev samostojnega državnega življenja. Obetali so jim tudi dela in kruha v obilici, kmetom pa so pripovedovali, da bodo obdržali v nemoteni posesti zemljo, ki jim jo je bil prej odvzel sovjetski kolektivni sistem in ki jim jo je nato nemška uprava vrnila. Tej zlagani boljševiški agitaciji ni nasedlo mnogo Ukrajincev in Poljakov, večina je rajše odšla z nemškimi četami na zapad. I Kdor pa je verjel sovjetskim obljubam, jt moral kmalu drago plačati svojo lahkovernost. Prve dni se je pač zdelo, da so boljševiki srčno dobri ljudje. Deiili so med prebivalstvo cigarete iz ruskega vojaškega tobaka »mahorke«. včasih pa so *osvoboje-j nje« zalili izdatno tudi z vodko. Tudi zaplembe živil in žita so zaenkrat izostale in marsikateri boljševiški mogotec se je ob nedeljah celo pokazal v cerkvi pri službi božji. Kmalu pa so boljševiki sneli krinko in pokarali svoje prave namene. S sovjetskimi vojskami so prišli v deželo mnogi polit-komisarji. Pod pretvezo tako zvanih čistk so priredili krvav pogon na ljudi. Začeli so brezobzirno pleniti vse zaloge živil in živine, kar jih je ljudstvo še imelo. Pod grožnjo smrtne kazni so ljudem izpraznili vse kleti in shrambe, tako da so ukrajinske in oredvsem vzhodne poljske pokrajine izročene popolnemu gladu. Ljudie ne vedo, kako bodo preživeli zimo, zlasti ker so letošnjo žetev komaj na polovico lahko pospravili. Ljudje so posebno ogorčeni nad tem, da je s sovjetskimi četami poplavila deželo tudi množica Židov. Teh ni na fronti nikjer najti, ker so si zagotovili vplivna in važna mesta v upravi. Ljudje so izpostavljeni židovskim sik? nam do neverjetnosti in neki sovjetski vojak, ki je padel v nemške ujetništvo, je odkrito dejal: »Za rešitev židovskega vprašanja in za osvoboditev našega človeka od Židov bi bilo treba postaviti Adolfu Hitlerju spomenik.« Med tem pa sc je tudi začel odgon prebivalstva. v kolikor ni bilo takoj pritegnjeno v službo pri rdeči vojski, zlasti otrok in žena. Te odvažajo v Sibirijo ali v severne pokrajine Sovjetske zveze, kjer žive v obupnih prilikah. Hranijo jih samo z redkimi juhami in z malenkostnimi količinami kruha, zahtevajo pa od njih najtežjega dela. Uporabljajo jih tudi pri utrje-valnih delih v zaledju fronte, pri obnovi cest in železnic Marsikdo ni kos težkemu delu pri pomanjkljivi prehrani in mnogo jih je že ^omrlo, ker so popolnoma shirali v nemogočih razmerah. Druge so pokosile razne kužne bolezni, ki divjajo v taboriščih izgnancev, zaradi popolnoma nezadostnih sanitarnih ukrepov. Krvava strahovlada, surovo nasilje, množični izgoni, glad in streli v tilnik obeležujejo tudi danes položaj za sovjetsko fronto. Hud psiraz komunistov pri Trebnfem Poročali smo že o novih domobranskih postojankah v okolici Trebnjega, od koder so bili pred nekaj tedni tolovaji pregnani. Na enem teh očiščevalnih obhodov je, kakor znano, padel domobranski junak, stotnik Meničamn. Tolovajem so nove domobranske postojanke še posebej trn v peti, saj pomeni izguba teh krajev za nje nepopravljiv udarec. Tod so tirali na Dolenjsko večino prisilnih mobilizirancev, ki so jih polovili po štajerskem Sam komandant tolovajske »XV. divizije« je zaradi tega dne 10. t. m. v neki hiši javno izjavil, da so nove domobranske postojanke »nož v srce dolenjskemu komunizmu«. Iz vseh teh razlogov je komunistična »vrhovna komanda« odredila, da je treba nove domobranske postojanke za vsako ceno likvidirati. Zbrala je v okolici kar sedem »brigad«, ki so pretekli teden nato sikupno od vseh strani navaliila na vas Občine, kjer je najvažnejša med novimi postojankami. Streljali so na vas z mino- meti in ce'o s topovi polne štiri ure, zadeli pa so samo štiri hiše, v katerih ni bilo nobenega domobranca. K sreči tudi med civilisti ni bilo smrtnih žrtev, ker so se bili pravočasno zatekli v keti in druge važne prostore. Važno je bilo tudi to, da dobra polovica komunističnih izstrelkov ni eksplodirala, ker so uporabljali muni-cijo, katero so imeli shranjeno v slabih prostorih pod zemljo. Po kanonadi so skušafS tolovaji jtiri-šati domobranske bunkerje, bili pa so odbiti, še preden so dospeli do žice. Imeli so zelo velike izgube. Pofleg mnogih drugih je padel neki komunistični »podpolkovnik« Radosavljevič. težko ranjen pa je bil komandant »10. udarne brigade«. Temu eo potem v Dobrniču v neki hiši amputirali desno roko, a je pri tem izkrvavel in umrl. Tudi to podjetje proti domobranskim postojankam je torej komunistom prineslo le nov poraz in nove izgube. „0ZNA", „nuna" in še kaj Na prvi pogled b» mogli sklepati, da se pod »OZNOor skriva kaka tovarna nogavic ali parfumov, v resnici pa gre pri tem za neko »narodno orožni št vo«. ki ga je pred nedavnim ustanovil Tito. »OZNA« je vojaško organizirana in mora biti zelo številna, saj se deli na bataljone in brigade. Pričela je delovati v onih predelih bivše Jugoslavije, katere so zasedle boljševiške čete »OZNA« ima tri odseke. Prvi se pretežno bavi z upravnimi vprašanji, drug' r nadzorstvom nad komunisti a tretji s pobijanjem političnih na-sn sam, ki je poudaril. da je treba spor na vsak način končati, ker sicer grozi tragedija lakote in bosta en do dva milijona Atencev izno-stavljena gladu in kužnim boleznim. Zbornico je pripravil na dokončen britanski bankrot v Grčiji, ko je zahteval vlado p primernim zastopstvom upornikov in ko je pristal tudi no razorožitev različnih vojaških f-rmacij, ki so jo zahtevali uporniki. V Grčiji sami je postala, zmeda na političnem oolju še večja. General Plastiras je označil zahteve EAM-a kot nesprejemljive ter je ponulil ostavko. V vprašanju regentskega sveta čakajo še vedno na dokončno odločitev kralje. »Nevvs Cbronic-le« javlja, da išče kralj Jurij v Angliji kako "podeželsko posestvo, da bi se tamkaj naselil. Stockholm, 22. dec. V četrtek je bila tudi v britanski zgornji zbornici deba'a c Gr- čiji. ki je značilna za zavoženi položaj britanske po,itike. Lord Faringdon je s lovito kritiziral vadno politiko glede Grči„e in je izjavil, da pogoji g.neiala Scob ej niso nikaki pogoji ze premirje, temveč p-g->ji za podreditev ki je gotevo nesprejemljiva Lord Samue. je protestiram pro a triom izjavam v zgornji zibomici in je izr kel značilno ugotovitev, da je piši min. predsednik na težavna Va. vsied čer>ar mu je treba pomagati, da se iz tega poioiaja zopet izmaže Za vlado je govoril lord Cranb^me. V nasprotju s trditvami, izrečen m' v zadnjem času, je morati priznati, da ni povoda za domnevo, da se v EAMu čuti nemški vpiiv. Značilna je bila njegova ugotovitev, da bi v primeru, ako bi v vsej Evropi ustvarili vojaške diktature. Nemč jo v gotovih okoliščinah sicer Ifhko premagali, da bi pa bila vojna izgubljena. To pod-črtuje angleško nesposobnost za rešitev evropskih vprašenj. Vsepovsod, kamor je prišla Anglija, se je pokazalo, da ne more spraviti skupaj pametne vlade. Afi moia vladati sama ali z vlado lutk ali pa je boj, kakor je pnmer v Grčiji, p^d njeno zasedbo v polnem teku. Hapctost v E^Tirta Stockholm, 22. dec. Iz Aten j vi jo jo. da so močne sile organizacije ELAS ob.o! i e področje- v Epiru, ki ga nadzorujejo ce'e i desničarske organizacije EDES. 15 do 20 tisoč m~ž čet ELAS se je zbrala na severni, vzhodni in južni meji tega področja, vendar pa doslej niso prekoračil meje. ELASove čete so zavzel e v obmejnem pasu 8 krajev. ELASove čete streme za tem. da zavzamejo most Drisk;s, ki n-d— vjadtije Janaino, ki je glavn- stan EDES-o\i' ; čet in istočasno močno oporišče. Nesoglasja v Passaj&grefevi vladi Amsterdam. 22. dec. Reuter poreča iz Aten, da brzojavke grškemu kralju, v katerem mu priporočajo imen~vrn e regenta, ni podpisala vsa Papandteujeva vlada. Trdijo, da je to brzojavko podpisa.] zgolj Papandreu. Ministri in ostali grški politični voditelji so se sami obrnili na kralja in so baje izrazili nasprotno mnenje. Obrambni fesfi cb slovaški meji Berlin, 22.. dec. Boljševiki pritiskajo v gorovju pred južno slovaško mejo in v južnovzhodnem delu te dežele še naprej z nezmanjšano silo. V gozdnatem odseku neke dunavske lovske divizije se jim je posrečil manjši vlor, ki pa so ga lovci zajezili. Proti postojankam neke virtem-berške-badenske lovske divizije so napravili ob cesti, ki vodi iz Mihalovcev v Ko-šice, v enem dnevu 6 bataljonskih napadov, ki so jih Nemcj odbili deloma v hudih bojih iz bližine. Na bojišču je obležalo več sto mrtvih, dečm so Nemci zajeli mnogo ujetnikov. Zaplenili so 6 oklopn'kov, en protitankovski top, nad 20 strojnic in mnogo ročnega orožja. Ob obeh straneh Hernada južno od Ko-šic so naleteli poHnevi in ponoči napadajoči boljševiki in Rumuni na nemške in madžarske čete, ki so v enem samem odseku uničile 15 oklopnikov. Posamezni madžarski borci so izredno junaško uničevali oklepnike. Neka madžarska naskakovalna skupina je vdrla v postojanke številčno- močnejših Rumunov ter zavzela neko obvladujočo višino. Sovražnik je izgubil poleg številnih padlih 35 ujetnikov, med njimi nekega nadzorujočega boljševiškega 5astnika, 2 protitankovska topova, 2 metali granat in številno drugo orožje. Nekje drugol je poizkušalo 40 Romunov obkoliti malžarsko prednjo stražo, ki pa jih je krvavo zavrnila. Nato je izvrfdl bataljonski poveljnik stotnik Tomory iz Budimpešte s 5 možmi protisunek, s katerim je vdrl v sovražnikove postojanke, uničil številne Rumune in privedel 9 ujetnikov. V tem odseku se je medtem povečalo število rumunskih prebežnikov. Kot v?rek svojega bega navajajo ogorčenje spričo velikih izgub in boljševiških grczcdeistev v Rumuniji. Eoliševiki ropajo in kradejo vsepovsod, ne drže nikake svoje obljube ter postopajo z ženami in s hčerkami rumunskih vojakov kakor z livjačino. Izjalovljeni Imtati^i si prefesja v sreJjifi Italiji Berlin, 22. dec. V srednji Italiji je ponovila britanska 8. armada napade na področju severno od Faenze. Sel a j priz-kuša z juga zasesti ozemlje med Lamo-nom in Senijem. V ta namen je poslal nasprotnik po silni topniški pripravi v boj vzdolž Via Emilije močne oklepni ške oddelke, ki napadajo v dveh klinih. Prvi kl;n je sunil najprej iz Faenze proti severo-zapadu in se je nato občnih proti severovzhodu. Drugi klin je napadal vzdolž cest« Faenza-Russj proti severu. V prvem navalu je dosegel sovražnik približno- 500 metrov globok vdor. Po dovedbi novih sil je kljub neprestanim protinapadom v večernih urah zasedel še nekaj sto metrov ozemlja, obrambni ogenj pa ga je nato ustavil. Istočasni napad pn Bagnacavallu, ki ga je prav tako podpiral močen topniški ogenj, je bil brezuspešen. Severno od-ted so se izjalovili razbremenievalni napadi ob Via Adriatica, medtem ko so- dosegli Nemci ob levem krilu britanske 8.' armade s protisunki krajevne uspehe. Dr. Gobhels sprejel ruske in arabske prostovoljce Berlin, 20. dec. Minister dr. Goebbels je sprejel odposlanstvo prostovoljcev vseh proti boljševizmu borečih se ruskih narodov. Prostovoljci, ki so bili za svoje uspešne boje ob strani nemške vojske odlikovani z raznimi odlikovanji, so izročili dr. Goebbelsu zbirko igračk, ki so jih napravili v prostem času za nemške otroke v pokrajinah, prizadetih po letalskih napadih. Dr. Goebbels je izrazil vzhodnim prostovoljcem svojo prisrčno zahvalo ter je označil darilo kot nov znak za medsebojno razumevanje in pomirjenje, ki izhaja iz skupnega boja proti boljševizmu. Minister je dejal, da je trdno prepričan, da bodo dobili ruski narodi po premaganju židovskega boljševizma v novi skupnosti narodov mesto, ki jim gre. V boju za dosego tega mesta, je zaključil dr. Goebbels, so se izkazali vzhodni prostovoljci kot resnični revolucionarji svojih narodov. Berlin, 21. dec. Minister dr. Goebbels je sprejel odposlanstvo arabskih prostovoljcev, ki so izročili kot znak njihove ozke povezanosti z narodnosocialistično Nemčijo večjo vsoto za Nemški Rdeči križ. Dr. Goebbels se je v kratkem nagovoru zahvalil in poudaril, da se bori nemška vojska, v čijih vrstah so tudi arabski prostovoljci, proti židovski svetovni tiraniji in britansko-ameriškemu plutokratskemu Imperializmu ter s tem tudi proti tradicionalnim sovražnikom Arabcev. De Gaulle v moskovski vpregi Stockholm, 21. dec Dočim spoznavajo londonski Poljaki, da jih ni zapustil le Churchill, temveč tudi Rooseveilt, pripravljajo v Moskvi skrbna tla za Poljsk«. kakor si jo žele. Priznanje lublinskeea odbora s strani De Gaullove vlade bo naj-brže prva posledica zvezne pogodbe z Moskvo, s katero se je vpregla De Gaullova Francija popolnoma v voz sovjetske zunanje politike. Kakor javlja Reuter iz Moskve. 6e je izmenjava diplomatskih zastopnikov med De GauMom in hibinskim odborom že pričela Za zastopnika lublin-■»kega odbora v Parizu je določen Štefan Jendryehowski. vodja lublinskega poroče-va'skega urada. Spričo tega položaja, ki vedno V>Jj nri-bližuje zmago lubiirskega sovjeta, je razumljivo, da je tudi iubffinski odbor v neki izjavi izrazil svoje navdušenje spričo De Gaullove zvezne pogodbe. Moskovski agi-. tacijski aparat podčrtuje enotn-os-t poročil o izročitvi Poljske z vestjo iz Pariza, da se je kongres v Franciji bivajočin Poljakov močno navduševal za luiblinski odbor. Japonci napadli letališče Tacloban na Leyti Tokio, 22. dec. Agencija Domei javlja z nekega japonskega oporišča na Filipinih: Dne 19. decembra zjutraj so napadla japonska letala sovražnikovo letališče Taclo-ban na otoku LeytL Kljub močnemu sovražnikovemu obrambnemu ognju so Japonci bombardirali letališče in ga obstreljevali s strojnicami Na dveh mestih so nastali požari na letaliških napravah. Napasti na ame?:ška letališča na Kitajskem Tokio, 22. dec. Agencija Domei javlja z nekega japonskega Oporišča na južno-kitajskem bojišču: V noči na 21. december so napadli japonski bombniki istočasno še p eo tala ameriška letališča v čungkinški Kitajski. Vsa letala so se nepoškodovana vrni a. Letalski napad na Mukden Tokio, 22. dec. 30 ameriških le'a! je v četrtek dopoldne napsd'o Mukd n in Dai-ren. Letala so naletela na silno pr ti-obrambo in so morala iz velike višin brezciljno odvreči bombe. Po do*edan:ih poročilih so sestreili 4 bombnike. Povzročena škoda je zelo majhna. •Obvestila »Predla« Prodaja žganja in orehov je podaljšana Jo 3. januarja 1945. tako da bo vsakomur omogočena nabava Blaga je dovolj in naj ga oni. ki lahko počaka, kupi po praznikih, ker ga bo dobil brez prerivanja. Žganje za Ljubljano delijo tvrd- ke: »Alkoc, Gosposvetska c. 13: Barbič Marin, Malenškova 7: Cermeli Kr stijan, Knafljeva 12; Jeras in drug Ci. il-Metodo-va 33: Maček Ivan Krojaška 8: »Malina«, Frankopanska 7: Nazor Vlado Sv Petra cesta; Radonič Pno, Malenškova 7; Šilo-vič Marjan, Kolodvorska c. KvaniUa * Evropski mladinski prostovoljcL Iz Berlina poročajo: Evropska mladina se vedno bolj javlja v vojno službo, ker spoznava, da je samo Reich sposoben, da ji zagotovi živijenje in bodočnost. Na vežbali-ščih, ki so pod vodstvom Hitlerjeve mladine, so deležni ti prostovoljci pred svojo borbo na bojiščih temeljite izobrazbe. De-settisoči so že danes v službi letalstva, sodelujejo pri oborožitvi, ali pa so se javili v prostovoljske oddelke vojaške SS. V nekem velikem taborišču v srednji Nemčiji je govoril mladim evropskim prostovoljcem ki nosijo vsi svoje narodne značke, štabni vodja Mockei. Izjavil je, da bo dal edino Adolf Hitler mladini svobodno bodočnost. Na angloameriško in boljševiško uničevalno voljo oJgovori mladina lahko le s sodelovanjem v boju. Današnji boj se bije za bodočnost vseh. * Nov superior frančiškanskega reda. Generalni superior frančiškanskega reda p. Leonardo Ivlaria Bello je umrl ob koncu novembra v Rimu. Star je bil 62 let ter je bil 1. 1933 izvoljen za generalnega supe-riorja. Kot generaini vikar mu bo sedaj sledil generaini nrokurator reda p. Schmoll, ki izhaja iz bavarske province frančiškanskega reda. * Američani so rekvirlrali Beneško palačo. čeprav so zaplenila zavezniška poveljstva v Rimu že mnogo hotelov, javnih ln zasebnih stavb, so sedaj Američani re--kvirirali še Beneško palačo, prejšnji Mus-soliniiev vladni sedež. Boiomijeva vlada je bila mnenja, da se mora tej odredbi pokoriti, rimski tisk pa se ji protivi. V svojih članici h opozarja, da je služila Beneška palača v zadnjih časih izključno kot muzej, v katerem so bile številne umetnine. S premestitvijo ameriških uradov je to poslopji: in zb5rke v nevarnosti. Obstoja možnost, da bodo vsaj nekatere stvari odpeljali v inozemstvo ker ni mogoče odrediti zadostnih ukrepov za njihovo varnost. * S7anj krnbj* za Italijane. V Pistoji so znižale ameriške zasedbene oblasti dnevni obrok kruha za italijansko prebivalstvo na 100 gramov. * Zaslužek pri v>«Južbah sa vse življenje«. Kakor javljajo iz Newyorka, je zaprla policija skupno s 14 drugimi vojnimi dobičkarji t'idi svetovnega prvaka v srednji teži Guia ker je v poslednjih dveh letih ogromno zaslutil s tem. da ie preskrboval delavcem »službo za vse življenje« ter se je pustil za to obilno nlačati. Na ta način je rrikrajšal Salica delavce za nad 150.000 dolarjev. * ^mrna o!>^očo ter io oplenil. Prisvojil si je več rjuh ter kuhinjski r."ž Posebno sodiš'" o na Dunaju je Fuksa pozva'o na od-g' ter ga obsodilo ko; ljudskega škodljivca na smrt. f-T? f u— Novi grobovi. Zapustil je svojce ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod Karel Kovic, posestnik in krojaški mojster Za njim žalujeta žena Matilda, hčerka Brigita ter drugo sorodstvo. Na zadnji po-.; bomo spremili pokojnika v nedeljo, dne 24. decembra, ob 14 z žal iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu. — V Laškem je umrla gospa Marta J e r š e roj. Grad. Zapušča žalujočega scpioga Milka, sina Bogo-ta, svakinjo Štefanijo Vodenik roj. Jerše in sorodnike. — Edi m Vanja G e r k iz Ljubljane žalujeta za prezgodaj in nenadoma umrlo hčerkico Majo. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem izrekamo naše sožalje! u— Tu<7i kmetje z Ježice pridno oddajajo ; mleko. Te dni smo brali v tukajšnjih dnevnikih članke o slovesni razdelitvi nagrad kmetovalcem, ki so v polni meri zadostili svoji dolžnosti glede oddaje mleka. Navedena so bila tudi imena nagrajenih. Ker med temi ni bilo nobenega kmetovalca iz občine Jež:ca, so nekateri ljubljanski krogi prepričani, da kmetovalci z Ježice ne vrše svojih dolžnosti v taki meri, da bi zaslužili priznanje. Temu pa n: tako. že pred slovesno razdelitvijo nagrad v Ljubljani je bilo nagrajenih tudi 100 kmetovalcev z Ježice. Slovesnost se je vršila v občinskem uradu na Ježici pod vodstvom predsednika Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani g. Gračnerja' m v navzočnosti zastopnika Kmetijske zbormce in drugih. Tedaj je bilo nagrajenih 8u kmetovalcev s soljo, 20 pa s cigaretami. Ker je na Ježici vseh kmetovalcev, ki oddajajo mleko Pre- vodu, okrog 200, Je torej skoraj polovica prejela priznanje za vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. u— Uradni začetek zime. Snoči ponoči, 16 minut po polnoči, se je začela zima, kakor jo računajo zvezdoslovci. Skladno z uradno zimo se je poostrila tudi naravna. Snega nam sicer še ni navrgla, ozračje se je pa zelo ohladilo. Slovenski Javnosti Zaradi vojn in razmer so utrpele knjižnice po naših šo oh. tako občutne izgube, da ne morejo mladine v zadostni meri oskrbovati z izvfnšolsko ouhovno hrano, ki bi ji bila zlasti spričo ne ednega pouka potrebna kakor vsakdanji Kr ih Da se temu pomanjkanju »saj deloma od pomore, se obrača prosvetui oddelek pokrajinske ! uprave do vseh prijateljev mladine 9 j prošnjo, da ji darujejo »Zla vojno božičnieo 1 1944« po kako slovstveno delo, primerno za dopolnitev šolskih knjižnic. Mislijo- naj na to, da pomeni dar za posameznika razmeroma malenkostno ž.tev, da pa utegne celotna zbirka roditi obilne sadove ter prinašati mladini velike koristi. Prispevke sprejema pisarna prosvetnega oddelka Beivveisova cesta št. 1, pritličje. Iz pisarne prosvetnega oddelka. u— Božičnieo za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce priredi Odbor za begunce na sv večer, v nedeljo 24. decembra, ob 14 v Rokodelskem domu. Vabljeni so vsi begunci, predvsem družine z otroki. Ce bi bil alarm in bi se konča! pred tretjo uro, se prireditev vrši ob treh. če bi pa trajal dalje kot do treh, pa drugi dan ob 14 ozir. pol ure po alarmu. u— Desetim revnim družinam dolenjskega okraja našega mesta, ki imajo veliko število otrok, je g. Leon Starin, lastnik tovarne otroških hranil »Avena«, za božičnieo izročil za opravljanje županskih poslov pooblaščenemu generalnemu tajniku g. Francu Jančigaju 5000 lir z željo, naj ta znesek razdeli enakomerno najpotrebnejšim in vrednim. Take se je spet dobrosrčni ljubljanski gospodarstvenik izkazal z dobrodelnostjo ter drugim gospodarskim krogom dal najlepši zgled, kako si lahko ustvarijo z blagimi občutki hvaležnosti blagoslovljene praznike. Mestno županstvo izreka dobrotniku revnih najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih z željo, naj bi premožnejši sloji njegov zgled splošno posnemali ter bednim zlasti za praznike olajšali skrbi. u— Za božični priboljšek v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici je ob drugi obletnici smrti ge. Marije Andlovie roj. žerovnik podarila družina Peternel 100 lir. Mestno županstvo izreka dobrosrčni družini najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih ter prosi vse prebivalstvo, naj praznuje božič z dobrimi deli. u— V počastitev spomina blagopokojne gospe Antonije Kramerjeve darujeta za Društvo slepih Iv. Ot&halova in Mar. Seu-nigova 300 lir. u— Namesto cvetja na grob pok. g. Meserka Alojzija, posl. pri Pengovu, daruje g. Janez Modrijan, uslužbenec pri isti tvrdki, 200 lir za Dom slepih. u— Radio aparate, gramofone ali posamezne dele, kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44: u— Nesreče. Franc Mihevc, 47 letni strojnik z Vrhnike, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Roza Salbergerjeva, 65 letna upokojena učiteljica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levico. — Francka Moseje-va, 4 letna hči delavca iz št. Vida pri Stični, je padla s klopi in si zlomila levico. — Franc Kramar, 12 letni sin posestnika iz Matene, je postal žrtev konja. Brcnil ga je v glavo. — Sonjo Orehkovo, 12 letno dijakinjo iz Ljubljane, je pred glavno pošto povozil neznan avtomobilist. Dobila je poškodbe po životu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnišnici. u— Tatvine koles. V soboto in nedeljo je bilo ukradenih šest koles. Na Miklošičevi cesti je izginilo Rajku Cerarju moško kolo znamke »Schirhoff« s tovarniško številko 60.007, vredno 4000 lir. — Na Gosposvetski cesti je bilo ukradeno Vincencu Bobnarju moško kolo znamke »Elite Diplomat« s tovarniško štev. 795.463 in ov. št. 95.705, vredno 4000 lir. — Na Celovški cesti je neznan tat odpeljal Mihi Studenu moško kolo znamke »Galizia« z ev. št. 904.428, vredno 2000 lir. — Na Podutiški cesti je izginilo Filipu Fudenku moško kolo znamke »Eska« s tov. št. 697.204 in ev. št. 191.275, vredno 10.000 lir. — Pred hotelom Metropol je bilo odpeljano moško kolo znamke »Bian-chi«. Kolo je -črno pleskano, kolesi pa ima srebrno bronzirani. — V Bohoričevi ulici je bilo ukradeno moško kolo Francu Novaku, vredno 4000 lir. Kolo je znamke »Ko-radin« s tov. št. 10.110 in ev. št. 1351. u— Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44. u— Gospodinje! Prvovrstno parketno pasto dobite zopet v železnini »Ferrum« Leon Stupica, Ljubljana, Gradišče 2. u— Vsi bomo za božič bral! knjigo »Br-zonožec in puščica«! u— Pouk za dijake srednjih Sol se vrši dnevno v »korepeS toriju«, Mestni trg 17 I. Razlaga, izp aševanje, ponavljanje! Posebn oddelki za privatiste! Informacije dnevno! \ S Kcroškesa Odliko-vanje koroškega rojaka. Fiihrer je odlikoval koroškega rojaka višjega narednika Maksa Rcppa iz celovške okolice z viteškim križcem. Ropp je po poklicu mesarski pomočnik ter se je izkazal s SVOJO hrabrostjo v bojih ob Severnem Ledenem morju. »Svoboda na zemlji«- Pod tem naslovom so prirelili v Celovcu sestanek Hitlerjeve mladine. V navzočnosti voditelja Taupeja in Puckelsheima so nastopili dečki in deklice potem, ko je slednji obrazložil pomen 1. 1944 v borbi nemškega na: oda za svobodo. Prireditev je bila izpopolnjena s prepevanjem božičnih pesmi, s prednašanjem deklamacij ter z izvajanjem kvartetne godbe. Na koncu je Puckelsheim poželel navzoči mladini blagoslovljene božične praznike. Na severnem bojišču je pade! nadlovec Ferdo Sutnik iz Celovca. Za njim žalujeta oče in sestra. Na f onti ob Ledenem morju je pusti! svoje življenje naddesetnik Karel Lipove, ki zapušča žalujočo mater v j Celovcu. V Celovcu so umrli: 62 'ecna vdova po uradniku zastavljalnice Melanija Iličeva, 83 letna zasebnica Ana Pernešova ter upokojeni 53 letni orožniškl stražmojster Fr. Vahtar. Cestna železnica v Celovcu je uvedla nove voznr* cene za vožnje, in sicer stane navaden vozni listek za eno vožnjo 15 pfe-nigov. Mesečne in letne vozovnice so bile v prodajni ceni takisto prilagojene novim razmeram. Po'rožnikom električnega toka v Beljaku je bilo te dni priporočeno, naj do skrajnost} štedijo z elektriko, kajti če v vsakem stanovanju prihranijo dnevno za eno žarnico elekričnega toka, je s tem mežno razsvetljevanje stanovanj, M morajo sicer ostati v temi. Nalezljive bolezni ln zaklonišča. Policijsko ravnateljstvo za Koroško v Celovcu je izlalo posebne predpise, ki določajo strog red v javnih in hišnih zakloniščih. Gre v prvi vrsti za to, da se omeji širjenje nalezljivih bolezni, od koz preko škr-latinke do davice. Osebe, k; tipe na takšnih boleznih, se v primeru alarma ne smejo podati v javno zaklonišče, ker na ta način ogražajo življenje soljudi. Bolniki z nalezljivimi boleznimi morajo v primeru alarma ostati doma ter se ogibati stikov z drugimi osebami, ki bi jih lahko okužile. S štajerskega Z nemškim križcem v zl^tu je bil odlikovan štajerski rojak nalpo:očnik Alfred Kolarič iz Feldbacha, polkovni adjutant v nekem bataljonu gorskih pionirjev. Ze od 1. 1935 pripada Kolarič vrstam Hitlerjeve mladine ter je L 1939, ko mu je bilo 18 let, prostovoljno odrinil k vojakom. Udeležil se je pohoda na Norveško ter se delj časa boril na bojišču ob Severnem Ledenem morju, potem pa je šel na južni odsek vzhodnega bojišča. Na vseh teh vojnih poholih je bil odlikovan z železnim križcem n. in I. raz* eda. Srebrna in navadna poroka. Dne 25. novembra se je poročil Karel Petr >v:č, štajerski rojak, z Jožefo Kristino Reiterer-jevo, hčerko gostllničarke n trgovke v Nie-dergamsu. Ob Istem času sta obhajala ženinov a roditelja srebrno poreko. V Feldbachu 8o priredili sestanek za kmete, katerim je govoril glavni štabni volja, kmetijski strokovnjak dr. Laitner. Okrožni vodja kmetov Sepp Kaufmann je kmetom predočil dolžnosti, ki jih imajo napram državi z izročitvijo vseh kmetijskih pridelkov. Povda.il je tudi, da je treba napeti v kmetijski proizvodnji vse sile, da se doseže zmaga tudi na tem polročju. Na bojišču jc padel štajerski rojak Oton Zai;kar iz Gradca. Zapušča mater, brate ia sestre ter druge sorodnike. V Gradca so ranil: urednikova žena FinI Pelz, roj. Ogrizek, frizerka Štefanija šabernakova, Terezija čamplinova ter Jožefa Forjan in njena hčerka Edi ta. Kolesar je p°vozi| 331etno Marijo Pla-niškovo iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Pla-niškova je pAšla po konje, ki so jo precej poškodovali s kopiti. — Podobna nesreča se je primerila 40]etni ženi inšpektorja državnih železnic Matildi Galšekovi iz Maribora. Pri padcu si je zlomila nogo ter so jo morai oddati v bolnišnico. Smrtna kazen za nasilneža 22 letni inozemski lelavec Peter Rakinič je bil zaposlen v okolici Gradca. Tam je izrabil priliko, da je 'z zasede napadel nekega domačina, kateiega je snu šal ubiti in izropati. Pobil ga ie s kamnom na tla ter ga smrtno nevarno poškodoval potem pa mu ukralel zapestno uro 'n večji znesek denarja Sodišče v Gradcu je Rakiniča obsodilo na smrt. Iz Trsta Premiera »Seviljskega brivca« j« bila napovedana za četrtek 21 t. m. v Verdijevem gledališču v Tistu. Dirigiral je Anton Narducci. Razdeljevanje piškotov. Te dni prejmejo ctroci do 3 let, bivajoči v tržaški občini, pišk.ote na 10 dnevnih odrezkov krušne nakaznice. Zaprie obratovalnice. Zaradi kršitve živilskih predpisov so bile do nadaljnjega zaprte sle leče obratovalnice: Angela Pra-tolongo, prodajalna sadja in zelenjave na Trgu Rdečega mostu, Amalija De Carli, picdajalnica sadja in zelenjave v ulici Ma. donina 38, Roza di Pinto, prodajalna sadja in zelenjave v Trgovski ulici 14, Marija Kert, prodajalna sadja in zelenjave v uli-c; Bramante, Frančiška Kumar, proda jal-nica salja in zelenjave, Antonija Bibuii, prodajalna sadia in zelenjave v Totijevi ulici il, Ivan Baschiera. mirodilnica v ulici Sv. Lazarja 17, O. Furlan. pek v Akve-dotu. Razen tega je bilo izrečenih 72 denarnih kazni po 100 do 300 lir. Liudsko gibanje. Od 15. d^ 13. decembra je bilo v Trerfcu 18 rojstev, 48 smitnih primerov in štiri poroke. Smrtna nesreča v I->trski ulici. Tramvej je povozil v Istrski ulici 641etnega Franca Vočika, ki so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegal za usodnimi poškodbami. \rsak dan nezgode. Ponesrečili so se te dni v Trstu 41 letni zidar Ivan Pipan iz ulice Sv. Mavricija. 3, 42 letni Gabrijel Bro-lih iz žavelj, 16 letni Jožef Bandi lz Doline, 41 letni Mirko Giacominl, ki ima opekline po desnici, ter 19 letni električar Darij Francinovič, ki ima številne poškolbe zaradi eksplozije svetilke. Ponesrečene^ se zdravijo v tržaški bolnišnici. Iz Goric e OddaJa vina. Goriški prefekt objavlja: Vse prijavljeno vino, izvzemši hedcofliiteki pride na vsakega pripadnika proizva;al-čeve družine nad 12 let, je treba oddati v količini 75%> pri proizvodnji do 200 hI in 90 °/o pri proizvodnji nad 200 hI. Ljudsko gibanje. Dne 17. in 18. decembra je bilo v Gorici 5 rojstev, 8 smrtnih primerov in 2 poroki Mrtvaški zvon. V Gorici so umrli te dni 75-letni tipograf Jožef Jug, 801etni kmetovalec Ivan Pua, 20etni zidar Oskar Kučič, 4-iTetna Marija Sušič, 75-Jetna gospod:nja Marija Medvešček, 77letna zasebnica Marija Jug, 781etna gospodinja Ana Toma-žič vd. Pintar, 541eitnii Franc FajgelA 65-letni upokojenec Jožef Mozetič, 25-letni Špiridion Zigon, 49letna Ivanka Tfsten-Okroglič, 29letna Roza Cotič in 67-letni Jakob Maran. Nezgode v Gorici ter okolici 54 letni Peter Colja iz Tvorniške ulice 51 se je ponesrečil pri padcu na tračnicah pri severnem kolodvoru v Gorici. — 38 letni mehanik Marij Goršič z Ločnika je stepil na vojni izstrelek, ki je eksplodiral. Goršič ima več ran na obeh nogah in desnici. — žrtev eksplozije razstreliva je postal tudi 72 letni kmetovalec Silvester Figar iz šmartna pri Kojskem. — Pri delu si je ranil levo nogo 27 letni Kazimir Furlan iz Solkana. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. čdtajte in skrbno zasledujte opozorila In navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki Izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih! Beleinica Sobota, 23. decembra: Viktorija. OAJN ASA 4 fc fKliit.Uii VE Kino Matica: Njegov najboljši prijatelj Kino Sloga: Skrivnostna hiša. Kino Union: Takšna mi ugajaš DEŽIRNE LEKARNE DAI7ES: Mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murma-yer. Sv. Petra cesta 78. Zatemnitev od 17.1» do 7-15 DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA: Sobota, 23. dec., ob 14.: dramska predstava: Matiček se ženi. Red Sobota, ob 17.: operna predstava: Thais. R-d C. Nedelja, 24. dec.: zaprto. Ponedeljek, 25. dec.: ob 14.: dramska predstava: Življenje je lepo. Izven. Cene od 40 lir navzdol ob 17. operna predstava: La Boheme. Izven. Cene od 60 lir navzdo . Torek, 26. dec. ob 14. operna predstava: Prircesika in zmaj:' Izven. — Cene od 60 lir navzdol; ob 17. dramska predstava: P°sl - dn ji mož. Izven. Cene od 40 lir navzdol. * Začetek prodaje vstopnic za vse predstave o božičnih praznikih, bo v ncde'jo od 9. do 12.30 v Operi. V nedeljo popoldne bo b'aga.ina zaprta. Od ponedeljka calje posluje spet blagajna v n0rm.8lnom času, t. j. od 10.30—12.30 in od 16. do 18. tajniška skalna Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA. 23. DECEMBRA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—9.00 Jutranji koncert; vmes 7.30 7.40 Poročila v slovenščini 9.00—S.10 Poročila v nemščini 12.00—12.30 Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini, poročilo c položaju in poročila v slovenščini 12.45—14.00 Zvoki iz operet — Radijski orkester vodi D. M. šij^nec, sodelujeta sovranistka Janja Baukart-Strle in tenorist Janez Lipušček 14.00 - 14.10 Poročila v nemščini 14.10—15.00 Vaška godba in Strgar Branka, sopran; spremljata na harmoniki Avgust Stanko in na gitari Franc Stanič 15.00—17.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba) 17.00 do 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17,15—18.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba) 18.00—18.30 Prenos osr. nemškega sporeda 18.30—18.45 Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.) 18.45 do 19.00 Gospodinjsko predavanje — Intihar Lojzka: Praktični nasveti za gospodinje 19.00—19.30 Fantje na vasi 19.30—19 45 Poročila v slovenščini 19.45—20.00 Aktualno predavanje, govori Hans Fritzcshe 20.00 do 20.15 Poročila v nemščini 20.15—22.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda 22 00 do 22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15—24.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za konec tedna. Marjan Radonič, Čarobni prstan Naši listi so nedavno opozorila na enega najzanimivejših pojavov v silo ve- ski mladinski literaturi: na Marjana R a d o n i č a knjigo »Čarobni prstan«. To lepo opremljeno pravljično knjigo z ilustracijami Marije V o g e 1 n i k o v e, je namreč sp isal štirinajstletni pisatelj, kar je vsekakor izteden pojav. Knjiga obsega dve lepi pravljici: »Čarobni prstan« in »R bi-čev sin«. Z živahno fantazijo in resničnim talentom pripoveduje mladi Radonič zgodbo o vTilsm Ivanu, ki se mu posreči otrti iz varstva čarovnice in dveh zmajev čarobni prstan s katerim reši nazadnje zakleto kraljevo hčer in vrne drugi kralj ični vid, pri tem pa doživi mnogo pre-čudnih dogodkov. Kaj vse vidi in s"iši? Čita j te v knjigi! — V drugi pravlj'ci pripoveduje Radonič o pogumnem m'adeniču, ki reši v zeleno kačo začarano deklico; pri tem mu pomaga jezerska vila. Tudi ta pravljica o ribičevem sinu je sp:s"na prisrčno in napeto. Ali si lahko mislite zanimivejšo knjigo za bož;čno darfo otrokom? Dobite jo v vsaki knjigarni! Ali ste že prispevali za božičnieo Zimske pomoči? Produkcije Glasbene Matice V ponedeljek ob 17 je bila v mali filhar-monični dvorani druga javna produkcija Glasbene Matice. Nastopali so gojenci klavirskega in violinskega oddelka, nastopil je tudi godalni ansambi. Vsi gojenci so pokazali svoio marljivost in nadarjenost, pa tudi dobre vzgojne metode svojih učiteljev. Iz klavirskega oddeika je prvi nastopil mali Aleksander Muller (2. r. prp.). Pogumno in sigurno je odigral Krausovo »češko narodno« in sončeve Variacije na Isto temo Dagmar čopič (i. r. n. š.) je nekoliko medlo, a tehnično dobro zaigrala Kfič-kovo »Polko«. Božena Peček (1. r. n. š.) je zaigrala Grečaninova >,Babica pripoveduje« in škerjar.čevo »Na vasi«, živahno odobravanje občinstva je vzbudila Nada črnko (1 r. sr š.) iz šole gdč prof. černivčeve, ki je odigrala Debussijevo »Arabesko št. 2«. Tehnično je zanesljiva, njeno podajanje je lahkotno. Vzbuja lepe nade za ugoden razvoj isto velja tudi za Bredo Pehani (4. r. n. š j ki je zaigrala Debussijevo »Arabesko št 1« Tri Jenkisenove skladbe: »Somrak« »Valček« -n »Majsko jutro« je zaigrala Svantovita Tušar (2. r. n. š.). Njeno podajanje je zlasti z vsebinske plati dobro. Pertot Pavel (2. r. n. š.) je sigurno oblikoval tri škerjančeve: »Zimsko«, »Pustno« in Božično« Zelo je ugajala tudi Marija Brilej i2. r. n š.) s smiselnim in čustvenim podajanjem čajkovskega »Jesenske pesmi« in »Zvončkov«. Lz violinskega oddelka je nastopilo troje gojencev, izmed katerih bi eden moral nastopiti šele v sredo. Mali Pavel Komar (2. r. prp.) je ob spremljavi svojega profesorja pogumno zaigral dve skladbici Sokolovske-ga in Hummlov valček »Mali goslač« Dan-clovo »Romanco« n *Polko« je zaigral njegov tovariš Roman Rems (2 r prp.) Pri klavirju ga ie spremljal njegov brat Fedor Rems Tretji violimrt. Josip Hubad (2. r. n. š.) iz šole prof. Sancina, je zaigral Go- seccovo »Gavotto« in Moszkovskega »španski ples«. Njegovo podajanje je prav lepo, le intonacija je zlasti v drugi skladbi bila precej netočna. Dve skupini sta igrali štiriročne skladbe in obe pokazali lepo soigro in skladnost. Igo Gruden in Janez Korenini sta odigrala Tomčev »Mali valček« po slovenskih narodnih napevih, Lidija Neuberger in Darja Karnovšek pa Tomčev »šopek božičnih pesmi«. Posebna značilnost večera je bil nastop godalnega ansambla, ki so ga sestavljali: Ivo Turk, Josip Hubad, Rok Klopčič, Franc Kapus, Miroslav Črnivec, Vida Pečenko, Metod Oblak in Vladimir Udovč. Odigrali so ob spremljavi ge. Mirce Sanci-nove Andante in Moderato iz Danclovega op. 199. So prav dobro vigrani in izenačeni ter kažejo vešče vodstvo svojega profesorja. Gojenci so izšli iz šol gg. profesorjev Sonca (Muller), Seifertove (čopič), Kolaričeve (Peček), černivec (črnko, Tušar, Pertot, Pehani), Demšar (Brilej), Hrašovec (Korenini in Gruden), Bradač (Neuberger in Karnovšek). Na sporedu je bilo tudi pet del slovenskih avtorjev, izmed katerih je bil Tomčev štiriročni »Mali venček« prvič javno izvajan. Občinstvo je nastopajoče nagradilo za njihov trud z živahnim ploskanjem. —mi— • Tretja javna produkcija v sredo je bila manj pestra po sporedih, omejena zgolj na klavirske nastope. Vzlic temu je prav tako kakor druga zapustila ugodne vtise o glasbeno vzgojnem delu šole Glasbene Matice. Videti je, da ostaja to delo po zaslugi institucije in njenega učiteljstva tudi v vojnem času na lepi višini, ki je dostojna slavnih tradicij Glasbene Matice. Nastopili so gojenci in gojenke iz tehle klavirskih šol: O. Kolarič, M. štrukelj-Ver-bič, G. Demšar in Silva Hrašovec. Prva je Majda špornova iz 4. r. n. g. odigrala po eno plesno skladbo Rebikova in Griega. Po tem učinkovitem uvodu so nastopile tri go- 1 jenke iz šole ge. M. štrukelj-Verbičeve: Nada Genussijeva in Jelka Benedikova iz 1. r. n. š. in Sonja Paternost iz 4. r. Spored teh treh nastopov je obsegal med drugim škerjančevo »Na vasi«, dve Jenkins-novi skladbi in po eno serenado Prochazke in Martuccija. Znatna preciznost izvedbe, zanesljivost in estetsko ubrani gibi rok so pričali o trdni roki, ki jih vodi v razvoju. Prav tako zanimivi so bili nastopi Bare Brilej in Majde Jermanove iz šole G. Demšar ter Jaša Znidariča in Saše Koreninija iz šole Kolarič. Kar je bilo negotovosti, zlasti v 8. točki, gre delno na rovaS .zahtevnosti skladb. Posebej sta opozorili nase dve Chopinov! skladbi. Tudi ta večer je imel za sklep efektno točko: M. Tomca novo skladbo »šopek koroških«, ki sta jo Stiri-ročno odigrala Lea Paulin (4. r. n. š.) in Joško Meršol (1. r. n. š.). Večidel dobro znani domači motivi so tu lepo harmonizi-rani in dajejo prizadevnejšim in naprednejšim gojencem klavirske šole hvaležen material. Izvedba je bila prav zadovoljiva. Tudi ta prireditev je dosegla pri občinstvu vidno priznanje. Dve mladinski knjigi Neumorni pisatelj Lojze Zupane je izdal v založbi Učiteljske tiskarne novo mladinsko knjigo z naslovom »Jezerka«. Knjiga obsega dve pravljici: >Jezerka« in »čudežni rog« Iz prve pravljice dehti bajna poezija skritega gorjanskega jezerca, v katerem živi povodni mož, ki zalezuje v gos spremenjeno vilo Jezerko. Gobi Goban in Mušnica, striček Jež in zajček se pogovarjajo ob jezeru, lovec Mihalek od Kolpe se potika po gozdovih in se v jezeru nameri na povodnega moža in mu pomaga ujeti lepo belo gosko, ki pa se zdaj mahoma spremeni v prekrasno mladenko. Vila Jezerka postane lovčeva žena, toda ko Mihalek odide z doma, ji razodene povodni mož, kje je skrito gosje pero, s katerim se lahko spet spremeni v gosko. Tako odleti nazaj v jezero proti Gorjancem, kamor je zahre-penela. Mihalek ne najde več svoje žene, vendar ne zgubi upanja, da jo bo zopet našel in krene po nasvet k puščavniku. Med potjo še spravi sprte tri brate in si prisvoji čudežni klobuk in škornje, nato pa se pojavi pred puščavnikom pa mu razloži svojo bolest. Sveti starec mu svetuje, da se obrne do Sonca, ki mu bo lahko povedalo, kje tiči Jezerka. Tako obišče Mihalek bajno Sonce, gre nato še k stričku Mesecu in ta ga pošlje k starki Burji; naposled pride v kuhinjo vilinskega gradu in postane navsezadnje ob strani lepe vile Jezerke vilinski kralj. — »čudežni rog« se takisto dogaja v pravljičnem svetu na prostoru med Kolpo in Gorjanci, na kučarski gori in pod njo. Tu nastopa čarovnica Skrba-baba, ki ugrabi graščakovo hčer Barico ln jo odnese na Klek. Graščak obljubi junaku, ki najde hčer, grad s sto okni in hčer za ženo. Tako hoče poskusiti svojo srečo tudi Marko, sin vaškega krojača Igliča, gre na kučarski grad in se ponudi, vendar ga ne vzamejo resno, zato pa dobi službo pastirja in odžene čredo ovac na Gorjance. Nekega dne se izgubi v gozdu, kjer sreča gor-jansko vilo, ki mu podari čudežni rog. Z njim lahko skliče vse živali, kar jih je daleč naokrog. Nekoč pa sreča Marka velikan Gorjan, ga ujame in vzame s seboj vso njegovo čredo, ki sta jo na to snedla Gorjan in Velebaba. Marko mu je moral poslej s čudežnim rogom zvabljati živali. Nekega dne se je oddaljil od velikanove votline in odšel k gorjanskemu jezeru, da bi vili potoži] svoje gorje. Namesto odsotne vile se oglasi žabji kralj Kvak, ki nI nihče drug kakor zakleti graščak s smu-škega gradu. Ta mu svetuje, da z jezersko sluzjo namaže velikanove in Velebabine oči tako, da oslepita Marko poljubi lz hvaležnosti gorsko žabo in ta se tisti hip spet spremeni v človeka tn objame svojega reditelja Marko se vrne v velikanovo votlino in res oslepi svoja gospodarja nato pa se svoboden napoti na daijnl Klek, da re« grajsko Barico. pri čemer mu dobro služi čudežni rog. Zdaj spremljamo Marka na dolgi poti. kjer se mu še marsikaj pripeti, ko pa razžene čarovnlški zbor in se napoti i v Bilpo, kjer je bila v neki votlini zaprta Barica, ga ujame povodni mož in zazida v votlino. Naposled vendarle najde in reši Barico in se ves srečen poroči z njo na kučar-skem gradu, ki je zdaj njegov. Tako je Zupane zopet segel z obema pravljičnima motivoma v lepo Belo Krajino, ki dobiva v njem svojega epika. Obe povesti sta spisani z živahno fantazijo in v sočnem jeziku. Knjigi pa dajejo posebno vrednost ilustracije, mojstrsko delo akad. slikarja Gvidona B i r o 11 e, ki se je — kakor kaže tudi ta primer — zopet vrnil k delu, za katerega ima toliko razumevanja in tako srečno roko. Tudi Jože Tomažič je objavil za letošnji božič novo knjigo in v nji dve mladinski pravljici: »Mrtvo srce« in »čarovni-čina hči«. Od l. 1942., ko so izšle njegove »Pohorske pravljice«, je to že deveta To-mažičeva knjiga, deseto, roman iz življenja pohorskih steklarjev »Steklene vrstice«, pa pravkar pripravlja. Kakor pet njegovih prejšnjih knjig, je tudi najnovejša prirejena v obliki slikanice, za katero je narisal ilustracije Jože Beršnek. Prav kakor Zupane, je tudi Tomažič fantazijsko zelo gibčen pravljičar, ki z veliko spretnostjo kombinira razne pravljične motive, pri tem pa ima vedno pred očmi tudi etični smisel takega pisanja, vzgojo mladega bralca za močna dejanja in vero v zmago dobrega nad zlim. Obe pravljici v tej knjigi, ki se po značaju in opremi pridružujejo izdajam drugih Tomažič-Ber&nkovih pravljičnih del, sta pripovedovani živo in od začetka do konca mikavno. V bistvu ne dostavljata Tomažičn kot pravljičarju — mislim: tehniki in stilu njegovega pripovedovanja — nobenih novih potez in veljajo tudi zaniu zasluženo ugodne ocene, kakor jih avtor citira ob koncu te knjige v zvezi s svojimi prejšnjimi spisi. Berankovo sodelovanje pa se je že tako zlilo s Tornažlčevim. da bi lahko govorili v tem primeru o nekaki umetniški siiphiozL Tudi ta knjiga bo našla med slovensko mladino veliko hvaležnih bralcev. Joslpin! Wes$nerfevl v spmmn Dne 7. t. m. je umrla v Ljubljani Josipina Wessnerjeva, ena onih vzornih učiteljic stare šole, ki jih ima _ naše ljudstvo v ako dobrem in hvaležnem spominu. Iz kroga njenih nekdanjih učenk smo prejeli naslednje spominske vrstice. Mrp.V je legal na zemljo, tiho je rcsil dež, otožno so peli zvonovi svetokriške kapele. ko smo polagali k zalnjemu počitku vas, blagii gospo lična Pepi, ki za vas v življenju m bilo počitka. Niste bili le vzorna, neumorna učiteljica in vzgojiteljica — bili ste mnogo več Bili ste človek, ki je v svoji duši globoko doumel bedo in trpljenje seči:veka ter ju tudi lajšal z besedo in dejanjem. Bili ste svetovalka, tolažnica. dob:otnica vsakomur, ki se je zatekel k vam ali za katerega je izvedelo vaše zlato srce. Sam Bog ve, kolikim nepoznanim siromakom ste utirali srce. Prijazna beseda, topel stisk roke sočustvujoč pogled — in bilo je shranjeno v bežji zakladnici. Blagoslovljeno je bilo vaše lelo v Prle-kiji Prišli ste v njo kot mlada, idealov polna učiteljica. Sužbovail ste tam nad 40 let. najprej nekaj let pri Šv. Miklavžu, nato pa vso dolgo dobo v Ljutomeru. S svojo blago dušo ste objeli prleško mladino. vljubili ste Prleka in njegovo zemljo z vitkimi, visokimi topeli. modrim, sončnim nebom in nepozabno pesmHo klopot-cev. Z mojstrsko sr-etnostjo in z materinsko ljubeznijo ste vedrim rdečeličnim prleškim malčkom bistrili um in odpirali pot v življenje Tudi ko je mlali rod že doraščal se je z zaupanjem vračal * svt.ji nekdanj, učiteljici, sedaj svetovalki tako v sreči kakor v nesreči. Tudi ko ste se preselili v Ljubliano. Prlekije in Pnekov niste pozabili Vaš prijazni in gostoljubni dem je bi! kakor romarska not za vse Pr-leke. ki so prihaiali v r ii'V,i-nio. Skoro ne mo-emo verjeti, da vas res ni več ne bo več Dan nmr? brez- madežne vas je po kratki bolezni poklical Bog k sebi. On, ki vam je dal fako plemenito srce. naj vam r.odeli, da s-= b- vaša ljubezen izlila v Božjo, večno ljubezen! Vsi, ki smo vas sooštmraM in ljubili. 1S&&SC SPOR T Najboljši nemšk! amaterji v &sksu Letos proslavlja nemški amaterski boks JH/J^O- ^iv.i U- to. iUlja. .Nil prvem me*:u nem f>ih boksarjev je Her-bert Niirnberger, ki jo zastopal nen ške baive v 32 meudržavnih nastopih. Njemu slede: Obermauer (Koiin) s 27 nastopi; Run-ge (Wuppertal) s 26 nastopi; Baumgarten (Hamburg) z 22; Murach (Schalke) z 21 natopi; ZigJar&.ii (Ber.in) z 20 : Pepper „ - t* /n u'g) vsak s po 19 nastopi; Wi?ke (Hannover) z 18! Graaf in Schmidt s 17; Schmeies (Dortmund) s 15; Campe (Berlin), Vernlohr (Stuttgart) in Heese (Diiseldorf) s po 11 nastopi; Vogt (Hamburg), Miner (Vrati-slava) in Petri (Kassei) s po 10 meddržavnimi nastopi. V spodnjih kategorijah je imej nemški šport le enega moža mednarodnega razreda, in to je Hanne ZigSarski. Ta mali Ber inčan je nastopil v letih od 1926 do 1934. v vseh meddržavnih dvobojih V 20 dvobojih je doživel le en poraz; leta 1932. je bil na olimpijskih igrah v Los Ange-]esu drugi v bantam kategoriji ter si osvojil srebrno kolanjo. Uspela je bila zamisel, da so tega izvrstnega boksarja namestili za vodjo nemškega zastopstva. Nemška mladina je dobila v njem odličnega strokovnjaka kot učitelja in vodn ka. Ziglarskega sta prekosila morda ie Herbert Niirnberger 'n olimpijski zmagovalec Herbert Runge. Niirnberger, ki je izšel iz ham-burške šole in si je dvakrat osvojil evTop-sko prvenstvo lahke kategorije, je nastopil 32krat v nemškem zastopstvu. V teh 32 nastopih je bil poražen le trikrat. Runge je nastopil 26krat v borbi z namočnejšimi boksarii težke kategorije; izgubi] je samo tri borbe. Od nemških boksarjev, ki smo j;h navedli, so doslej umrli: Baumgarten, Murach, Wi|ke in Graaf Izvrsten je evropski prvak težke kategorije Heinten Hoff, ki je v 19 dvobojih zmagal 1 Škrat, od tega llkrat s k. o in izgubil samo eno borbo. Dober je bil tudi Rudi Pepper, ki je dobil vseh 19 dvobojev, kolikor jih je imeti. Drobiž po svetu Nemško nogometno prvenstv0. N"prl-jetnno presenečenje je doživel v ned:iljo nemški nogometni prvak Dresdner SC. ki ga je zadnjeplasirani draždanski klub Siidwest premagal z 2 0 Dresdner SC je sicer pokazal prav lepo kombinacijsko igro. toda enajstoriea ni bi]a dovolj udarna. da bi si osvojila zmago, temveč je mOrafa celo spraviti svoj prvi poraz v e-tošnji sezoni Ker ie že v preišnjih tek- mah morala oddati eno točko nasprotniku, ima sedaj samo še eno toc!ko*naskLtka pred Guts Mutsom. Odiločitoa bo prihoon^a nedelja. ko se bosta sestala Guts Muta in Dresdner SC. — V Leipzigu ie premagal prvak VFB Leipzig TUB Le pzig s 3:0. — V Chemnitzu je porazil BSC Chtmn tz SV Ol Chemnitz z 10:5. — Hamburger SV se je vrnil domov iz Vilheim-bui ga z zma go 5:1. — Altona 93 je odpravila Viktor .j j s 6:3 in B!ankensee-WedelKSG Alsterdorf 6 4:1 V tatici vodi sedaj Hamburger SV. — V dunajskem prvenstvu je večk atni prvak Rapid nastopi] v zadnjem kolu pro i Admiri in zaigral zelo slabo. Kljub temu Mali oglasi t ril tj FOTOGRAFA(-INJO) dobrega operater).i m re tušerja išie za stalno Foto Stud o Potrč Se lenburgova 6. 34586 la PRIDNO DEKLE p;šteno z zninjem ne feat kuhe. iščemo za ti koj Naslov v osi. odd. Jutra 34436 la POSTREŽNICO je dosege] neodločen izid 2:2. — Vienna je , iščem za pa- u dnevno, zmagala nad Floridsdorfer AC s 5:2. — Austria je izgubila proti FC Wienu z 0:1, WAC pa je porazi] SK Oberlaa s 3:1. V tablici so razvrščeni: 1. in jesenski p vak je Rapid. za njim pa Wacker, Floridsc.orf-r AC, Vienna itd. Po evropskih nogometnih igriščih. Poražena je bila enajstoriea mad. idskega letalskega moštva v Sevilji. Rezultat je b 1 tudi 4:1 v korist Sevilje. — Med vodi.nimi kju-bi v švicarskem nogometnem prvenstvu prišlo v nedeljo do dveh važnih srečanj ki sta bila odločilnega pomena za jesensko prvenstvo, v Bernu sta se sestala FC Gren chen in Young Boys Tekma se je končala remis brez gola ter je dos^ei Grenchen -e zmerom neporažen Obenem sta -e v Lu ganu pomerila med seboj tretji n četrti « tablice; Grashoppers je zmasaj z 2:1 nei je sedaj stanje v tabela naslednje: 1 Grenchen 1 točk, 2. Bern 16 točk. 3. Gra^h'p pes 15 točk. — V korist »Zimske pomoči« je bila v Zagrebu odigrana nugomelna tekma dveh državnih zastopstev. Moštvo A, ki so ga sestavljali po večini Igralci bivšega državnega prvaka Gradjans'me i svoje prvo tekmovanje v kriti dv^rai i. Med damami se je posebno izkazala l ore Grebe (Magdeburg) v skoku v višino s skokom 140 cm in metu krogle z znamko 12 09 m. Dobra je bila dalje Erika Seis (Hal le), ki je preskočila tudi enako v šino ter 6kočila v daljino 4.70 m. Pri moških ie zmaga] Freytag v skoku v, daljino s 6.79 m in vrgel kroglo 11.92 m. — Švedski dvi-galci uteži so v svoji sredi po dolgem času sp>et naš'i moža, ki spada v mednarod i razred. To je mladi Georga Brundstedt, ki je dosegel v obojeročnem sunku 11? 6 k? ter s tem prekosi*! od 1. 1925. obstoječi rekord Švicarja Hunbergerja za eno dese-tinko kilograma. ŽSK Hermes (namiznoten'ški odsek) Danes ob 15. otvarjamo letošnjo namizno-teniško sezono z vežbanjem v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5. Vse ostale infcrmacije dobe interesenti pri nadzornem organu v dvorani. Vežha-nje je dovoljeno tudi nečlanom kakor tudi članom ostalih klubov. Načeistvo. Upravni odbor ŽSK Hermes« želi vsemu svojemu članstvu kakor tudi vsem dobrotnikom in pristašem vesele božičke praznike in srečno Novo 'eto! MJW DOBRA K N J 1 G A th& 1 je pravkar izšla in prinaša sloveči roman Frangoisa Antoina Prevosta JANGN LESCAUT" Ta roman je klasično delo evropske literature. Vedno znova izhajajo nove izdaje in novi prevodi. Po njem je priredil Massenet svojo slovečo opero »Manon«, ki še vedno ogreva tisoče človeških src. Kdo si ne bi želel brati romana o Manoni Lescaut, odkar pozna njeno ljubezensko zgodbo z 5dra? Pa tudi vsi diugi čitatelji — mladi in stan — bodo z užitkom prečitah knjigo, ki je eden najlepših ljubezenskih romanov na vsem svetu. Božansko lepa in mila, vendar nevarno iankomiselna Manon in do skrajnosti požrtvovalni vitez des Grieux doživljata hude pustolovščine in prenašata zaradi svoje ljubezni najrazličnejše muke in nadloge, dokler ju smrt ne loči. Tako je stari Prčvost ustvaril podobi dveh zaljubljencev, ki spadata med najznamenitejše v V3e.ii svetovnem slovstvu. Že zdavnaj bi mor a.,i ta knjiga iziti v slovenskem prevodu. Naročniki naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, dobe knjigo v prihodnjih dneh. Ne-naročnikl lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali v knjigarnah. Celovška 128 pritličje levo. Galetov blok 34S04 la DVE GOS' OD'čNl m'ajši. se takoj sprej meta z-i lažje delo Sta novnik Franc, Ljublja na. Kr,ževniška 111. 34696 la PREVAJALCA veš'et»a nemškega in rto ven-keg-, jež ki v govo ru ln pii»av: Iščemo Pr, lave fp-ejemimo dnev n0 med uradni -i uram v 0'snrnl B!e:wes'«'|, c 13-1II. 34721 1 a 13T2SES TALKUM ■ Federwess) ima na Za tog drogerija I Kine nebotičnik 33488 6 DJNAMO in elektromotor ueodno prodam Merkur Puhai jeva 6 34355 6 KOLESA za gum diro, komplet na - sprednjo ln zadnj0 osjo ugodno proda Mer kur Puharjeva 6 34356 6 BLAGO (kočev«kot za moško ob lek0 damsk. ko6tum alt plušč. ugodno prodam Naslov v ogl odd Ju tra. 34357 6 BOt DREVESCA (umetna) prodaja ln iz deluje trudi Po naroč'. lu Miklošičeva 8 dvori šče levo 34362 6 RADIOAPARAT nov kompleten 5 cevn boljše znamke prodam za 14.500 l.r. Savs. Du najsk« 36, trgovina. 34437-6 POLT ohranite lepo in rdravo ? smotrno neeo Vaše kože r biološkimi »Biokutol« pre parati Dobe se » drogeri ah. zaloga Drogerija I Kane. Nebotičnik. 32^96-6 ROKE hrapave in razpokane Vam napravi zopet nežne in sladke Meloderm glicerin gelee krema. Dobi se v Irogernah. zaloga Drogeri a Iv Kane. Nebotičnik BOŽIČNA DARILA rairno«vrstna za odrasle ln otroke v veliki izberi proda: Igrače, gugalne konjičke, punčke okra se za bc-S čno drevo, skupinske električne sVe čke za bož čno drevo, jaslice. Hinko Privšek, LJubljana Grad šče 7 — nasproti dramskeg i ele dališča. 34581-6 IGRAČE pupe, vozičke »a pupe medvedke. guga.lne ko njiče, kamnate stavbeni-ce. kino aparate, aero-plenčke. Merkline. avte. štedilnik. račke, 6ah. sanke, klavirček. otroš. ko garnituro v šatulji s punčko odejico '.n prti člti šaljivo pošto tom bola. clntefti vojaki, matador. sobna garnitu ra. fotoaparat Box. otro ška postelj.ca, avto na nržni pogon z* 4—6 let nega mali tricikel tri c.kej a diro. Itd. prod> Hinko Privšek. Gr.itfišče 7. 34557 6 RADIO APARAT nov, 5 cevni, prodi Hinko Pr.všek Gradišče 7. 3-4556 6 ZA BOŽIČNO DREVO kompletna ok aski, elek trlčne svečke proda Hin ko Privšek. Grad Š4e 7. 34555 6 J A SLICE s figurami ln druge, pro d« Hinko Privšek Gra d šče 7 . 34554-6 OTROŠKI tr cikeljčki za 1 do 3 let -tare. ugodno napr0 daj. Merkur. Puhirjevi 6 34360-6 STRUŽNICA dobro ohranjena za 28 tisoč Ur in 2 vrtalna stroja naprcm. Naslov v ogl. odd Jutr-. 34547.« 5KORN-IE mo^ke č-ne. St. 42. do »>ro ohranjene, prod-m Naslov v ogl. odd .T"t-a 34592-6 BO*'CNo DARIt.O ori=tn1 hflrce r k^narčk-^-od^.m GajeVa 9 vr^ta 10. 34607-6 DAMSKI KOSTUM "skorai nov. prodam de-lom-i aa r>rotlvedno«t. deloma z^ gotovino Na slov ▼ ogl. odd. J"tra 34608 6 RADIO h?te^:J-ki. 4-cevnI. nov, 2 Voltno žamlce. nor mnlnl m kratki valov", min:ma'n^ poraba, usrod no napro^nl dnevno do 15. ure Milfiinske?* 8. 34615-6 KUPUJTE edino pri na§ih KINO MATICA Telefon 22-41 Detektivska zgodba bistrega četveronožca NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ Harry Picl s svojim čudovitim kosmatincem Predstave ob 18. in 18. url Predprodaja za nedeljo danes v petek! KINO SLOGA Tel. 27-30 Najboljši francoski karakterni igralec Raimu v filmu SKRIVNOSTNA HIŠA Predstave ob 16. in 18. uri ONO UNION Teli fon 22-21 Plesalka — kmetica TAKŠNA MI UGAJAŠ Gusti Huber, Wolf Albach Retty Predstave ob 16. in 18. uri. Jutri v nedeljo premiera TEBI NA LJUBO Kupite vstopnice za nedeljo in praznik v predprodaji! POSTELJICE otročke, nove — poceni prodam Ogled v mizar ski delavnici Artnai Jo £lp. Jenkova ul. 7, vsak dan od 9. ure ajutnaj do 4.30 popoldne 34542-6 2 J AR (. KI Zamenjam za zrnje. Ma.. tul. Reber 7. 34617-6 RADIO Hornyphon 4-cevni in grimofon (Columoia) s 40 pio-čami, prodam. Na ogled Ju.-uf Mehmeti — Stari trg 8. 34619-6 PRODAM: Elekt.lčen vlsk Mirkim m ženski dežn. plašč predvojno blago R&lje va C 4a-IV 34634-6 OVRATNIK Silberfuchs Opo6sum — skoraj nov. ugodn,-, pro-d..m Narlov v ogl odd. Jutra. 34536-6 OTROŠKI VOZIČEK globok dobro ohranjen, predvojni p.-cdam Zbaš-nikova 3, Kolezija; 34638-6 RADIO 6-cevni. magično oko. krasna oblika. rdeče žarn.ce, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34643 6 2LNSKE GALOšE nizke prodrua. GaJeva 2a VI desoo. 346-49 6 MIZO in 3 usnjene fotelje — ugodno prodam Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Zelo poceni«. 34682-6 GOJZERJE št. 42. nove. švane. z usnjarr. podložene crom u.snje prodam al: za menjam Blažlca, Med vedova 10III 34685 6 VISOKE ČEVLJE boks št. 41—42. dobro ohranjene, prodam. — Ilirska 12aII levo 34695-6 2 POSODI ZA MASr po 10 in 9 i proda.t. ali zamenjam Ada Vujčič, Domobranska 13-11. 34714 6 GOSKE zamenjam. Naslov v og!. odd. Jutra. 34723 6 2 ELEK KUHALNIKA nova. po 1000 W. 220 V. zamenjam za flanelo. za pidžamo Naslov v ogl. cdd. Jutra. 34724 6 PARKET ki ga Je kupil gofp. Iz D. M. v Poju naj istega v 3 dneh dvigne, drugače ni več njegov. 34726-6 MOŠKO SUKNJO črno. Za srednj0 postavo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34733 6 DEŽNI PLASC ženski, s kapuco, za srednjo postavo predvojna oalon svi'a. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34737-6 MOŠKO KOLO štrapacno. prodam ali zamenjam Za harmon'. ko. Krakovski nasip 26. pritličje levo 34740-6 MODRO BLAGO za moško osleko ar. damski kostum, prodam ali zamenjam Vprašati Škrabčeva 5. 34744-6 NOGAVICE svilene in navadne in električni rešo na 3 rin ke, popoinoma nov pro-dam. Gubčeva 10-11 Šiška. 34751-6 BLAGO za predpasnike in nekaj m fianele Si delovne troške sraj.ee. prod.m — Naslov v ogl. odd Jutra. 34752-6 OKSKORT za molke srajce, nekaj metrov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34753 6 NOGAVIČKE s hlačk fini od 1—7 teta. nove, 10 kom., prod n m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34754 6 DAMSKO DARILO ln moško delovno stik njo prodam Ogled od 3. do 4. Naslov v ogl. odd Jutra 34756 6 DAMSKE ČEVLJE rjave. št. 37 prodam ali zru-renjam za gojzarje št 38 NaslOT T Ogl odd. Jutra. 34757 6 PERZ. PREPROGO manjšo. dobrQ ohranje no kupi« od privatni ka. Ponudbe na oglas ni odd Jutra pod »Do ber plačnik« 34428-7 MOŠKI; OBLEKE, ženske in molke čevlie. perilo — pohištvo itd. stalno kupuie: Drame Alojzija — Gallusovo nabrežje 29. 33?I2-7 RADIO klavir. Lelco, Retlno. Rolle.fIex ali sličm Io toaparat. kup mo. Mer kur, Puharjeva 6. 34353 7 PREPROGO < arajevsko. vozljano do bro ohranjeno potreou jem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen Jugo perzer« 34427-7 PARCELO kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Majhna parcela« 34481 7 KOZE divjih in domačh živali kupuje trgov,na »Ju. lijana«. Frančiški nsK a 3 34480 7 KOLESA — VOZLA moška damski, otroška tr.cikle zj ot:oke, otroš ke globoke in športne voz čke kup m Hinko Privšek. Ljubljana Gra dišče 7. nasp ot. dram skega gledališča 34582 7 RJUHE, KAPNE raznovrstno perilo zim sko. letno br.cače, za store, tekače pe: zi jske preproge, p rotske, bo san ke. linolej preproge in linolej tekače razna moška, ženska in otroš ka oblačila, kupi v=ako kol č no plača doo-o — Hink0 Privšek. Ljublja na Gradišče 7 nasproti dramskega gledal.fča 34580 7 PIANINO kupim Ponudbe na odd. Jutra pod sLep glas« 34482 7 OGLJE karbid, vreče, železne so de. kup mo Phčamo ze lo dobro. Merkur. Puhar leva 6 34359 7 OBLAČILA boljša, za dame in gosp de. kupujemo. »Pro met«. 34497-7 MANUFAKTURNO blago, vseh vrst kupuje tvrdka »Promet«. — Na sproti Ki ižanske ce kve 34496 7 GLASBILA Rad!0 spirate, nove. rabljene. gr-imofone harmonike Scan~a'Ii. ki v.r ske d.atončne, krora-tlčne harmon ke go li. citre. kitare, glasovirle. pian.ns. tsmbur ce itd. kupi in prevzam« v komisijsko prodajo H nko Prvšek. Ljubljana. Gra-d.šče 7. nnsproti d-am. skegi gledallš a. 34578 7 TA-MBURAŠKI inštrumenta-it zi kompleten tamburašk. orkester in posamezna komade kurji, i>lača dobro: Hlnk-> Privšek Ljubila na Gradišče 7. nasprot dnur.skega gledali ča. 31579 7 STFNOGRAF. KNIIGO dr. Blaž Svetelj. kupim. Ponudbe na egi oddel. Jutra pod »Stenogr=fska knjiga«. 34610-7 MOŠKO KOLO italijart-ke znamke dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. o^del. Jutra »Dober m^ter ai«. 34616 7 ŠTEDILNIK železen manjši — dobro ohranjen — kupim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ohr.mlen štedilnik«. 34637-7 ŠPANSKO STENO čedno, kupim. Ivnnčlč. Pijateljeva 1A-IH. Prule 34676 7 KOTEL žganjekuhapkl. kupim. Točne ponudbe ne ogl. odd JuWi pod »2ga-njekuharski kotel«. 34687-7 MANIKIRO dobro ohranjeno. kup;m. Ponudbe na 0"1 oddel. Jutra pod »Manik ra«. 34743 7 PREPROGO za spalnfco 1.5X7.3 ra prbližno veliko kuo.m. Gubčeva 10-H šiškn'. 34750-7 ENOSOBNO stanovanje dam V zarre no tistemu, ki bi m delaj nn vrtu in žena spodinJila pri men . — Upokojenci imajo prednost. Celovška c. 80. — Alojz Arhar. 34551 21 SVETLO SOBO ščem Za takoj ali 1. Ja. mtar lahko brez opreme Lojze Perko. ak-id. slikar. Galerija Obersnel — Gosposvefcka ^esta. 34654 23a URI zimm ROKAVICO rjavo, d.an a. usnja, sem Izgubila pred časom na Mik.o.ičevi r.. Vrnit pro. t. nagradi 100 lir v ogl. odd. Jutra. 34625-37 IZGUBIL SEM listn.co z ž vilsko nakaznico zi december na ime Jermakov, osebno izkaznico, važne s!užbe. ne dokumente, slike .n 300—400 lir. P.oeim naj. dltela, naj n-jdeno izroči v ogl. odd Jut.a. 34620-37 IZGUBIL SF.M staro rj>av0 aktovko v bližini k na Sloge aH v njem. V njej je bila knjiga. Najditelju cgro mna nagrada. Vrniti p>ro sim vsej knj.go na Go sjwvetska c 28a priti, desno. 34618-37 DRU2. NAKAZN CO na ime Gollja Otil.Ja sem našla. Dobi se v ogl. Odd. Jutra 34731 37 LISTNICO na t. Jursko z večjimi predali .n denar 4794 in : oseono Izkaznico za me | sec december, sem z I gubla cd Zmajskega mo ' sta na sv Petra c — | Presna ulica cotem M: i kloš.čeva — Pražakova 1 — Vošn.akova — Gospo i svetska ln do Franko-p;nske p. Malini Vrnit | P!\>t ri;lEyadJ ILa ogl. odd Jutra 34655 37 IND PODJETJE majhno zelo zaposleno prod.-.mo ev. damo v Jem Potreben kapital najmanj 300.000 lir Po nudoe na ogl odd Ju tra pod »Lepa boJoč nost« 34354 37 LEVO ROKAVICO rJavj, volneno, sem izgubila v petek ob pol 9. od trg. Pre log Gosposka ul. do trg Drenik. Presna n»ju:telja naj ml Jo vrne proti nagradi, Gospo-ka ul. 9. p iti. 34674-37 GUM NOGAVICE v zavitku so bile oddane na ocg-ešn. naslov. Vljudno p.-o im pošljite J .h v ir. govfoo Oorec, Dunaifki c. 1. 34742-37 DENARNICO svetlo: j .vo 6em izgubila Najditelj naj denar obdri . denarnico pa naj vrne ni ogl odd Jutra kje prejme nagrado. 34675-37 Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri očka, brat, stric in svak, gospod KAF.IL KOVIČ posestnik in krojaški mojster Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu poč tku v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. uri pop. z žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 21. decembra 1944. Globoko žalujoči: MATILDA, žena; BlilGITA, hčerka ter ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, da je 10. t. m. v Laškem preminila gospa roj. GRAD Globoko žaluječi: MILKO, soprog. In sin BOGO; ŠTEFANIJA VODENIH roj. JERŠE, svakinja in ostalo sorodstvo. Laško, Celje, Novo mesto, Ljubljana, r? > H m m NETTADOMA NAMA JE UGA- SNILA NAJINA ZLATA LUČKA »1 fe M A J h m LJUBLJANA, DNE 22. DECEMBRA 1944. 2ALUJOCA: EDI IN VANJA GERK. p-i f>i % Povodom smrti naše nepozabae ŠTEFE PlšL, MAG. PILARM. soproge inž. kapetana L feL bivš. jugoslov. v. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so stali ob strani za časa njene bolezni in vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nepozabno pckojnico spre-mii k zadnjenju počitku, za to-lažilne besede in vse izkazane dobrote in usluge. Ljubljana, 22. XH. 1944. 2ALUJOČI SOPROG ln sorodstvo. i i 1 1 ^ : I K? I« ti G. Fiirtuiuller: 12 Kipec princese Amare Roman Pristopila je in mu s posiljenim nasmehom podala roko. Njeni prsti so za hipec kakor led obležali med njegovimi. »Prosim ne zamerite moji ihtivo6ti, gospod komisar.« je rekla zaman si prizadeva je. da bi utajila drget svojih ustnic. »Se. je mar kaj zgodilo, milostiva?« )e vprašal, kajti njeno čudno vedenje se mu Je zdelo vredno pozornosti. »Ne — nič se ni zgodi o. Toda pravkar so me obvesti'! da bo pogreb mojega moža čez tri dni. To me je hudo pretreslo« »Milostiva če se tako neobrzdano vdajate svoji boli. si sami umču ete zdravje,« jo je irijazno ooomnul. »Vaša edina tolažba b<>di v tem - da pokoiniku ni bilo treba dolgo trpeti. Strel, ki ga je dobil, je bi! brezpogojno smrten Konec :e nastopil takoj.« Odvede! jo je k aas anjaču in A sede nasproti »Hoteli ste izpovedati nekaj novega7 Kaj imate povedati?« V7dih"i'a ie da so ji pt.i z^pJa-e. »Zamolčala *em nekai, kar bi vam b^a mora'a povedati Ho+ela sem ?e najprej posvetovati sama 15 seboj, ali imsm pra- vico izreči tojikanj hud sum zoper tujega človeka. Viljem Nordmann mi je na mis.'i, gospod komisar.« Pričakovala je, da ga bo v'd?!a zavzetega, toda nobena mišica mu ni trenila na obrazu. »Kolikor vem, je bil Viljem Nordmann nekaj časa nastavljen v tovarni .Kronos', in gospod Rothe ga je podpiral tudi še potem, ko je izstopil iz tvrdke?« Globoko je zasopla. »Nordmann, ki živi v dokaj siromašnih razmerah, je bil naprosil mojeg«-j moža za to podporo in večkrat tudi ie za na^aljne zneske. Valentin je njegovim prošnjam širokodušno ustrezal. Zelo red ga je imel. Šele zadnji čas se je nekaj ujezi] nanj.« »Ujezil? Zakaj |e?« »Nordmann je mojemu možu na njegovo željo redno poročal o svoj:h študijah. Pri tem se je zavrta! v neko stvar, ki -nojemu možu ni bila všeč.« »Kakšna je bila ta stvar?« »Tega ne vem gospod komisar, šlo je Z9 čisto znanstveno vprašanje. Moi mož se Je zaradi tega jezi] in trdil da hoče 'ajce več vedeti od koklje. Take so bile njegove zadnje besede o tej zadevi.« »Ali je bil Nordmann po tisti prereki še katerikrat pri vašem možu?« Marlorva je zvrnila, glavo vznak in za-strmela v strop. »Da,« je rekla, ne da bi prestavila oči »Da, bil je tu.« »Kdaj?« »Snoči--—« »Kako? Snoči? Se ne motite?« »Videla sem ga, ko je stopil v moževo sobo,« je odgov-rila, ne da bi se premaknila. He'bing 6e je nasloni,] nazaj in zaprl oči. Bilo je, kakor da si skuša predočiri ves prizor. »Nordmann je bil torej pri njem--« je počasi dejal. »Snoč; — —« Nekaj trenutkov je bilo v sobi tako tiho, da se je zdelo brenčanje muhe kakor brnenje majcenega motorja »Torej imate Viljema Nordmanna ra sumu. da je umoril vašega soproga?« je . po kratkem mofku rezko izrekel vprašanje, ki ga je pričakovala. Sunkoma je vstala in stisnila roke. »Da« je rekla z mirnim glasom. Helbing je s konci prstov zabobna] po mizi. »Prosim, ©piš;te mi tega človeka Kakšen je na pogled?« Oči so ji zablodile h kipu Drinc^e Amare, kakor da jih priteza magne'ska ?ila. »Viljem Nordmann je povprečen človrk. Videvala sera ga samo mimogrpde. Posebnih znamenj na nj^m nV^m opa7ila.« »Za prvo silo mi zadostujejo tudi p.r vprečni podatki.« »Nordmann je erednje veikosti, ozke postave, drži se naprej; barva obraza mu je bleda in nezdrava.« »In barva las? Ali je plavolasec ali črnolasec?« »Kolikor se spominjam, bi rekla, da je rja »o as « »Rjavolas? Pa bi 6i bil misli!, da itegne imeti Nordmann svetle črne la^e.« Marlena je okrenila glavo tako, da je sta'a skoraj docela v senci. »Kako .am je prišlo to na misel?« je malomarni vprašala. »Saj menda ni važno, kakšen je kdo na oko.« »Pač j e važno,« Je s poudarkom odvrnil. »Karej Schmitt mi je povedal, da je snoči, ko je hotel kratko pred umorom zapustiti hiio, sreča) na stopti cah gospoda, ki je- s svojimi svetlimi, črnim, lasmi zbudil njegovo pozornost.« »Na Schmitta se ni več zanesti« }e živahno oporekla. »Moj mož ga ie nmral zadnje ča«e večkrat ošteti zaradi njegove pozabljivosti« • »Nam« je napravi] Schmitt brezh ben vtis,« je Helbing mirno odvrnil. »Preiskava bo dognala, a|i je res tako slabega spomina « Droban nasmešek Ji je zdrknil pc obrazu »Naibrie se je v vaši navzočnosti »meno potrudil, gospod komisar.« »Ne verjrniem. Schmitt je podal »vujo izpOvedbo z*' p in rno in orii-ebno.« Z živčnim gibom si je izdrja gfevnik iz las in ga zataknila na prejšnjo mesto. »Za svojo osebo morem samo ponov ti, da Schmitt ni več tako zanesljiv kakor svoje dni.« Helbing Je vzel zapi?n'co iz žepa in jo položil odprto predle na mizo. »Kdo je bil upravnik premoženja vi šega moža. milostiva? Prosim, povejte »ni njegovo ime in nasov.« Marlenin brezbarvni obraz je še b~IJ pobledel. Črna obleka, ki jo je imela ?daj na sebi. je delala njene črte skoraj mrliške. »Bil je prijatelj moj-fga pokojnega očeta še izza mladih let. Z možem sva «e seznanila prav pri njem « • »Kako mu je ime?« je vpraša! Helb;ng in odvil nalivni peresnik. »Doktor Joahim Liidenheim.« Zapisal si je. »Pa naslov?« Marlena je povedala u'ico in h;5no številko. Werner Helbing je počasi spravil za- pisnico in io preskušaif^če pogledal. »Nekaj oko'iščin bi govorilo za to, da utegne biti Vi i jem Nordmann storilec,« j« reke] in pazljivo pogledal vdovo. FBt das Honsortlum »Jutro« als Verlag Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko ttekarnarja: Fran Jeru — Fttr den Inseratenteil verantwortUcb . Za inseratnl Virant — FOr »Narodna tiskarna A n.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. (L« kot oddelek odgovarjat Ljubomir VolčM