YU ISSN 0040-1978
^ XXXII., ŠT. 38
Ptuj, 4. oktobra 1979
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Služba pravne pomoči pri sindikatu (stran 4)
Naša skupna tovarna v Keniji (stran 5)
Ne samo nosilec razvoja (stran 7)
Izvirno zimsko vozilo (stran 12)
Dan dopusta za kmečke žene (stran 13)
OCENA AKCIJE NAS NE SME PRESENETITI"
n/lnoačen preizkus dobro opravil
Zadnji septembrski-dnevi so
lijjli v preizkusu obrambno-
arnostne pripravljenosti najšir-
ša kroga delovnih ljudi in ob-
ijnov. Akcija »Nič nas ne sme
^fjsenetiti«, ki smo jo izvajali ši-
lom Slovenije, je po prvih ocenah
jobro uspela. V ptujski občini
večino aktivnosti že zaključili
v soboto; v nedeljo pa so v števil-
nih krajevnih skupnostih pripra-
priložnostna športna in kul-
srečanja, ki so jih v celoti
posvetili akciji »Nič nas ne sme
presenetiti«.
Prve ocene ob koncu akcije so
izredno vzpodbudne. Kakšna pa
je ta za ptujsko občino? Na to
Iprašanje je odgovoril Franc
Zadravec. oredsednik občinskega
Slaba akcije »Nič nas ne sme
presenetiti«. Povedal je:
»Nosilci obrambnih priprav in
pravic so delovni ljudje in občani
^ jrajevnih skupnostih in v zd-
f^ženem delu. Svojo samouprav-
[J® pravico in odgovornost, da
"ranijo svobodo, neodvisnost.
|®^ialistične svoboščine in pravice
'anko koristijo, če so za to uspo-
^''•jeni, če so pravilno, objektiv-
"0 in pravočasno seznanjeni z
"f^arnosimi , ki nam lahko pretijo
^^rekoh strani.
y le priprave nedvomno spada
usposabljanje občanov za
TOoč v elementarnih in drugih
'Srečah. Kako smo se na to pri-
pravili? Kaj smo naredili in ka-
čo smo si pripravljeni pomagati, je
jiokazala akcija »Nič nas ne
sme presenetiti«. Skozi vse leto so
potekale priprave, ki so jih izvajali
osnovni nosilci v krajevnih skup-
nostih. organizacijah združenega
dela in v občini.
V okviru civilne zaščite se je
najrazličnejših oblik usposablja-
nja v tem letu udeležilo prek 6000
pripadnikov civilne zaščite. Na
usposabljanju v organizaciji ob-
činske organizacije RK. njenih
osnovnih organizacijah je bilo
prek 5400 občanov. Zveza lovskih
družin je izvedla mnoga tekmo-
vanja in vaje v streljanju, prav
tako občinska strelska zveza, ka-
terih se je udeležilo prek 2300
občanov. Občinska gasilska zveza
in številna gasilska društva so iz-
vedla več predavanj, tečajev in
praktičnega usposabljanja, na
katerih je bilo prek 1300 ude-
ležencev. Prav tako so druga
društva in organizacije naredila
precej na področju obrambnih
priprav.
Ce temu prištejemo še številne
sestanke in seminarje na temo
splošni ljudski odpor, potem lah-
ko ugotovimo, daje v naši občini
skozi vse leto bilo deležno več ali
manj intenzivnih oblik usposab-
ljanja prek 46000 občanov. To pa
ne pomeni, da so občani dovolj
usposobljeni, da smo naredili vsi
vse. kar bi morali, temveč nam
samo pove. da smo naredili velik
napredek in da moramo delo na-
daljevati.
Kako je potekala dvodnevna
akcija »Nič nas ne sme presene-
titi« lahko ocenjujemo le na os-
novi splošnih in prvih vtisov in
razpoloženja delovnih ljudi in
občanov. To razpoloženje je bilo
odlično, čeprav je izvedbo neka-
teirh akcij oviralo slabo vreme.
Večina krajevnih skupnosti je
akcijo izvedla v soboto, 29. sep-
tembra v dopoldanskem času,
nekatere krajevne skupnosti pa so
imele osrednje vaje v popoldan-
skem času. Po poročilih, ki smo jih
zbirali pri občinskem štabu smo
lahko razbrali, daje bilo v akciji
»Nič nas ne sme presenetiti« prek
14000 udeležencev, od tega kar
ena tretjina mladih in tudi žensk.
Krajevni odbori akcij so akcijo
zelo dobro izvedli, predvsem tiste
vaje. to nam govorijo poročila in
seveda zunanji spremljevalci, kot
so predstavniki občinskega štaba
akcije »Nič nas ne sme preseneti-
ti«. civilne zaščite, predstavniki iz
regije in republike, ki so bili v
ptujski občini.
Naloge so opravili vsi krajevni
odbori, civilna zaščita, narodna,
zaščita, gasilci, mladina, skratka
vsi. vsak po svojih močeh, spo-
sobnostih in znanju. Prav gotovo
so bile v vaji zabeležene napake in
pomanjkljivosti. Ugotovili smo
neusklajenost nekaterih struktur
v posameznih krajevnih skup-
nosti in organizacijah združenega
dela. O tem bomo razpravljali v
krajevnih skupnostih v oktobru,
prav tako pa tudi v občini. Pod-
robna analiza vaje bo dala usme-
ritve naše nadaljnje aktivnosti za
odpravo slabosti in pomanjklji-
vosti. Ob zaključku akcije lahko
ponovimo to. kar je zapisano
skoraj v vseh poročilih iz krajev-
nih skupnosti, da delovni ljudje in
občani opravljajo vse naloge tako
resno in prizadevno, kot če bi šlo
zares, kar pomeni, da bi v primeru
potrebe priskočili na pomoč vsa-
kemu. ki je pomoči potreben, da
bi reševali ljudi in premoženje, da
bi čuvali premoženje in ljudi, da bi
le-ti lahko v miru delali.
Vaja »Nič nas ne sme presene-
titi« nam je tudi pokazala, da so
naši delovni ljudje,in občani pri-
pravljeni ter v večini dobro us-
posobljeni za obrambo domovi-
ne, svobode in neodvisnosti.
Vsem. ki so že med letom de-
lovali pri usposabljanju občanov
za potrebe ljudske obrambe in
družbene samozaščite, predvsem
pa vsem. ki so v soboto in nedeljo,
vodili in organizirali akcije v
krajevnih skupnostih, vsem ob-
čanom, ki so aktivno sodelovali
pri izvedbi akcije, iskrena zahvala
in priznanje. Pri izrekanju pohval
in priznanj, ne moremo mimo
vodstev akcije »Nič nas ne sme
presenetiti« v krajevnih skupnos-
tih. krajevnih konferencah SZDL.
štabov civilne zaščite, gasilcev in
drugih, ki so vsak po svojih spo-
sobnostih delovali in žrtvovali
mnogo časa in truda za uspeh
akcije. Pri tem so se posebej iz-
kazali pripadniki civilne zaščite,
člani gasilskih društev, narodne
zaščite, člani Rdečega križa in
mnogi nosilci vodilnih funkcij v
krajevnih skupnostih. Delo so
redno spremljali člani občinskega
štaba akcije »Nič nas ne sme
presenetiti« in koordinacijskega
odbora za splošni ljudski odpor in
družbeno samozaščito pri pred-
sedstvu OK SZDL. člani občin-
skega štaba civilne zaščite; za ne-
prekinjene in dobre zveze so
skrbeli člani občinskega centra
zvez. radioamaterji, delavci pošte
in številni kurirji; vsem imeno-
vanim in neimenovanim sodelav-
cem iskrena zahvala v prepriča-
nju. da bo taka zagnanost in pri-
pravljenost še pri drugih akcijah.
Ne nazadnje zahvala delavcem
radia in Tednika za sprotno in
celodnevno poročanje ter za iz-
dajo posebne številke Tednika.«
je zaključil Franc Zadravec.
Evakuacija dela prebivalstva iz Male vasi v Prvence, kjer so jih lepo sprejeli. Za hitro evakua-
cijo zaradi poplave so uporabili vsa razpoložljiva prevozna sredstva	Foto: I. kotar
Vsebina idejnopolitičnega usposabljanja
izhaja iz konkretnih družbenih akcij
KOMITE OK ZKS PTUJ
ki, .^^^'■ajšnji seji so člani
aijleja OK ZKS obravnavali
o samoupravnih in-
rj^;skupnostih in o organizi-
^rnih '^.^'ovnih skupnosti SIS
Javno in gospodarskih de-
Dau zatem pa so govorili o
•Iriižb ^®"i"riistov na-področju
iiiVt,^P®^konomskih odnosov
^r'iiičnem sistemu.
pa so na vče-
"srtig^^j' verificirali še sklepe in
"J^iri''^^ za nadaljnje poglablja-
"Jii f.i.^J^^Političnega usposablja-
^fiji "n ^ ZK v občinski organi-
^ ^'an zadnji seji konference
"iajf,' med drugim ugotovili.
vseh oblik idejnega
^cijj ji^'janja v občinski organi-
^K J v osnovnih organizacijah
•Hnr? zadovoljiv obseg.
k\ ^ m število udeležencev,
""ezultati povsod niso
■"vi- saj nekatere OO
ZKS posvečajo premalo pozor-
nost in odgovornost idejnopoli-
tičnemu usposabljanju svojih čla-
nov. Znači noje tudi premajhno
povezovanje marksistične misli s
konkretnim in aktualnim druž-
benim dogajanjem.
Vse oblike izobraževanja so
vsebinsko dobro pHpravljene,
doslej pa se je najbolj uveljavil
seminar za kandidate za sprejem
v ZKS. medtem ko ostale oblike
usposabljanja zaostajajo v razvo-
ju. Poseben problem predstavlja
velik osip kandidatov, ki obisku-
jejo posamezne oblike izobraže-
vanja.
Med sklepi, ki so jih verificirali
člani komiteja na včerajšnji seji
je omeniti vsaj nekatere. Tako
mora imeti vsaka OO ZKS
komisijo za idejnopolitično uspo-
sabljanje, imenovati predavatelj-
ski aktiv, zlasti pa si morajo
prizadevati za individualno
usposabljanje članstva. Prav tako
mora vsaka OO ZK voditi načrt-
no kadrovsko politiko, ki temelji
na usposobjenosti posameznih
članov ZK. Osnovna organizaci-
ja in komisija za IPU mora
nameniti posebno skrb kandida-
tom za sprejem in spremljati
njihovo usposabljanje ter jih po
sprejemu vključiti v nadaljnje
oblike usposabljanja.
Posebno pozornost morajo
člani OO ZKS nameniti tudi
družboslovni in drugi literaturi
za usposabljanje, kar pomeni, da
je potrebno ustanavljati v vseh
.samoupravnih skupnostih mar-
ksistične knjižnice. Prav tako pa
morajo OO ZKS vsaj enkrat
letno oceniti delo komisije ali
člana zadolženega za IPU in
preveriti uresničevanje zastavlje-
nega programa usposabljanja.
Naloga komisije za IPU pri ko-
miteju OK ZKS Ptuj pa vodi in
usmerja aktivnosti na tem po-
dročju ter obvešča komite in
konferenco o uresničevanju za-
stavljenega programa idejnopoli-
tičnega usposabljanja ter hkrati
predlaga program dejavnosti za
vnaprej. Tako občinska konfe-
renca zadolžuje vse OO ZKS v
občini, da na podlagi sklepov
konference pripravijo konkreten
akcijski program usposabljanja
prek vseh izobraževalnih oblik.
N. D.
PRUATEUSKI NOGOMET V PTUJU
Uspela solidarnostna
akcija
v okviru akcije NNNP 79 je bilo v nedeljo prijateljsko nogometno
srečanje med Olimpijo in Dravo, ki si gaje ogledalo okrog 1500 gle-
dalcev. Čisti izkupiček od prodanih vstopnic pa je namenjen za izgradnjo
športnih objektov v prizadetem črnogorskem primorju.
Vratar Zagoršek in Vili Ameršek (foto B. Rode)
ORMOŽ
PRESENEČENJ
NI BILO
Sobotne in nedeljske aktivnosti ob akciji Nič nas ne sme presenetiti so
v občini Ormož presegle vsa pričakovanja. Akcija je v celoti uspela in
pokazala pripravljenost, zanimanje in znanje vsega prebivalstva, je dejal
predsednik občinske konference SZDL Ormož, Silvo Bedrač. Aktivnosti
seje udeležilo okoli 12900 prebivalcev, kar pomeni, da so v Ormožu
aktivirali in usposobili okoli 70 odstotkov celotnega prebivalstva.
Seveda pa so priprave na akcijo trajale zelo dolgo. V teh pripravljalnih
mesecih je v različnih tečajih, izobraževanjih in usposabljanjih sode-
lovalo okoli 14400 prebivalcev. V občini so k aktivnostim, ki so višek
dosegle 29. in 30. septembra, pristopili organizirano. Obrambne pri-
prave so se začele v krajevni skupnosti in delovni organizaciji ter se
usklajeno končale na občinski ravni.
Prve ocene akcije Nič nas ne sme presenetiti so v občini Ormož že
znane. Nekatere so napravili že na nedeljskih zborih občanov, kjer so
temeljito pregledali aktivnosti, vključevanje ljudi v akcijo in po-
manjkljivosti. Takšni zbori občanov so bili v Podgorcih, Ivanjkovcih in
Miklavžu. Podobno oceno so napravili tudi v krajevni skupnosti Središče
ob Dravi, kjer so na pohodu skozi vasi ocenjevali sobotno akcijo. Pohoda
seje udeležilo okoli 500 občanov.
Akcija je torej v občini Ormož uspela in celo presegla vsa pričako-
vanja. Z aktivnostmi smo tudi dokazali, da smo napravili precejšen korak
pri uresničevanju podružbijanja ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite. je med drugim rekel Silvo Bedrač. Bilo pa je tudi nekaj
pomanjkljivosti. Le nekaj jih velja našteti: zaradi neusklajenega dela so
občani imeli odgovorne naloge v delovni organizaciji in krajevni
skupnosti: varnostna kultura med občani še ni dovolj razvita; prešibko
sodelovanje tozdov in krajevnih skupnosti itd.
Temelj itejša ocena bo znana oko i 20. oktobra, ko bodo v Ormožu
zaokrožili vse aktivnosti in ugotovili slabe ter dobre strani akcije Nič nas
ne sme presenetiti. V analizi prav gotovo ne bodo smeli prezreti infor-
miranja. ki je v vseh krajevnih skupnostih odlično teklo. Vanj so se
vključevali občani in delovni ljudje, učenci in lokalna radijska postaja, ki
je sproti obveščala o dogajanjih in opozarjala na nevarnosti, ki občanom
pretijo.	zk
O otroku za otroka
Jutri bo v Ormožu v okviru praznovanja mednarodnega leta otroka
okrogla miza. ob kateri se bodo zbrali predstavniki mladine, družbe-
nopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti, šol, vzgojnovarstvenih
zavodov, zdravstvenega doma in krajevnih skupnosti ter razpravljali o
problemih otroškega varstva, vzgoje otrok, zdravja in o vključevanju
najmlajših v družbeno življenje. Organizator okrogle mize je občinska
zveza prijateljev mladine, ki bo na tak način prav gotovo prispevala
pomemben delež pri celovitejši obravnavi otroka v naši družbi.
zk
Občani Ormoža!
Skupščina občine Ormož je na podlagi sklepov sej
zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnega zbora, ki so se sestali v sredo, 26.
septembra 1979, dala v javno razpravo osnutek statutar-
nega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine
Ormož.
Osnutek z ustreznim sklepom objavljamo na 4. strani
in priporočajo našim bralcem z območja občine Ormož,
da ga skrbno preučijo.
2 - dru2ba IN gospodarstvo
4. oktober 1979 -
GOSTINCI ARANDJELOVCA IN PTUJA UTRDILI BRATSKE VEZI
Uspel teden slovenske kuhinje v Arandjelovcu
o tednu slovenske kuhinje v
Arandjelovcu smo na kratko Ae
poročali. Tokrat imamo na voljo
nekoliko več prostora, saj je bilo
v prejšnji ^itevilki težko strniti
dogodke v sedmih dneh. Tako
pestri so bili in iz njih je resnično
žarelo bratstvo in prijateljstvo
dveh republik Srbije in Sloveni-
je. dveh pobratenih mest Aran-
djelovae in Ptuj. Prvič je to
sodelovanje rodilo delovno vse-
bino, to sta najbolje potrdili
gostinski delovni organizaciji
Bukovička Banja iz Arandjelov-
ca in KK—TOZD Gostinstvo
Haloški biser Ptuj. Bukovička
Banja je v grajski restavraciji v
Ptuju organizirala »teden šuma-
dijske kuhinje« od 11. do 16.
septembra. Halo.^ki biser pa je v
dneh od 18. do 23. septembra
vrnil obisk s »tednom slovenske
kuhinje« v tamkajšnjem hotelu
Šumadija.
Kot sredi noči je bilo videti, ko
smo v ponedeljek zjutraj, 17.
septembra sedli v avtobus ter
izpred ptujskega hotela Poetovio
krenili na dolgo pot proti Aran-
djelovcu. Bilo nas je le 21 pa smo
komaj našli prostor med instru-
menti in ozvočenjem, med števil-
no prtljago in delovnimi pripo-
močki. Spodnji prtljažniki so bili
namreč polni že pripravljenih
trajnih dobrot slovenske kuhinje,
največ prostora so pač zavzele
tunke z zaseko. domačimi kloba-
sami in mesom. Vmes smo se le
enkrat ustavili, tako, da smo
prispeli v Aradnjelovac natanko
opoldne. Pred tamkajšnjim hote-
lom Šumadija so nas navdušeno
pričakali predstavniki gostinske
delovne organizacije Bukovička
Banja ter nas kmalu /a tem
povabili v hotel Izvor, kjer smo
se nastanili. Po popoldanskem
počitku je /večer stekel pogovor s
predstavniki Bukovičke Banje.
Ptujska 21 članska ekipa gostin-
skih in turističnih delavcev, ki so
JO sestavljali štirje kuharji, pet
natakarjev, tehnični vodja, direk-
tor rOZI) Haloški biser, člani
ansambla Biseri, turistična delav-
ka in' drugi, je posebej toplo
sprejela predloge I^anila Mariča.
tehničnega direktorja TOZD Sta-
ro zdanje v okviru te delovne
organizacije, ki je nakazal široke
možnosti nadaljnega sodelovanja
obeh gostinskih delovnih organi-
zacij. I^o njegovih besedah je
doslej treba več storiti in manj
govoriti. Teden šumadijske kuhi-
nje v Ptuju je zelo dobro ocenil in
se zavzel, da bi prihodnje leto
tedne obeh kuhinj podaljšali za
nekaj dni. kajti to je bila ena
izmed želja ptujskih gostov. Čla-
ni ptujske ekipe so si za tam
ogledali prostore hotela Šumadi-
ja, od kihinje naprej, saj je bil v
naslednjih dneh to njihov drugi
delovni prostor.
V torek, 18. septembra zjutraj
smo si skupaj z gostitelji najprej
ogledali simbol Arandjelovca —
park Bukovičke Banje, ki se
rasprostira na 23 ha zelenih
površin. Ua park sodi med naj-
večje in najlepše v .lugoslaviji. saj
ga razen lepo urejenih gred in
vodometov krasijo še številne
skulpture iz belega marmorja, ki
.so jih leta nazaj ustvarjali kiparji
na mednarodnem kiparskem
simpoziju Bjeli Venčac. Nad
Arandjelovcem se namreč rasp-
rostira bogato nahajališče belega
marmorja, ki ga kopljejo v rudni-
ku Venčac. Sicer pa je park
Bukovičke Banje znan še po
izredno bogatih vsakoletnih kul-
turnih prireditvah »Mermer i
zvuci«. Ptujski gostinci so za tem
začeli pripravljati vse potrebno
za prvi večer slovenske kuhinje v
prostorih hotela Šumadije. Nad
vhodom so postavili klopotec,
pred vhodom v gostinske prosto-
re pa manjšo razstavo o turistični
ponudbi v občini Ptuj. Proti
-večeru je v Arandjelovac prispela
uradna delegacija občine Ptuj.
Vodil jo je Janko Mlakar pred-
sednik občinskega sveta ZSS
Ptuj. združeno delo ptujske obči-
ne je predstavljal Martin Berden
iz ptujske Perutnine, SO Ptuj pa
Sonja Škorjanec. Predstavniki
arandjelovske občine so jih toplo
sprejeli, zvečer pa so se z njimi
zbrali številni predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij ter
gospodarstva občine Arandjelo-
vac. Med prvimi so tisti večer
poskusili specialitete slovenske
kuhinje in uživali ob zvokih
valčka in polke.
V sredo, 19. septembra je že na
vsezgodaj na vsakem koraku
čutiti da za Arandjelovčane to ni
navaden dan. Vse mesto je bilo
takorekoč odeto v zastave, pov-
sod so plapolale in vihrale v
jesenskem vetru. Občani so hiteli
na delo praznično odeti, kajti
med delom so pozneje s krajšimi
slovesnostmi počastili spomin na
19. september 1944, ko so Aran-
djelovac osvobodili izpod nem-
škega jarma. Ta dan so si občani
bratske občine izbrali za svoj
občinski praznik, ki ga vsako leto
dostojno proslavijo.
Letošnje leto je bilo še posebej
slovesno, saj so praznik občine
Arandjelovac proslavili s po-
membnimi delovnimi dosežki, ki
pomenijo spet korak naprej,
lako so že v torek dopoldne v
medicinskem centru Milič Rado-
vanovič svečano odprli centralni
laboratorij z bolnišnično lekarno
in oddelkom za transfuzijo. Ta
dograjen in prenovljen objekt je
veljal nekaj nad 5 milijonov
dinarjev.
Osrednja slovesnost na sam
prazničen dan je bila v sredo
dopoldne v dvorani Park, ko .so
se na slavnostni seji zbrali pred-
satavniki družbenopolitičnih or-
ganizacij in SO Arandjelovac. Po
intorniranju himne so z minuto
molka počastili spomin na žrtve
NOB, za tem pa je Radovan
F"ilipovič. predsednik SO Aran-
djelovac pozdravil vse goste, od
predstavnikov organov federaci-
je, do predstavnikov SR Srbije in
Sumadijsko — pomoravske regi-
je. Posebej toplo je pozdravil
predstavnike pobratenih občin
Zabok, Han Pjesak in Ptuj. Za
tem so člane predsedstva slav-
nostne seje pozdravili najmlajši
iz otroškega vrtca Mire Simip, ki
si vsakemu članu podarili po
nagelj s čestitko »srečen praznik
mesto!« V imenu mladih in vseh,
ki so iz arandjelovške občine
sodelovali na letošnjih mladin-
skih delovnih akcijah, je seji
zaželel uspeha brigadir Rajko
Konzulovič.
O 35 letih v svobodi Arandje-
lovca. o velikih dosežkih v razvo-
ju tega območja in drugih uspe-
hih je za tem govoril Spasoje
Jačimovič. predsednik občinske
konference SZDL Arandjelovac.
Sledili so pozdravi predstavnikov
pobratenih občin Zaboka. Han
Pjeska in Ptuja. Vodja ptujske
delegacije Janko Mlakar je pre-
dal Radovanu Filipoviču spo-
minsko darilo občanov Ptuja —
umetniško sliko akademskega
slikarja Albina Lugariča »spravi-
lo buč«. Tri delovne organizacije
in pet posameznikov je za tem
prejelo tradicionalne septembr-
ske nagrade občine Arandjelo-
vac. Ob koncu pa .so s slavnostne
seje poslali pozdravno pismo
predsedniku republike Josipu
Brozu TITU.
Popoldne so v krajevni skup-
nosti Gornja Trešnjevica svečano
odprli spominsko obeležje na-
rodnemu heroju Milanu Iliču —
Čiči. V isti krajevni skupnosti so
pozneje odprli še novo zdravstve-
no postajo, kije veljala okoli 2.6
milijona dinarjev, odprli pa so
tudi okoli 20 km asfaltne ceste od
Arandjelovca do Trešnjevice in
Šatornja. Za gradnjo te ceste so
krajani zbirali sredstva štiri leta,
v obliki krajevnega samoprispev-
ka so zbrali tako 32 milijona
dinarjev.
V	okviru kulturnih prireditev
Mermer i zvuci pa so isti večer na
odprti sceni v parku Bukovičke
Banje gostovali člani folklornega
ansambla iz Trnininada na Spek-
taklu iz Karibov.
V	četrtek 20. septembra so nas
predstavniki gostinskega podje-
tja Bukovička Banja povabili na
dopoldanski izlet. Na drugi stra-
ni Arandjelovca smo si najprej
ogledali obrat polnilnice mine-
ralne vode Knjaz Miloš, ki zapo-
sluje okoli 600 delovnih ljudi in
je med proizvajalaci mineralne
vode v Jugoslaviji takoj za slo-
vensko Radensko. Sicer pa lam
izdelujejo na osnovi mineralne
vode še Diet. ki ima podoben
okus Deitu iz Radenske in več
vrst raznih sokov. Za tem smo si
ogledali nekaj km oddaljene
vinske kleti delovne organizacije
NAVIP. TOZD Venčački vino-
gradi. kjer pridelajo letno okoli
250 vagonov vina. Najbolj znane
sorte pa so Biserka, Gamej,
Smederevka in Merlot.
Višek izleta je vsem pomenil
obisk v mavzoleju dinastije Ka-
radjordjevičev na Oplencu. Ta
vrhunski zgodovinski spomenik s
preko 1500 mozaičnimi freskami
v več kot 15 tisočerih niansah
raznih barv je bil za vsakogar
izmed nas doživetje zase. Na poti
iz Oplenca smo se ustavili še v
vinski kleti kralja Karadjordjevi-
ča. kjer so stiskalnice in vsi stroji
za predelavo grozdja in vina še iz
takratnih ča.sov. Najbolj pa sta
nas presenetila dva velika soda s
skrbno izrezljani motivi na
sprednji strani. Takoj smo prepo-
znali Haloze in značilni klopotec
ter napis pod tem: KOL'KO
KAPLJIC. TOLKO LET...« Zve-
deli smo. da je ta sod — poln
seveda-darilo vinogradnika
okolice Ptuja ob poroki Kar'^
djordeviča. Po napornem dnev
je našo ekipo zvečer čakai^
precej več dela, kot prej, saj
gostje očitno kazali mnogo vef
zanimanje za specialitete slovei^
ske kuhinje.
V petek. 21. septembra sm
sicer utrujeni od prejšnje nj
krenili na izlet v Kragujevac. kjj
smo si ogledali spominski parj| [
j^umaricah. Tam je nemški oku
pator 21. oktobra 1941 postreljaj
okoli 7000 zavednih in nedolžnji
Kragujevčanov. Za tem strio ji
ogledali še nekatere druge znj.
menitosti Kragujevca.
Petkov večer tedna slovensb
kuhinje je bil po mnenju članov
naše ekipe najbolje obiskan
Gostje so najraje segali po ij^),;
Ijanskih in ptujskih zrezkih, pj
po mesu iz tunke, domači zasekj
in klobasami. Od sladic so jin,
najbolje teknile haloške gibanice
od vina pa rumeni muškat
haložan in Rimljan.
Tudi v soboto dopoldne smo
se podali na krajši izlet.
skupaj smo odšli na planino
Bukoljo, pod katero se rasprosti-
ra Arandjelovac, popoldne pi
smo si ogledali še mesto samo.
Sobotni večer je v hotelu Šuma-
dija potekal prav tako razigrano,
kot večere pred tem, gostje pa so
ob ritmu polke in valčka an-
sambla Bi.seri še bolj vedro
zaplesali.
V nedeljo zvečer pa je bilo že
čutiti, da se bliža konec tedna
slovenske kuhinje, gostov ni bilo
preveč, člani naše ekipe pa so bili
že precej utrujeni. Proti domu so
krenili v ponedeljek dopoldne,
vmes so se ustavili še na Avali.^
prvem mraku pa so prispeli pred
ptujski hotel Poetovia.
Vodja ptujske gostinsko turi-
stične ekipe Tone Rakuša je
ocenil teden slovenske kuhinje*
Arandjelovcu. kot izredno dobri'
uspel, saj .so gostje radi segali ^
slovenskem jedilniku. Pomemb-
nejše od vsega tega pa je dejstvo,
da so v tem tednu skovali
prijateljstva in dobre odnose >
prijatelji iz Arandjelovca. i"
sodelovanje bodo v prihodnjei"
letu .še pokrepili.
M. Ozmf^
Ekipi natakarjev iz Arandjelovca in Ptuja, ki so od 18. do 23. septembra
stregli gostom na tednu slovenske kuhinje v hotelu Šumadija
Predsedstvo slavnostne seje v počastitev občinskega praznika Arandje-
lovca skupaj z dobitniki tradicionalnih septembrskih nagrad. Četrti z
desne je Janko Mlakar, vodja delegacije iz Ptuja.
Hotel Šumadija v Arandjelovcu, kjer je potekal teden slovenske kuhi-
nje. Na terasi je videti na§ klopotec, ki je vabil goste v restavracijo, tako
kot številni letaki po mestu:
Del ekipe ptujskih kuharjev ob pripravljanju slovenskih specialitel-
foto: M. Ozmec)
Sindikati v pripravah na plan
Na včerajšnji seji občinskega sveta ZS Ptuj so ocenili vključevanje
sindikata v pripravah na planske dokumente v obdobju 1981 — 1985.
Podlaga za razpravo je bilo poročilo o dosedanjih aktivnostih, s po-
sebnim poudarkom na sindikalni aktivnosti pri pripravi teh dokumen-
tov. Čeprav so bile osnove za sestavo planskih dokumentov pravočasno
pripravljene, so ugotovili, da s pripravami kasnimo. Nosilci planiranja
ne spoštujejo rokov za posamezne faze, tako da so v zaostanku tudi
organizacijske priprave, ki bi morale biti zaključene že v mesecu marcu;
s temi pripravami pa je do konca avgusta zaključila le 80 odstotkov
nosilcev planiranja. Slednje pa se tudi odraža pri pripravi analiz in
smernic, zato ni pričakovati, da bi bile smernice temeljnih organizacij in
krajevnih skupnosti sprejete v septembru, kot je bilo določeno s prog-
ramom aktivnosti pri pripravi novega srednjeročnega plana.
Zakaj kasnimo? Vzrokov je brez dvoma več. Naloge v zvezi s
pripravo na plan je večino nosilcev planiranja »pričakala« nepriprav-
ljeno; značilnosti iz postopkov sprejemanja prejšnjega srednjeročnega
programa, so se kot kaže udomačile. Vzrok je tudi, da je plan v rokah
neustreznih strokovnih delavcev, saj večina organizacij nima ustrezne
planske službe. Med glavnimi vzroki za kasnitve je tudi pomanjkanje
potrebnih metodologij, neusklajeno delo m med posameznimi organi, ki
so prevzeli nalogo za pripravo le—teh in podobno. V nadaljevanju, da ne
bomo preskočili posameznih faz, je potrebno pospešeno . nadaljevati,
da ne bomo preskočili posameznih faz. je potrebno pospešeno nada-
ljevati začrtane aktivnosti; zagotoviti zakonsko načelo sočasnosti, kon-
tinuitete in integralnosti pri planiranju ter zaostriti odgovornost pri
uresničevanju vseh nalog iz programa aktivnosti na pripravah planskih
dokumentov.
Občinski svet se je v razpravi poleg navedenega, opredelil za
dosledno uresničevanje nalog sindikata pri planiranju. Sindikat je tisti,
kije odgovoren za polno aktivnost delavcev pri pripravi, sprejemanju in
uresničevanju plana. Zavzemati se mora za realen, usklajen in eko-
nomsko upravičen plan. Da bodo delavci lahko temu zadostili, pa so
potrebne kakovostne informacije. Pri tem pa se bo potrebno ogniti vsem
splošnim informacijam ob uresničevanju planov. Delavci morajo
postati resnični nosilci planiranja . Sindikat je zadolžen, da preverja ali
so v planih zajete resnične potrebe in interesi delavcev, ki pa morajo
seveda biti konkretno opredeljeni.
Člani sveta so na včerajšnji seji govorili tudi o pripravah na prvo
konferenco ZS Slovenije, ki bo v mesecu novembru in ob tem raz-
pravljali o izhodiščih o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega
dela ter odgovornosti Zveze sindikatov Slovenije. Ob koncu pa so izvolili
delegata za konferenco ter sprejeli programe aktivnosti v organizacijskih
in vsebinskih pripravah na občne zbore v osnovnih organizacijah sin-
dikata.	MG
Ugodnejše prvo polletje v
bistriškem gospodarstvu
V	prvem polletju letošnjega leta so v občini
Slovenska Bistrica na področju količinskega obsega
industrijske proizvodnje zabeležili dokaj ugodne
rezultate. Tako je fizični obseg industrijske
proizvodnje v prvi polovici letošnjega leta, v
primerjavi z enakim obdobjem lani, za več kot 9
odstotkov večji četudi v prihodnjem obdobju ne bo
večjih zastojev pri oskrbi s surovinami, predvsem
aluminija in lesa, kot glavnih surovin v industrijski
predelavi za območje občine Slovenska Bistrica,
načrtujejo, da bodo dosegli v resoluciji za leto 1979
predvideno stopnjo porasta količinskega obsega.
V	največji delovni organizaciji na območju
bistriške občine, v IMPOLU so z večjo izkorišče-
nostjo kapacitet, produktivnostjo in boljšo delovno
disciplino povečali proizvodnjo v povprečju za 5,3
odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Največji obseg povečanja proizvodnje pa sta v okviru
IMPOL zabeležili TOZD Livarna in TOZD
V - iarna.
P'- . ičP hiie - 'le uspehe so dosegli tudi v delovni
■ -	; c Slo^ens'-:-	a kier so S
povečanjem števila zaposlenih za 10 odstotkov in
boljšo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet,
povečali proizvodnjo za 13 odstotkov. S povečanjem
zmogljivosti za obdelavo aluminijskih polizdelkov so
povečali tudi obseg proizvodnje v TOZD EMMI
Slovenska Bistrica, kjer se srečujejo s težavami v
oskrbi hlodovine, kar povzroča zmanjšanje
proizvodnje palet in druge lesne embalaže.
Proizvodnja v drugih lesno industrijskih obratih v
občini uspešno napreduje, kar še posebno velja za
TOZD v Slovenski Bistrici in TOZD Sp. Polskava,
kjer se v vse večjem obsegu usmerjajo v finalizacijo
proizvodnje. Visok porast proizvajalnih rezultatov pa
beležijo tudi v EMI Poljčane. Plastika Studenice in
Kmetijskem kombinatu TOZD Mesnine Slovenska
Bistrica.
S proizvodnimi težavami so se v prv prvi polovici
letošnjega leta srečevali predvsem v TOZD Zičarna in
TOZD Montal, ki delujeta v okviru OZD IMPOL. Se
nadalje pa se z velikimi proizvajalnimi težavami
srečujejo tudi v kolektivu Navarni kamen Cezlak.
Viktor Horvat
Tradicionalno srečanje delavcev
Cc/ 600 dela\cc\ i/ sodeliijtičih občin SR
Hrvatsko in SR Sli,)\cnijc ,se bo v soboti). 6.
r.ktobra v Vara/dimi tideie/ilo tradicii.-nal-
ncga .srečanja dolavccv. Pokrovitelj srečanja,
občinski svet ZS Vara/din. je ^a to prihvni.sl
pnpra\il bogat program, v katerer>"! ne bo
iiKurk- 'o tudi kiillurn;'^.! nast^^pa.
Ob prihodu % Vara/din bodo
najprej obiskali spominska obeležja
na \ ara/dinskem pokopališču, /atem p^
do- ogledali nekatere kullurno-zgodov'^^^
spomenike \ araždina. Zaključek srečan.F .
h-, v \ iniei. kjer hod- sodelujcče občin^^jj-,
prav ih' ^l:l!išl kullurn* ppv m.
EDNIK ~
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Še na mnoga leta, tovariš Simon!
svojem domu v Murelin-
.jh danes praznuje 80-letnico
lojštva FRANC BELŠAK-Sl-
napreden kmet, borec
J^OB. družbeni delavec in dobit-
nik	plakete občine Ptuj.
Pfav je, da se ob tem pomemb-
nem življenjskem jubileju na
Icratko spomnimo njegove poti
jela in boja za vse to, kar danes
uživamo.
Franc Belšak se je rodil 4.
^,lctobra 1899 v Muretincih na
ptujskem polju v kmečki družini.
Ic kot 19-letnega fanta ga najde-
nio med Majstrovimi borci za
našo severno mejo. Leta 1922 se
je priženil na posestvo v Mure-
tincih 13, kjer z ženo Marijo še
danes v slogi in medsebojni
jubezni preživljata jesen svojega
življenja. V zakonu se jima je
rodilo 9 otrok.
Težko je bilo številni družini
na mali kmetiji, v obdobju gos-
podarske krize in krivic, ki jih je
izkoriščevalski buržoazni režim
prizadejal kmetu. To je v njem
prebudilo razredno zavest, zato
ni čudno, da je že avgusta 1941
5il v stikih z OF, vzdrževal je
stike z Zvonkom Sagadinom,
kasneje z njegovo mamo Ton-
čko—Ženko, pa tudi sin Franc,
ki je študiral v Mariboru ga je z
marsičem seznanil.	^
V letu 1943 je Franc, njegov
najstarejši sin, odšel v partizane
na Pohorje, odkoder je prišel v
jeseni 1943, skupaj z Jožkom
Golobom—Milkom, na ptujsko
območje organizirat osvobodilno
gibanje, kije po uničenju Lacko-
ve čete, na tem območju skoraj
zamrlo. Razumljivo, da sta se
oba mlada organizatorja vstaje
na ptujskem območju najprej
obrnila na »Tonetovega očeta<(
(f rane je namreč imel partizan-
sko ime Tone, zato ga je večina
aktivistov poznala pod tem ime-
nom ).
Franc Belšak st. ni le pomagal
sinu in Milku (Golobu) organizi-
rati nove postojanke OF po
Halozah in Ptujskem polju, tem-
več je tudi sam postal organiza-
tor Osvobodilne fronte na širšem
ptujskem območju. V Muretincih
je pomagal organizirati tudi prvo
partizansko tehniko na našem
območju, ki jo poznamo kot
Lackovo tehniko in seje pozneje
zaradi varnosti preselila v Sto-
govce pod l'tujsko goro. Tudi
Franc st. se je moral umakniti v
ilegalo. Julija 1944 je bil izvoljen
za sekretarja okrajnega odbora
OF, ki je imel svoj sedež v
gornjih Halozah, tam je Franc
Belšak. s partiziinskim imenom
Simon tudi deloval do osvobodi-
tve.
Iz zgodovinskih zapisov o
osvoboditvi Ptuja vemo, da je
okrajni odbor OF in komite
KPS, na čelu s sekretarjem
Francem Belšakom—Simonom
in v spremstvu haloške čete.
prišel v Ptuj zjutraj, 10. maja
1945. daje bil na sedanjem trgu
MDB še isti velik miting, na
katerem je govoril tovariš Si-
mon... Tako se je začela pot
družbeno—političnega delavca
Franca Belšaka. V obdobju poru-
šene domovine, pri izgradnji
ljudske oblasti in izvajanju agrar-
ne reforme je tovariš Belšak
opravljal številne odgovorne,
često najodgovornejše dolžnosti
v tedanjem ptujskem okraju,
pozneje še v občini Gorišnica,
vse do upokojitve.
Posebej velja zapisati, da je že
leta 1944 postal komunist in je
p(.)lilično aktiven v Zvezi komu-
nistov .še danes. Ponosen je na
svojega sina. Toneta, ki je padel
kot sekretar okrajnega komiteja
KPS, 4. februarja 1945, njegovo
delo je do osvoboditve nadalje-
val oče...
Simon še danes hrani enega od
najdragocenejših osebnih spomi-
nov, ki vzbuja bol in ponos, to je
zadnje pismo, ki mu ga je pisal
njegov sin Tone, 31. januarja
1945. V njem se mu sin oprošča
za nekoliko ostre besede, ki mu
jih je prvi večer na sestanku
izrekel kot sekretar okrajnega
komiteja KPS. Pismo pa končuje
z besedami: »Trpiva in se boriva,
da bova maščevala trpljenje naše
matere...«
Franc Belšak—Simon enako
kot nekoč, tudi danes pozna
politiko ZK in od osnovnih
začrtanih usmeritev, sprejetih z
ustavo in zakoni ne odstopa.
Prav zato je njegova aktivnost,
kljub starosti, na področju uve-
ljavljanja delegatskih odnosov
prav tako mladostno sveže pri-
sotna. kot je bila v času NOB in
izgradnje ljudske oblasti. Samou-
pravni in delegatski odnosi pred-
stavljajo zanj osnovno usmeritev
pri delu v krajevni skupnosti, na
vasi med ljudmi in tudi širše.
Ljudje mu zaupajo, ga spoštujejo
in cenijo. Ta uglednost ni le
rezultat njegovih zaslug v boju za
ljudsko oblast, za samoupravlja-
nje, temveč si jo vsakodnevno
potrjuje z neposrednim živim
stikom z ljudmi, z razvijanjem
človeških odnosov, ki v bistvu
pomenijo samoupravne sociali-
stične odnose. V te odnose zna
tudi vsebinsko, živo in neposred-
no vplesti pridobitve narodnoos-
vobodilnega boja in socialistične
revolucije.
Pri tem mu ne manjka sposob-
nosti za kritično presojanje pra-
vilnosti uresničevanja postavlje-
nih ciljev, sprejetih na kongresih
Zveze komunistov, v njegovih
organih in v delegatskih skupšči-
nah. Predvsem izstopa njegovo
delo v okviru SZDL kot enotni
fronti vseh organiziranih sociali-
stičnih sil.
Če " iz vsega povedanega o
Francu Belšaku in o njegovem
delu. povzamemo osnovno črto
celotnega njegovega delovanja,
potem moramo zlasti poudariti
njegovo nacionalno zavest, bor-
benost. revolucionarnost, na-
prednost in neposrednost, socia-
listično samoupravno usmerje-
nost in boj za uveljavljanje
oblasti delavcev in kmetov, kar
uresničuje z uveljavljanjem na-
šega političnega sistema sociali-
stičnega samoupravljanja pod
idejnim vodstvom ZKJ. Vse to
pa so odlike, ki jih vsi naši
zavedni ljudje vedno spoštujejo,
cenijo. Zato je ob njegovem
visokem življenskem jubileju na-
ša skupna čestitka še toliko po-
membnejše in lepša!
Foto: L Ciani
Franc Belšak—Simon skupno z dr. Jožetom i-otrčem na eni od kome-
morativnih svečanosti po osvoboditvi	Foto: J. VrabI
y ^ Steklo Slov. Bistrica so uspešno pogasili požar, ki je nastal po
^''»Iskem napadu.
Obisk v pobrateni
Vrnjački Banji
^^ Vrnjačke Banje vrnili predstavniki družbenopolitičnih
in skupnosti občine Ormož. Udeležili so se slovesnosti ob
^ novanju občinskega praznika pobratene občine. Ob tej priložnosti
ormoške občine v imenu delovnih ljudi in občanov
Usp^f^'' bratske pozdrave in jim v prihodnjem obdobju zaželeli čimveč
tako na gospodarskem kot na družbenopolitičnem področju ter
'eljo. da bi bratske vezi med občinama postale še trdnejše.
zk
Planske naloge
v zaostanku
Nasplošno lahko trdimo, da v ptujski občini kasnimo s pripravami
na srednjeročni plan 1981 — 1985. Tako posamezni nosilci planiranja še
niso uresničili nalog iz prijavljalne faze planiranja, ki bi naj bila zaklju-
čena že v marcu letošnjega leta. V tem obdobju pa bi že morali razpo-
lagati z analizami možnosti in s smernicami razvoja ter se dogovoriti za
elemente usklajevanja in sklepanja samoupravnih sporazumov in dogo-
vorov o temeljih planov. Vse to zahteva, da v naslednjih mesecih pospe-
šimo uresničevanje nalog iz programa aktivnosti pri pripravi novih
planskih dokumentov. Posameznim nosilcem planiranja je sicer težje pri-
pravljati te dokumente, ker ne razpolagajo z ustreznimi pripomočki in
metodologijo, ki pa jim je bila v saipih začetnih fazah obljubljena.
Člani koordinacijskega odbora za usmerjanje razvojne politike,
družbeno-ekonomske odnose in družbeni plan pri predsedstvu občinske
konference socialistične zveze Ptuj so ob navedenem, opozorili na vrsto
drugih problemov, s katerimi se srečujejo pri pripravi novih planskih
dokumentov. Potrdili so politično-mobiiizacijsko usmeritev odbora, ki
mora svojo vlogo koordinatorja dosledno izpeljati. Nalog pa ima pri tem
izredno veliko. Posebno je njegova vloga spodbujevalca dobrodošla
povsod tam, kjer kasnijo v pripravah na plan. V naslednjih dneh bo
namreč potrebno intenzivno delati pri pripravi plana, da se nadoknadi
zamujeno in se tako zagotovi izvajanje vseh faz planiranja. Člani odbora
so se tudi zadolžili, da bodo sprotno spremljali te priprave pri posameznih
nosilcih planiranja, za katere so bili zadolženi.
MG
LETOS
12 TISOČ TON
SLADKORJA
Spravilo sladkorne pese v Pomurju. čakovskem območju in mari-
borski regiji je v polnem delovnem razmahu. Včeraj sosspravilom pričeli
tudi v ptujski občini. Doslej so izkopali že okoli 400 vagonov sladkorne
pese in kot ugotavljajo strokovnjaki, je vsebnost sladkorja takšna kot lani
in znaša okoli 16,15. Ko bo tovarna povsem nared bodo v njej proizvedli
okoli 40 tisoč ton sladkorja, letos bodo dosegli samo 25 odstotkov
proizvodnje, kar znaša okoli 12 tisoč ton sladkorja.
Na posnetku vidimo spravilo sladkorne pese na družbenem sektorju
. kjer samohodni kombajn z veliko hitrostjo koplje dragoceno surovino.
Kombajn ima 250 konjskih moči in v 16. urah izkoplje peso na 10 ha
površine. Proizvodnja v novi tovarni sladkorja se bo začela predvidoma
jutri, v ponedeljek pa že v polnem delovnem razmahu.
zk
Akcija krepi znanja in širi spoznanja
Območje občine Slov. Bis-
trica je bilo v preteklem tednu, še
posebno pa v njegovih zadnjih
treh dnevih, prava šola življenja v
naravi. Učili so se tako najmlajši
kot tudi najstarejši prebivalci ob-
čine. vsak na svojem področju, v
svojem življenjskem in delovnem
okolju v krajevni skupnosti in tudi
delovni organizaciji.
Že kar ustaljeni življenjski
vsakdanje izpolnilo novo vzdušje,
ki se je. nekje bolj drugje tudi
manj občutno vključilo v vso slo-
vensko akcijo NNNP. Prebivalci
občine Slov. Bistrica so se na ak-
cijo pripravljali že od letošnje
spomladi. V tem okviru so pote-
kala tako tekmovanja in srečanja,
po.scbne učne ure in predavanja,
kot tudi druge oblike spoznavanja
vloge in mesta splošnega ljud-
skega odpora in družbene sa-
mozaščite. Vse je potekalo v cilju
podružbijanja obrambnih pri-
prav in družbene samozaščite.
Na osnovi zastavljenih obram-
bnih programov .so si v vsaki sre-
dini zastavili tudi predpostavke za
vajo v zaključni akciji NNNP. kije
na območju bistriške občine pri-
čela v večjih obsežnostih že v pe-
tek 28. septembra, ko so v posa-
meznih delovnih organizacijah in
krajevnih skupnostih že aktivirali
vsa razpoložljiva sredstva in ljudi
\ obrambi proti, seveda namiš-
ljenim napadalcem, diverzantom,
potresu, požaru, letalskemu na-
padu in še bi lahko naštevali ob-
like. ki so jih predvideli. Ob tem
pa je bilo pomembno ohraniti kar
naj\ečje število človeških življenj
in premoženja.
Letošnja akcija NNNP je bila
na območju občine organizirana
tako kot so jo pri OK SZDL kot
osrednji nosilki akcije tudi začr-
tali. To je predvsem rezultat res-
nosti in zavzetosti vsakega posa-
meznika v vseh strukturah druž-
benopolitičnega življenja, v de-
lovnih kolektivih in šolah ter vz-
gojnovarstvenih zavodih. To
potrjuje tudi dejstvo, da pri izva-
janju akcije ni bilo težav, saj so se
odzvali prav vsi poklicani občani.
V skupno treh dneh je akcija
NNNP dosegla .svoj vrh aktiv-
nosti, saj je sodelovalo nad 12.000
občanov. Prav vsaka ekipa, enota,
skupina ali druga obrambna for-
macija na območju bistriške ob-
čine je svoje naloge uresničila po
sprejetem programu. Lahko bi
celo rekli, da so v mnogih sredinah
prekosili sami sebe tako po hi-
trosti. učinkovitosti kot tudi res-
nosti s katero .so se akcije lotili. Pri
OK ZSDL ugotavljajo, da so
lahko z akcijo v celoti zadovoljni,
čeprav ni bila brez pomanjklji-
vosti. Prav te pa so bile bogata šola
za nadaljnje delovanje na tem
področju.
Medlem, ko so se najmlajši v
vrtcih, srečevali z predpostavko
rušenja zgradb, so se učenci os-
no\ nihšolspoznalizoblikamipou-
ka v naravi. V delovnih kolektivih
je bilo veliko predpostavk. Med
najštevilnejšimi pa so bile bombni
napad, potres ali požar, vdor di-
verzantskih skupin in druge. S
takšnimi predpostavkami so se
srečevali tudi v krajevnih skup-
nostih. kjer so bile prisotne tudi
poplave, letalski napadi in mož-
nosti delovanja notranjih sovraž-
nikov. Med najpomembnejše na-
loge v tej akciji bi lahko uvrščali
akcije narodne zaščite, ekip prve
pomoči in CZ. Zaključne ocene
akcij pa prav gotovo ne bi bile
tako pohvalne, če ob tem ne bi
navedli sredstev za zveze in ob-
veščanja, ki jih je zelo uspešno
organiziral oddelek za ljudsko
obrambo pri SO Slov. Bistrica.
Prav tukaj seje pokazala tudi ve-
lika vloga tesnega sodelovanja
organizacije SZDL in oddelka za
ljudsko obrambo. Seveda še ni
mogoče dati zaključne ocene ak-
cije, ki je v celoti uresničila pri-
čakovanja in načrtovanja. Takšne
ocene so bile v soboto, ko so v
večini delovnih organizacijah in
K S pt)dali zaključno podobo in
analizo akcije, kjer so tudi ugoto-
vili, da presenečenj praktično ni
bilo, saj so bili na nje dobro pri-
pravljeni.
Iz mnogih sredin so bili ob
zaključni oceni dani tudi številni
predlogi m pripombe na delo. Te
so pri OK SZDL in oddelku za
ljudsko obrambo v Slov.
Bistrici zbrali in jih bodo
širše analizirali še na skupni oceni
akcije NNNP. ki bo v prihodnjih
dneh. Takrat b(xlo sprejeli tudi
smernice bodočega delovanja na
pod ročj u pod ružblj a nj a d ru žben e
samozaščite in tudi nadaljnjega
organiziranega usposabljanja
občanov v tej smeri.
Besedilo in posnetki:
Viktor Horvat
Učenci O^ Šmartno na Pohorju so se znašli v goreči hiši na pomoč so
priskočili gasilci in enote prve pomoči.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
4. oktober 1979 - XBDMIK
Oskrba z vodo in gašenje požara
v KS Vitomarci so že v petek zvečer 28. septembra izvedli
zatemnitev od 19. do 20 ure in-sicer za naselji Drbetinci in
Vitomarci Zatemnitev je uspela 99 odstotno. V sobt)to 29.
šeptembra pa so že ob 3. un aktivirali kurirsko mrežo, preko
katere so takoj za tem vpoklicali vse pripadnike civilne in
narodne zaičile — teh je okoli 50. Vsi pripadniki so takoj
odSli na teren ter opozarjali prebivalce vasi. da je voda iz
enega od treh zajetij zastrupljena. Med tem pa so aktivirali
5e posebno radio-bioloSko-kemične enote, ki so začele z
dekontaminacijo vode. v zastrupljenem studencu. Pripad-
niki narodne zaščite pa so zaščitili ostala dva studenca iz
katerih so takoj začeli oskrbovali vaščane ogroženep ob-
močja. Prav tako so očistili nekaj opuščenih vodnjakov in
jih usposobili za zdravo uporabo. Prvi del vaje so tako
USPCMU) /dkljuCili nekaj po 9 uri.
V drugem deluje izbruhnil mižar na poslopju tamkajšnje
osno\nc ši>Ic. Ciasilsko tehnične reševalne enote so takoj
pričele z gašenjem in v kratkem času požaromejili in ga tudi
pt)gasili. \ vaji je smlelovalo 160 udeležencev, od lega je
bilo 42 mladincev. Isto. popoldne je v naselju SlavSina
potekala vaja gašenja m evakuacije, kije prav lako dobro
uspela. V nedeljo dopoldne so se na slavnostni seji sestali
predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v
okviru KS ter predstavniki kraievnih odborov. Po seii so
učenci tamkajšnje osnovne Sole in mladinci izvedli kulturni
program. V nedeljo popoldneje v gasilskem domu potekal
zaključni miting.
-OM
SLUŽBA PRAVNE POMOCi PRI SIDNIKATU
Pomočjo potrebno iskati pravočasno
Četrtek ob 16. uri, prostor — ob-
činski svet ZSS Ptuj; sodnik Marjan
Irgl že eno uro daje pravno pomoč.
Tokrat je bila razprava 5e posebej
živahna, prizadete stranke so dobile
pričakovano razlago, s podukom, da je
potrebno o ,,spornih" stvareh
razpravljati in iskati rešitev že pri roje-
vanju, ne pa šele takrat, ko so našle
mesto že v izoblikovanem dokumentu.
Služba pravne pomoči pri občinskem
svetu ZS Ptuj je opredeljena s 41.
členom poslovnika o notranji organi-
zaciji in načinu delovanja občinskega
sveta ZS in njegovih organov.
Vsebinsko pa je to služba, ki pomaga
delovnim ljudem, članom sindikata in
drugim, ki so v delovnih razmerjih, pri
uveljavljanju njihovih pravic iz dela, pri
tolmačenju njihovih pravic, pri vpra-
šanju uveljavljanja in podobno.
Pogosto gre tudi za vprašanja
smotrnosti določenega člena iz po-
samičnih aktov, torej ne gre za
posamične pravice, temveč za načelna
vprašanja. Pravno pomoč lahko nudi le
delavec, ki ima pravno fakulteto in
ustrezne izkušnje. V naSem primeru je.
to Marjan Irgl.
Vsak četrtek od 15. do 17. ure trkajo
na vrata občinskega sveta ZS Ptuj,
najrazličnejši ljudje oziroma delovni
ljudje, ki iščejo odgovore na različna
vprašanja; dobijo jih v obliki pravnega
nasveta, v raznih pismenih vlogah v
zvezi z varstvom pravic z dela in drugo.
V vsakem primeru pa si služba pri-
zadeva, da pred vsakim predlogom za
sodišče združenega dela skuša doseči
sporazumno rešitev. Služba sodeluje
tvorno z družbenim pravobranilcem
samoupravljanja, saj ga sprotno
obvešča o vseh pomembnih kršitvah
pravic delavcev z dela, ki nastajajo
zaradi pomanjkljivih aktov delovnih
organizacij, ki so tudi ponavadi v
nasprotju z zakonom.
V glavnem iščejo pravno pomoč de-
lavci iz delovnih organizacij, struktura
pa je različna, tako se zlasti v jesenskih
mesecih pogosto oglašajo gradbeni
delavci. Veliko je tudi delavcev iz
neposredne proizvodnje in pa fizičnih
delavcev pri zasebnikih. Pri slednjih so
najpogostejše težave. Ti delavci tudi
niso organizirani, saj je od 516 za-
poslenih pri zasebnih delodajalcih, le
slaba tretjina članov sindikata. Veliko
delavcev pa tudi ne pozna pravne po-
moči oziroma njene vloge.
Najpogostejše kršitve zaradi katerih
se delavci obračajo na pravno pomoč,
so iz varstva pravic zaradi disciplinskih
prekrškov, varstva pravic v zvezi s
.pridobivanjem osebnega dohodka in v
zvezi s premeščanjem delavcev na
neugodnejša delovna mesta. Letno išče
pravno pomoč blizu 100 ljudi, zanimivo
je, da število ne upada. Čeprav številka
ni velika, pa gre za toliko večje pro-
bleme, ki zahtevajo poglobljeno
razpravo, saj se je zelo težko prebiti
skozi neurejeno notranjo zakonodajo,
nekateri akti so preveč splošni in pre-
pisani tako, da se ne soočajo s
konkretno sredino in podobno.
Pomen službe pravne pomoči je
izreden, saj je služba brezplačna in je
omejena le na pomoč na sedežu službe.
Nima pa posebnega človeka, ki bi v
konkretnih primerih hodil na
obravnave, zato se njena vloga omeji
predvsem v sestavo raznih pismenih
vlog, v nadaljevanju pa se vključujejo
člani predsedstva sindikata, ki skušajo
zadeve uspešno rešiti. Prav tu se morajo
obvezno angažirati člani osnovnih
organizacij sindikata in v primerih, ko
je to potrebno, tudi varovati pravice
delavcev. Delavca je potrebno braniti,
mu pomagati, ne pa mu biti sodnik.
Služba pravne pomoči, kot poudarja
Marjan Irgl, je tudi zato uspešna, ker
najde veliko podporo pri občinskem
svetu ZS Ptuj; člani predsedstva sindi-
kata pa si vedno maksimalno prizade-
vajo, da se določeni problemi v de-
lovnih organizacijah tudi ustrezno
rešijo. Zato tudi v večini primerov ni
potrebno nadaljevati obravnavanih
zadev oziroma iskati pravico prek
občinske pravne pomoči, družbenega
pravobranilca samoupravljanja, splošne
pravne pomoči in podobno.
MG
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Številka: 011-1/1979
Datum: 26/9-1979
Po 1. odst. 242. člena statuta občine Ormož (Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj 4-38/74) je skupščina
občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne
26. septembra 1979 sprejela tale
sklep
Osnutek sprememb statuta občine Ormož se daje v
javno razpravo organizacijam in delovnim ljudem in
občanom občine Ormož v besedilu, kot je bil sprejet na
tej seji.
Organizacije ter delovni ljudje in občani lahko
dajo k osnutku svoje pripombe in predloge v roku 8 dni
po objavi v časopisu tega osnutka. Pripombe in predlo-
ge sprejema v tem roku statutarno pravna komisija SO
Ormož.	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Mirko NOVAK l.r.
OB PRAZNIKU KS TRNOVSKA VAS
MNOŽIČNOST IN AKTIVNOST
KRAJANOV OB VSAKEM ČASU
Sobotna vaja na območju KS
Trnovska vas je bila gotovo do-
kaz. da vaščani ne bi stali ob strani
v kakršnikoli morebitni nevar-
nosti ali naravni nesreči. Kljub
temu da so vzporedno s pripra-
vami na vajo telcle še priprave na
praznovanje krajevnega nrazni-
ka. ki so ga dostojno proslavili v
nedeljo 30. septembra, so s svojo
enotno akcijo krajani dokazali, ua
so usposobljeni bolje, kot je bilo
pričakovati.
V sobotni vaji v K S Trnovska
vas je bil primer, daje sovražnik
zastrupil nekatere studence in
vodovode na območju K S. O
sabotaži je kmalu bil obveščen
štab civilne zaščite, ki je preko
kurirjev že ob treh zjutraj aktiviral
in vpoklical svoje pripadnike. Na
dogovorjenem mestu pa so se
kmalu sestali še mladinci, ki so
takoj začeli z letaki obveščati
gospodinjstva o nevarnosti zas-
trupitve z vodo. Obvestili so jih
tudi o prvih ukrepih in prvih us-
posobljenih studencih v KS.
Že on 5. uri so bile na dogo-
vorjenem mestu vse enote civilne
za.ščite. po krajšem posvetu štaba
je načelnik Alojz Fekonja podal
predpostavke in razdelil naloge
posameznim enotam.
Tako je enota za radiološko —
biološko — kemično obrambo
takoj pričela pregledovati večje
vodne vire na ODmočju KS. Enota
narodne za.ščite in enota za var-
nost sta zavarovali vodovodno
omrežje, večje vodnjake in se-
veda pomembnejše objekte ter
glavne ceste. Gasilsko tehnična
reševalna enota je izčrpala in
očistila dva pomembna vodnja-
ka. za katere je bilo ugotovljeno,
da sla zastrupljena. Delovna
enota je ročno očistila studenec
pri Zadružnem domu in iz njega
izčrpala okoli 8.000 I vode. Tako
gaje usposobila za resnično upo-
rabo. Fnota veterinarske pomoči
je obiskala 52 kmetovalcev in
izvršila popis živine ter ugotav-
ljala morebitne zastrupitve. Eki-
pa prve pomoči je pripravila za-
silno postajo prve pomoči in se
pripravila za sprejem zastruplje-
nih z vodo. V vaji pa so aktivno
sodelovali tudi učenci in učitelji
osnovne šole. ki so se na znak
alarma umaknili v gozd. Med
potjo so se urili v določanju strani
neba. nabirali in ločili so strupene
od užitnih gob ter jedli gozdne
sadeže. Med samim potekom ak-
cije je delovala informativna
služba, ki je izdala tudi poseben
bilten v ciklostilni tehniki. Svojo
dolžnost je zelo dobro opravila,
tako kot vsi ostali udeleženci so-
botne vaje. ki sojo sklenili okoli
poldneva.
V nedeljo 30. septembra so v
Trnovski vasi praznovali. V po
častitev krajevnega praznika so v
prostorih tamkajsnjeosnovnešole
ze navsezgodaj okoli 8. ure odprli
razstavo narodopisnih predme
tov. Mladi so pridno zbirah stare
predmete, ki .sojih nekoč s pridom
uporabljali m jih razstavili no
skupinah. Ob 8 30 so na bližnjem
igrišču pričeli s tekmovanjem v
malem nogometu za prehodni
pokal KS.Ob9.3UsopriceIizvajo
pripadniki gasilsko tehnične
enote, ki deluje v okviru Civilne
zaščite.
Osrednja slovesnost praznič-
nega dne pa je pričela okoii 11. ure
pred lovskim domom. Na slav-
'nostni seji so se sestali predstav-
niki skupščine in družbenopoli-
tičnih organizacij krajevne skup-
nosti Trnovska vas. Slavnostni
govor je imela Marija Kovačič,
predsednica krajevne "konference
SZDL. ki je povdarila vse dose-
danje uspehe krajanov, pa tudi
težave, kt sojih složno prebrodili.
Za tem so petim najzaslužnejšim
krajanom podelili posebna priz-
nanja S podajo analize in zak-
ljučne ocene pa so zaključili z vajo
v okviru akcije NNNP. Splošna
ocena je bila. da je vaja potekala
zelo uspešno in množično, daje v
njej .sodelovalo veliko mladih,
tako, kot vsi ostali krajani. Skupaj
so dokazali svoje sposobnosti, da
so pripravljeni" ob vsakem času.
Nedeljsko slovesnost pa so zak-
ljučili s kulturnim programom, ki
so ga izvedli pionirji osnovne šole
in mladinci.	M. Ozmec
Posebna delovna enota krajanov Trnovske vasi je ročno očistila studenec
^ed zadružnim domom in iz njega izčrpala okofi ^g.OOO I vode. (foto:) M.
Ozmec)
V počastitev krajevnega praznika so mladi iz Trnovske vasi pripravili
bogato razstavo narodopisnih predmetov, (foto: M. Ozmec)
Osnutek:
Po 15. točki 166. člena statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 4—38/74, 3—26/77, 3 —26/78) je skupščina
občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopohtičnega zbora dne...... 1979 sprejela
STATUTARNI SKLEP
O spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož
l.člen
Členi 207 do 214 se spremenijo tako, da se glasijo:
207.	člen
Občinski upravni organi (v nadaljevanju: upravni organi) v
mejah pravic in dolžnosti občine izvajajo določeno politiko in izvr-
šujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih
svetov ter smernice občinske skupščine, kakor tudi načelna stališča
in smernice IS SO Ormož, izdajajo izvršilne predpise, za katere so
pooblaščeni, v skladu z zakonom določajo sankcije, odgovarjajo za
stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, spremljajo stanja in
razvoj na svojem področju, seznanjajo skupščino in izvršni svet o
stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh
področij, predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih
pooblastil, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno na-
dzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge
splošne akte ter opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino in
njen izvršni svet.
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalo^ v
okviruj>ooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in tem statutu,
ravnati pa se morajo tudi po smernicah skupščine ter po načelnih
stališčih in smernicah izvršnega sveta sO Ormož.
208.	člen
Izvršni svet in upravni organi morajo v mejah svojih pravic in
doložnosti z vsem svojim delovanjem zagotavljati popolno, smotrno
in učinkovito izvrševatije funkcije državne uprave, spoštovanje us-
tavnosti in zakoriitosti ter ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvi-
janju socialističnih samoupravruhdružbenih odnosov in političnega
sistema.
Pri izvrševanju svojih funkcij se upravni organi povezujejo z
organizacijami združenega dela, z njihovimi splošnimi združenji in
eosj[odarskimi zbornicami, s SIS. s krajevnimi skupnostrni, z
družbenopolitičnimi organizacijami tn združbenimi organizacijami
ter društvi zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi m
sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za nji-
hovo uresničevanje.
V zadevah iz svoje pristojnosti sodelujejo upravni organi z
drugimi upravnimi organi občine in drugih družbenopolitičnih
skupnosti ter z drugimi državnimi organi.
Razmerja upravnih organov z organizacijami in skupnostmi iz
2. odstavka tega člena temeljijo na medsebojnem sodelovanju,
obveščanju in dogovarjanju o vseh vprašanjih, ki so zanje skupnega
pomena.	_
209. člen
Z družbenopolitičnimi organizacijami sodelujejo upravni or-
gani neposredno v družbenih svetih in v drugih dogovorjenih oblikah
sodelovanja.
Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov te-
meljijo na medsebojnem sodelovanju in zaupanju, na spoštovanju
človekove osebnosti in varovanju ugleda organa
210. člen
Upravni organi morajo s svojim delom v okviru svojih pristoj-
nosti zagotavljati pogoje za učinkovito in hitro uresničevanje pravic
in pravnih koristi ter izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in
občanov.
Delovnim ljudem in občanom dajejo upravni organi pri ures-
ničevanju njihovih pravic in interesov potrebne podatke, obvestila in
napotek ter jim zagotavljajo pravno in drugo strokovno pomoč v
zadevah, zaradi katerih se delovni ljudje in občani obračajo nanje.
21 l.člen
Upravni organi morajo s svojim delom prispevati k uspešnemu
delovanju delegacij in delegatov za občinsko skupščino in za skup-
ščine SIS, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori ob-
činske skupščine ter jim dajati popolne in točne podatke oziroma
pojasnila o vprašanjih, ki imajo pomen za odločanje delegacij in
delegatov.
Gradivo morajo upravni organi pripraviiti pregledno in razumljivo,
z nakazanimi posledicami možnih odločitev, ter na način, ki obogoča
delegacijam in delegatom obravnavo teh gradiv ter dajanje mnenj,
pripomb in predlogov.
Upravni organi obravnavajo pobude delegacij in delegatov,
pripravljajo odgovore na njihove pobude in jim zagotavljajo stro-
kovno pomoč pri oblikovanju pobud in predlogov, ter seznanjajo
delegacije o pripravi predpisov ali drugih splošnih aktov, kot tudi o
izhodiščih za reševanje vprašanj, kijih bodo ti predpisi urejali.
212.	člen
Upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni
.skupščini in izvršnemu svetu.
Funkcionarji v upravnih organih so pri opravljanju svojih
funkcij pod družbenim nadzorstvom in so za njihovo opravljanje
politično odgovorni v skladu z zakonom.
Vodilni delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter
drugi delavci v upravnih organih so v skladu z zakonom odgovorni
za svoje delo ter za pravočasno in strokovno opravljanje del in nalog,
ki so jim poverjene.
213.	člen
Temeljno organizacijo občinskih upravnih organov določa ta
statut: in je:
1.	Kolegijski upravni organi:
—	komite za družbeno planiranje in razvoj.
2.	Individualni upravni organi:
—	oddelek za ljudsko obrambo;
—	oddelek za notranje zadeve ;
—	davčna uprava;
—	enoten občinski sekretariat za vsa ostala področja.
Varianta: za individualne organe.
—	oddelek za ljudsko obrambo
—	oddelek za notranje zadeve
—	Davčna uprava
—	Geodetska uprava
—	Sekretariat za splošno upravne zadeve
—	Oddelek za gradbene, komunalne in druge prostorske za-
deve.
Ta statut določa tudi pravice, dolžnosti in pooblastila upravnih
organov.
Občinska skupščina z odlokom v skladu z zakonom in tem
statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi z organizacijo obč.
upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb, določi
njihova delovna področja in uredi druga vprašanja v zvezi z njihovim
delovanjem.
214. člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovi
krajevni ured za območje posamezne krajevne skupnosti ali za ob-
močje več krajevnih skupnosti oziroma naselij.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja
pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskih upravnih or-
ganov. s katerih delovnega področja opravka določene zadeve.
Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota v
občinskem upravnem organu ali kot organ v sestavi.
Krajevni uradi, njihovo delovno področje in položaj določi z
odlokom občinska skupščina.
V krajevnem uradu se opravljajo administrativnotehnična
opravila tudi za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti,
lahko pa tudi druga opravila za krajevne skupnosti in za družbe-
nopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
S sporazumom med izvršnim svetom občinske skupščine, kra-
jevno skupnostjo in organizacijami iz prejšnjega odstavka se določijo
opravila, ki naj jih opravlja krajevni urad in način njihovega fi-
nanciranja ter uredijo druge medsebojne pravice, obveznosti in
odgovornosti.
Obrazložitev:
sprememb statuta občine Ormož v letu 1979
SO Ormož je na svoji seji dne 1. februarja 1977 sprejela sklep, da
se pristopi k spremembam statuta občine Ormož zaradi usklajevanja
z novo zakonodajo, ki je sledila novi ustavi iz leta 1974.
Po 288. čl. Zakona o sistemu državne uprave in o IS skupščine
SRS ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS štev.
24— 1149/79) morajo delavci v del. skupnostih upravnih organov s
samoupravnim sporazumom urediti in uskladiti odnose v zvezi s
pridobivanjem in razporejanjem dohodka ter druga vprašanja v
zvezi z družbenoekonomskim položajem delavcev v del. skupnostih
do 31/12—1979. Da bi lahko sklepali te sporazume mora biti
spostavljena nova organizacija upravnih organov na podlagi tega
zakona.
Zaradi tega je komisija za reorganizacijo upravnih organov pn
IS SO Ormož na svoji seji dne 30/8—1979 sklenila predlagati, da se
nemudoma pristopi k urejanju te materije, saj so roki izredno kratki-
Skupščina mora namreč najprej s statutom določiti temeljno orga-
nizacijo občinskih upravnih organov (dvofazni postopek). Po spre;
membi statuta mora sprejeti še odlok o organizaciji teh organov tudi
v dvofaznem postopku. Za vsak posamezen upr. organ bo nato
potrebno izde ati še sistemizacijo del in nalog ter sprejeti ostale
samoupravne akte in to vse do konca leta 1979. Po 1 /1 —1980 namreč
financiranje delavcev upravnih organov po starem sistemu ni veČ
možno.
Zaradi tega statutarno pravna komisija predlaga, da skupščina
zaenkrat spremeni statut le v tem delu. Kompletna sprememba
statuta, ki stoji pred nami. zahteva namreč nekajmesečno delo, ki ga
v tako kratkem času komisija ni v stanju opraviti.
Komisija je tudi mnenja, da gre pri tej spremembi sicer za
bistveno zadevo, vendarle za prilagoditev v novem zakonu po 2-
odstavku 240. čl. statuta občine Ormož. Zato predlaga, da teče
postopek za to spremembo po določbah 242. člena statuta.
ffiDNIK - oktober 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Povečan izvoz iz
bistriških organizacij
Organizacije združenega dela na območju občine Slovenska Bistrica
prvih Šestih mesecih letošnjega leta izvozile za 278,754 tisoč dinarjev
^foizvodov in storitev, kar predstavlja okoli 40 odstotkov realizacije
voznega plana za letošnje leto.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je izvoz večji za 42 odstotkov,
g^jteni ko so v resoluciji načrtovali smeleje, skoraj 53 odstotno pove-
^nje. Največji izvoznik še naprej ostaja delovna organizacija IMPOL
Slovenska Bistrica, kjer so izvoz povečali v primerjavi z enakim ob-
jobjeni lani za 43 odstotke, s tem pa so dosegli blizu 40 odstotkov plana
izvoza za to obdobje. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da so se v
li^polu srečevali s številnimi težavami, predvsem v oskrbovanju s su-
gvinami, kar tudi v drugi polovici letošnjega leta ne bodo uspeli povsem
^praviti. Z izvoznimi težavami pa se srečujejo tudi nekatere druge
delovne organizacije v bistriški občini.	^^^^^^
AKCIJA „l\INNP/7r V PERUTNINI
1 na i/med specifičnih delo-
vnih organizacij je v okviru
zaščitnih ukrepov Perutnina
Ptuj. ki se s svdjimi rOZl), in
dclo\nimi enotami razprostira
na obnu)čju 7. krajevnih skupno-
sti. Delavci te delovne organiza-
cije posvečajo varnosti in zaščiti
potrebno skrb. zato so poskrbeli
/a strokovno usposobljenost pri-
padnikov enot civilne zaščite.
Za	osrednjo akcijo
»NNNP/79« so se. štabi za CZ
Perutnine s svojimi enotami po
teritorialnem načelu vključili v
programe nosamcznih krajevnih
skupnosti. Krajevni skupnosti dr.
Jožeta Potrča .šo priskočili na
pomoč kar s tremi oddelki in to:
za prvo medicinsko pomoč, za
red in varnost in za RBK zaščito
in sicer z ekipo za radiološko
izvidništvo in dekontaminacijo
(ra/.strupitev).
N aj po m e m b n ej še p ro i z vod n e
objekte ima Perutnina na ob-
močju K S Tu rn išče. zato so
perutninarji tudi tej priskočili na
pomoč z i)ddelkom prve medi-
cinske pomoči in gasilsko—teh-
ničnim oddelkom z vsemi ekipa-
mi in transportnimi sredstvi. S
svojimi ekipami so uspešno sode-
lovali še v kS Dolena s tem. daje
bila poleg drugih ekip kmetom
na volio se strokovna veterinar-
ska ekipa. Druga veterinarska
ekipa pa je pomagala v K S
llaldina.
Poleg teh organiziranih enot
cevilne zaščite so objekte Perut-
nine zaščitili njihovi pripadniki
narodne zaščite, ključne objekte
pa je zavarovala še enota terito-
rialne obrambe te delovne orga-
nizacije.
V akcij^i le tako sodelovalo
okrog 200 delavcev Perutnine.
li>liko ljudi in tehničnih sredstev
pa so lahko angažirali zato. ker je
\ Perutnini dolgoročno načrtova-
na žjva proizvodnja in tako nekaj
rOZD v času aKcije ni redno
delalo, l oliko bolj pa so morali
biti budni tisti delavci, ki so
delali. To so predvsem tisti, ki
delajo z živim materialom (pi-
ščanci) in tisti, ki oskrbujejo
potrošnike (transport in prodaj-
na mreža).
Ob tem naj povemo še to. da se
pri teh enotah čuti načrtno delo.
predvsem strokovni praktični
pouk. kar se je pokazalo v
praktičnem delu.
L. C.
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ V AKCIJI
NNNP 79
Kmetijska zadruga Ptuj kot organizacija združenih
kmetov organizirana v 20 zadružnih enotah na celot-
nih območjih Haloz, Ptujskega polja. Slovenskih
goric in dela Dravskega polia sicer nima svoje pred-
postavke v akciji NNNP — 79 vključuje pa se v
akcije, ki jih izvajajo KS.
Zadruga na celotnem območju 25 kmetijskih trgo-
vinskih poslovalnic preko katerih oskrbuje kmetijske
proizvajalce z reprodukcijskim materialom za proiz-
vodnjo, kot so: zaščitna sredstva, gnojila, semena,
krmila, kmetijski stroji, oprema in gradbeni materiali
ter prevzema oziroma odkupuje vse vrste kmetijskih
pridelkov in živine.
Prav v okviru tega poslovnega predmeta pa ima
zadruga pomembno in odgovorno vlogo in nalogo v
posebnih razmerah med katere sodi tudi akcija
,,NNNP — 79". Pod sicer drugačnimi in praviloma
težjimi pogoji zadruga z svojo pospeševalno službo
in tehnično trgovskim kadrom
—	pospešuje, organizira in strokovno usmerja
rastlinsko in živilsko proizvodnjo na osnovi
razpoložljivih zmogljivosti
—	skrbi za pravočasno in dovoljšnjo dobavo
reprodukcijskega materiala
—	vrši prevzem oziroma odkup pridelkov in živine
za potrebe prebivalstva.
V sobotni vaji se je ponovno izkazalo, da sta ne
glede na obliko zadružna organiziranost in krajevna
skupnost v normalnih in izjemnih razmerah
nerazdružljiva.	Miran GLUSiC
Jugoslavija je tista dežela, ki
uživa na čelu s svojim predsedni-
kom Titom ugled kakršnega ima
redko katera država na svetu.
Minula konferenca neuvrščenih
je njen ugled še bolj utrdila, zato
ni čudno, da dežele v razvoju
sprejemajo z odprtimi rokami
na.šo pripravljenost za .soinvesti-
ranjc v različna podjetja in
nenazadnje tudi potrebno stro-
kovno pomot', da lahko proiz-
vodnja normalno steče in da se
domačini z njo dodobra spozna-
jo. Tak primer je tudi sovlaganje
Kenijskih in Jugoslovanskih
podjetij v konfekcijsko tovarno,
kije nastala s pomočjo Laboda iz
Novega mesta ter Lisce in Ju-
tranjke iz Sevnice. Med strokov-
njaki. ki so uvajali domačine v
delo in vodenje te tovarne je bil
tudi Franc KRAJNC. — vodja
proizvodnje v ptujski Delti, kije
v tej afriški deželi preživel kar
celo leto. Takole pripoveduje:
»Prejšnje poletje meje močno
presenetila novica, da bom moral
oditi v Kenijo na delo v tovarno
Yuken. f\)nudbo sem sprejel in
se kmalu odpravil na pot. Yuken
je konfekcijska tovarna in že
samo ime pove. da so pri njeni
izgradnji s svojimi sredstvi sode-
lovala tudi naša podjetja. Za
normalno obratovanje in proiz-
vodnjo je seveda v taki tovarni
potrebno veliko izkušenj in stro-
kovnega znanja, česar pa večini
dežel v razvoju primanjkuje.
Naloga naših jugoslovanskih
partnerjev je bila. da vpeljemo v
proizvodnjo domačine in jih
priučimo za šivanje srajc ter
otroškega programa in neder-
čkov.
Skupaj z nekaterimi drugimi
našimi strokovnjaki smo se tako
znašli na afriški celini v moderni
in tehnološko zelo dobro oprem-
ljeni tovarni. Sprva smo krenili
na pot le za dva meseca, ki pa
smo JU kasneje zaradi vrste
objektivnih vzrokov nategnili kar
v celo leto. Prevzel sem delo
tehničnega vodje in s sodelavci
— tako domačini kot našimi
strokovnjaki, smo z veliko dobre
volje in zagnanosti premagali
marsikatero težavo.
V začetku je bila produktiv-
nost zelo nizka, ker večina zapo-
slenih do takrat ni nikoli šivala
ali pa sploh videla šivalnega
stroja in poznala njegovega delo-
vanja. Tudi potrebnih delovnih
navad do takrat domačini niso
poznali in to so bili zelo težki
začetki.
Po enem letu obratovanja ima
tovarna Yuken danes zaposlenih
180 delavcev, ki dosegajo že 70
odstotkov naše produktivnosti.
Uspehi teh skupnih prizadevanj
so se pokazali kmalu in so danes
izdelki te tovarne zelo iskani in
cenjeni pri domačih potrošnikih
kot kvalitetni in modni. V poseb-
no zadovoljstvo mi je bilo spo-
znanje. da so bili v vsakem
boljšem izložbenem oknu v Na-
irobiju tudi proizvodi naše skup-
ne tovarne, potrebno pa je še
reči. da smo začeli tudi uspe.šno
delati za zahtevno zahodnonem-
,ško tržišče.
Ko sem se tako po enem letu
poslavljal od sodelavcev tovarne
Vuken so se mi prisrčno zahvalili
za strokovno pomoč in povdarili.
da so vsem. ki so jim kakorkoli
pomagali do debelejšega kosa
kruha, bodisi s sredstvi ali zna-
njem. neizmerno hvaležni. Hkra-
ti pa so izrazili upanje in željo, da
bi lahko nekoč tudi sami nudili
komu pomoč v tej obliki, kot so
jo tokrat bili deležni sami.«
mš
Nova tovarna v Keniji — plod skupnega vlaganja.
Po enem letu že 70 odstotkov naše produktivnosti. Franček Krajnc med
delavkami Vukena.
Za spremembo delovnega
časa v trgovinah
že na sestanku predsednikov svetov potrošnikov
iz ptujske občine, ki je bil 13. septembra, je bilo
govora o spremembi odloka o delovnem času v
trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini
Ptuj. Gre predvsem za spremembo 6. člena
dosedanjega odloka o delovnem času v trgovinah,
gostinskih obratih v občini Ptuj. Ta je določal, da
morajo biti ob sobotah trgovine na drobno odprte
v.saj pet ur, prodajalne z živili do 15. ure; dežurna
trgovina pa do 19. ure.
Osnutek odloka o spremembi odloka o delovnem
času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v
občini Ptuj pa prinaša predlog spremembe drugega
odstavka 6. člena odloka in sicer, da morajo biti
trgovine na drobno ob sobotah odprte vsaj pet ur;
najmanj dve prodajalni z živili bi naj bili odprti do
19. ure. Nadalje določa, da morata biti dežurni
prodajalni založeni z vsemi osnovnimi živili v
zadostnih količinah in izbiri v času, ko so odprte.
Tudi razpored dežurnih prodajaln mora biti
objavljen na vidnem mestu.
Spremembo odloka je predlagala DO MI P Ptuj,
temeljna organizacija Maloprodaja. Predlog za
spremembo pa so utemeljili s konkretnimi
ugotovitvami, da učinek poslovanja med 12. in 15.
uro ni takšen, da bi bilo poslovanje racionalno. Poleg
tega so v prodajalnah zaposlene predvsem ženske, ki
pa zaradi neprimernega delovnika odhajajo v druge
poklice oziroma iščejo nove zaposlitve. V temeljni
organizaciji upravičeno upajo, da bo sprememba
delovnega časa v prodajalnah z živili ob sobotah
prinesla željene učinke. Prihranek zaradi dobrega
izkoristka delovnega časa pa bi naj letno znašal
1.500.000 dinarjev. Zraven tega pa bodo delavci
lahko imeli eno soboto v mesecu dela prosto.
Na koncu bi lahko dejali, da bi tudi potrošniki
morali dati svoj prispevek k temu. Gneči ob sobotah
bi se lahko ognili, če bi nakupe porazdelili na vse dni
v tednu; poleg tega pa ima večina gospodinjstev
danes že nepogrešljive hladilne skrinje, v katerih se
da shraniti živila za daljše obdobje.
O predlagani spremembi odloka je razpravljal
tudi že občinski odbor sindikata delavcev trgovine in
ga v celoti podpira. Na seji izvršnega sveta so se
dogovorili, da je potrebno osnutek o spremembi
odloka poslati vsem potrošniškim svetom v krajevnih
skupnostih ptujske občine, ki naj o njem
razpravljajo; o osnutku odloka pa bodo razpravljali
tudi zbori SO Ptuj.
Govora je bilo tudi o dežurstvu trgovin ob nedeljah,
za kar v tem trenutku še ni pogojev. Lahko pa,se
bomo o tem odločali, ko se bo Ptuj z okolico
primerno turistično razvil.
^e vedno pa ostala odprt problem delovnega časa
trgovin, kjer se prodaja gradbeni materijal, saj so le-
te dnevno odprte le do 14. ure.
MG
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
4. oktober 1979 - TKPMH
SPRAVILO POUSKIH PRIDELKOV
POD POSEBNIMI POGOJI
v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogo/.nici
so v soboto 29. septembra ze ob 5. uri aktivirali
prckt) kuriskc mrcze pripadnike narodne in civilne
zaščite. Ti so imeli osnovno nalogo očuvati in
opozarjati krajane pred dejavnostjo diverzantskih
skupin, ki so to jutro vdrle na obmolje KS. Pripad-
niki narodne zaščite so pazili na vse pomembne
objekte, od trgovine do Opekarne Ptuj. Ob deveti
uri so nad cTnmočjem KS Rogoznica zabrncla
letala, ki so uprizorila bombni napad. I akc)j so bile
na mestu ekipe prve pomoči, ekipa za red in var-
nost in odstranjevanje ruševin. Vseh skupaj je bilo
okoli 60. med njimi pa je bila mladina dobro
zastopana, predvsem v vseli ostalih specializiranih
enotah.
Pod posebnimi pogoji so krajani pozneje uprizo-
rili spraviK) pt)ljskih pridelkov in se prijiravili na
setev ozimnin. Isto večer so iz varnostnih razlog^ov
i/vcdli od 20. do 21. ure zatemnitev na obmtKju
strnjenih naselij Rogoznice. Žabjaka in Nove vasi.
Zatemnitev je dobro uspela. taKO kot vse ostale
vaje v okviru akcije NNNP.
— OM
Zavarovanje
industrijskega objelcta
V	primeru agresije so med cilji, zlasti letalstva, tudi industrijski objek-
ti. V krajevni skupnosti Cirkulane imajo takšen objfekt in sicer obrat
delovne organizacije „01ga Meglič", ki je velikega pomena za to haloško
krajevno skupnost. Zato je naloga in skrb kraianov in delavcev, zavaro-
vanje tega pomembnega objekta. Sovražnik ga je napadel in želel
spremeniti v ruševine. V akciji zavarovanja in reševanja ljudi ter opreme
so sodelovale gasilsko tehnične ekipe, ekipe prve pomoči, narodna zaščita
ter ostale strukture ljudske obrambe. Pričeli so takoj po napadu ob 12.
uri in svojo nalogo dobro opravili.
Program aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti ie izdelal koor-
dinacijski odbor, v katerem so soselovali predstavniki družbenopolitičnih
organizacij, krajevne skupnosti in delovnih organizacij, DO ,,Olga
Meglič" in osnovne šole ,,Maks Bračič". Aktivnosti so potekale skozi
celo leto.
Z akcijo so pričeli zjutraj ob 9. uri, ko se je sestal koordinacijski
odbor za LO in DS ter dodelal še zadnje podrobnosti za vajo, ki ima dva
dela in sicer obrambno-zaščitni in kulturni.
V	okviru prvega dela aktivnosti so tudi izdali posebno brošuro pod
nazivom Nič nas ne sme presenetiti, krajanom pa so učenci in osnovne šo-
le razdelili obvestila o namenu poteku akcije.'Jčenci in delavci osnovne
šole so izvedli ukrep zatemnitve ter se ob napadu umaknili na varno
mesto, nato pa si ogledali praktično reševalno vajo v Dolanah. Enote
civilne zaščite so tako praktično pokazale znanje in usposobljenost za
pravočasno in pravilno ukrepanje v izrednih razmerah. V Cirkulanah
torej vsklajeno delo krajevne skupnosti, šole in delovne organizacije.
1. k.
Slinavica in parkljevka
Tudi v KS Hajdina, ki obsega vasi Draženci, Gerečjo vas, Skorbo,
Slovenjo vas, Hajdoše, Sp. Hajdino in Zg. Hajdino, smo se vključili v
vseslovensko akcijo NNNP-79. Predpostvka za to akcijo je pri nas izbruh
nevarne in nalezljive bolezni ,,slinavke in parkljevke", ki je izbruhnila v
vasi Draženci. Gospodarstvo, kjer se je ta bolezen pojavila, je v karan-
teni. V KS smo formirali štab za preprečevanje parkljevke in slinavke.
Stab je tukaj pristopil k izdelavi NAVODIL za vsa gospodinjstva, da se
bodo naši krajani znali učinkovito zaščititi pred širjenjem te nevarne
bolezni.
Aktivirani so bili pododbori za LO in DSZ po vaseh, ki so takoj orga-
nizirali mesta za razkuževanje na vseh vpadnicah v vasi. Na mestih za
razkuževanje delujejo enote CZ kot razkuževalci in pripadniki NZ kot
stražarji. Da bi ,,slinavko in parkljevko" čim prej zatrli in preprečili šir-
jenja izven naše KS, smo omejili gibanje občanov na področju naše KS.
Za krajane naše KS, ki imajo neodložljive opravke smo izdelali posebne
DOVOLILNICE, za občane izven naše KS, ki so v prehodu naše KS pa so
namenjene PROPUSTNICE.
Po uspešni razkužitvi so veterinarske enote CZ pregledale vse hleve
oz. živino in izvršile preventivno cepljenje. V tem delu akcije so sodelo-
vali tudi veterinarji Veterinarskega zavoda Ptuj, KZ Ptuj in Perutnine
Hajdina.
Operativni štab za preprečevanje
slinavke in parkljevke
Požar večjega obsega
v hlevih Kmetijskega kombinata Ptuj obrat Zavrč je ob 16. uri
,,Izbruhnil — POŽAR" večjega obsega in ogrozil krave mlekarice, telice,
opremo in sosednje zgradbe. Enote narodne zaščite so na podlagi
prejšnjih opazovanj ugotovile, da je požar podtaknjen in takoj zavarovale
območje požara, skladišče zaščitnih sredstev in vnetljivih tekočih ter
vodni zbiralnik.
V	reševanje živine in opreme so se takoj na alarmni znak vključile
ekipe civilne zaščite krajevne skupnosti in delovne organizacije. Gasilsko-
tehnična ekipa je požar omejila in pogasila, ekipe prve pomoči so
oskrbele krajane, ki jih je požar zatekel v ali bližini hlevov, živino so
skozi zasilne izhode spravili na varno, kjer so jih prevzeli in pregledali
veterinarji iz posebne ekipe. Tako je potekala glavna akcija v krajevni
skupnosti Zavrč.
V	okviru akcije so zvečer med 19. in 20. uro izvedli zatemnitev
celotnega območja krajevne skupnosti. V nedeljo je bilo športno srečanje,
popoldan pa družabno srečanje s partizanskim golažem ter seznanjanjem
prisotnih o namenu in izvedbi akcije. Predtem pa so izdelali analizo vaje
in dosedanjih aktivnosti. V akcijo NNNP 79 se je v KS Zavrč aktivno
vključilo okrog 100 krajanov, prav vsi pa so sodelovali v akciji
zatemnitve.
V	pripravo in izvedbo akcije so se vključile vse družbenopolitične,
5tvene organizacije in društva ter delavci Kmetijskega kombinata Ptuj,
TOZD Kmetijstvo obrat Zavrč.	j
Napadi iz zraka
v tej krajevni skupnosti so bili ves dan v pripravljenosti, ker so
pričakovali napad iz zraka. Do tega je res prišlo ob 16. uri. Takoj so bile
na mestu gasilske enote, enote prve pomoči in RBK enote. Pripravljena
je bila tudi ekipa za dekontaminacijo.
V napad u je bila poškodovana zgradba osnovne šole, zaradi česar so
morali evakuirati učence. Vse ekipe so se pri akciji dobro izkazale. Poleg
enot civilne zaščite, narodne zaščite in drugih so v akciji uspešno sode-
lovali tudi člani lovske družine Žetale.
JB
Trčila avtobusa
z akcijo so v tej K S končali
dejansko že v dopoldanskem
času. vsi krajevni dejavniki pa jo
ocenjujejo za dobro uspelo.
Začetek akcije je bil zjutraj,
kmalu po 6. uri. ko je sirena naz-
nanila požar. Požar je nastal na
magistralni cesti v Stanošini. kjer
sta trčila avtobusa z 90 potniki. Na
kraj dogodka so takoj odhitele
gasilsko-tehnične enote, ekipe
prve pomoči in enote narodne
zaščite. V nesreči je bilo 33 ljudi
lažje ali težje poškodovanih, nekaj
pa je bilo tudi smrtnih žrtev.
Ponesrečence .so nemudoma
prepeljali s kombibusom. last
podlchniškega motela: nepoško-
dovane potnike pa so namestili po
zasebnih hišah in v prostih .sobah
motela. Za prehrano sta poskrbeli
MIP-t)vi prodajalni v Kozmincih
in v Podlchniku.
Druga vaja jc potekala ob
po/aru. kije nastal v starem hlevu
K K Ptuj. Tuje bilo treba rešiti 40
glav /ivinc in preprečiti nadaljnje
širjenje požara.
Po končani akciji .so v osnovni
šoli i/.vcdli še kulturni program,
akcijo pa prav v času poročanja
končujejo s tovariškim srečanjem
vseh udcicženccv v akciji NNNP.
JB
Primer usklajenega delovanja enot
in Štabov civilne zaščite delovnih organizacij
in krajevne skupnosti
Tudi za sobotno sklepno aktiv-
nost enot in štabov civilne zaščite
delovnih organizacij z območja
krajevne skupnosti »Tone Žnida-
rič<' in same krajevne skupnosti
lahko trdimo, da jc dosegla svoj
namen. Obrambno-varnostno
usposabljanje v tem delu ptujske
občine dosega zlasti v zadnjem
času i/rcdno dobre rezultate, ki
pa JC toliko bolj pomembno, ker
jc na tem območju lociran pre-
težni del ptujske industrije.
Neposredno so se v aktivnosti
v okviru akcije »Nič nas nc sme
presenetiti« v krajevni skupnosti
»Tone Žnidarič« vključili štabi in
enote CZ iz Ccrtusa. Agrotrans-
porta. Pctrola. Komunalnega
podjetja. Tchnoscrvisa. MlP-a.
Delte. .Agis-a m krajevne skup-
nosti. Delovne organizacije so
prispevalo enote prve pc)m()či.
gasilske enote, tchnično-rcšcval-
nc enote. tako. daje sodelovalo 7
ekip prve medicinske pomoči. 4
gasilske desetine in 2 tehnično
reševalni enoti.
V predpostavki vaje so določi-
li. daje prišlo /aradi nepravilne-
ga in nepazljivega varjenja do
po/ara v dcla\nicah Certus-a.
Nevarnost, da se po/ar. ra/širi v
kratkem času na bližnje objekte
ostalih delovnih tirgani/acij na
območju industrijsko cono I. jo
hila toliko večja, kor so objekti
gara/ losonc konstrukcije.
Polog toga jo obstajala nevar-
nost. da so požar ra/širi prek
objektov delovno organizacijo
A(ilS do Pctrola. kar bi lahko
povzročilo nevarno oksplo/ijo in
itgrozilo življenja delovnih ljudi
in i>hčanov na tom predelu. Prav
/aradi toga so bili nemudoma
j.ktiviram Štabi in onoto civilne
/aščito. ki so ponovno dokazali,
da so v številnih in različnih
obrambno-V ci most noga usposab-
ljanja pridobili potrebno /nanio
/a uspešen preizkus v praktič-
nem primeru.	mg
Široko sodelovanje
Aktivnosti v krajevni skupnosti Kidričevo so se začele že ob treh
zjutraj, ko so se sestali člani odbora za lO in DS. Ker so predvidevali, da bo
prišlo do zračnega napada, so že pripravili načrt za evakuacijo prebivalstva
in razporedili svoje enote na zbirna mesta.
Zračni napad, ki je bil med 10. in 10.15, so prebivalci Kidričevega
pričakali dobro pripravljeni — takoj so zavarovali vse objekte, posebej
TGA, osnovno šolo, trgovino in ostale objekte delovnih organizacij d
družbenih organizacij, nadzorovali pa so tudi promet takoj po prenehanju
nevarnosti.
V TGA so enote RBK opravile vse potrebne zaščitne ukrepe, delo pa
tudi med napadom potekalo nemoteno, saj proizvodnje v tej delovni
organizaciji ne morejo ustaviti. Po napadu pa je steklo normalno delov
vseh ostalih delovnih organizacijah.
Obenem je prišlo v osnovni šoli v Kidričevem do požara, ki so ga takoj
pričele gasiti gasilske enote iz KS Kidričevo, svoje delo pa so opravile tudj
enote prve pomoči in gasilsko tehnične enote. Učenci so zračni napad in
požar preživljali v zaklonišču pod šolo in izredno dobro sodelovali v akciji
Akcije so na območju cele krajevne skupnosti potekale usklajeno in so
dobro uspele.
Štab v Kidričevem je poskrbel tudi za varovanje pomembnih objektov,
saj obstaja tudi nevarnost diverzije. Dežurstvo bodo pripadniki enot
narodne zaščite opravljali v nedeljo do 12. ure. Dopoldan se je sestal tudi
štab in ocenil uspešnost akcije, v katero so se zelo aktivno vključili delovni
ljuaje in občani, družbenopolitične in društvene organizacije od gasilcev do
tabornikov, planincev, članov strelske družine in drugi.
N.D.
Požari in akcije
na celotnem območju
Tako kot v večini krajevnih skupnosti so tudi v Majšperku pričeli z
akcijami že v zgodnjih jutranjih urah, ko so se sestah člani štabov v
Volnenki, Konusu, v osnovni šoli in pri KS.
V Konusu Majšperk so predvidevali nevarnost zračnega napada,
ocenili situacijo in takoj aktivirali protipožarne enote in ekipe prve
pomoči, ki so svojo nalogo odlično opravile. Uvedli so tudi dežurstvo,
poškodovano opremo pa usposabljajo za normalno proizvodnjo.
Osrednja akcija je bila ob 9. uri, ko je po predpostavki eksplodiral
plin v prostorih osnovne šole, zato je prišlo do požara. V akcijo gasitve
požara so se takoj vključili člani mladinske gasilslce desetine in mladinci v
ekipi prve pomoči. Uspešno je bila izvedena evakuacija učencev v bli&ji
gozd, kjer so poskrbeli tudi za ranjence. Pri gašenju požara v šoli so
sodelovale gasilsko-tehnične enote gasilskih društev Majšperk, Volnenkain
Konus, ekipe za zavarovanje prebivalstva in objektov, ki jih sestavljajo
pripadniki civilne in narodne zaščite.
Zelo aktivno so se v akcijo vključili mladi, na sf)loh pa krajani z
zanimanjem opazujejo vse vaje, če niso seveda sami neposredno vključeni
vanje. Štab krajevne skupnosti je imel tudi neposredno zvezo z občinskim
štabom s pomočjo radioamaterjev in kot pravijo, so zveze odlične.
Ob 11. uri je prišlo do požara v skladišču Volnenke, v gašenje in v vse
spremljajoče akcije se bodo aktivno vključile že omenjene enote.
Zvečer od 19. do 20. ure je bila zatemnitev v Majšperku, L^ju, na
Bregu, v Stanečki vasi, Koritnem in Skrbljah. V tem času so tudi aktivirali
narodno zaščito, ki je zavarovala vse važnejše objekte in nadzorovala
promet na zatemnjenem območju.
N. D.
Prizadevanja na področju
podružbijanja splošne
ljudske obrambe in družbene
samozaščite
v krajevni skupnosti »Jože
Potrč<< so se morali glede na
veliko število prebivalcev in
glodo na to. da je na tem območ-
j^u voč delovnih organizacij oziro-
ma delovnih skupnosti, še pose-
bej temeljito pripravljati na
sklepno vajo v okviru akcijo »Nič
nas ne sme presenetiti«. Načrti za
akcijo so potekali usklajeno med
vsemi strukturami na območju
skupnosti pod vodstvom odbora
/a LO in DS.
Ocena, ki so jo ob koncu vaje
dali. jo zelo vzpodbudna. V vajo
so JO vključilo colotno prebival-
stvo in tiidi tisti, ki so se v času
vajo mudili v krajevni skupnosti.
Aktivnosti /a preizkus obramb-
no-varnostno usposobljenosti pa
so so pričolo že zgodaj zjutraj
zaradi lega. ker so pričakov^a!
zračni napad. V vajo so vključili
vse enote, kijih imajo v krajevni
skupnosti, prav tako pa enote iz
delovnih organizacij na območju
skupnosti. 'Jdelcženci praktične-
ga preizkusa so pokazali velik''
moro usposobljenosti in priprt;
vljonosti v primeru nevarnosi-
Po podatkih je v vaji sodelovalo
dosot enot.
Preizkus usposobljenosti
pripravljenosti v primeru reše^^'
nja premoženja in življenj
zračnem napadu, je tudi pokaza :
da so v tej krajevni skupnosti ^
podružbljanju splošne
obrambe in družbene samozasc-
to žo doslej veliko naredili, da P'',
lih čaka v prihodnje še več nalog-
Kljub vsemu, da so bili prebiva.
ci obveščen' o tom. kako se naj
obnašajo prod vajo med vajo
po vaji. 10 prišlo do dojocenij
pomanjkljivosti, zlasti še.
niso v dovoljni meri po?na
stanja med prcpivalstvom.
V oconi so še posebej izp^g'
vili sodelovanje s ptujsko boi":
nico dr. Jožeta Potrča, k'
tudi dobro odrazilo v u^^li-
/atcmnitve. Potrebno je poUjJ'^ ^
ti. da so prav vsi prebivajt-'
območja krajevne skupnosti
slodno izpolnili ta ukrep: ^^v
skupina delavcev bolnišnice J jj
soboto dopoldan sodelovala ^
pri nudonju prve medici"'^, ^
pt)moči. pn prevozu ranjen*-
Dolnišnico. pri zdravljenju i^'
in pri drugih aktivnostih.
Sobotni preizkus je tudi
ka/ipot. kako v bodočo nacr'^ j^J
ti aktivnosti pri podružbljau.
splošne ljudsko i)brambe in
hcno samozaščite.
Združeno proti sovražniku
v teh krajevnih skupnostih, mesta Ptuja so se
izredno odgovorno in zavzeto pripravljali na sobotni
preizkus obrambno-varnostne usposobljenosti v
okviru akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti." Pravo-
časno in temeljito so pripravili vse elemente vaje po
predpostavki, da prihaja v te krajevne skupnosti
skupina sovražnih ljudi.
Predvidevali so, da bo le-ta poskušala na območju
krajevnih skupnosti skozi različne oblike, vnesti
nemir in tako obrniti situacijo v lastno korist. Zal pa
jim to to ni uspelo, saj je bilo samozaščitno delova-
nje prebivalcev na zavidljivi ravni, zato so jim pravo-
časno nastavili pasti. Prav vse komponente, ki so
sodelovale v preizkusu onesposobitve sovražne
skupine ljudi, so pokazale, kako je potrebno v kon-
kretnem primeru vafovati naš sistem in družbeno
premoženje. Zelo aktivno pa so pri onemogočanju
sovražnika poleg vseh struktur sodelovali tudi mladi
in delovne organizacije.
Tudi 7Z nedeljo so predvidevali na tem območju
več aktivnosti, ki so sestavni del akcije ,,Nič nas ne
sme presenetiti"; med drugim tudi veliko športno
manifestacijo mladih, ki so skozi različne športne
aktivnosti dokazali, da je tudi športna aktivnost še
kako pomembna vpravah na splošno ljudsko obram-
bo in družbeno samozaščito.	.
MG
TEDNIK oktober 1979
NASE KMETIJSTVO - 7
TE)NIKOV POGOVOR Z BRANKOM GORJUPOM, DREKTORJEM KMETIJSKEGA KOMBMATA PTUJ
Ne samo nosilec razvoja
Kmetijski kombinat so v Ptuju ustanovili in organizirali ie leta 1961
in sicer iz treh kmetijskih gospodarstev. S številnimi povezovanji in priza-
devanji kombinat danes ustvarja okoli 1,5 milijarde dinarjev dohodka.
Tudi število zaposlenih je veliko. V sezonskih delovnih mesecih jih je
okoli 2000, v nesezonskih mesecih pa okoli 1800. Kombinat sestavlja 13
tozdov in delovna skupnost skupnih sluib. Dejavnosti ptujskega kme-
tijskega velikana so različne: od primarne kmetijske do predelovalne,
gostinske in trgovinske dejavnosti. Sem sodi tudi proizvodnja kmetijskih
surovin in pridelkov ter ponudba v trgovini in gostinstvu.
TEDNIK: O tem, da je
Kmetijski kombinat pomemben
nosilec razvoja na področju
agroživilstva, gostinstva in turizma
ni treba posebej poudarjati, kaj
lahko rečete o tem in za začetek
„osebna izkaznica" KK Ptui.
,,Kar držalobo, da je kombinat
pomemben nosilec razvoja v
agroživilstvu, gostinstvu in
turizmu. Da je temu res tako nekaj
podatkov. Imamo nad 6000
hektarjev kmetijskih površih, od
tega 3200 hektarjev ornic in je zato
uvrščen med največje kmetijske
organizacije v Sloveniji.. Tozd
Kmetijstvo ima 8 delovnih enot
oziroma skupin, ki se ukvarjajo s
poljedeljstvom, živinorejo,
vinogradništvom in sadjarstvom.
Poleg tega pa vzgaja in goji nad
3000 glav pitane živine ter nad 500
tnlekaric. Tozd Kletarstvo
„Slovenske gorice" v novem
predelovalnem centru predela,
uskladišči in izšola nad 3 milijone
litrov vina visokih kakovosti. Te-
meljna organizacija združenega
dela Farma praSičev letno proiz-
vede do 45 tisoč prašičev. Od tega
jih prodamo mariborskim
Košakom in sicer okoli 30 tisoč,
ostalo pa drugim predelovalcem in
klavnicam. Tozd tovarna močnih
krmil s proizvodnjo 30 tisoč ton
krmil je edini oskrbovalec hrane za
farmo prašičev kakor tudi za
ostale uporabnike. V tozdu Mleka-
rne proizvajamo konzumno
mleko, maslo, jogurt, smetano ter
tehnični kazein Letno predelamo
nad 16 milijonov litrov mleka. V
živilski predelovalni industriji teče
proizvodnja konzervirane
povrtnine, brezalkoholnih in
žganih alkoholnih pijač. Tozd
Mizarstvo je edini proizvajalec
savn v Jugoslaviji. Proizvaja še
trim kabinetno in drugo malo-
serijsko in izvenserijsko opremo. S
temi proizvodi pa opremlja špor-
tne objekte, hotele in druge stavbe
doma in v tujini. Tozd Gradbeni
remont prevzema gradbena in
druga dela predvsem za lastne po-
trebe. Največji servis za kmetijsko,
gradbeno in drugo težko
mehanizacijo je tozd Tehnoservis.
V servisu vgrajujejo in prodajajo
rezervne dele in kmetijsko mehani-
zacijo. Sprejemajo kooperacijska
dela za našo industrijo. H
kombinatu se je leta 1975 priključil
tudi manjši gostinski tozd
Gostinstvo Breg. Pomemben pa je
predvsem gostinski in turistični
tozd Ptujske toplice. V rekre-
acijskem turističnem centru je
okoli 2000 kv. metrov plavalnih
površin, voda v toplicah pa je
termomineralna in je kot taka zelo
zdravilna. S tozdom Merkur v
Beogradu oskrbujemo naše glavno
mesto s tistimi proizvodi, ki jih
predelamo v kombinatu. Zelo
pomembno vlogo ima ta tozd pri
sodelovanju s kmeti v Vojvodini,
kjer imamo več tisoč kooperantov
z nad 10 tisoč tonami koruze, s
sončnicami, ki jih potrebuje
oljarna v Slovenski Bistrici.
Vsi tozdi združujejo svoje na-
loge in skupna opravila po
samoupravnem sporazumu v de-
lovno skupnost skupnih služb, kjer
je danes zaposlenih le 78 delavcev.
Kombinat ima tudi samostojno
uvozno-izvodno registracijo.
Izvažamo hmelj, vino, savne,
sadje in še nekatere druge pro-
izvode. Ker uvoz v celoti pokri-
vamo z izvozom, sodimo med de-
vizne aktivce. V kombinatu
združuje svoje delo 68 stro-
kovnjakov z višjo, visoko in
podiplomsko izobrazbo."
TEDNIK: Smo pred pragom
novega srednjeročnega razvoja,
ponudimo se še pri izvajanju
zastavljenih nalog v tem srednje-
ročnem obdobju.
,,V tem srednjeročnem obdobju
smo realiziran največ nalog na
področju agrarne infrastrukture,
kar pomeni, da smo začeli z hidro
in agromelioracijskimi deli, razvili
predelavo mleka, vina, pitanih
govedi itd. Naši rezultati bi -bili
mnogo boljši, če nas ne bi priza-
dela pozeba, mraz, toča in suša. V
tem srednjeročnem obdobju nam
je izpadlo nad 50 milijonov
dohodka. V številnih številkah bi
izvajanje srednjeročnega načrta
takole opisali: Od 1263 hektarjev
zemljišč smo izbojšali 838
hektarjev, pri govejih pitancih smo
plan dosegli, klavnih prašičev bi
do konca leta 1980 morali pro-
izvesti 70 tisoč, proizvedemo jih le
45 tisoč. Da bi dosegli plan, bi
morali zgraditi novo farmo za 30
tisoč praSičev. Sedaj širimo kme-
tijske površine v Pesniški in
Polskavski dolini ter kooperacijo v
Vojvodini. Iz proizvodnje bomo
pridobili tri krat več koruze, zato v
naslednjem srednjeročnem
obdobju lahko načrtujemo
gradnjo nove farme. Na drugih
področjih načrte izpolnjujemo. Za
potrebe nove farme že sedaj
gradimo novo tovarno močnih
krmil."
TEDNIK: V zadnjem času smo
veliko besed namenili tudi
dohodkovni povezanosti med
temeljnimi organizacijami
združenega dela. Kakšne so
proizvodne in dohodkovne
povezave pri nas?
,,Proizvodnja se v kombinatu
med seboj povezuje in pogojuje.
Proizvedenih 200 milijonov
kilogramov grozdja v tozdu
Kmetijstvo se predela in izšola v
vino v tozdu. ,,Slovenske gorice"
in delno proda prek tozda
Gostinstvo. Ta reprodukcijska
veriga je delno zaključena v
kombinatu, nadaljuje pa se s
številnimi kupci izven kombinata.
Proizvedena je koruza in ostalo
krmo iz tozda Kmetijstvo
prevzame tozd tovarna močnih
krmil, ki jih predela, potroši pa jih
šele farma. Tovarna močnih krmil
preliva del dohodka v farmo, kajti
v nasprotnem primeru se v farmi
pri sedanjih cenah pokazala
izguba. Ta dohodkovni odnos je
povsem drugačen kot pri mnogih
komercialnih tovarnah krmil. Pri
vinu se v delitvi dohodka
sporazumejo najprej za akonta-
cijsko ceno, po realiziranem
dohodku pa se opravi še naknadna
delitev dohodka. Problem, ki
nastaja je v tem, ker imamo
administrativno ,,dirigirane" cene,
nizko akumulacijo ali pri mnogih
kmetijskih pridelkih celo izgubo.
Pri delitvi dohodka, na primer: v
mesni liniji, ko se pojavlja
rentabilnost ali izguba, se ne more
deliti dohodka in so zato takšne
dohodkovne povezave nemogoče.
Pri stimuliranju izvozne dejavnosti
so tozdi sprejeli samoupravni
sporazum, ki prinaša naslednje:
tozd, ki izvaža, ga z 20 odstotkim
,,primom" stimulira tisti tozd, ki
uvaža. S tam hočemo čim bolj
pospešiti izvozno dejavnost."
TEDNIK: Nekaj besed je o
kadrih že bilo povedanih, kakšni
so kadrovski problemi?
,,Kljub temu, da ima KK Ptuj
precej kadra, je treba poudariti, da
nam ga še manjka. Predvsem
organizacijskega kadra, zlasti to
velja za Petovijo, ki je v
sanacijskih ukrepih. Manjka pa
nam tudi strokovnjakov s
področja živilske tehnologije,
veterinarstva, kemije in
živinoreje."
TEDNIK: O Petoviji govorimo
že nekaj let, kemije o njeni zeleni
veji pa še nismo rekli nobene.
Kakšni so sanacijski uspehi?
,,V tozdu je uveden začasni
organ družbenega varstva. Organ
bo svoje delo opravljal še do 31.
oktobra letos. Ocenjujemo, da
družbeni organ v celoti ni uspel
sanirati obstoječega stanja.
Petovijo bomo rešili le z uvedbo
primernega kadra. Investicija je v
tozdu skoraj zaključena. Z novimi
stroji, napravami in skladišči je
tovarna tehnološko sanirana, ni pa
temu tako po organizacijski plati.
Predvsem zaradi pomanjkanja
kadra. Petovija ima lepo
bodočnost, kajti proizvodnja
hrane spada med strateške
elemente in v prednostne smernice
razvoja."
TEDNIK: V tem času s^a med
kmetovalci pogosti vprašanji,
kakšen je program melioricijskih
del v Pesniški in Polskavski dolini,
koliko hektarjev bo KK pridobil z
odkupom, arondacijami in
komasacijami?
,,Po srednjeročnih planskih
dokumentih moramo mdiorirati
1263 hektarjev zemljiških površin.
Ni bojazni, da tega načrta ne bi
dosegli, celo presegli ga bomo. Res
pa je, da se v melioracije oziroma
v izboljšave zemljišč vlagajo velika
denarna sredstva, celo do 100 tisoč
dinarjev po hektarju. Te cene zelo
obremenjujejo proizvodne
kalkulacije in rentabilnost
poslovanja.
Do leta 1985 bo kombinat
pridobil nad 1700 hektarjev novih
zemljišč. Za izvedbo teh del bo
potrebno 50 milijonov dinarjev. V
letošnjem letu bo KK Ptuj imel že
7790 hektarjev kmetijskih površin,
od tega nad 5000 obdelovalne
zemlje. Po teh površinah se
uvrščamo med največje kombinate
v Sloveniii."i'
TEDNIK:Kako bi ocenili
letošnjo proizvodnjo koruze in
sladkorne pese?
,,Ocenjujemo, da bomo letos
pridelali okoli 5 tisoč ton koruze,
kar pomeni, da bo letošnja letina
zelo dobra. V kooperaciji v Vojvo-
dini pa bomo pridelali še okoli 15
tisoč ton koruze, kar znaša dvakrat
več kot lani. Sladkorne pese bomo
pridelali največ od vseh kom-
binatov. Računamo na tisoč
vagonov pridelka (koliko vlakov
oziroma vagonov je te sladke
surovine, si lahko vsak sam
izračuna). V naslednjem
srednjeročnem obdobju bomo
proizvodnjo sladkorne pese
podvojili."
TEDNIK: Lahko bi rekli, da
poseben problem v kmetijstvu
predstavlja vključevanje
kmetijskih kombinatov ali drugih
kmetijskih organizacij v tako
imenovani agroživilski kompleks
večjega območja. Kako se
kombinat vključuje v agroživilstvo
mariborske regije?
,,Pristopili smo k proučevanju
smernic razvoja agroživilstva do
leta 2000. Tudi plansko in
razvojno se že usklajujemo kot na
primer pri obnovah hmeljišč,
sadovnjakov, vinogradov in tako
dalje. Usklajujemo se tudi v
republiškem merilu, pri investicijs-
kih izgradnjah in lokaciji ter
kapaciteti le-teh. Kot nosilci
agroživilstva se hočemo usklajevati
prek Gospodarske zbornice in prek
bodoče Planske proizvodne
skupnosti za SR Slovenijo."
TEDNIK: Še morda beseda ali
dve o izvoznem in uvoznem gi-
banju?
,,Kombinat ima lastno uvozno-
izvozno dejavnost. Povedal sem že
kaj izvažamo, naj dodam, da naše
proizvode izvažamo na vzhod in
zahod. Uvoz v celoti krijemo z iz-
vozom in spadamo kljub velikemu
pomanjkanju deviznih kvot med
uspešne ,,devizne gospodarje".
Uvažamo tiste stroje, naprave in
rezervne dele, ki jih v Jugoslaviji še
ne proizvajamo. Uvoz in izvoz
bosta v letošnjem letu presegla 30
milijonov dinarjev. Kljub temu, da
imamo sprejet sporazum za interno
stimuliranje izvoza, nam za
obračun deviznih pravic od ustvar-
jenih prilivov manjka precej deviz
za pokritje naših potreb. Za večji
izvoz pa je v naši družbi še vedno
preveč administrativnih preprek.
TEDNIK: V tem obdobju smo že
zakorakali v planiranje za novo
srednjeročno obdobje 1981 do
1985. Kakšni so vaši načrti za to
obdobje in katere so nove inves-
ticije?
,»Trenutno imamo na področju
investicijskih vlaganj nad 350
milijonov dinarjev. Tu so novi na-
sadi, hlevi, živilsko predelovalna
industrija, nova mehanizacija,
lesna predelava, nova tovarna
močnih krmil in novi silosi ter
druge naložbe.
V naslednjem srednjeročnem
obdobju bomo veliko
sredstev vlagali v uspo-
sabljanje novih zemljišč, nama-
kalne sisteme, mehanizacijo, nove
nasade, živinorejo, gostinstvo in
turizem, zgradili bomo novo farmo
prašičev ter razvili agroživilsko
predelavo."
TEDNIK: Aktualno je tudi vpra-
šanje o varovanju kmetijskih
zemljišč. Kaj menite o tem?
,,Urbanizacija in drugi ukrepi
nam uničujejo in odvzemajo
plodne kmetijske površine.
Vlaganje sredstev v razne naložbe,
ki so povezane s kmetijske
površine. Vlaganje sredstev v razne
naložbe, ki so povezane s
kmetijstvom so ogromne. Ta
sredstva moramo odplačevati kljub
elementarnim ujmam in nizki
akumulaciji. Kombinat ima sedaj
veliko anuitet, odplačati jih bo
treba v višini 300 milijonov
dinarjev. Z novimi naložbami bodo
naše obveze še mnogo večje. Zato
je v tem trenutku nujen poziv vsem
dejavnikom v občini in regiji, da v
največji možni meri varujemo
kmetijske površine in naš bogat vir
najboljše pitne vode, ki je na
Dravskem polju."
TEDNIK: Dobri samoupravni
odnosi so tudi pogoj za dobro delo,
kako ocenjujete samoupravljanje v
delovni organizaciji?
,, Samo upravljan je je organizi-
rano po vseh temeljnih orga-
nizacijah združenega dela in
skupnih .službah. Skupne zadeve so
tozdi združili na ravni delovne
organizacije, kot na primer: uskla-
jevanje planov, razvoj, finančna
opravila, splošne in kadrovske
zadeve, uvoz-izvoz itd. Tozd
Kmetijstvo ima osem delovnih enot
in v vsaki enoti se ugotavlja
dohodek, rentabilnost poslovanja
in nagrajevanje po rezultatih dela.
V temeljni organizaciji Kmetijstvo
že razmišljajo in se pripravljajo na
drugačno samoupravno organi-
ziranost, ki bo stekla v začetku
prihodnjega leta.
Pripravil: Z. Kodrič
Branko Gorjup direktor delovne organizacije KK PTUJ: Zagotoviti si
moramo prostor v agroživiiskem kompleksu severovzhodne Slovenije
setev koruze in sladkorne pese kombinat potrebuje vedno več kme-
•Uskili površin
Veliko sadja prodajo na vzhod in zahod, tudi višnje
Takšnih prizorov je vedno manj, spomladanski ročni kop zamenjujejo
moderni traktorski priključki in druga kmetijska mehanizacija
Zelena luč
za trgatev
Oddelek za gospodarstvo in
Urbanizem skupščine občine
•^'uj- je v skladu s 5. členom
^^Kona o vinu in drugih proizvo-
iz grozdja, izdal odločbo o
^"volitvi trgatve grozdja za pre-
^^'lavo v vino na območju občine
Ptuj.
skladu z določili te odločbe
bila od 29. septembra naprej
^^>vo|jcna trgatev grozdja nasled-
sort: Portugalka, šentlovren-
gume. rdeči veltiincc. burgun-
'"l- neuburgundcc. frankinja.
iJlundec. sauvienon in beli bur-
gudnec.
Za v\o ostale sorte pa je z
Jločbo d. Ar.ljena trgatev od 6.
to je od st^b-Ue naprej.
— u
KDAJ SEJMI ZA PLEMENSKO
GOVEDO
Dogaja se po haloških bregačah, v Slovenskih
goricah, na Dravskem in Ptujskem polju, da h kmetu
pripelje tovornjak s hrvaško registracijo, na katerega
urne in spretne roke naložijo kravo ali telico in jo
prav. tako urno in spretno tudi odpeljejo. Gospodar
SI mane roke. češ. dobro je šlo. Kupec se smeji in
/ado\oljno kima. kajti kupil je dobro, poceni in
hitro. Skoraj brez besed, brez prič in. . .kazni.
Da bi stvar bila še hujša, se dogaja tudi to. daje
medtakiminahitroprodanimikravamibrejoživinče!
No. prav zaradi tega jc nastalo to razmišljanje.
Kmet. ki hoče po zakonski poti prodati govedo
(plemensko ali tisto za zakol), naleti na probleme.
Prvič zato. ker kravo težko proda, drugič zato ker
nima sejma, kjer bi lahkr; prodal ali kupil plemensko
govedo. Sicer pa tc stvari tako in tako ureja Kme-
tijska zadruga, če ne ta pa vsak Kmetijski kombinat
ali ustrezen upravni organi skupščine ;>bčine Ptuj. S
tem odgovorom tudi odpravimo kmeta, ki sprašuje,
/akaj v i)bčini nimamo sejmov za plemensko gove-
do.
O teh problemih smo se zanimali tudi na oddelku
/a gospodarstvo in urbanizem ter pri izvršnem svetu
skupščine občine Ptuj. Takole so odgovorili; V za-
četku lanskega leta je izvršni svet izdal odredbo, s
katerim je prepovedal sejme in sejmišče v Ptuju,
ra/cn /a prašičke težke do 30 kilogramov. Po ur-
banisiičncm programu mesta Ptuja je pristojni
iipra\ ni organ skupščine naročil pri ptujski Projekti
načrt za ureditev sejmiščnega prostora. Načrt je
i/delan. Določiti bo treba še sanitarno veterinarski
red. nakar bo upravni organ SO pripravil osnutek
odloka /a organiziranje .sejma v ptujski občini ter
5*stale predpise. Zbori občinske skupščine pa bodo
tem Osnutku razpravljali in ga po vsej verjetnosti
tudi sprejeli.	^^
Večji odkup kmetijskih
pridelkov
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se na območju občine iz
družbenih posestev odkupili za 21,288.000 dinarjev
kmetijskih pridelkov. Nominalna vrednost odkupljenih pridelkov je tako
porasla kar za 178 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega
leta. Uspeh je pripisati predvsem povečanju proizvodnje industrijskih
rastlin, pitane govedi in tudi vina. Zaradi porasta cen kmetijskim pridel-
kom odpada organiziran odkup od zasebnih proizvajalcev. V bistriški
občini ueotavliaio. da ie ta odkup vjetošnjem polletju povečan le za 19,2
odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega
leta. kar zna.ša okrog 18 milijonov dinarjev.
Na območju občine Slov. Bistrica beležijo v prometu na debelo pa tudi
na drobno v letošnjem prvem polletju porast za 63,4 odstotka in znaša
583,149.000 dinarjev. V trgovini na drobno so ustvarili 372 milijonov in
prometa, kar pomeni 76 odstotno povečanje, v trgovini na debelo •
znaša povečanje prometa le za 57 odstotkov ali 211,143.000 dinarjev.
Viktor Hon/at
8 - iz naSih krajevnih skupnosti
4. oktober 1979 - TEDNIK
Vse pripravljeno za akcijo
Akcija NNNP v KS lurnišče je potekala po
predpostavki: »Obveščeni smo. da lahko pričakuje-
mo letalski napad na železniško vozišče Ptuj in
proizvodne objekte F'erutnine.<( Da bi se v kar
največji možni meri izognili človeškim žrtvam, se
je Koordinacijski odbor odločil za evakuacijo dela
prebivalstva, zato so tudi do podrobnosti izdela ji
operativni načrt evakuacije. Sprejemališče evakui-
ranccv je bilo na dvorišču gradu Turnišče. kjer so
poskrbeli tudi za prcbivalne prostore, pitno vodo
m za začasno prehrano. Naselje pa so v tem času
zavarovali pripadniki enote narodne zaščite.
Organizirali so tudi službo prve pomoči, za.ščito
pred požarom in druge potrebne enote, službe,
komisije itd. l udi DPO so začele takoj z delom v
izrednih pogojih.	,
Ker v krajevni skupnosti še nimajo dovolj
usposobljenih enot civilne zaščite, sojini za tehnič-
no izvedbo akcije priskočile na pomoč ekipe in
enote civilne zaščite iz Perutnine Ptuj in Kmetij-
skcgaga kombinata Ptuj.
Krajani zapustili
vse zgradbe
Natanko ob 7.30 ie alarmni znak sirene najavil v KS Juršinci
elementarno nesrečo. Ze čez 5 minut seje sestal štab civilne za.kite ter
na hitro ugotovil, daje potresni sunek 4. do 5. stopnje ob 7.27 prizadel
širšo ombočje KS .luršinci. Ob tem so bili delno poškodovani tudi vsi
vitalni objekti v Juršinci^ — šola, trgovina in zdravstveni dom, nekate-
re starejše zgradbe na vasi pa so bjle poru.šene do koiica.
Ker so po znaku alarma vsi krmani za pet minut zapustili vse
zgradbe, je bilo žrtev veliko manj, več^je bilo ranjenih. Enote za prvo
medicinsko pomoč so takoj pri.stopile k reševanju ranjencev. V nekaj
minutah so postavili zasilno sanitarno postajo pod šotorskim platnom
Ciasilsko tehnično reševalne enote so pohitele na pomoč zasutim. Člani
narodne zaščite .so zavarovali dostop do javnih objektov, gasilci iz
Ciabcrnika pa so lokalizirali in pogasili požar na osnovni šoli in trgovi-
ni. Posebna reševalna enota seje odpravila v naselje Kukava, kjer je
bilo pod ru.ševinami zasutih nekaj vasčanov. V akcijo pa je st(^ila tudi
enota za pomoč občanom. Vse skupaj seje odvijalo tja do 9.30.
Po končani vaji pa so se vsi udeleženci — bilo jih je prek 350 —
zbrali skupaj ^ krajani pred poslopjem, KS, kjer so na kratko podali
analizo vaje. Čez dan so pripadniki civilne zaščite vseskozi dežurali, če
bi slučajno prišlo do ponovnih sunkov potresa. Končno oceno izvede-
ne vaje .so podali na mitingu v nedeljo 30. septembra v dvorani preno-
vljenega doma G D Gabernik. Izvedeno vajo so dobro ocenili, saj so
poleg pripadnikov vseh specializiranih enot v vaji uspešno sodelovali
tudi krajani.	— OM
Evakuacija s
poplavljenega območja
Jez v Markovcih ,,je popustil". Zato je bilo potrebno z ogroženega
območja evakuirati del prebivalcev Male vasi. V akcijo so vsklajeno
stopili krajani, pripadniki civilne in narodne zaščite. Prebivalce so z
njihovo najnujnejšo opremo vkrcali na razpoložljiva prevozna sredstva in
jih prepeljali v Prvence. Kolono so sestavljali vozovi", traktorji, kamioni,
osebni avtomobili, v spremstvu pa so bile ekipe prve pomoči in narodna
zaščita. V Prvencih so sokrajane lepo sprejeli in jih namestili.
Po opravljeni akciji je bil pred kulturnim domom miting, na katerem
je o pomenu akcije govoril Stanko Toplak, predsednik skupščine krajevne
skupnosti Markovci. Ob tej priložnosti so najboljšim ekipam prve pomoči
in gasilskim društvom podelili priznanja za uspešno delo in nastope na
tekmovanjih v okviru krajevne skupnosti in občine. V kulturnem delu so
sodelovali kulturno-prosvetna društva iz markovške krajevne skupnosti,
prireditev pa so zaključili s kozaračkim kolom in družbanim srečanjem, ki
se je popoldan nadaljevalo z vinsko trEatviio.
Z akcijo so v krajevni skupnosti Markovci pričeli že v soboto zvečer,
izvedli so zatemnitev celotnega območja ter nočno vajo civilne zaščite v
Bukovcih.
1. k.
Pošteno jih je
streso
v Stopercah, so imeli prepostavko potres in moram zapisati, da meje
pošteno pretreslo že na poti v to oddaljeno haloško krajevno skupnost, saj
je cesta polna lukenj in kamenja. V samih Stopercah je bil epicenter potre-
sa z močjo 6—7 stopnje po Mercaliju, zanj so dali ob 15. uri znak s sireno,
ki je opozoril prebivalce, da naj se umaknejo z ogroženega območja.
Takoj so pričele enote civilne zaščite z reševanjem, pridružile šo se jim
gasilsko-tehnične enote, prva pomoč velja šolskemu poslopju, kjer so pod
ruševinami otroci. V tem pa je v šoli izbruhnil Se požar in tako je akcija še
otežena. Gasilci so takoj pričeli z gašenjem — posebej sta se izkazali pionir-
ska in ženska gasilska desetina iz Stoperc. Izvedli sta pravo reševalno
akcijo iz ogroženega šolskega poslopja, na delu pa so tudi ekipe prve
pomoči, ki odnašajo ranjence v nepoškodovano stavbo zdravstvene ambu-
lante, kjer jim nudijo zdravniško pomoč.
Medtem je izbruhnil požar na gospodarskem in stanovanjskem
poslopju v središču Stoperc. Gasilske enote in ekipe za odstranjevanje
ruševin so takoj pričele z gašenjem in z reševanjem stanovalcev, veterinar-
ska ekipa civilne zaščite pa rešuje ranjeno in zmedeno živino ter opravlja
prisilne zakole. Požar se v tem razširi na sosednjo gospodarsko in
stanovanjsko poslopje, kjer se aktivnosti prizadevnih reševalcev nadaljuje-
jo in to prav uspešno.
Ekipa za socialno delo pri CZ Stoperce je takoj poiskala začasna
bivališča za krajane, ki so v tem hladnem jesenskem dežju ostali brez strehe
nad glavo. Vaški odbori civilne zaščite pa so ugotavljali in ocenjevali stanje
na ostalem območju krajevne skupnosti in iskali najboljše možne rešitve za
ogroženo prebivalstvo.
Celotna vaja je potekala usklajeno, vanjo so bili vključeni vsi krajani.
Posebej je treba omeniti mladince, ki so dobro opravili zastavljene naloge.
Naj dodam, daje imel štab civilne zaščite v Stopercah neposredno zvezo z
občinskim štabom v Ptuju, ki so jo odlično vzdrževali radioamaterji.
N. D.
Vrsta različnih akcij
v krajevni skupnosti Cirkovce so tekle aktivnosti ob letošnji akciji
skozi vse leto, saj so organizirali razne oblike obrambno varnostnih
priprav, ki se jih je udeležila večina krajanov. V soboto so z vajo pričeli
ob 5. uri. Ob 7,35 je po predpostavki prišlo do požara v skladiščih
kmetijske zadruge. V gašenju so sodelovale gasilsko-tehnične enote, ekipe
civilne in narodne zaščite, pri reševanju ranjencev pa predvsem občani in
trije avtoprevozniki.
V	predpostavki akcije v krajevni skupnosti Cirkovce je tudi
elementarna nesreča, v njej je poškodovano šolsko poslopje. Zato imajo
učenci pouk po vaseh krajevne skupnosti po domačijah. Prostori RTP pa
so pod stalnim nadzorstvom.
V	tem času gasilsko-tehnične enote in vaščani oreverili uporabnost 41
vodnjakov, ta akcija pa še teče v nekaterih naseljih. Stab akcije in svet
krajevne skupnosti sta izdala zaradi uničenih posevkov odloka o
minimalni porabi hrane in o organizirani oaši živine po vaseh.
Eno od ekip prve pomoči so zjutraj poslali na pomoč Lovrenčanom,
kjer se je zrušilo potniško letalo. Vaja je bila zaključena ob 13. uri, ko se
bo sestal štab in podal oceno, zatem pa so pripravili miting, ki so ga
združili z 29. septembrom — dnevom pionirjev. V nedeljo pa so v
počastitev akcije organizirali šahovski turnir za pokal NNNP.
N. D.
Napad iz zraka
in požari
Tudi v tej krajevni skupnosti .so se za akcijo temeljito pripravili.
Žc v petek so izvedli stražo pomembnejših objektov v KS. Prav tako so
izvedli zatemnitev, ki jo v celoti uspela.
Sodobne aktivnosti so potekale s predpostavko zračnih napadov
in požarov na pomembnejšm objektih v KS. kot so: šola in podobno,
kar je zahtevalo tudi pouk na prostem. Zaradi več nevarnosti so
aktivirali vse enote civilne zaščite, gasilsko tehnične ekipe, ekipe prve
pomoči; sodelovala pa jc tudi narodna za.ščita itd. Skratka — akcija je
dosegla .svoj namen, saj je pritegnila veliko število krajanov.
Potres porušil šolo
V tej krajevni skupnosti v osrčju Slovenskih goric so preteklo soboto
v okviru akcije NNNP aktivirali kurirsko službo že ob 3,50. Kurirji so
takoj za tem aktivirali člane štaba civilne zaščite in vse pripadnike z
namenom, da bi stopili v akcijo za.ščite prebivalstva pred potresom, ki je
ai -zil sodeč po večkratnih sunkih. Zanimivo je, da so člani posebne
■šiie merili čas od vpoklica pripadnikov do prihoda na zborno mesto
ajšnji prosvetni dvorani, kjer so se pozneje dogovorili o nadaljnem
p. . r,u akcije.
Ob 10. uri je zavijajoči zvok sirene naznanil močan potresni sunek,
osnovne šole je bila delno porušena, v vasi je bilo porušenih več
oj so stopile v akcijo enote prve pomoči in ostale tehnične enote,
le v prostorih osnovne šole ob potresu izbruhnil požar so na kraj
li še člani gasilskih društev Desenci in Destrnik. Enote prve pomoči
vezale ranjence in jih spravile na varno v prosvetno dvorano, vse
učence pa so takoj evakuirali v kletne prostore šole. Gasilci so
pogasili požar s pomočjo dveh brizgaln ter obvarovali sosednje
pred ognjenimi zublji. Skratka ta dan je bil skoraj ves Destrnik
■ah. Vsi ,.prosti" krajani pa so vajo spremljali in jo po svoje tudi
tirali. Vsi udeleženci sobotne vaje so .se zbrali opoldne v prosvetni
li, kjer so podali kritično oceno vaje, ta pa je po prvih ocenah
r iivna.	— OM
Akcija skozi ves
teden
Na Ptujski gori so imeli prepostavko — zračni napad na center krajev-
ne skupnosti. V praktični reševalni vaji, ki so jo posvetili letošnjim jubile-
jem, so sodelovali pripadniki enot NZ, CZ in vsi prebivalci.
Ze v,petek zvečer so izvedli zatemnitev v vseh naseljih krajevne skup-
nosti pod nadzorstvom vaških odborov SZDL. Akcija ie dobro uspela z
izjemo naselja gornje Podlože, kjer krajani niso bili dobro obveščeni, pa
tudi v Slapah na desnem bregu Dravinje so opazili dvoriščno luč, ki je kljub
intervenciji stanovalci niso ugasnili.
Zaradi predpostavke so pričeli z akcijo v tej krajevni skupnosti že 24.
septembra, nadaljevali vsak večer, v četrtek so sklicali pripadnike civilne
zaščite in jim razdelili opremo ter jih obvestili o njihovih nalogah, saj so
predvidevali, da bodo ostale posamezne enote brez stika z vodstvom.
Osrednja vaja je bila v soboto dopoldan, ki se je ob 10. uri pričel zračni
napad, v katerem so sodelovala letala ptujskega Aerokluba.
Ob alarmu so se vsi prebivalci umaknili v zaklonišča, po končanem
napadu pa je bil dan znak za nevarnost okužbe, zato je ogroženo območje
pregledala RBK ekipa in opravila potrebne zaščitne ukrepe. Hkrati je v
šolskem poslopju izbruhnil požar, ki se je razširil na sosednjo zgradbo. Na
pomoč so prispeli domači gasilci in gasilci iz Lovrenca in Pleterja. Takoj so
nastopile tudi ekipe prve pomoči, ekipe za odstranjevanje ruševin in veteri-
narska ekipa. Učence so iz šole evakuirali v bližnji gozd in je evakuacija
dobro uspela.
Dobro je ocenil vajo tudi štab civilne zaščite krajevne skupnosti,
skupaj z vodji ekip. V vaji so sodelovali neposredno 103 občani, v noči, ko
so izvajali zatemnitev pa je sodelovalo okoli 1.200 krajanov.
N. D.
,^rušilo" se je potniško
letalo
štab civilne zaščite v krajevni skupnosti Lovrenc se je sestal
zjutrm pred sedmo uro in še enkrat preveril priprave na akcijo.
Ob 7. uri in 55 minut so vaščani Lovrenca opazili, da potniško
letalo, ki leti na redni progi Maribor—BeogracJ ne pridobiva na višini,
ampak bo po vsej verjetnosti moralo pristati. Časa za to ni bilo, letalo
seje zrušilo v središču Lovrenca in poškodovalo del šolskega poslopja,
kjer je obenem izbruhnil tudi požar.
Ob 8. uri je alarm naznanil zrušitev in pozval vse vaščane na
pomoč. Učiteljice so takoj pričele z evakuacijo učencev v zadružno
dvorano. Narodna zaščita je takoj zavarovala kraj nesreče in ogrožene
objekte ter zaprla vse možne dohode. Na pomoč so poklicali miličnike
iz oddelka milice v Kidričevem obvestili so tudi kidričevsko osnovno
šolo ter štab civilne zaščite SO Ptuj in narodno zaščito v Ptuju.	;
Takoj so organizirali 15 prostovoljni krvodajalcev. V akcijo'
reševanja ponesrečencev so se vključile tudi gasilske desetine in tehni-
čno gasilske enote iz Lovrenca. Pleterja, prispela je enota prve pomoči
iz Cirkovc in enota gasilskega društva Sikole. Obenem so prišli na
pomoč tudi gasilci s Ptujske gore.
Akcija je bila odlično pričeta in izvedena, ob 8.55 so vsi sodelujoči
predlagali r^ort in kratko analizo opravljene vaje. Predsednik odbora
za SLO v KS Lovrenc Branko Strel je po vaji spregovoril udeležencem
o pomenu vaj civilne in narodne zaščite.	N. D.
Zmajale so se stene
šole
v Spolenjakovi krajevni skupnosti so tekle akcije že v ranih jutranjih
urah. V tej krajevni skupnosti je precej delovnih organizacij, zato tudi
tečejo skupne — koordinirane vaje. Ob 8. uri so se zamajale stene
osnovne šole.... Sledila je dobro izvedena evakuacija učencev na bližnji
travnik, kjer so taborniki postavili tudi šotor za poškodovance, ekipe prve
pomoči pa so takoj pričele opravljati svoje naloge, pridružile so se enote
civilne zaščite in tudi narodne zaščite.
V	Ptujskih toplicah je izbruhnil požar na barakah Gradisa v bližini
mazutne in trafo postaje na severni strani objektov v toplicah. Takoj so
aktivirali vse usposobljene gasilce v svoji temeljni organizaciji in pričeli z
gašenjem požara, istočasno pa o poskrbeli zavarovanje ostalih objektov.
Tudi v Elektrokovini in AGISU TOZD Precizna mehanika so
uspešno izvedli akcijo zaščite objektov in ostalega družbenega
premoženja. V vse akcije se enako uspešno vkključujejo pripadnik'
narodne zaščite in civilne zaščite, prav tako pa tudi ostali krajani,
organizirani v kurirski službi in v drugih oblikah.
V	INTESOVl delovni enoti Mlin Ptuj pa so pripravljeni na
pomanjkanje moke, tako da bodo s pospešenim delom poskrbeli za
preskrbo ogroženega prebivalstva.
N. D'
Pripravljeni na letalski napad, presenetil jih je potres
(llcdc na to. daje bila delovna sobota in jc
/ območja KS večina krajanov zaposlena
(mlade dru/inc — oba zakonca), zato so z
izvajanjem predpostavke "nevarnost letalske-
ga na pada <' /.ičcli /c v petek zvečer. Zatemni-
tev na območju KS jc oila skoraj popolna, le
tu in tam jc bilo treba kakega stantnalca na to
dolžnost "posebej opozoriti. Zlasti zaslužijo
pohvalo onmočja zasebnih hiš — Pcršonova.
I rankovičcva. licrcegova ulica in Rabclčja
vas. kjer v času /atcmnitvc ni bilo opaziti niti
najmanjši ma pramena svetlobe. Lnako d>'bp-
so sc i/ka/ali v družbenih stanovanjih v Volk-
mcijcvcm naselju. nck»'liko manj pa v Rcm-
ČL'vi m Kraiiihcrjcvi ulici.
Stanov ala i/ zgradb Vokmcrjcva 9 in I I
odšl: v skupno zakK>niM'c. Pokazali i/:j''m-
nii discipliniranima in red. zato so bili vsi v
nekaj minutah v zaklonišču. Podobno je bilo
tudi "na Zihcrlovi ploščadi ini 1 do 10. kjer .sta
dve zaklonišči. Za tem je bila na Zihcrlovi
ploščadi šc demonstracija gasitve požara z
gasilnimi aparati.
Cilavna predpostavka potres jc presenetil v
soboto zjutraj krajane cclotncea območja KS.
lakoj JC bila aktivirana naroctna zaščita, kije
/aprla območje krajevne skupnosti. i/hv)d so
dovolili samo tistim, ki so odhajali na delo ali
po drugih službenih opravkih, l.kipc civilne
/aščitc m prve pomoči pa so izvajale naloge s
-ADjcga p-odročja zadolžitev na območju
tolotnc krajevno skupnosti.
Oh 6. uri sojc sostal štab krajevno .kupno-
sti. oc-nil pol.i/aj m usmerjal aktivnosti. Po
prvih ugotovitvah potresni sunek ni napmvil
|Vcčjo;:.i ra/dgaiija. čtpr:iv so -.kor j v^a
stanovanja poškodovana, vendar porušena ni
nobena zgradba in tudi i/,soliti no hi- treba
nobeno družine. Nastalo je vpra.šanie pre-
skrbo ljudi zlasti z vodo. saj jc na Zfht^rlo
ploščadi in ob Kraigherjevi ulici žc okrog.^J^
družin z nekaj nad 1500 prebivalci, vodnja^.
pa nobenega. Strokovne ekipe civilne
m nekaj specialistov, ki jih jc dala na
no krajevna organizacija ZRVS so bile laM
aktivirano. Njihova naloga jc bila	„3
koliki) vodnjakov je moč usposoni|.i '
območju KS. kakšna je njihova zmogljiv^-.-;
kjc so zasuti vodnjaki, ki bi jih s pro.stovu
mm dolom izkopali oziroma uspo.>obili- .
Naloua ekip jc bila. da do 14. ure. ko •.
bodo krajani zaceli vračati z dola.
v.-)dnjako tako. da .so lahko začeli /
njem Vv)do. Potrebno jo biio napraviti t^
razpored, določiti čas. kd.tj naj ,tanoyaK'
posamo/nih \tanovaniskih zgradb prid<-"J^'
vod.:, in s pi.močjo hišnih sV tov /agot^v J
disciplino in red.	pp
f EDNIK - oktober 1979
IZ NASIH KRAJEV - 11
Večja pričakovanja
v turizmu
fja območju občine se ne morejo
(^hvaliti z veliicimi turističnimi
^jeicti. Med največje spada grad
§tatenberg pri Maicolah, po veii-
l(OSti drugi objekt je hotel Planina
y Slov. Bistrici, ki stoji v starem
i^gstnem jedru. Ob tem je treba
povedati, da je ta hotel šele po 50
l^jh prvič dobil novo fasado,
notranjost pa še nima dokončne
oblike, saj prav te dni še preurejajo
nekatere notranje prostore.
pdznati je treba, da si turistični
delavci v okviru možnosti prizade-
vajo pritegniti kar največ domačih
jn tujih turistov, da bi se ti na
območju občine zadržali dalj časa
in ne le par dni. Po podatkih je na
območju bistriške občine v
letošnjem prvem polletju prenočilo
4.127 gostov, kar pomeni
povečanje le za 5 "Vo v primerjavi z
enakim obdobjem lani. Poprečno
je en gost prenočil trikrat. Ugotav-
ljajo tudi zmanjšanje nočitev tujih
gostov za okrog 44 njihov obisk
pa je bil manjši približno za
četrtino.
Z dokončanjem letošnjega inve-
sticijskega programa v novi TOZD
Planina—Statenberg predvidevajo,
da bodo v precejšnji meri izboljšali
pogoje in možnosti sprejemanja
gostov, saj je letošnji investicijski
program precej širok. Pred nedav-
nim so odprli novo pivnico v
bistriškem gradu, ki pomeni veliko
pridobitev v gostinski ponudbi, kar
potrjuje tudi velik obisk, saj piv-
nica razpolaga tudi s posebno
kuhinjo. V zaključni fazi je tudi
ureditev bifeja na novi avtobusni
postaji v Slov. Bistrici, hotel Pla-
nina je dobil novo fasado, odkupili
so zgradbi nekdanjega DES-a v
Slov. Bistrici, kjer nameravajo ure-
diti prostore za potrebe hotela. V
teku je tudi gradnja prizidka ob
bifeju Marof v Makolah. Predvi-
devajo tudi preureditev kuhinje,
točilnice in sanitarij v gradu Staten-
berg.
Predvidena vrednost navedenih
investicij, brez investicij v gradu
Statenberg, znaša nad 12 milijonov
dinarjev, kar je brez dvoma veliko
za kolektiv kot je TOZD Planina—
Statenberg, ki deluje v okviru DO
Certus Maribor, zato upravičeno
pričakujejo solidarnostno pomoč.
Turistični delavci bistriške
občine se dobro zavedajo, da jih
čaka veliko dela in samoodpovedo-
vanja, če bodo hoteli uresničiti vse
začrtane naloge, zato so ,,zavihali
rokave", saj se dobro zavedajo, da
bodo uspehi odvisni od njihovih
lastnih prizadevanj tako kolektiva
kot celote in vsakega posameznika.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Zunanjost hotela Planina v Slovenski Bistrici je sedaj privlačnejša
Nepozaben
planinski izlet
Skupina starejših ptujskih planincev je opravila svoj redni mesečni
izlet 16. septembra. Pot nas je vodila na vrhove Kozjaka in Pohorja.
Po nočnem dežju, ki je očistil ozračje, se je v jutranji zarji rodil jasen
sončen dan, več kot primeren za planinski izlet, zato nam je dal tako
starejšim kot mlajšim udeležencem polno užitkov in planinskega
zadovoljstva. Čeprav je na vrhovih pihal oster hladen veter, je bilo sonce
močnejše in nas je prijetno grelo. Čudoviti so bili pohodi po tratah in
planotah, ob že rahlo obarvanimi in ožarjenimi pohorskimi gozdovi.
Izredno lep je bil razgled na obširna gričevja, daleč tja v doline, zares
razgledi, ki se planincu redko nudijo.
Prvi daljši postanek smo imeli pri Duhu na Ostrem vrhu, kjer so se
planinci ob spomeniku z doprsnimi kipi Djure Djakoviča in Nikole
Hečimoviča poklonili njunemu spominu. Za tem smo obudili spomine
na boje in žrtve, ki jih je tod med NOB bil Lackov odred, ogledali pa smo
si tudi spominski muzej.
Po povratku v dolino nas je pot vodila na Pohorje, do Ruške koče
pri Arehu. Po daljšem postanku smo odšli peš do Mariborske koče in od
nje do vzpenjače pri Bolfenku. Zal je čas prehitro potekal in misliti smo
morali na povratek v dolino. Vesela pesem je bila dokaz, da planinci
zadovoljni z izletom, ki ga je pripravil in vodil Lipe Izlakar.
Oktobrski izlet bo na slovenjegraško Pohorje do partizanskega
doma pod Kopami in Grmovškovega doma na Pungartu. Datum izleta
bomo pravočasno objavili v informativnem okencu PD Ptuj. ki je v
Krempljevi ulici.	Besedilo in posnetek: R.-Rakuša
Ptujski planinci pred spominskim obeležjem Djuru Djakovicu in Nikoli
Hečimoviču pri Duhu na Ostrem vrhu
Ostali so lepi spomini
in notranje zadovoljstvo
K.0 govorimo o zgodovini
razvoja planinstva na Boču prav
gotovo ne moremo mimo imena
5ton Zeilhofer, ki je bil železni-
ški uradnik in vnet ljubitelj
planin. Bil je prvi pobudnik, da
seje v okviru takratnega kultur-
nega društva Zvon v Poljčanah
ustanovila samostojna planinska
sekcija. Bilo je to leta 1929. Sam
pa je prevzel blagajniške posle in
tako postal tudi glavni pobudnik
zbiranja fmančnih sredstev za
postavitev večjega razglednega
stolpa na Boču.
»Mnogi ljubitelji planin iz
Poljčan, Slovenske Bistrice in
tudi Šmarja pri Jelšah so podpi-
rali akcije članov PD Poljčane.
Nekateri v denarju, drugi zopet v
materijalu« je pričela svoje še
zelo žive spomine na razvoj
planinstva na Boču 82-letna žena
Slavka, sedaj že pokojenga Oto-
na Zeilhoferja . Bila je spremlje-
valka njegove življenske poti
skozi vsa leta zakona, pa je tako
delila navdušenja in tudi težave
M poti razvoja planinske aktiv-
josti na Boču.
Kljub svojim 82 spomladim,
kot sama rada pove, so spomini
na liste dneve še zelo živo vtisnje-
ni v njen vsakdanjik. Kaj tudi ne
Slavka Zeilhofer
bi bili, saj je veliko tega občutila
na lastni koži.
»Veste, idealizmu posvečene-
mu planinstvu pri Otonu ni bilo
konca in kraja. Skoraj vsaka
njegova beseda je bila tesno
povezana z dogodki na Boču.
No, ker je bil prav v času začet-
nega razvoja planinstva na Boču
v takratnem domu, smo doma
ostali velikokrat tudi brez kakš-
nega kosa pohištva ali posode.
Vedno je govoril, »veš Slavka,
doma tega ne rabimo najbolj
nujno, na Boču pa nam bo prav
prišlo« se še živo spominja može-
vih besed in pravi, da ji ni pre-
ostalo drugega kot da je samo
pogledala za Otonom, ki si je
naložil na hrbet kos pohištva ali
kuhinjsko posodo in se odpravil
na Boč odkoder seje vračal, ko je
bilo potrebno kaj nabaviti za
planinski dom. Na njegovem
domu v Poljčanah je ostalo kaj
malo uporabnega, tisto najnuj-
neše, vse drugo je znosil na Boč,
da bi takratnim planincem zago-
tovil kar najboljše počutje.
»Seveda, tudi sama sem veli-
kokrat stopila za možem na Boč.
saj je bilo potrebno veliko posto-
riti. Pomagala sem v kuhinji, pa
pospravljala in še mnoga druga
dela mi niso smela biti težka.
Danes, ko sem že v letih pa so mi
ostali samo še lepi in bogati
spomini ter notranje zadovolj-
stvo ob pogledu na današnje
uspehe poljčanskih planincev.«
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
Slepi in slabovidni planinci
na Slavniku
Planinci vseh društev slepih in
slabovidnih Slovenije, smo imeli 8.
septembra peto srečanje na
1028 m visokem Slavniku na
Primorskem krasu. Slavnik je nam-
reč imel veliko vlogo v narodno
osvobodilnem boju, prav na dan
našega srečanja pa smo se spomi-
njali tudi obletnice kapitulacije
fašistične Italije.
Kar 150 planincev nas je
naskočilo ta vrh s svojimi spremlje-
valci in to iz treh smeri: iz Prešnice,
Podgorja in iz Skledenjšnice. Naši
ptujsko-ormoški in mariborski pla-
ninci so iz Prešnice hodili na vrh tri
ure in pol. Vsi smo vzdržali. Okrog
12. ure smo bili tudi vsi zbrani na
Slavniku. Po daljšem počitku smo
se vračali v dolgi koloni po drugi
strani planine nazaj v dolino proti
Podgorju. Od tu smo se potem z
avtobusi odpeljali v Hrpelje, kjer je
bila proslava in kulturni program,
nazadnje pa še prosta zabava.
Pot na Slavnik ni bila ravno
lahka za nas, vendar smo dokazali
in pokazali, da tudi mi zmoremo
tako težavno planinsko pot.
Besedilo in posnetek:
R. Rakuša
Del kolone slepih in slabovidnih planincev na pohodu čez Slavnik
SREČANJE ČLANOV
AMD PTUJ
Člani turistične komisije pri Avto moto društvu Ptuj so se
dogovorili, da bodo letos prvič pripravili srečanje članov društva,obenem
pa organizirali rallv za voznice. O programu srečanja pravi predsednik
komisije Djuro Boj, naslednje:
,.Odločili smo se, da bi pripravili piknik 13. oktobra — takrat ni
nobenih omejitev pri vožnji, zbrali pa se bomo pri lovskem domu LD
Kidričevo. Tako bi se lahko v primeru slabega vremena preselili s prostega
pod streho. Ob tej priložnosti pa bomo organizirali avto — rally za
voznice, pomerile pa se bodo tudi v spretnostni vožnji. Voznice bodo
slartale pri lovskem domu, tam bo tudi cilj... sicer pa bodo vse
tekmovalke dobile napotke tik pred tekmovanjem. Upamo, da jih ne bo
malo, saj se jih je že ob prvem raHyu, ki je bil pred leti, udeležilo kar
precej in dobro so vozile. Organizacijo tekmovanja prevzema športna
komisija pri našem društvu in gotovo jo bo dobro izvedla.
No, po tekmovanju bomo pripravili še piknik za vse člane društva, teh
je pa precej in želimo si, da bi se srečanja res vsi udeležili. Pripravili
bomo jedi na žaru, pa nekaj pijače, da se bomo odžejali, potem bi se pa
malo pogovorili o delu društva... morda bomo slišah kaj predlogov, kako
bi še bolje delali."
Torej velja povabilo vsem članom AMD Ptuj, da se naj udeležijo
srečanj posfbej pa so vabljene voznice rally.
N. D.
Na Boču so se sešli ljubitelji gora
Izvedbo XI. dneva planincev je Planinska
zveza Slovenije zaupala Planinskemu društvu
\ Poljčanah. ki z brezhibno organizacijo te
Veličastne manifestacije slovenskih planincev
razočaralo. Nasprotno, dokazali so, da se
opravičeno prištevajo med najboljša in najde-
'^vnejša planinska društva v Sloveniji. To je
ohenem bila tudi najbolj svečana potrditev ob
"Jihovi 50. obletnici delovanja.
O slavju na Boču in o vsebini govora
Andreja Marinca. člana predsedstva CK ZKJ.
smo v Tedniku že poročali. Ni odveč, da
ponovimo besede Andreja Marinca, ki je
dejal, da za planince letošnja akcija »Nič nas
ne sme' presenetiti« ni le akcija, temveč je
njena vsebina stalen del našega delovanja.
Srečanja na Boču seje udeležilo tudi veliko
planincev z območja ptujske občine, med
njimi tudi 15 planincev iz PD Kidričevo. No v
zvezi s tem je treba tudi povedati, da v PD
Kidričevo ni vse tako kot bi moralo biti in bo
treba nekatere slabosti odpraviti, če hočemo,
da bo društvo številčno raslo in vsebinsko
bogatilo svoje delo.
Besedilo in posnetki;
Konrad Zoreč
^fenci Oš Poljčane so s svojim nastopom na Boču potrdili, da so dobri
je bilo lepo tudi mladim planincem iz Kidričevega
Pod raz{;lednim stolpom na Boču
12 - nasi dopisniki
4. oktober 1979 - TEDNl|(
DOGODKI V FRIZERSKIH
DELAVNICAH
v Tedniku z dne 30. avgusta 1979 sem zasledila
članek, v katerem stranka Erika Zupančič, hvali in
obenem graja frizerke zaposlene v mojem salonu, ko
so stranki ugotovile uši na glavi.
V kolikor so bila moja dekleta netaktna se stranki
opravičujem, sicer pa v to dvomim, ker je pojav uši-
vosti pogost in so frizerke tega že navajene. Veliko-
krat so strankam ugotovile uši, ko sem bila prisotna
in so stranko čisto primerno seznanile z dejstvom, ter
jo napotile v lekarno po preparat za uničevanje uši.
Stranka nadalje navaja, da so se frizerke zmotile.
To bi bilo čisto mogoče, saj smo vsi zmotljivi, če v
zadnjih letih ne bi bila ušivost tako čest pojav in so
jih frizerke prav dobro spoznale (uši in gnide).
Da je ušivost v zadnjih letih resnično čest pojav,
nam kaže tudi to, da je sanitarna inšpekcija poostrila
nadzor nad frizerskimi saloni in nas vse frizerje
pismeno zadolžila, da odklonimo friziranje vsake
stranke, ki ima na glavi uši ali gnide in jo napotimo v
lekarno po preparat za zatuševanje in tako pomaga-
mo odkrivati in zatirati ušivost. V obratnem kršimo
sanitarno-higijenske predpise, ki so sankcionirani.
(Uši prenašajo nalezljive bolezni in je zato zatuše-
vanje obvezno).
Vse naše stranke bi prosila za razumevanje, v koli-
kor bi kateri, trenutno zaradi ušivosti, odklonila
friziranje. Povedala bi tudi to, da nas pojav ušivosti
ne preseneča pri nobeni stranki, saj jih ni prav nič
težko dobiti od otrok, ki jih prinesejo na malih glavi-
cah iz šole, vrtca ali igre na dvorišču. Mimogrede pa
jih lahko dobimo tudi na javnih prevoznih sredstvih
(avtobus, vlak) in drugod, kjer je veliko ljudi skupaj.
Se posebno pomemben izvor pojava ušivosti so lahko
prav frizerske delavnice, če frizerji dosledno ne
odklanjajo strank, ki imajo uši.
Pojav ušivosti ni prav nič nečastnega, narobe je le
to, če jih ne odstranimo. Pa tudi dobimo jih lahko
vsi.
Elza Berlič,
frizerski salon
Ptuj
Pozimi na snegu bo pa moj pokec hitrejši od tralttorja
Izvirno zimsko vozHo
Primer iz Gladomesa bi lahko bil marsikateremu vzgled, kako se je
treba pripravljati i na zimo že nekaj mesecev prej, da nas potem ne
preseneti. Ne gre namreč za kurjavo, na to marsikdo že dolge mesece
čaka, temveč gre za malo ljubiteljico igre na snegu, ki je že sedaj hotela
imeti svojega konjička. Res je, da doma temu konjičku pravijo kar
,,pok", svoj izvor pa ima najbrž v kozlu. No, tega poka so ji naredili kar
starejši bratje, saj jih je v družini veliko in ni denarja, da bi lahko vse
kupili, kar bi si kdo zaželel. Pravijo pa, da takega poka ne dobiš v nobeni
trgovini.
Za otroke na obronkih Pohorja pa takle ,,pok" ni nobena novost. S
takimi napravami so se v otroških letih podili po strminah že očetje,
dedje in pradedje in kdo ve koliko kolen nazaj, saj je na Pohorju in v
njegovi okolici v zimskih mesecih snega dovolj in takle leseni pok je kar
primeren za zdravo otroško rekreacijo. Morda pa bo kdaj tako vozilo še
prišlo v disciplino zimsko-športnih iger? Danes je vse mogoče!
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Že letos
v prenovljenem
gasilskem domu
Člani prostovoljnega gasilskega društva Videž-Cigonca imajo te dni
polne roke dela, saj so sklenili svoj dom v Videžu v celoti prenoviti in
razširiti.
Z deli so pričeli letošnjega julija predvsem ob zagotovilu, da bodo pri
delih veliko večino opravili kar sami s prostovoljnim delom. To so tudi
uresničili, saj so doslej že opravili skupno prek 3000 prostovoljnih delov-
nih ur in tako prihranili za več kot 200.000 dinarjev. Obvezo, da bo vsaki
član PGD Videž-Cigonca opravil najmanj 20 prostovoljnih delovnih ur,
so vsaj nekajkrat že presegli prav vsi člani. Drugače tudi niso mogli
računati, da bi si lahko zgradili skoraj povsem novi dom, saj so starega,
razen stolpa, v celoti porušili. Sedaj so že pričeli z notranjimi deli.
Dom, bo po predračunu veljal okoli 150 milijonov starih dinarjev.
Postal bo tudi osrednji prostor družbenopolitičnega življenja kraja, saj bo
v njem, skupno z dvema garažama, večjo orodjarno in drugi potrebni
prostori, tudi manjša in večja sejna dvorana, društvena pisarna in stano-
vanje.
Ker vseh potrebnih sredstev društvo samo ne bi uspelo zbrati, so jim
priskočili na pomoč SIS za požarno varnost občine Slovenska Bistrica,
Stanbiro Slovenska Bistrica in krajani iz vasi Videž, Cigonca, Levič,
Zabljek in Prepož, ki so prispevali v lesu, z delom pa tudi z denarjem.
Kljub veliki skrbi pri gradnji doma pa niso zanemarili operativnega
dela, saj se sestajajo na vajah kar dvakrat v tednu, pred pomembnejšimi
nastopi pa tudi ob sobotah in nedeljah. Tudi ta prizadevnost je rodila
vidne uspehe, saj se uvrščajo med najuspešnejša prostovoljna gasilska
društva v občini Slovenska Bistrica. To dokazujejo tudi s številnimi priz-
nanji, diplomami, pokali in z drugimi odličji, ki so jih osvojili v letošnjem
in lanskem letu na občinskih pa tudi medobčinskih tekmovanjih.
Prostovoljno gasilsko društvo Videž-Cigonca pa je tudi primer kako
uspešno lahko uresničujeta skupne cilje dve sosednji vasi.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Ob starem stolpu je zrasel novi gasilski dom.
DRAGI MLADI PRIJATELJ!
,,Striček Cvenk" te bo tudi v
letošnjem šolskem letu vzpod-
bujal k varčevanju.
Vsak prvi obisk v mesecu ti bo-
do delavci pionirske hranilni-
ce ali enote banke potrdili na
kartončku. Za vsaka dva po-
trjena obiska boš prejel darilce
,,strička Cvenka", za osem po-
trjenih obiskov pa značko
,,strička Cvenka".
Pohiti čimprej v svojo pionirsko
hranilnico ali enoto banke in se
vključi V akcijo ,,strička
Cvenka"!
Česar ne porabiš danes t prihrani za Jutri
KREDITNA BANKA MARIBOR
Porast vrednosti
gradbenih del
Čeprav so na gradbiščih na območju občine Slovenska Bistrica v
prvih šestih mesecih letošnjega leta zmanjšali število zaposlenih za4li
gradbena dejavnost uspešno napreduje, porasle pa so tudi cene, zato je
nominalno porasla vrednost gradbenih del za več kot 62 odstotkovv
primejavi z enakim obdobjem lani.
Vrednost gradbenih del znaša 102,755.000 dinarjev, vrednost
pogodbenih del pa 185,770.000 din ali za 39 % povečanje glede na
enako obdobje lani. Največ zaslug za uspehe na tem področju dejavno-
sti ima DO Konstruktor TOZD Granit Slovenska Bistrica.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
IVAN PREDHCAKA
2. nadaljevanje in konec
APRILSKA VOJNA
Doma smo vsa leta med obe-
ma vojnama pridno delali in se
kar dobro imeli. Neko leto. točno
sc nc spominjam letnice, je nasta-
la neka resna kriza menda z
Italijo. Mobilizirali so nas več
letnikov. Bilo je pozno v jesen, ko
jc žc pobelil prvi sneg. Držali so
nas pod stražo v vojašnicah,
nikamor ni smel nobeden iti.
Četrti dan pa je bilo objavljeno,
da je dcmobilizacija. Vsak je
dobil potrdilo, da je odslužil
orožne vaje in je lahko šel do-
mov.
Zopet sem bil poklican na
orožne vaje spomladi 1941. Do-
ber teden sem bil v Slovenski
Bistrici, v tovarni Impol na straži.
S sosedom mlinarjem Sajkom
sva imela civilno obleko shranje-
no pri nekem znancu. Ko se je
vse tako naglo umikalo, sva se s
Sajkom in z drugimi tovariši
pogovarjala, kam naj gremo.
Nekateri so predlagali, da bi se
umaknili na Pohorje, drugi so
imeli različne predloge, midva s
Sajkt)m pa sva odločila, da greva
raje domov. Govorili so nama.
da naju bodo tijcii Nemci in bova
romala v ujetništvo, vendar sva
sc zanesla na poznavanje terena.
Šla sva torej po svoji civilni
obleki, sc prcoblekla. vojaški
uniformi pa sva skrila v neko
kolarnico. Tudi kolesi sva imela s
sabo. /ajahala sva jih in se
odpeljala proti Crcšnjcvcu. Med
potjo sva srečevala cclo vrsto
lakih '»grešnikov« kot sva bila
midva, nekaj v civilu. nekaj v
vojaških uniformah. Nič nismo
drug drugega spraševali, vsi smo
vedeli, da snu) dczcrtcrji. Po
vojaške stvari sva sc s Sajkom
vrnila na isto kolarnico nekaj dni
po/ncjc. pa nisva v cč dosti našla.
Torej, šc isti dan sva iz Črcšn-
jcvca prišla domov in noč doma
mirni) prespala. Drugi dan pa
pride k meni Sajko in ugiba, kaj
narediti. i>stati doma ali oditi
na/aj. Sklenila sva šc malo
Moje av|eqe
pi)čakati. Odšla sva na Ptujsko
goro v izvidnico. Pri Lovrencu so
bili že Nemci, videla sva. da po
ccsti prihajajo patrulje. Počakala
sva. saj sva bila v civilu. Prva sta
se na trg na Ptujski gori pripelja-
la nek policist in vehrmanšafter.
Začela sta spraševati po nekem
čevljarju, seveda v avstrijski
nemščini. Pokazala sva njegovo
dclavnico. saj jc imel še izobeše-
ni) napisno tablo, seveda v slo-
venščini.
Okupatorjeva odposlanca sta
rekla, da to nc sme več biti in sta
lastnoročno tisto tablo snela.
Potem sta se zapletla v pogovor s
čevljarjem, ki jc znal dobro
nemški, saj je bil nekoč aktivni
avstrijski dragonar. Kaj so se
pogovarjali nc vem. res pa je. da
JC bil tisti čevljar potem na Gori
.>blockrirer«. za kar seje takoj po
osvoboditvi tudi primerno poko-
ril v Strnišču. No. tako seje na
Ptujski gori začela doba okupa-
cijo z vsem tistim strahovanjom.
kar jc splošno znano.
OKUPACIJA
\'onn). kako .so avstrijski Nem-
ci in domači ponemčonci začeli
uresničevati Hitlerjevo povelje,
da bi našo deželo napravili
nemško. Zažiganje slovenskih
knjig, nemško št)lo itd. Mlado so
/ačcli mobilizirati v rodno voj-
sko. nas starejše pa so silili v
vormanšafl. Sestavili so nas za
colo četo in vsako nedeljo po rani
maši smo morali okscrcirati.
Komando nad nami pa je imel
neki policist, pisal se je menda
Mur. Dobil JC zasluženo plačilo.
Na cesti iz Stopcrc proti Majšer-
ku gaje iz gozda zadela partizan-
ska krogla. Temu policistu smo
pravili >)začebulonec'<. bil paješo
en domačin, ki je bil njegov
pomočnik.
Znano je, da smo tudi na
območju Ptujske gore veliko
pomagali partizanom, eni bolj,
drugi manj, vsak pa je s tem
tvegal tudi svojo glavo. Med
takimi je prav gotovo bil tudi
moj znanec in nekoliko oddaljen
.sosed, kjer je bila varno zakrita
Lackova tehnika. Vedel sem
zanjo, videl mnoge kurirje, ki so
odhajali s polnimi nahrbtniki
literature, marsikateri borec seje
oglasil tudi pri meni.
DRAMATIČEN KONEC VOJ-
NE
Nemški umik ob koncu vojne
nam je naredil ob Dravinji precej
škode. Cesta je bila več dni
natrpana, kar po dve koloni
vštric. Med Nemci .so bili tudi
najrazličnejši njihovi hlapci. Naj-
bolj nevarni so bili Kozaki, ki so
plenili vse, kar jim je prišlo pod
roko. Posebno pa so pili kot
krave, tudi svoje konje so napaja-
li z vinom. Pobrali so mi vse,
česar nisem uspel prej skriti.
Tudi koruzjak so mi izpraznili.
E.na kolona je odšla, že je prišla
druga in znova se je začelo
ropanje. En avtomobil je vlekel
po dva. tri. dočim je vsak voz
tedaj šc imel konjsko vprego,
nazadnje niti to ni bilo več.
V bližini Slap so partizani s
haloško strani Dravinje udarili
po umikajoči so koloni. Streli so
ubili nekaj konj in razbili kočijo
v kateri so se peljali oficirji.
Konje in razbito kočije .so pustili,
mrtve in ranjene oficirje pa so
odpeljali. V eni od hiš so Kozaki
ubili otroka in ranili nekega
moškega. Umikalo .seje tudi na
tisoče konjenikov, ti niso šli po
cesti, temveč kar čez njive in
travnike. Tretji dan popoldne so
po cesti šle velike kolone voja-
ških biciklistov. Vse se je peljalo,
s takšnim ali drugačnim vozilom,
peš ni bežal nobeden.
V hlevu sem imel mlado
žrebico, še niti ne dve leti staro in
bila je še bosa. Hodili so f
gledat, vendar je niso vzeli. Obe
vozni kobili in voz pa sem
pravočasno skril v gozdu, sicer bi
bil zagotovo ob nje.
ZAKONECŠE>>FIJAKAR« ^
Ko so se zadnji bežeči okupa-
torji umaknili, je bila cesta nekaj
časa prazna. Mislil sem. da J
vsega konec. Grem v gozd J
priženem kobili domov. N'^"
bili pol ure v hlevu, že
nek nemški podoficir. NiC. ^^
pomagalo, moral sem zaprek'
zadnje bežeče vojake, kijiinj^
gorelo pod petami, naložiti
voz. Peljal sem jih do Študent
Nič mi niso pomagali izg®^^,^
prošnje in dokazovanje, k^ .]
sem že med vojno izgubil. M ^
sem peljati naprej v Zg.
na železniško postajo. Prevzel n ^
je strah. Pomislil sem, ^^
bodo tam kobili naloži H
vagone, in srečno — nikoli
jih ne bom videl.
No, v Poljčanah je bilo
zatrpano z vojaštvom, na
nih še za vojake ni bilo pros ^
kaj šele za konja kaj 5ei
konje. Moral sem pelja"
»tovor« nazaj v Studenice-
so voz hitro izpraznili in ,
se mi je posrečilo	ifl
Srečno .sem pri.šel s kobila"^ jj
vozom domov. Naj še pove'';,^!
mi je eden od vojakov pj
marke zato. ker sem jih "^Vpfi
sem mu lepo rekel, da
nas nc bomo več imeli in
niso nič vredno.	.
Tako se mi jo posrečilo-
brez večjih žrtev končal
drugo svetovno vojno.
Zaporedje novih stanovanjskih blokov v naselju Zg. Bistrica je najvefje
gradbišče družbenih stanovanj v občini

IZ NAŠIH KRAJEV - 13
Dan dopusta za kmečke žene
, petek 21. septembra smo nekatere knu-čk^-
^	skupnosti Ciorišnita imele en dan
Odpeljale smo snn) se v Ptuj m si ijglcdale
niuzej. Predvsem smo si skrbna ogledale
^f^lvi muzej — panonske hiše.
'' ■ etno smo bile presenečene kakoje ohranjena
''"^'[jost naših staršev in dedov. Marsikateri so se
misli na nekdanjo staro s slamo krito hišo v
'""j.jje sama preživljala svoje otrt)štvt). Zazdelo se
if Ja sem videla svojo mater oblečeno v topel
očeta kako se odpravljata na pot z vozom na
2 lukom«. Vmes pa so nas pozdravljali stari
-j — pusta. Zares lepo in vredno ogleda,
•'"u voJi^"- nam je skrbno vse razložil,
'^•^ato smo si lahko ogledale prostore Ra-
ptuj. ljubeznivo so nam pokazali kako
snemanje oddaje za kar smo jim zelo
^vjležn^-
rajski restavraciji smo imele kosilo. Nato smo
na ogled vinske kleti — kolektiva Slovenske
gorice, /animiv pijgled na sode v katerih ohranjajo
/lato kapljico — naših vinogradov
H\alc/ne smo vodiču tov. l.meršiču. ki je z
ra/lago dopolnjeval našo radovednost. Na koncu
nas je povabil v njihovo lepo urejeno klet na
pokušnjo \in. lam so nas prišli pozdravit tudi
direktor .lani (iocnc. Vinko Dreu. Ciril Šatej, in
Viktor llcd/et.
Ob dobri kapljici se nam je razvezal jezik —
povedale smo nekaj veselih in se od srca nasmeja-
le. Vini) nam je dalo duška, da smo zapele, (iotovo
bi še ostale, toda čas nas je preganjal. Hvala
kolektivu Slovenskih goric, skušale se bomo
oddolžiti njihovi gostoljubnosti. Hvala tudi tov.
Petru, kije skrbel za nas. da bi se lepo imele.
Tako smo preživele en dan dopusta lepo, ni nam
bilo žal. Še bomo šle na podobne ekskurzije, kjer
naj bi v tovarni ali delovnem kolektivu spoznale,
kako poteka njihov delovni dan.
M. K.
Takole jih je pred grajskimi vrati ujela kamera — ni kaj, dopustniško so bile razpoložene	Foto: zk
V Cirkovcah
pričakujejo
množično
udeležbo
Organizatorji letošnjega tradi-
cionalnega jesenskega krosa TVD
Partizan Cirkovce, osnovna šola in
občinska zveza telesnokulturnih
organizacij pričakujejo v soboto, 6.
oktobra množično udeležbo. Kros
bo potekal pod geslom Nič nas ne
sme presenetiti. Tekmovalci bodo
tekli v desetih kategorijah. Prve
bodo startale mlajše pionirke in
sicer ob 10. uri; ob 10.15 mlajši
pionirji; ob 10.30 starejše pionirke
in ob 10.45 starejši pionirji. Mla-
dinke bodo startale ob 11. uri; mla-
dinci ob 11.15; članice ob 11.30 in
člani ob 11.45. Za veteranke je
rezerviran čas ob 12.10, za veterane
pa ob 12.25.
Kros bo pri razdelilni transfor-
matorski postaji, kjer bo start in
cilj. Prav bi bilo, če bi se teka čez
drn in strn udeležili v čim večjem
številu učenci osnovnih šol,
zaposleni iz delovnih kolektivov,
pripadniki JLA, člani TVD Parti-
zan, delavci družbenopolitičnih
organizacij in skupnosti ter drugi.
Odhoda vlakov iz Ptuja sta ob
6,29 in ob 8.59. V Ptuj pa se
vračata ob 13.12 in 15.16. Vidimo
se torej v Cirkovcah, v soboto 6.
oktobra na množičnem jesenskem
krosu!
zk
Srečanje žena Ormož - Vrnjačka Banja!
ViSetrtek 13. septembra smo se ob četrti uri
zbrale žene iz vseh krajevnih skupnosti
, Ormož in se odpeljali na ponovno srečanje
' laikajšnjimi ženami v Vrnjačko Banjo.
I V Celju so se nam pridružile še tovarišice iz
*iine Velenje in tako smo nadaljevale skupno
% pot v Srbijo. Tja smo prispele ob šesti uri
'■^eier. Srečanje je bilo lepo, nepozabljeno. Tam
»nam pripravili bogat sprejem. Program so
majali učenci tamkajšnje šole ,,Popinski
»fci". Med pesmimi, ki so jih zapeli, je za-
bela tudi lepa slovenska. Tja so prišle tudi
"le iz Novega Travnika iz Bosne, tako, da smo
*sreJale štiri občine. Po programu so nam
z njihovimi specialitetami, nato pa smo
vsaka s svojo gostiteljico na njeni dom, saj
bile po štirinajst urni vožnji potrebne
Drugi dan smo si ogledale njihovo
in okolico. Imajo mnogo lepih hotelov,
"P"'« ter štiri vrelce mineralne vode. Mesto je
obdano s parki. Ogledale smo si tudi
'nfekcijo „Poteks" Podunovci in objekt
-bralne vode ,,Vrnjci" za katerega gradnjo je
'Jfljni kamen položil tov. Tito.
soboto smo šle najprej na ogled spomenika
Sj^^^opino, to je nekaj kilometrov iz Vrnjačke
Tu je padlo 42 borcev, spomenik je še v
gradnji, stal pa bo milijardo in pol ND. Pot smo
nadaljevale proti manastiru Ljubostinja, to je
ženski samostan, je nekaj podobnega kot pri nas
Pleterje, samo z razliko, da imajo dostop v njega
tudi moški. V njem so Turki pobili vse može,
ostale so vdove in tako je nastal ta samostan. Sli
smo še v Kruševac, Aleksandrovac, Mitrovo
polje. Tu so spomeniki tisočim žrtvam, ki so
padle za svobodo.
Obiskale smo tudi veliko rimsko klet ,,Vino-
Zupa", ki je menda največjo v Jugoslaviji.
Pravijo, da je tam za vsakega Jugoslovana dva
deci vina. Največja cisterna drži pet milijonov
litrov.
Sobotno potovanje smo zaključili na velikem
hribu, ki se imenuje Goč. Tam smo imeli v
hotelu ,,Beli izvor" kosilo, kjer smo se zadržale
do večera, saj je bilo kosilo bogato z dobro
kapljico, zabavala pa nas je odlična godba s
pevcem.
V nedeljo je bil naš zadnji skupni den. Ob 8.
uri smo imele sprejem pri predsedniku občine in
predstavnikih družbenopolitičnih organizacij
Vrnjačka Banja v hotelu ,,Partizanka". Tudi
tam je bilo vse slovesno. Napravili smo plan za
nadaljnje delo in sodelovanje. Izmenjali smo si
darilo in zdravice z željo, da se še srečamo in
poglobimo naše prijateljstvo. Od vseh
predstavnikov smo vam, dragi občani Ormoža
prinesli tople in prijateljske pozdrave!
Ob deseti uri smo se s solznimi očmi poslovili
od naših prijateljev in jih povabili, da se drugo
leto srečamo spet v Ormožu. Po poti domov smo
si še ogledale Kragujevac, tamkajšnji muzej ir
spomenike neštetim padlim. To bi si moral
ogledati vsak tisti, ki še ne ve ceniti svobode. Kot
zadnjo na tem potovanju smo si še ogledale
,,Topolo" to je cerkev s 1500 freskami, seveda
zlatimi in grobnice družine Karadjordjevič, ki
visi sredi cerkve tehta 1500 kg. Pa marsikaj bi si
lahko ogledale ali čas nas je preganjal, morale
smo iti proti domu, saj smo v Ormož prispele
komaj pol treh ponoči.
Na koncu se v imenu vseh udeleženk zahvalju-
jem vsem družbenopolitičnim organizacijam
občine Ormož, ki so nam omogočili to
potovanje. Lepa hvala tudi vodji potovanja tov.
Veri. Posebno zaslugo in pohvalo pa seveda
našemu šoferju Tonetu, ki je prevozil skoraj
dvatisoč km dolgo pot in to brez nezgod. Imel je
samo eno nesrečo, da je povozil lisico, zato pa
mislim, da se mu ne bo treba zagovarjati pri
sodniku za prekrške.
Marija Trstenjak
Mladina ni dovolj
aktivna!
<JDn	prazniku krajevne
Ptujska gora je OO
^jp Pfejela priznanje krajevne
osti za svojo aktivnost. O
Sn ■ ^ haloški krajevni
smo se pogovarjali s
\ i' .'^'■^jevni skupnosti je
•Vog "l^dih, aktivnih pa nas je le
^''žram ^	delovni
smo zapisali razne aktiv-
^'■ganiziranje delovnih
ijtr' °<ielovanje na prireditvah,
^Ogrjj^"^® pripravili kulturni
^(lo sicer pa se vključujemo v
^ij	organi-
del ^ '^'"ajevno samoupravo,
^"'h akcij naj omenim
! na Janški vrh, ki ni
Jo "spela, saj se je je udele-
H SiJJ^^jhno število mladih, pa
Jo "Perčanov ni bilo, čeprav
dogovorili za skupno
Sa^lo^ pa moram reči, da smo
\ j ^l^tivni. Nekateri res
in radi delajo ter
^ . prispevati k razvoju
% razvitega območja,
^ sploh nič ne zanima.
Premalo nas je, ki smo aktivni.
Dosti mladih pa tudi oddide iz
naše krajevne skupnosti, ker se
zaposlijo drugod in si tam ustva-
rijo družino, dobijo stanovanje ,...
Vse več je kmetij, ki ostajajo brez
mladih, starejši pa ne zmorejo
vsega in zemlja ostaja neobde-
lana."
Ste v OO ZSMS kaj razmišljali o
tem, da bi s skupnimi močmi
preprečili to odhajanje^ da bi
poskrbeli za "delovna mesta v
bližini Ptujske gore? ,,...Ne, o tem
pa še nismo nič govorili. Sicer
pomagamo pri izkopu vodovoda,
pri urejanju cest, da bi tako izbolj-
šali življenjske popje v teh
krajih... tako da tp je nekaj... ni
pa najbrž dovolj." Branko Novak,
sekretar OO ZKS' Ptujska gora
meni o aktivnosti mladih nasled-
nje:
,,No, lahko bi rekel, da se mladi
vključujejo v družbenopolitična
dogajanja v krajevni skupnosti, v
razne akcije, — vendar aktivnost
ni takš.ia , kot bi morala biti. V
osnovni organizaciji ZKS je 7
mladih in moram reči, da bi morali
biti tisti, ki bi pritegnili k delu še
ostalo mladino, ki se v akcije ne
vključuje."
Ste v OO ZKS razmišljali o tem,
kako vplivati na tisti ,,neaktivni"
del mladih v krajevni skupnosti?
,,Vsekakor, o tem razmišljamo,
večkrat se pogovarjamo o tem
problemu. Vendar, ustreznih
rešitev ne najdemo. Ti mladi
komuni.sti so med tednom v krajih
kjer se izobražujejo in pridejo
domov le v soboto ali v nedeljo in
zato tudi ne morejo biti ,,gonilna
sila" mladinske organizacije."
Vikica, poleg neaktivnosti — o
kateri praviš, da jo skušate odpra-
viti, se srečujete tudi s prostor-
skimi problemi, saj nimate doma
krajanov, kjer bi lahko delovale
DPO. Kako rešujete ta problem?
,,Res je to eden največjih prob-
lemov ne samo za mladino, tudi za
ostale. Nimamo nobenega primer-
nega prostora za zbore občanov ali
za kakšne prireditve. Mi smo
obnovili staro hišo poleg osnovne
šole na Ptujski gori, ki je pred-
videna za rušenje. Sedaj imamo
tam bolj kot ne ,,zasilne" pros-
tore, tako da se lahko ob sobotah
dobimo, pogovorimo o skupnih
načrtih za nadaljnje delo,... včasih
tudi zaplešemo. Prav na tem
prostoru bi naj, in upamo da tudi
bo, stal dom krajanov. Tako smo
zapisali v naš srednjeročni
program in želimo si, da bi ga ob
pomoči širše družbenopolitične
skupnosti tudi postavili." N. D.
Vikica Klajnšek (foto zk)
Branko Novak (foto zk)
Tako je bilo letos spomladi v Kidričevem. Krosa se je udeležilo okoli
900 tekmovalcev.
V članski konkurenci je letos v Kidričevem zmagal Lebar, drugi je bil
Goričan, tretji Podvršek. Kako bo letos v Cirkovcah? (foto CM)
Za novo šolo že
2,5 milijona dinarjev
Pri Lovrencu na Dravskem polju se skupaj s ptujsko izobraževalno
skupnostjo že več let pripravljajo na gradnjo nove osnovne šole s katero
bi omogočili boljše delovne pogoje, pa tudi pouk prenesli iz dveh dose-
danjih stavb v eno. Nekaj sredstev so že zbrali s krajevnim samo-
prispevkom, zataknilo pa se je pri izbiri zemljišča na katerem bi šola
stala. Kmetijski kombinat ima svoj prav, da na urejeni in zaključeni
parceli ne more dovoliti gradnje šolskega poslopja, zasebni lastniki
Takšna je danes stara šola pri Lovrencu, (foto: mš)
zemljišča pa spet ne bi radi odstopili svojega, tako pogajanja o primerni
lokaciji še niso zaključena.
Ob nedavnem obisku pri Lovrencu so nam povedali, da so krajani
sami že zbrali 2,5 milijona dinarjev in so že malce nestrpni, ker se stvar
nikamor ne premaknf. Izobraževalna skupnost občine Ptuj ima investi-
cijo prav tako v programu v letu 1980, če bodo seveda lahko zagotovili
potrebna sredstva, ki bodo predvedeno eno staro milijardo močno
presegla. Poleg tega pa je potrebno realizirati še nekatere druge investicije
iz tega srednjeročnega obdobja, kot je bil sprejet program v združenem
delu.
V tem šolskem letu obiskuje podružnično osnovno šolo pri Lovrencu
na Dravskem polju 94 učencev iz Pleter, Lovrenca in Apač. Trenutno jih
najbolj skrbi kako bo z ogrevanjem razredov in kako bodo učencem
zagotovili vsaj minimalno temperaturo v zimskih mesecih, da bo še moč
spremljati pouk.	^	mš
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
OBČINSKA ORGANIZACIJA
PTUJ
AKCIJA JE USPELA
Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj je v okviru
akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti" v sodelovanju s
krajevninni organizacijanni Rdečega križa Ptuj, Haj-
dina, Kidričevo in Rogoznica organizirala
akcijo zbiranja papirja in papirne embalaže
17.- in 18. septembra.
Sodelovali so nnladi člani RK osnovnih šol, mladina
RK Šolskega centra za kovinarsko stroko z men-
torji.
V akciji je bilo zbranega nad 18.000 kg papirja za
humanitarne namene ter je prispevek k higieni
okolja, v katerem živimo in delamo.
Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, da je
akcija uspela, hvala lepa!
OBČINSKA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRIŽA PTUJ
14 - naSi dopisniki
4. oktober 1979 -
ZA KONKRETNEJŠE
OBJAVLJANJE
REZULTATOV
Tednik je prav gotovo list, ki ga berejo mnogi občani občin Ptuj,
Slovenska Bistrica, Ormož in morda tudi Lenart. Moram reči, da je zelo
napredoval v kvaliteti in obliki in da je v njem brez dvoma za vsakogar
nekaj, saj v njem najde svoje branje tako kmet kot delavec, športnik in še
kdo.
No in tokrat se malce ustavimo prav pri športni strani Tednika, ki je
zanimiv in nas vse, ki se zanimamo za športe zadovoljuje. Vendar bi
vseeno imel na to eno pripombo, ki bi jo gotovo bilo moč rešiti z malo
več volje in zanimanja za končne rezultate in seveda lestvico, ki je za
mnoge ljubitelje športa (nogometa) še kako zanimiva in pomembna. Na
to me je opozoril trener SD Apače, Štefan Kanus, ki meni, da ni dovolj
objaviti le rezultata (večkrat tudi teh ni od vseh), ampak tudi lestvico ter
kateri pari bodo igrali naslednjo tekmo.
Tu misli predvsem na medobčinske rekreacijske nogometne lige ali
konkretno za A ligo v tem tekmovanju. V Tedniku od 20. septembra
1979 so sicer nakazani nekateri rezultati, ni pa lestvice. Ker je Tednik naš
lokalni list, saj tega tekmovanja v Večeru ne najdemo, bi res bilo prav, če
bi se uredila tudi lestvica. Za nas je Tednik kot lokalni časopis zanimiv in
pomemben pa bi naj bilo upoštevano tudi to naše mnenje. Novinar Lud-
vik Kotar bi vsekakor to lahko urejeval, saj že dosedaj skrbno vodi to
stran.
France Meško
Vseeno je zanimiva
Kdo ne pozna ptujske tržnice. Rekli boste, to pa res ni nobena poseb-
nost. Morda ni, morda je, vprašanje je le v tem, kako kdo ta vrvež
opazuje in kako ga sodi. Če se še spomnimo nekaj let nazaj, bomo ugoto-
vili, da se je tudi na ptujski tržnici mnogokaj spremenilo m da je tudi le-ta
lahko po svoje še kako zanimiva za obiskovalca, opazovalca, predvsem
pa za nakupovalca, ki si lahko danes tukaj izbere mnogo po svoji želji in
okusu, saj ima vse od prehrane in oblačil do kiča in še kaj.
France Meško
Posnetek: K. Zoreč
Počitnice so le še spomini
Danes , ko že 22. dan sedim ponovno v šolski klopi, med novimi
sošolci, mi spomini nenehno uhajajo nazaj , v minule počitnice. To je čas,
na katerega mislimo vso šolsko leto in si želimo lepši uspeh, da bi tako
bile počitnice še lepše. Dneve letošnjih počitnic sem preživela velik del na
morju, od tega en del pod šotorom. Spoznala sem veliko sovrstnikov in je
bilo slovo od njih zelo težko. Skupaj smo plavali, se pogovarjali in se
igrali razne igre. Ob večerih smo velikokrat posedeli na obali, obujali
dogodivščine iz šolskih klopi in se tako zabavali.
Zadnji dan, ko smo si podali roke, smo si obljubili, da se še vidimo.
Zadnje dni počitnic sem preživela pri babici in dedku v Halozah. Tukaj
sva s sestrično vsak dan pasli krave. Bilo je zabavno, posebno, ko sta
kravi, Liša in Roža, jadrno odvihrah druga za drugo po vseh hribih v
dolino, do glavne ceste, kjer jih je ustavil prihajajoči avtomobil. Komarji
in obadi so bili namreč tako nadležni in nenasitni, da kravi nista več vzdr-
žali. Po enournem lovljenju sva jih s sestrično vse upehane zopet pripelja-
li v hlev. Tudi midve sva si dodobra oddahnili. Se vse se je dobro kon-
čalo. Tudi dedek in babica sta bila tega vesela.
Obstali so le lepi spomini na počitnice.
Pred menoj je zopet kup knjig in zvezkov in spet polnimo glave z novim
znanjem.
Majda Carli
LEPI SPOMINI
NA PRETEKLOST
1 epi spomini ustvarjajo v človeku vedno prijetni občutek, zlasti
šc. čc tak spomin popestriš s kakim fotografskim posnetkom. Tc
besede bi \ določenem smislu veljale tudi za NK »Aluminij«, kije v
svojih tridesetih letih dela in izkušenj dosegel mnogo lepih zmag pa
tudi iirenkih porazov, skratka vse. kar pač lahko športnik doživi.
Odveč bi bilo naštevati vse. kar jc Aluminij dosegel na zelenem polju,
v sckakor pa je na jlcpši spomin lia čase. kojc NK »Aluminij« igral v 11.
/ve/ni lim in v prvem letu di)segel ceU) izredne uspehe.
Danes igra že povsem druga "cncracija. uspelo sc jim jc uvrstiti v
v/lu)dno območno ligo. zatoje sedanjim igralcem treba dati priznanje,
ki v se K)lj uspešno'zastopalo barve svojega kluba in svoje tovarne.
Ponosni smo lahko na njih in nam sedanja generacija mladih nogome-
tašev ludi zagotavlja ponoven v/pt)n »Alumini|a«. seveda, če ne bo
posredi kakih »kuharjev« in »mečkarjev«. ki jim Akiminij ni pri srcu.
I rancc Meško
Posnetek je iz časo\. ko je NK ».Aluminij« igral še v I!, zvezni ligi
Foto: K. Zoreč
Na vlečnici Črno jezero je bre/ gneče tudi v dneh največje sezone
smučanja, za kar jim zavidajo mnoga druga smučišča.
Takšne množice poletnih gostov res ni mogoče videti pri Treh kral"i,
vsak dan, vendar v času poletnih dopustov je v okolici vedno veljil
ljubiteljev narave.	"
Več pozornosti zimski rekreaciji
v bistriški občini
Ugotovitev, da zimska rekreacija v občini
Slovenska Bistrica ne dosega tistih razsežnosti
kot bi jih lahko, ob zelo ugodnih naravnih
pogojih, katere jim nudita predvsem Pohorje in
Boč, je tokral, čeprav je šele pričetek jeseni,
stopila v prvi plan športnikov in ljubiteljev
rekreacije delovnega človeka v občini Slovenska
Bistrica.
Za razliko od mnogih akcij o katerih
nemalokrat pričajo pričnejo razmišljati šele
takrat, ko bi njihovi rezultati morali dajati
koristi, so se tokrat v bistriški občini lotili
akcije pravočasno, šeprav bi lahko rekli že
nekoliko pozno za velike podvige v gradnji
zimsko športnih objektov. Upoštevati pa je
treba, da so s prvimi, predvsem organizacijs-
kimi deli pričeli že mnogo prej. Tako so pri
občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica
ustanovili posebni gradbeni odbor, ki ga sestav-
ljajo predstavniki delovnih in družbeno
političnih organizacij ter občinskih upravnih
organov. Ze spomladi so pripravili poseben
samoupravni sporazum o gradnji nove vlečnice
na smučišču pri Treh kraljih, in ga predložili
vsem delovnim in drugim zainteresiranim orga-
nizacijam v občini Slovenska Bistrica.
Sporazum, prav te dni ocenjuje in prejemajo
v delovanih in samoupravnih sredinah na
območju bistriške občine, predvideva pa
gradnjo nove vlečnice v bližini že obstoječe pri
Treh kraljih na Pohorju. Novo vlečnico bodo
poimenovali ,,Veliki vrh", to je po kraju kjer
bo dograjena. Dolga bo 850 metrov in imela
190 m višinske razlike. Ce ob tem primerjamo
bistriški načrt z že obstoječo vlečnico Bolfenk,
na mariborskem Pohorju, ki je dolga 600
metrov in ima 180 metrov višinske razlike, bo
za ljubitelje smučanja pri Treh kraljih velika
priložnost izkoristiti svoje možnosti kot tudi
želje po smučanju, saj je bistriški smučarski
center tudi v času največje zimske sezone
neizkoriščen glede na možnosti.
Smučišča ob vlečnici Veliki vrh bodo
povezana z obstoječimi smučišči ob vlečnici
Črno jezero, na površini okoli 12 hektarjev.
Zmogljivost vlečnice pa bo okoli 1000
smučarjev na uro, kar Maje še široke možnosti
razvoja smučarskega športa na bistriškem
Pohorju.
To je bil tudi vzrok, da so nekatere orga-
nizacije, med njimi šest TOZD iz IMPOLA,
delovna skupnost skupnih služb Impol, TOZD
EMMI Slovenska Bistrica že zagotovile okoli
2,15 milijona od potrebnih 5,96 milijonov
dinarjev za dograditev nove vlečnice.
Trije kralji postajajo vse pomembnejši
rekreacijski center za poletna srečanja in tudj
zimske športe. Največ zaslug za to ima delovnj
organizacija IMPOL Slovenska Bistrica, ki je
tudi letos sklenila v razvoj tega centra vložiti
velika sredstva. Med največjimi investicijami bo
za to delovno organizacijo, ki zaposluje okoli
1800 delavcev, prav gotovo nakup teptalnega
stroja za katerega so sredstva že zagotovili
Stroj bo veljal skupno 1,140.000 dinarjev'
Zagotavljajo, da bo kljub'uvoznim restrikcijam
že letošnjo zimo uspešno opravljal svojo nalogo
na smučiščih na bistriškem Pohorju vse tja do
Osankarice in proti Arehu.
Ce bodo organizatorji za zgraditev nove
vlečnice Veliki vrh uspeli zbrati dovolj
podpisnikov samoupravnega sporazuma o
izgradnji vlečnice, je pričakovati, da se bodo
prvi smučarji popeljali po vlečnici najpozneje v
prvih dneh 1980. Smatrajo, da zaradi vse vežje
potrebe po organizirani'rekreaciji najmlajši, k
posebno pa zaposleni, v občini Slovenska
Bistrica ne bi smelo biti organizacije, ki ne bi
postala podpisnik tega sporazuma in tako s
svojim prispevkom omogočila boljk
rekreativne pogoje svojih članov in otrok.
Besedilo in posnetka
Viktor Horvat
Ustavite se tudi
v hotelu
Po vsej naši domovini imamo posejanih vrsto raznih toplic z zdra-
vilno vodo s takimi ali drugačnimi učinki pri premagovanju raznih
bolezni. Vsem so nam vsekakor najbližje naše lepe Ptujske toplice, ki pa
se šele razvijajo.
Kdo izmed nas pa ne pozna znanih ,,atomskih toplic" v Podčetrtku
in le malo nas je, ki se nismo tam mimo, če ne drugega, vsaj peljali.
Nekoč je bilo tam vse tako preprosto, danes pa je že vse drugače.
Privablja nas lep hotel, ki se kar sam ponuja, da ga obiščemo. Tudi cene
niso pretirane, zato je za tiste, ki si poleg zdravja želijo tudi dober
prigrizek in požirek žlahtnega, kar vabljiv.
France Meško
Hotel v Podčetrtku pri „atomskih toplicah", po njih so hotel tudi
poimenovali jc že na pogled lep in zanimiv	Foto: K. Zor«
Biser Jadrana
Orjak Portoroža hotel Metropol
Letošnjo poletje nas je precej razočaralo s svojim vremenom, ki je bilo
na našem Jadranu zelo nestabilno. Največ padavin je bilo v Slovenskem
Primorju v mesecu juliju, zato so bili največji turistični centri, kot
Portorož nekoliko hladnejši in tudi nižji obisk turistov. Pri tem pa
smemo pozabiti, da je naše Črnogorsko primorje takorekoč tik prf'
turistično sezono udaril katastrofalen potres, kar je odvrnilo številu«
turiste, prej namenjene v prelepo Črnogorsko primorje.
V SFRJ je bilo letos zasedenih okoli 3 milijonov tujih prenočišč inj«
obiskalo naš Jadran okoli 5 milijonov domačih gostov. Najbolj obiskan'
kraji ob Jadranu so: Portorož, Poreč, Split, Dubrovnik, Zadar, Re''^'
Pulj itd.
Zelo so nas presenetili tuji gosti, saj je bilo najmanj gostov iz tistili
držav, iz katerih jih je prišlo prejšnja leta največ, vsako leto pa prihaja "^
letni dopust v naše letoviške kraje vedno več domačih gostov, zato gosti"'
cem ni primanjkovalo dela. Želim povdariti, da je bilo izrečeno
našim turističnim delavcem mnogo lepih pohval za njihovo prizadevnost'
predvsem pa za njihovo vljudnost in prijaznost. Naše in tuje turiste so o
večerih prijetno zabavale skupine s klasično in ročk glasbo, natakarji pa
so jim postregli z najboljšimi jugoslovanskimi specialitetami.
Besedilo in posnetek: Boris Cafu'^
V Grabnu je zamrlo življenje
v soteski potoka Bistrice na bistriškem Pohorju se danes lahko
srečujemo z zanimivimi ostanki življenja nekdanji mlinov in žag, samo
nekaj minut hoje na vasjo Finjc pajc mogoče videti šc ostanke nekda-
nje hudourniške elektrarne.
Žal jc ti) danes samo šc bežen ostanek nekdaj naseljenega območ-
ja sicer zelo lepe soteske potoka Bistrice, ki ostaja sedaj zanimiva le še
/a najbolj nav dušene planince. Medtem ko danes tukaj lahko srečamo,
komajda nekaj posameznikov, pa je bilo šc pred nekaj več kot desetimi
leti na tej poti srečati velike skupine mladih in starejših nlaninccv.
Mnogo je bilo tudi stalnih naseljencev, saj jc bilo na kmečkih domači-
jah skoraj obve/no tudi po 6 in več otrok, zatoje v Grabnu življenje
karsijiilo.
Danes vsega tesia ni več. Mlini so se ustavili, za njimi tudi žaet in
na/adnje so se pričele, ena za drugo zapirati kmečke domačije. .Mladi
so odhfuali v dolino, za boljšim zaslužkom. Večkrat so jim sledili tudi
starši, usti najstarejši pa so se odločili preživeti tudi Ziu-nje dneve
svojega življenja v prostranstvih svi)je mladosti. Za njimi so se hišna
vrata zaklenila, kar je največkrat pomenili; tudi konec domačije.
Mnoge je že izbrisal zob časa. druge temii ,še nekako kljubujejo in ni
malo"primerov, ki; se ozirajo po njih mlajši, katerih starši .so prišli iz
prostranstev Pohorskih gozdov in domačij. Ne zato. da bi si tukaj
ustvarili svoj dom. sanfo >zbežati<. želijo jired mestnim vrvežem,
vsakodnevnim tekanjem za boljšim zasluzkom in avtomobilskim
hrupom. Urediti si želiji,: vikende. Seveda, tudi to jc za pozdraviti, saj
se bo tako ohranila še marsikatera domačija, ki bi prav gotovo v okviru
SLO imela pomembno vlogo.
Ena od zapuščenih domačij v soteski Bistrice čaka na novega
Besedilo m posnetek: Viktor H^"^
ffiDNIK - 4. oktober 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 15
Za izgradnjo šporfnii objektov v Cknogorskem primoiju
7raven športnih prireditev in
vSanja sprejetih nalog seje te-
'^na Kultura ptujske občine v
l^ijo »Nič nas ne sme presene-
vključila tudi z organizra-
li"'' in izvedbo prijateljskega
"Cmetnega srečanja med Ijub-
■ nsko Olimpijo in peto selekcijo
ffi Drava, ki je bilo v nedefjo
• noldan na stadionu v Ptuju.
izkupiček od prodanih
iopnic pa je namenjen kot .po-
V za izgradnjo športnih objek-
■ v črnogorskem primorju, ki ga
'"^nrizadel katastrofalni potres.
^ ko se	telesna kultura
liske oDČine vključila v široko
flarnostno akcijo.
bčani ptujske občine so si
Jdeljsko srečanje ogledali v ve-
številu, saj seje na stadionu
, fi slika kot'že "dolgo ne. Zb-
' S seje okrog ISOOTjubiteljev
Inuometa. prireditev pa so po-
;ffl tudi s^tirje padalci AK Ptuj,
tiso v lepem vremenu in ob bur-
im Dozdravu publike doskočili
; »no igriška.
poslovanje edinega predstav-
nika naše republike v prvi zvezni
oeometni figi je tako vzbudilo
efiko pozornost. Olimnija je z
izjemo vratja Dalanoviča in La-
Lviča. nastopila v najmočnejši
nosiavi. Poglejmo postavi obeh
mo.štev:
Olimpija; Vugdalič (Popovič).
Perduv. Terčič. Bošnjak, Hajduk,
Sarenac. Voljč.. Vili Ameršek.
Buza. Peter Ameršek in Savovič.
V	drugem delu je ob zamenjavi
vratarjev Voljča zamenjal Ljiljak;
Drava: Golob. Malek. Tement.
Smiaoc. Trlep. Matič. Štajner,
C"uš. Emeršič. Radolič in Kme-
rec: v tirugem creTu na sn nastopm
še Zagorsek. Skok. Topolovec,
Dobaj. Strelec, Selič, Kelenc in
Plevnik.
Strelci; 0:1 (14) Buza, 0:2 (17)
Voljč. 0:3 (64) Huza. 0:4 (70) Peter
Amer.šek. 0:5 (81) Ljiljak. 0:6 (86)
Ljiljak. 0:7 )(87) Savovič; srečanje
je vodila .sodniška trojka Celan.
Zalokar in Jevševar (Pragersko).
V prvem polčasu sosecfomačini
dotiro upirali in si priigrali čisto
priložnost, ki pa je Kmetec ni us-
pel izkoristiti. Olimpija ie vtem
delu kljub terenski pobudi do-
segla le dva. vendar lepa zadetka.
V	nadalievanju so igralci ljub-
ljanskega prvoligaša zaigrali
tTrireje.zIasn po 60. minuti, in taTco
dosegli pričakovanovisokozmago.
Ob uoTirih potezah zlasti igralčev
OUmpije. pa tudi domačim se je
nekajlcrat posrečilo, je največ
ploskaj^a požel domači' vraiar
Golob za re"s izvrstne obrambe.
Za Olimpijo je bilo nedeljsko
gostovanje v Ptuju dober trening
pred nadaljevanjem tekmovanja
v prvi zvezni nogometni ligi. za
domače nogometaše pa izkušnja
več. Pravgotovo pa imajo takšna
srečanja ob solidarnostnem tudi
propagandni učinek, saj lahko
gledalci neposredno spremljajo
nogomet, ki ga običajno lahko
gledajo le prek TV ekranov, se-
veda gre le za naš prvolinaški no-
gomet. Ne bi bilo napak, če bi
podobnih srečanj organizirali še
več.
1. kotar
Vratar Zagoršek posreduje pred Buzo (levo) in Petrom Ameri^kom, desno
Skok (foto: B. Rode)
STRELSKA DRUŽINA JOŽE LACKO PTUJ
Zmagovalec 32. športnega prven-
sivaJLAje ekipa Ljubljanske armad-
ne oblasti. S tem je ponovila uspeh, ki
ja je dosegla pred dvema letoma na
fem tekmovanju v Mariboru.
»Zlati« strelci so kar trikrat zapored
osvojili prvo mesto na vsearmadnih
prvenstvih, najprej v Mariboru, potem
i Splitu in letos v Somboru. Največ
aslug pa imajo prav ptujski strelci S.
D.Jože Lacko.
S. D. Jože Lacko je bila formirana
kol sekcija leta 1971, med drugimi so v
10sekcijo bile včlanjene aktivne vojne
starešine. Kasneje je prerasla iz sekcije
v družino. V okviru družine je bilo
formiranih 13 sekcij, kar je lep uspeh
množičnosti in popularizacije strel-
siva. Pa tudi čas je doprinesel svoje,
nekatere sekcije so se izključile in
nadaljevale s svojim delom kot sa-
mostojne družine. Delo pa teče še v
naslednjih sekcijah: v gimnaziji »Du-
šan Kveder«. dijaškemu domu. OS
Tone Žnidarič in v Hajdini. Kmetij-
skem kombinatu. Pleskarju, v EL-
KOMU TOZD Olga Meglic. Panonija
in trg. podjetje IZBIRA pa sta včla-
njeni v družino Mercator. Potem so še
sekcije v krajih Prvenci-Strelci. Mar-
kovci itd.
Strelska družina šteje okrog 836 čla-
nov. od tega jih je danes aktivnih še ena
tretjina. Tam .se iz leta v leto število
aktivnih strelcev zmanjšuje, pri tem bo
potrebno nekaj storiti, saj se s takšnim
problemom ukvarjajo tudi druge
družine. Potrebno bo pač poskrbeti za
nov naraščaj.
Iz ptujske garnizije so zrasli mnogi
dobri strelci, kot so Janez Mrkun.
zmagovalec v streljanju s polavtomat-
sko puško v Somboru. Andrej Kral-
jič. ki je bil trinajsti. Slavko Ivanovič.
drugi z vojaško pištolo tudi letos v
Somboru in Alojz Trstenjak tretji
na prvenstvu Slovenije in peti na drža-
vnem prvenstvu v streljanju z MK piš-
tolo. Tukaj .so še Bo.ško Novakovič z
doseženim rekordom JLA iz leta 1973
\ Nikšiču. Aleksander Klajndinst je
leta 1976 postavil nov republiški re-
kord v streljanju s standardno zračno
puško.
Člani te družine pa so pred dvema
letoma v Skopju dosegli največji uspeh
in to drugo mesto v J ugoslaviji. Velimir
Pražič. Dragan Milič in Boško Novak
so pred leti osvojili prvenstvo repub-
like z M K pištolo standard in k temu
dodali še dva državna rekorda. Mla-
dinska ekipa je postala republiški
prvak za leto 1978 v streljanju z zračno
standardno pištolo. Seveda so še tukaj
drugi mladi perspektivni strelci Bar-
bara Zorčič. Mira Neško. Majda Tu-
šek. Julija Kodrič. Zvonka Mišja in
med njimi njijuspešnejši Kormen Ko-
nici in Jelka Učakar. trikratna prva-
kmja Slovenije. Pa. da ne pozabimo še
uspešna mladinca Viktorja Maleka in
Branka Zupaniča. ki sta se uspešno
uveljavila v mednarodnem programu.
Na koncu sije nekaj besed zaslužil
tudi major Slavko Ivanovič. trener in
duhovni vodja, ki ima pri družini Jože
Lacko največ zaslug za njeno delo.
Začel je s streljanjem v mladinskih
\ rstah na vojni akademiji in nadaljeval
kot starešina. Priključil seje eni izmed
prvih strelskih družin vobčini Ptuj toje_
S. D. Železničar. Postal pred.sednik
iniciativnega odbora za ustanovitev
SD Jože Lacko v letu 1971 in ji ostal
zvest član do današnjih dni. in sedaj na
mestu tehničnega sekretarja v občinski
strelski zvezi. Prav on pa se lahko
pohvali z mnogimi uspehi vstreljanju s
pištolo, kar mu je najljubša disciplina,
saj je v Somboru dosegel odlično drugo
mesto. Prejel je plaketo JLA zadelo na
športnem področju v armadi, ki mu jo
je izročil general-polkovnik Franc
Tavčar-Rok. V največje veselje pa mu
je. da se njegovi ljubljenci navdihnjeni
z njegovim znanjem lepo odrežejo na
tekmovanjih. Rad pomaga vsakemu
strelcu pri prvih težavah, ki nastanejo
pri delu. zato je tudi priljubljen med
mladimi v družini. Lahko rečemo, da
jc človek, ki je posvetil svoje življenje
največ športu in to prav strelstvu. Ne-
kateri želijo, da prav pod njegovim
vodstvom končajo svojo kariero v
strelstvu.
V teh kratkih obrisih .sem želel
predstaviti S. D.Jože Lacko njeno delo
in njene uspešne strelce. Saj je tudi ta
družina doprinesla velik delež k raz-
vijanju tega športa v občini Ptuj in tudi
\ sami republiki.
B.Z.
^ ŠAH
Pokal
NNNP 79
Vidonji
Vdeliskega šahovskega turnirja
ja pokal akcije NNNP se je v
Cirkovcah udeležilo 16 šahistov.
Turnir sta organizirala osnovna
organizacija ZSMS in TVD Par-
'•Mn Cirkovce. Tekmovalo je 7
mladincev in 9 pionirjev. Največ
f^iagje dosegel Vidonja iz Sikol.
ije tako osvojil-pokal NNNP.
TO je bil Kmetec. tretji pa
trajne. Med pionirji je bil naj-
poljsi Belca, ki sta ga organiza-
'""■ja nagradila s šahom. zk
Vidonji je pokal izročil Branko Frangež, (levo) predsednik osnovne
organizacije ZSMS Cirkovce
FOTO: zk
Rezultati 3. kola in trenutne uvrstitve
^ tretjem kolu tekmovanja v rekreacijskih
ogometnih ligah na območju občin Ormož,
"J in Slovenska Bistrica so bili doseženi
"»Slednji izidi: Apače—Stonjci 3:2, Gorišni-
A 0:0, Hajdina—Zgornja Polskava
^ • Pragersko—Videm 6:0, Gerečja vas
^liT'	(ni poročila), Moškanjci—Pod-
2:1, Markovci—Zavrč 7:1, Dornava—
Jcar 1:0 (prekinitev), Bukovci—Grajena 2:4,
fecliSče-Sobetinci 2:1, Gerečja vas B—Le-
(ni poročila), Tržeč-Hajdoše 3:3,
"goznica —Mladinec 5:3, Draženci—Varni-
dri? ' Ptuj—Slovenja vas 0:4, Kungota—Ki-
0:3, Oplotnica—Spodnja Polskava
g /.^sankarica—Lovrenc 2:3, Makole—Boč
y bilo sodnikov),
■■^nutne uvrstitve:
>maA
2 7agersko	3 3 0	12:1	6
3'	3 3 0 0	8:5	6
4	J;o.nšnica	3 2 10	7:0	5
5'	2 110	7:3	3
6A	3 111	6:4	3
i gerečja vas A	2 1 O 1	5:6	2
« ^prnja Polskava	3 0 12	4:9	1
9 ^forba	2 0 0 2	1:6	O
10. v*	3 0 0 3	5:12	0
'^em	2 0 0 2	0:9	O
VZHOD
I pdišče	3	3 0 0 9:2 6
3,	2	2 0 0 8:3 4
4,	3	2 0 1 16:12 4
5	»ovci	3	2 O 1 12:8 4
6. gbetinci	3	111 5:3 3
I	2	10 1 5:4 2
8. Joškanjci	3	10 2 8:112
^Jena	3	1 0 2 8:12 2
9.	Bukovci	3 0 12	3:8 1
10.	Podvinci	3 0 0 3	4:15 O
Skupina CENTER
L Slovenja vas	3 2 1 O	11:3 5
2.	Rogoznica	3 2 1 O	12:6 5
3.	Tržeč	3 2 10	10:7 5
4 Ptuj	3 2 0 1	8:4 4
5.	Hajdoše	3 0 3 0	7:7 3
6.	Gerečja vas B	2 O 2 O	3:3 2
7.	Mladinec	3 0 1 2	6:9 1
8.	Leskovec	3 0 11	2:5 1
9.	Varnica	.3 012	6:12 1
10. Draženci	3 0 12	4:13 1
Skupina ZAHOD
L Oplotnica	3 2 1 O	13:2 5
2.	Lovrenc	3 2 1 O	11:2 5
3.	Kidričevo	3 2 10	10:5 5
4.	Osankarica	3 2 O 1	11:4 4
5.	Sp. Polskava	3 111	7:9 3
6.	Makole	2 0 0 2	3:11 O
7 Boč B	2 O O 2	1:9 O
8. Kungota	3 0 0 3	0:14 O
TEKMOVANJE IL SELEKCIJ
V drugem kolu so izidi naslednji: Slovenska
Bistrica—Hajdina 1:0. Pragersko—Boč 1:3 in
Rogoznica—Drava 2:1 (prost je bil Aluminij).
1.	Poljčane	2 1 1	O 5:3 3
2.	Slov. Bistrica	2 1 1	O 3:2 3
3.	Drava	2 1 O	1 7:3 2
4.	Hajdina	2 1 O	1 3:1 2
5.	Rogoznica	1 1 O	O 2:1 2
6.	Aluminij	1 O O	1 0:3 O
7.	Pragersko	2 O O	2 2:9 O
ZAKAJ	OBJAVLJAMO TEKOČIH
REZULTATOV IN LESTVIC?
Slišali in prejeli sme pritožbe, da v Tedniku
ne objavljamo tekočih rezultatov in lestvic v
rekreacijskem nogometu. Razlogov je več.
Najprej ta. da ekipe ne pošiljajo (pravočasno)
poročil tekmovalni komisiji oziroma na sedež
Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Redak-
cija za četrtkovo številko Tednika je zaključe-
na v torek dopoldan ob 10. uri, seja tekmoval-
ne komisije pa je v torek popoldan. Uradnih
rezultatov (potrjenih) tako ni mogoče dobiti,
prav tako pa ne vseh neuradnih, saj tudi do
seje tekmovalne komisije še ni vseh podatkov.
To je lepo razvidno iz danes objavljenih
rezultatov srečanj, ki .so bila 22. in 23. septem-
bra. Torej tudi nedisciplina športnih kolekti-
vov je vmes. čeprav so vsi prejeli propozicije
tekmovanja.
Ce je torej zanimanje za objavo rezultatov
in lestvic, potem bo potrebno poročila pošilja-
ti pravočasno, vendar (za možnost objave v
Tedniku) prej koje zapisano. Najbolje bi bilo,
da bi vsi zapisniki prispeli v torek do 9. ure. V
primeru, da to ni mogoče, predlagamo na-
slednje: rezultat vašega srečanja sporočite
našemu za'^du. lahko osebno ali pa na
telefonski številki 771 226 in 771 261.
Seveda m potrebno čakati na torek, rezultat
sporočite že v ponedeljek, saj bomo izide
lahko objavili tudi v ponedeljkovi oddaji
Radia Ptuj Šport in glasba, ki se prične ob
16.30, podatke pa sprejemamo do 12. ure.
Seveda pa zapisnike s srečanj morate poslati
tekmovalni komisiji.
1. kotar
V Ptuju gostuje Rudar iz Labina
Srečanji petega kola tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi
med Podravko in PP Dravo ter Slavonijo DI in Olimpijo sta bili zaradi
republiške akcije NNNP 79 prestavljeni in odigrani včer^. Ostali izidi
pa so naslednji: Velenje — Alples 13:16, Rudar — DI Trokut 26:13,
Koka — Zamet 15:12 m Djakovo — ina 15:13. V vodstvu so sedaj
Podravka. Olimpija in Alples z osmimi točkami, PP Drava pa je s tremi
na devetem mestu. V .šestem kolu. ki bo na sporedu v soboto 6. okto-
bra. bo v Ptuju gostoval bivši prvoligaš Rudar iz Labina. Srečanje se
bo pričelo ob 19. uri.	i. k.
Danilo Hojnik na tretjem mestu
Na letošnjem jugoslovanskem aeroralijuje sodelovalo 33 mptor-
nih pilotov, ki .so se potegovali za prehodni pokal maršala Tita, največ-
je priznanje za motornega pilota. Vreme tekmovalcem ni bilo naklo-
njeno. zato so uspešno izvedli le dve etapi in sicer Po poteh kosovskih
brigad in Nikšič — Mostar. V končni uvrstitvi je zmagal Mijo Ban iz
Osijcka. drugi je Oto Verbančič iz Maribora, na tretjem mestu pa je
Danilo Hojpik iz aerokluba Ptuj. Tekmovanja seje udeležil tudi Drago
KreplL ki se je uvrstil na zelo dobro deveto mesto.	|
POKAL IN PRVENSTVO
Moštva v enotni slovenski nogometni ligi so v nedeljo odigrala
er\a srečanja v tekmovanju za pokal Nogometne zveze Sloveriije.
>rava je srečanje z Muro prestavila zaradi prijateljskega srečanja z
Olimpijo in solidarnostne akcije. Prvenstvo se bo nadaljevalo v nede-
ljo. V Ptuju se bosta pomeriri selekciji Smartnega in Drave, ki sta
trenutno slabše uvrščeni od pričakovanj, zato oboji potrebujejo točke.,
V	PONEDEUEK PLAVALNI
TEČAJ ZA ODRASLE
v ponedeljek 8. oktobra se bo v pokritem bazenu Ptujskih toplic
pričel plavalni tečaj za odrasle. To je ena med rednimi akcijami članov
plavalnega kluba Toplice v smeri, da bi plavalnih veščin naučili
čimveč občanov. Starejši neplavalci se bodo zbrali ob 17. uri. j
Koroška-Aluminij 3:0
V	prvenstveni tekmi območne nogometne lige-vzhod so nogometaši
Aluminija doživeli svoj tretji zaporedni poraz. V tekmi z domačimi so
pokazali malo in tako doživeli zaslužen poraz. Za nogometaše Aluminija
je bilo usodnih pet minut v prvem polčasu. Takrat so namreč dobili vse tri
zadetke po treh grobih napakah v obrambi. Verjetno bi bil potek tekme
drugačen, če bi Bek zadel prazno mrežo in če bi izkoristili še nekaj zrelih
priložnosti.
Igra je bila izredno fer in je zadovoljila več kot 600 gledalcev, ki so na
koncu nagradili tekmeca z aplavzom. Nogometaši Aluminija so nastopili
v naslednji postavi: Klajnšek, Kokot (Primožič) Pignar, Vinkler, Pani-
kavar, Marjan Vidniš, Janko Vindiš, Kozoderc, Dončec, Bek in Fruk.
Danilo Klajnšek
Mednarodni tekmi
Nogometaši Apač so se dvakrat pomerili z ekipo SC Strass iz Avstrije.
V tej ekipi nastopajo tudi trije Jugoslovani in sicer Dime Hodeč in Dušan
Hvaleč, nekdanji član ptujske Drave. V prvi tekmi v Kidričevem so bili
veliko boljši nogometaši SC Strassa, ki so zmagali kar s 4:1. V tem sre-
čanju gre pohvaliti predvsem naše tri igralce pri gostih. Povratno srečanju
v Strassu pa so odigrali v četrtek 27. septembra. Za nogometaše Apač je
ta tekma predstavljala poseben dogodek, saj so odigrali srečanje pod
reflektorji. Domačini so z dvema zadetkoma Godca povedli, igralci iz
Apač pa so rezultat uspeli izenačiti. Tako je bilo do nekaj minut pred
koncem tekme, ko je nekaj izvršnih podaj Hvaleča rodilo uspeh in doma-
čini so dosegli še tri zadetke in zmagali s 5:2. Po tekmi je bil prijetni dru-
žabni večer.	Oajijio Klajnšek
ŠPORTNI DAN
V KIDRIČEVEM
Na osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem so izvedli prvi športni dan v
novem šolskem letu. Zajemal je tekmovanja v izredno lepo pripravljenih
progah za kros, smo bili priča zanimivim tekom, med tekmovanjem ni
bilo nobenih zastojev, k temu so veliko pripomogli učitelji telesne vzgoje
in ostali tovariši.
REZULTATI: 3-4 razred pionirji: Vojko Svenšek 3:48,7; Roman Inti-
har 3:51,3; Zvonko Rozman 3:54,0; 5—6 razred pionirji:Tomo Arenjak
3:42,3; Jože Klajnšek 3: 44,2; Zoran Strel 3:45,5. 7—8 razred pionirji:
Danilo Ivančič 3:18,1 ; Miran Perič 3:18,2; Branko KroSl 3:20,5.
3—4 razred pionirke: Darja Kores 4: 08,6; Zlatka Vajsbaher 4:10,9;
Fleur Tkalčič 4:22,2; 5—6 razred pionirke: Irena Krajnc 3:48,3; Simona
Intihar 3:54,4; Albina Zobič 3:55,9; 7—8 rjured pionirke: Vesna Teodo-
rovič 3:35,7; Majda Bauman 3:44,2; Martina Korpar 3:57,0;
Sest prvouvrščenih je prejelo diplome. Le malo je bilo takšnih, ki se
niso udeležili krosa, tako da je bil tudi s te strani dosežen cilj. In na kon-
cu je bila odigrana velika tekma med učenci in učitelji. Da ne bi bilo pre-
piranja so tovariši dovolili neodločen rezultat (3:3). Danilo Klajnšek
LABOD
TOZD Delta Ptuj,
Na podlagi 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih
in varstvu pravic delavcev TOZD Delta Ptuj in
sklepa komisije za kadre
objavljamo
dela in naloge
NOČNEGA ČUVAJA - za določen čas
Pogoji za sprejem: osemletka, 1—3 mesece delovnih
izkušenj, potrdilo o nekaznovanju
Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Vloge z do-
kazili oddajte v tajništvu TOZD Delta Ptuj.
16 - za razvedrilo
4. oktober 1979 -
TEDNIK
TEDNIK - oktober 1979
OGLASI IN OBJAVE - 17
ZDRU2BIA taktična vaja gasilskih enot občine PTUJ
PTUJSKI GRAD
IN PREŠERNOVA ULICA
V sredo 26. septembra nekaj
po 16. uri je zavijajoč zvok sirene
naznanil, da je začel goreti ptuj-
ski grad. Ker je v ostresju gradu v
glavnem les, se je požar hitro
razširil na sosednje objekte vse
do Prešernove ulice. Na klic
sirene so na požarišče takoj
prihitele gasilske enote iz Ptuja
m večine gasilskih društev v
občini.
Vajo je pripravila 7 članska
delovna skupina, ki jo je imeno-
val štab občmske gasdske zveze v
Ptuju, spremhala pa sta jo Alojz
Korošec, načelnik štaba civilne
zaščite pri SO Ptuj in Edvard
Kozel vo^a požarnega inšpekto-
rata pri SO Ormož inTtui.
Edvard Kozel je o nadaljnem
poteku vaje povedal: »Takoj po
alarmu so na Kraj požara prihiteli
pripadniki 22 gasilskih enot, vseh
je bilo preko 200, »oboroženi« pa
so bili s 25 vozili in več brizgalna-
mi. Požar je bil razdeljen v tri
sektorje. Prvi sektor je bil sam
grad, drugi sektor so.sednje
zgradbe in tretji del Prešernove
Ulice. V prvern sektorju je takoj
začela gasiti ptujska gasilska
enota, ki je prihitela na požarišče
s cisternami polnimi vode. Drugi
in tretji sektor pa so reševali
tasilci IZ društev s terena. Ker je
il delni namen vaje tudi v tem,
da bi pretežni del vode črpali iz
naravnih virov, so vsi ostali pač
gasili tako, kot so mogli. Tako so
gasilci v rekordnem času vzpo-
stavili cevovod do reke Drave in
na drugi strani do vodnjaka ob
zaporih. Od tam so gasilci dobi-
vali, preko črpalk seveda, vso
požarno vodo. V tem primeru je
gorel v glavnem les m voda je
bila pač najučinkovitejša.«
Po končani vaji ie bil .svečan
mimohod vseh udeležencev pred
magistratom, kjer je poveljnik
obmske gasilske zveze mg. Mur-
ko Ciril podal raport o poteku
vaje predsedniku SO Ptuj dr.
Cvetu Dopliharju. Vsi udeleženci
vaje pa so se za tem sestali v
prostorih doma gasilcev v Ptuju,
kjer so podali končno analizo in
oceno celotne vaje, ki so jo
pripravili v okviru akcije Nič nas
ne sme presenetiti.
Strokovnjaki so vajo kritično
in realno ocenili, v glavnem pa so
bili mnenja, da je dobro uspela.
Predvsem zato, ker so v njej
sodelovale skoraj vse gasilsTce
enote v okviru občinske gasilske
zveze Ptuj in da so bile kljub
raznolikosti v akciji enotne. Tako
industrijske, kot vaške desetine
so tokrat dokazale, da .so ob
vsakem času pripravljene stopiti
v boj z rdečim petelinom. Kar pa
se tiče samih možnosti glede
»Patronu« gasilcev — Florja-
nu na ptujskem gradu se je
pošteno kadilo.
Foto: L. Cajnko
dobave požarne vode v večjih
požarih, na so bili strokovnjaki
mnenja, da obstoječa hidrantna
mreža zaradi neprimernega priti-
ska in količine vode ne ustreza
današnjim potrebam. Tudi vsi
obstoječi vodnjaki so v glavnem
zapuščeni, dostop do reke Drave
pa je otežen zaradi obrambnega
zidu. Vsekakor bo potrebno
urediti nekaj dostopov za črpanje
v prihodnje.	— OM
Črpanje vode iz reke Drave je potekalo uspešno, (foto: M. Oz-
mec)
kspolenSak
Potres jih ni presenetil
v sobotni akciji NNNP je v
K S Polenšak sodelovalo okoli 30
odstotkov vseh krajanov, ki so
bili doma ali natanko 291 udele-
žencev. Prebivalce z območja te
KS je ob 8.30 uri presenetil
potres jakosti VII. stopnje po
Mercalhju. Pri tem so bili poru-
šeni in poškodovani številni ob-
jekti in stanovanjske hiše v
samem Polenšaku, pa v Brati-
slavcih. Hlaooncih, Polencih in
Zamencih. Takoj po prvem po-
tresnem sunku so na dogovorje-
no mesto prihiteli predstavniki
KS in štabov civilne ter narodne
zaščite. Zbirali pa so se tudi
občani, ki so bili pripravljeni
pomagati prizadetim ob potresu.
Po krajšem posvetu je vodstvo
štaba odločilo, daje treba najprej
evakuirati učence iz osnovne
šole. vzporedno s tem pa vse
ogrožene va.ščane, živino m dru-
ge. Pri tem so nastopile vse
potrebne enote po določenem
rasporedu. Prav tako so takoj
stopili v akcijo gasilci in začefi
gasiti požare. Pripadniki gasilsko
tehnično — reševalne ekipe so
začeli z odstranjevanjem ruševin
in reševanjem poškodovanih, ki
so jim enote prve pomoči nudile
takojšnjo pomoč. Vsekakor pa je
bilo sodelovanje vseh udeležen-
cev dobro vsklajeno. akcijo pa so
zaključili nekaj pred poldnevom.
Po tem. ko se je ponovno sestal
štab akcije so podali analizo in
oceno vaje.
- OM
uspel sklepni del akcue nnnp
Miting ob kresu
Med kulturne, športne in druge manifestativnfe
prireditve v sklepnem delu akcije Nič nas ne sme
presenetiti, so se združeno vključili tudi kr^ani
ptujskih KS Bratje Reš, Dušan Kveder in Olga
Meglič. V skupni organizaciji, v kateri so se se
posebej izkazali mladi, so pripravili v nedeljo
zvečer na Panorami v Ptuju kresovanje s kulturnim
pr(^ramom.
Ob prasketanju ognja, so mladi in _stary^
udeleženci vaje iz vseh treh KS z zanimanjem
Prisluhnili OQeni akcije, ki jo je podal znani ptujski
orec Karel Zmavc. kije bil med akcijo tudi v vtogi
predsednika koordinacijskega štaba za pripravo m
izvedbo akcije v omenjenih Krajevnih skupnostih.
Mladi so se v nedeljo dopoldne pomerili v več
športnih tekmovanjih. Ob kresu je posameznikom
in ekipam podelila pismena priznanja predsednica
osnovne organizacije ZSMS v KS Bratje Reš,
Dana Lukman.
Večer ob kresuje minil v prijetnem razpoloženju
s sklepom, da bodo podobna alccijska in manifesta-
tivna srečanja organizirali tudi v nrihodnje.
(TEKST IN FOTO: JOS)
Večer ob kresu na Panorami. Mladim in starejšim udeležencem govori Karel 2mavc.
Zastrupitev s hrano v AGISU
in TOZD Gorenje - Elektronika
v noči med eno m četrto uro, 26. septembra
1979 Je zbolelo okrog 129 oseb zaposlenih v DO
AGIS Ptuj in DO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj
z milejšo obliko zastrupitve z živili.
Zboleli so delavci, ki so zaužili malico, pripra-
vljeno v obratu družbene prehrane AGIS v popol-
danski izmeni. Za malico so bili goveji zrezki v
omaki, instant pire krompir in zelena solata.
Delavci so ob malici zaužili tudi razne brezalko-
holne pijače.
Zravniško pomoč so iskali 26. septembra 1979
popoldne v Zdravstvenem domu Ptuj, kjer sta bili
organizirani dve zdravniški ekipi in sta obolelim
nudili zdravniško pomoč.
V obratu družbene prehrane AGIS" so bili
odrejeni vsi predpisani epidemiološki ukrepi, da se
vir ostrani.
Povzročitelj zastrupitve z živili bo znan. ko bodo
pn ZZV Maribor opravljene vse analize zivil. blata
odvzetega kuharicam in obolelim in brisov na
čistočo ter kliconoštvo, sumimo da je bil prisosten
v surovinah za pripravo živil.
No že prej sem omenila, daje bila milejša oblika
zastrupitve, milejša mislim v tem, da pacietni niso
bili zdravstveno huje prizadeti, tako da praktično
ni bilo izpada od dela. razen za čas, ko so iskali
zdravniško pomoč.
Ker pa je zdravstveni dom, le to dobro organizi-
ral, kar jim gre vsa zahvala, izpad iz dela ni bil
velik.
Vsem, ki so oboleli svetujem, da poostrijo
osebno higieno, predvsem naj posvetijo vso pozor-
nost umivanju roK in higieni stranišč.
Vodja sanitarnega inšpektorata
in sanitarni inšpektor
Vera LUNDER
ksspuhlja
Eksplozija
plinske
bombe
V KS Spuhlja so se na akcijo
NNNP dobro pripravili, dan
pred osrednjo akcijo, v soboto
28. septembra zvečer so vpoklica-
li vse člane štabov civilne in
narodne zaščite. Na skupni seji
so se dogovorili o poteku celotne
akcije, ki so jo pričeli v soboto
popoldne okoli IV. ure. Sicer so v
prostorih gasilskega doma čez
dan dežurali člani štaba in bili
pripravljeni da" ob vsakem tre-
nutKu aktivirajo pripadnike svo-
jih enot. In pričelo seje. Ob 17.
uri je prišlo do eksplozije plinske
bombe v stanovanjski nisi sredi
vasi. V trenutku se je vnela,
požar pa je ogrozil tudi sosednje
niše. Prvi so bili na kraju požara
seveda gasilci, ki so požar omdili
in zaščitili njegovo širjenje. Od-
bor za ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito je organiziral
posebne enote, ki so varovale
cesto in promet na njej. V akcijo
pa so takoj stopile tudi ostale
specilizirane ekipe in začele z
reševanjem ljudi in premoženja.
V vaji je sodelovalo okoli 195
udeležencev od tega 35 mladin-
cev in okoli 50 ženslc. Po končani
vaji so se člani štaba ponovno
sestali in podali kritično oceno
ter analizo poteka vaje, ki je
vsekakor zadovoljivo uspela.
-OM
Nekaj posnetkov
iz akcije NNNP
Na Ziherlovi ploščadi v Ptuju so v petek zvečer hišni sveti demonstrirjij
gasitev požara z gasilnim prahom	Foto: M. Oznu^
V akcijo nujne zdravniške pomoči težje »poškodovanim<( se je v ccjod
vključil tudi delovni kolektiv bolnišnice v Ptuju_____Foto: L. C
Takoj po končani celodnevni oddaji Radia Ptuj je izšla tudi posebni
številka Tednika NNNP, ročno razmnožena na 23 straneh. Delavci
Radio-Tednika pri zlaganju zadnjih izvodov posebne številke
Foto: M. OziB«
RODILE SO:
Ida Zirovnik, Budina 48 —
Marijo; Silva Vogrinec, Levajnci
14 — deklico;, Rozalija Rojko,
Ciril-Metodov drevored 1 —
dečka; Ivanka Pacher, Gerečja vas
72 — dečka; Marija Lebar,
Gorišnica 89 — Suzano; Majda
Golob. Kicar 141 — dečka: Mar-
jeta Sandor, Miklavž 32 — dekli-
co; Rozika Koker, Gaj 21 — Nata-
lijo; Marija Gašparič, Pušenci 39
—	Tadeja; Silva Bukovič, Kočice
27 — dečka; Justina Arnuš, Pod-
vinci 43 — dečka; Kristina Meglič,
Zabovci 4 — dečka; Milica Arnuš,
Slovenski trg 6 — deklico; Ana
Brezovac, Ulica bratov Pihler 22
—	Brigito; Ivanka Fric, Dragonja
vas 35 — deklico; Vanja Arnuš,
Podvinci 43 — Aleksandro; Irena
Golob, Dornava 13/a — Miro;
Anica Matjašič, Trnovski vrh 29
—	dečka; Breda Sauperl -Zamuda,
Radenci 29/a — Selmo; Jožefa
Ivančič, Placarovci 16 — Andreja;
Jožica GojkoviČ, Žgečeva 8 —
deklico; Albina Belšak, Ziherlova
ploščad 13 — deklico; Irena Vido-
vič, Cernivec 11, Radovljica -
Leona; Dragica Arbeiter, Meje Ti
— deklico; Dragica Prelog, Cir-
kulane 29 — Aleša; MUica Maru-
šič, Kraigherjeva 19 — deika:
Majda Petek, Savci 54 — deklico;
Breda Kavčič, Branoslavci 21,
Ljutomer — deklico; Marija Ga-
lun, Stogovci 12 — Dejana; Met-
ka Kožar, Presika 16 — Anjo;.
UMRLI SO:	. ,,
Rozalija Vidovič, Sodinci u,
roi. 18^, umrla 23. sept. 19™
Ivan Vinkler, Belšakova 59, r")'
1925, umrl 24. septembra
Jožefa Hentak, Dom upokojen«*
Muretinci, roj. 1895, umrla
septembra 1979; Franc Preložnit
Tomšičeva 28, roj. 1914, umrl j®
septembra 1979; Anton Slana, l'"
novci 36, roj. 1897, umrl 25. ^P"
tembra 1979; Marija Podplat«*'
Bresnica 14, roj. 1897, umrla ^
septembra 1979; Franc Lo"^,«'
Zagrebška 80, roj. 1927, umrl^
septembra 1979;.
tednik
izdaja zavod za časopisno in
sko dejavnost RADlO-lb^i
62250 Ruj, Vošnjakova 5.
predal 99. Ureja uredniški ko^
ki ga sestavljajo vsi novin^li
da, direktor in glavni urednik
HAEL GOBEC, odgovorni ur^
FRANC FIDERŠEK. UredniS Jgj)
uprava Radio-Tednik telefon ^ ^
771-261 in 771-226.
naročnina znaša 200 dmarj^pK
tujino 300dinarjev. Žiro -risl^
Ruj 52400-603—31
ČGP Mariborski tisk. Na f^
zakona o obdavčevanju P^^t^D"
in storitev v
prometu spao^ -pe
NIK med proizvode, za katere ^
plačuje temeljni davek od P""
Droizvodov.	^^