Leto XIV.	V Celju, dne 15. novembra 1904. 1.	Štev. 89.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvn. in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. - Za inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat ; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni ; ista naj se pošilja : Upravništvu „Domovine" v Celju.
Graško vseučilišče in slovenski akademiki.
Univèrze stopajo zadnji čas v ospredje javnega zanimanja. Iz Inomosta so priletele vesti, da so orde nemške druhali napadle Italijane, ki so mirno in brez izzivanja slavili otvoritev svoje fakultete in se komaj z orožjem obranili krutih sirovežev, ki so potem svojo onemoglo jezo in svoj nizkotni srd razpustili na nedolžna poslopja in je razdejali, kakor so to storile v davnih časih trume Tatarjev in Hunov.
V Gradcu je preprečila samo skrajna lojalnost in zmernost Slovanov enake izgrede napram Slovanom in posebno Slovencem. Pobalinske druhali nesramnih in oholih buršakov so morale svoj divji srd pogoltniti in že pripravljeno kamenje vreči zopet na tla. Da se jim pa da zadoščenje, da se udari Slovence kljub temu z vso močjo, a v očeh ostalega sveta na mnogo lepši način, je priskočil svojati na pomoč sam rektorat in aka-demični senat.
Znana je epizoda, da je ljubljanski občinski svet zavrnil rektoratovo nemško pobotnico za svojo podporo graški mensi academici (dijaški mizi). Vsakdo ve, da je občinski svet ravnal popolnoma pravilno, ker ima oni. ki daje podpore in skazuje dobrote, pač pravico zahtevati, da se mu zahvali v njegovem jeziku; to zahteva že takt in olika. Graški rektorat tega ne ve. Odklonil je slovensko pobotnico in izjavil, da rajši odkloni tudi podporo kot da bi dajal slovenske pobotnice. Posledice tega dejanja so se kmalu pokazale. Že v preteklem šolskem letu je kratil rektor Skraup podpore, oziroma obednice slovenskim dijakom, kjer in kakor je le mogel.
O priliki inavguracije novega rektorja Lu-schina, dne 4. novembra, pa je Skraup javno izrekel, da se bodo vsled znane epizode dajale slovenskim dijakom obednice le v jako pičli meri, in takorekoč poživljal nemške dijake, naj v kolikor mogoče velikem številu zahtevajo obednic, da jih za Slovence tem manj ostane.
Res je, da uživajo univerze prostost in avtonomijo, res je tudi, da je ta prostost in avtonomija neobhodno potrebna, ako naj_ univerze zadoščajo svoji nalogi in svojemu smotru, a taki slučaji živo kažejo, da se ta prostost na nizkoten način zlorablja in skruni. Prostost, katero so podarili vladarji vseučiliščem, se je tikala v prvi vrsti znanosti in vede. Da pa nemške univerze dandanašnje velike prostosti, katero uživajo, več vredne niso, to kaže živo ravno naš slučaj. Žalostno in značilno je, da more rektor, ki je vendarle državni uradnik, tako govoriti in postopati. No, Skraup je odstopil in sledil mu je Luschin. Takoj v začetku svoje vlade kaže mož Slovencem zobe in pozdravlja nemške burše, ki tolovajski prežijo v avli na Slovence in jim kakor mali šolarčki podstavljajo noge, z „Heil!" Mi pravimo, da je tako obnašanje sramota in škandal za nemško akademično mladino in za rektorja, za rektorja, ki je notabene rodom iz slovenske Ribnice na Dolenjskem, ki svojega slovenskega imena in pokoljenja ne more zakriti. Tako postajajo univerze, ki bi naj služile edinole znanosti in vedi, tabori in gnezda, v katerih se goji in ščiti nizkotno sovraštvo do narodov, kateri morajo cesarju
dajati vse to, kar mu daje nemški narod, sprejemajo pa od vlade niti desetka tega, kar se poklanja Nemcem. To je zopet eden glavnih dokazov za trditev, da so Körberjeve izjave o ravnopravnosti narodov le fraze. Sicer je pa vlada tu zabredla v veliko nedoslednost. Svojega vseučilišča nam noče dati, a na drugih se naši mladini od nemških akademikov, časopisja in od profesorjev (plačanih uradnikov) meče stokrat in stokrat v obraz da so tujci in gostje.
Za nas Slovence pa nastane sedaj sveta dolžnost, da sami skrbimo za svojo akademično mladino v Gradcu. Kakor je ljubljanski občinski svet dajal podpore rektoratu, tako jih bode dajal tem rajši lastnemu slovenskemu zavodu in druge občine in zasebniki za njim. Mi gledamo na naše voditelje in pričakujemo, da se potrebno ukrene, da graški rektor ne more več predbacivati z oholimi besedami našim akademikom tistih drobtin, katere so uživali.
Podpirajmo cvet slovenske mladine; v tujini, med sovražnim narodom se mora boriti za svoj obstanek, a vkljub- tema hrani in goji v mladem srcu prekrasne domovinske idejale, vzvišeno ljubezen do svojega naroda. Ako jih prepustimo samim sebi, ter jih zgrabi kruti glad, kako očitanje se nam mora vzbuditi, ako vidimo zanosne obraze, plameneče oči, razžarjene v boju za svojo narodnost, ako vidimo svoj cvet, ki mu lakota izjeda moči.
Tako delajmo, a pri tem ne pozabimo na lastno vseučilišče. Zastavimo vse sile v dosego tega slavnega cilja. Slovencem slovensko vseučilišče v Ljubljani!
Za regulacijo Voglajne.
Predlog poslanca dr. Dečka in t o v a -varišev v deželnem zboru.
Visoka zbornica! O našem predlogu je deželni zbor v seji 23. oktobra 1903 sklenil, da se deželni odbor pooblasti, v naslednjem zasedanju staviti predloge glede regulacije Voglajne. Ta sklep kaže jasno in določno, da je deželni zbor naročil odboru, naj se z vso resnostjo posveti vprašanju glede regulacije Voglajne in v letošnjem zasedanju predloži obširno poročilo z načrti in predlogi, da se more o tem izreči končni sklep.
Poročilo štaj. deželnega odbora za 1. 1903 pa je prineslo veliko presenečenje, češ da ne ve ničesar predlagati in poroča kratkomalo: Omenjeni sklep deželnega zbora, ki se nanaša na regulacijo Savine, velja tudi za regulacijo Voglajne, in so tozadevne preiskave že v teku. — Res so se nekaj časa vršile nekake poizvedbe, ali so že tudi blaženo zaspale, ne da bi prišle do kakšnih uspehov. Ali tudi te poizvedbe so se nanašale samo na regulacijo Savine od Mozirja do Celja in odtod do Zid. mosta. Za regulacijo Voglajne pa se ni storilo ničesar. Ker so se pa že pred leti ravno v tej zadevi vršile obširne poizvedbe in se izgotovili načrti ter proračun, bi novih, dragih in zamudnih obravnav,. načrtov ter proračunov ne bilo treba.
Zgodil se je ravnotako velik kot škodljiv pogrešek, da se je zmešalo regulacijo Savine z regulacijo Voglajne, kakor bi obe tvorili skupno celoto, in bi se morali obenem izpeljati. To nesrečno združenje obeh vprašanj je povzročilo, da
je iz obeh regulacij nastala velika stvar, in teh znatnih stroškov so se gospodje ustrašili. To združenje pa je popolnoma odveč, Voglajna se lahko regulira, ne da bi bilo treba prej Savino regulirati, ker se ta izliva v Savino pod Celjem, in če bi se to izvršilo takoj, ne bi bilo več treba nikakih poizvedb, temveč bi se izpolnili samo tozadevni načrti. Ti so se izgotovili vsled sklepa dež. odbora od 11. septembra 1896, ko se je stavbenemu svetniku, g. Butta naročilo, naj poizve potrebno ter predloži načrte in proračun. G. Butta je v kratkem času izvršil to naročilo in predložil svoj elaborat 20. januvarja pristojni oblasti.
Iz tega povzamem naslednje: Voglajna izvira na severu gorovja Marija Dob j e (657 m), teče do Št. Jurja bolj severno, odtod do Celja proti zahodu in križa v svojem teku dvakrat južno železnico, prvič pri Teharjih, drugič pri Zavodnu. Dolga je do mostu pri Teharjih 25185 km. Od Štor do Teharjev teče ponekod po strugi, regulirani od juž. železnice. Pod Teharji prestopi Voglajna od južne strani, ker se tu nahaja must, na desno stran železnice ter teče v velikem polkrogu tik ob Bežigradu do drugega železniškega mostu pri Zavodni. kjer stopi zopet na desno stran, potem ko je prejela vase potoka Lužnico in Hudinjo, tako da vsa ta vodna množina teče skozi ta most. Ta most pa ob času povodnji ne more pustiti vse vode naprej, ter mora tedaj izstopiti, vsled česar je poplavljena meter visoko vsa okolica ob kemični tovarni, c. kr. cinkarna, Gaberje, državna cesta Dunaj-Trst in vzhodno ceste k mestu spadajoča zemljišča.
Da se tej vedni poplavi pride v okom, je g. Butta v svojem načrtu predlagal, naj se prestavi struga Voglajne med Teharjem in Celjem tako, da se južno železnice v Teharjih, od mosta pri 341'2 km. napravi prekop do mosta v Zavodnem pri 342'5 km. tik proge, ki bo prestavil tek Voglajne na desno stran železnice. Voglajna bi torej ne tekla več skozi oba preozka železniška mostova in bi imela jako gladek ter hiter tek do izliva v Savino. S tem prekopom pa bi bil njen tek tudi mnogo krajši ter bi iznašal samo 1470 m; zdaj pa je dolg 2880 m. Potemtakem bi bila nova struga krajša skoraj za polovico. Izkopani materijal pa bi ravno zadostoval, da se ž njim zasuje stara nepotrebna struga. Spodnji most pri 3425 km, skozi katerega bi tekli Hudinja in Lužnica, pa bi za odtok teh dveh potokov popolnoma zadostoval.
Omenim še, da je stavbeni svetnik g. Butta, izdelal še drug načrt, po katerem bi se le izenačilo in poglobilo dno struge pri želez, mostu 342'5 km. To pa bi ne zadostovalo, in bi se vršile poplave prejkoslej. Ker se pa temu ustavlja tudi južna železnica, je ta načrt postal neizvedljiv. — Žal, da se tudi za prvi, izvrstni načrt ni zgodilo ničesar. Posledice tega zanemarjanja pa ne izostanejo, ker leto za letom so na vrsti strašne povodnji, razen tega pa so Voglajna, Lužnica in Hudinja vedno bolj deroče in delajo vedno več škode. Ob vsaki povodnji se udira breg Vedno hujše in nevarnejše, in ako se to ne zapreči, postanejo dimenzije naravnost usodepolnè. Največje udrtje se nahaja tik pred želez, mostom 342'5 km; najprej je bilo majhno ter bi se z malimi stroški lahko zagradilo. Ker pa se ni nič zgodilo, se je udirala zemlja vedno hitrejše proti
juž. železnici, ter je zdaj nevarnost že za progo, ker je le še par metrov od nje oddaljen breg. Juž. železnica pa gradi z vso naglico na tem mestu potrebne škarpe. Ali mi dvomimo, da bi se te škarpe mogle ustavljati, temveč smo trdno prepričani, da bo prva povodenj škarpo spodkopala in porušila, a ne le to, temveč razdrla tudi progo.
Da se Voglajna regulira, to je, da se napravi prekop, je nujno potrebno, ako se hoče odstraniti ogromno škodo, ki jo prebivalstvo trpi. Stroški zato so proračunani na 266.00(1 kron; ta vsota še ni velika, ako jo primerjamo z regulacijami J drugih vod, ki pa še od daleč niso tako nujne.
Zato stavimo predlog:
Deželni odbor se pooblasti, da v svrho regulacije Voglajne stopi s c. kr. vlado v dogovor in dela na to, da se Voglajna čimpreje regulira.
Gradec, dne 7. novembra 1904. Podpisali vsi slov. deželni poslanci.
Celjske in staj. novice.
Občni zbor celjske čitalnice. V soboto, dne 12. novembra je imela celjska čitalnica svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov. Iz odborovega poročila smo povzeli, da je imela čitalnica preteklo leto 153 članov. Iz poročila tajnika smo izvedeli, da bode čitalnica oskrbela za dne 21. decembra t. 1. koncert slovite Nadine Slavjanske, za katerega so se dovršile že vse priprave. Blagajnik je opozarjal na velike stroške društva in pozival člane k dolžnosti glede rednega plačevanja prispevkov. Obžalovati je, da sta dosedanja marljiva odbornika g. J. Mirnik, kot tajnik in g. prof. Kožuh kot blagajnik iz poklicnih ozirov odklonila zopetno izvolitev v odbor. Čitalnica je imela preteklo leto na razpolago 43 časopisov. V področju čitalnice je posloval tudi odsek narodne godbe, ki se je preteklo leto v svojem stališču znatno okrepila. Istotako je de- j loval preteklo leto v čitalnici ,,ruski kružčk" in se je izrazila splošna želja, naj se pouk nadaljuje in sc «deleži istega." zlasti trgovski naraščaj. Predsednikom je bil zopet soglasno izvoljen gosp. j dr. Josip Sernec, odvetnik, v odbor pa gg dr. Ivan Dečko, dr. Josip Vrečko, dr. Juro Hrašovec, profesor J. Suhač, učitelj Hr. Voglar, ključavničar Ivan Rebek, dr. Vekoslav Kukovec in dr. Ivan Fermevc.
—	Celjsko pevsko društvo vabi na svojo nedeljsko gledališčno predstavo. Slavnemu občin-se bo demonstriral z vso galanco in eleganco ,,Njen korporal", ki je pristen Mažar in hraber vojščak. Samo to napako ima, da se zaljubi v lepo. a hudo Reziko. Nazadnje pa se vse prav lepo steče, in kramar Matevž Copat mora šteti svoji sestri Reziki bogato doto. Gospoda, na svidenje!
—	Na radost in veselje naše izpolnjuje „Celjsko pevsko društvo" vrlo svojo nalogo, ki si jo je zastavilo. Goji umetnost, pevsko, glasbeno, dramatsko, v prekrasnem pomenu besede, slajša nam čas in združuje pri svojem idealnem delu vse sloje narodne družbe. Svojim članom je ljubeče okrilje, kar je pokazalo ravno prve dni tega meseca pri odhodnici dveh svojih prijateljev. Bili so navzoči štirje odborniki, med njimi podpredsednik, dr. A. Schwab, ki se je tudi v toplih besedah poslovil, česar svoj čas nismo omenili. On je marljivi pevovodja obeh celjskih pevskih društev, ki se z vso vnemo trudi, da čim lepše ori slovenska pesem v Celju.
—	Napad na hotelirja. Pred graškimi porotniki je bil obsojen 29 letni Al. Potoschnig, doma iz Oberhaga okr. Arnfels, na deset let težke ječe, ker je v Gradcu napadel hotelirja, Leitnerja, hoteč ga umoriti in oropati.
—	Pevska vaja za koncert odvetniških uradnikov se vrši prihodnji četrtek točno ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani čitalnice. Vabljeni so vsi gg. pevci celjskega pevskega društva, pevci delavskega podp. društva in ostali gg. pevci, ki še niso morebiti člani enega ali drugega imenovanih društev. Prosimo, da pridejo vsi, drugače bi bil nastop nemogoč. SI. občinstvu hočemo podati estetično lepo, dovršeno petje.
Dr. Anton Schwab.
—	Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju opozarja slavno občinstvo na veliki koncert, katerega priredi dne
4. grudna 1.1. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. Pri koncertu sodeluje polnoštevilna celjska narodna godba in obe celjski pevski društvi. Uprizorila se bo med drugim tudi šaloigra „Rusko-japonska vojska". Natančen sporedfnaznanimo prihodnjič.
Družbinski večeri, „jour-fixi. „Celjski Sokol", ki je letošnje poletje razvijal s svojimi izleti in veselicami najživahnejše življenje, hoče tudi v dolgi zimi nuditi svojim članom in njihovim rodbinam zabave in razvedrilo. Prirejal bode družbinske večere, „jour-fixe" z raznoternim programom, godbo, petjem in predavanjem. Z veseljem pozdravljamo to idejo ter se nadjamo, da bodo postali ti večeri popularni v našem družabnem življenju in zanimali tudi vsikdar naše narodno občinstvo. Prvi večer se priredi prihodnjo j soboto v gostilniških prostorih „Narodnega doma" in so reditelji že marljivo na delu, da sestavijo zabaven in lep program. Na zdar!
—	Podporno društvo za uboge učence c. kr. slovenskih nižjegimnazijskih razredov v Celju ima svoj občni zbor dne 19. t, m. ob dveh popoldne v konferenčni sobi našega zavoda šolske ulice, , št. 21. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Orglarska šola v Celju priredi 22. t. m. na dan sv. Cecilije, pevski večer, pri kojem se bodo pele skladbe domačih umetnikov. Natančnejše prihodnjič.
Še ena beseda o obrtniškem kažipotu. Še enkrat opozarjamo imenom občeslovenskega obrtnega društva v Celju na obrtniški Kažipot, katerega to društvo izda z novim letom. Delo je večinoma že dokončano in godno za tisk. Opozorili so se obrtniki ponovno, da vpošljejo inserate. in imamo res že lepo število naročil naših obrtnikov širom dežele. Obžalovati je pa, da prav znani odločni slovenski obrtniki izven Celja ne smatrajo potrebnim na ta način se seznaniti s slovenskim občinstvom. Mi smatramo za svojo dolžnost, da dotičnike še enkrat opozorimo, naj vpošljejo inserate najkasneje do 1. decembra, da se jih bode moglo „še uvrstiti in da se ne bode izdajateljem očitalo^ da se na izvenceljske obrt- j nike niso ozirali. Prav čuditi se pa tudi moramo, ! da se še mnoge posojilnice in zadruge niso oglasile z inserati, dasiravno je takim zavodom lažje žrtvovati nekaj kronic za napredek slovenskega obrtništva nego posameznemu obrtniku. Taka, no — skoro bi rekli, umazanost, ni vzgledna, in pričakujemo odmeva od dotičnih strani. Pa tudi posamezne rodoljube, opozorimo, da je zdaj naj-umestnejša prilika, da podpirajo podjetje, ki je ne le za slovensko obrtništvo ampak tudi sploh za slovensko stvar velike važnosti, in upamo, da se ta ali drug domisli obrtnega društva s kakim prispevkom v pokritje znatnih stroškov, katere ima z izdajo Kažipota. Nadejamo se, da se bode uvaževala ta beseda.
Slovenski obrtnik išče mesta. Čevljar, izurjen v svoji stroki, pošten Slovenec, bi se rad naselil. Kjer potrebujete dobrega čevljarja, narodnjaka, vprašajte za naslov „Slovensko obrtno društvo" v Celju!
—	Razpis ustanove. Oddati je prostor umetniške ustanove iz leta 1859, letnih 200 K za dobo celega življenja. Pravico do te ustanove imajo ; invalidi, ki so bili v vojski leta 1859 ranjeni in postali vsled tega nesposobni za delo. Prošnje, opremljene z. zdravniškim in uboštvenim spriče- ! valom, vložiti je do 10. grudna t. 1. pri c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljstvu št. 87 v Celju.
—	Rožice cveto po celjski okolici, kakor, j da imamo pred seboj pomlad, in ne ledene zime. I Nanosili so nam vsepolno krasnih pomladnih cvetov. Iz kozarca žari prijazna trobentica, a z njo se druži jesenski podlesek, bledo-bolni cvet in oznanja, da vseeno gre zima v dežel. Vse v rožicah je naše uredništvo, in zdaj pričakujemo še kakšnega vrlega lovca, da nam prinese prav ; tolstega zajca, ki bo pravi unicum med hostnimi ! prebivalci. Tega bomo šele pohvalili!
Samomor. Ustrelil se je v petek ob 11. uri dopoldne v Terschek-ovem hotelu v Celju 21-letni F. Siimegy. Prišel je nalašč zato iz Budimpešte, da tukaj povabi smrt na svojo gostijo. V Celju je bil 14 dni, se zabaval v veselih dražbah in gostil prijatelje, ki jih je imel kmalu vse polno okrog sebe. V petek dopoldne je naročil hišni, naj mu prinese v sobo čašico konjaka. Ko se je
vrnila k njemu, ga je našla že mrtvega na tleh. Zapodil si je dve kroglji iz revolverja v levo sence. Pred smrtjo je sam napisal, da se ustreli iz dolgega časa, in ker je sit življenja.
Naglo uradovanje celjskega okrajnega glavarstva. Na Ponikvi se je vršila lani 3. dee. občinska volitev. Proti volitvi se je vložil rekurz, katerega pa celjsko okrajno glavarstvo še do danes ni rešilo. Res naglo uradovanje!
S celjske pošte. Dneva ni hvaliti pred večerom, celjki pošti pa se ne sme sploh nikdar reči prijazna beseda, vsaj tako dolgo ne, dokler ima v službi nemške zagrizence in ignorante, ki se nočejo naučiti jezika onega naroda, ki jim daje kruh. Evo. zakaj? V petek zvečer se je zgodilo, da uradnik, ki je sprejemal denarna pisma, ni znal. ali ni hotel odgovarjati slovenski, temveč grobo vreščal: „Reden sie deutsch!" Rekli bi, da je to nesramno, ali z nemško nesramnostjo imamo že vedno toliko opraviti, da je postala ta beseda že nekak poklon v naših anarhičnih razmerah. Kaj smo se že vse pritoževali radi celjske pošte! Zdi se nam kot dragi Avgijev hlev. in trebalo bi Herkula, da izkida gnoj iz njega. Priznavamo dobro voljo, a samo ta ni dovolj. Mi se ne damo prezirati in ne bomo utihnili, dokler so ne izpolni zakon in pravica!
Umrla je v Št. Petru v Savinski dolini Ana Lenko, mati deželnega poslanca v starosti 84 let,
Samomor v Mozirju. Nekega Maksa Žnidaršiča, ki ga jo zasledovalo sodišče s tiral-nico. so orožniki v Mozirju prijeli. V istem trenotku pa. ko je imel pokazati svoje listine, se je vstrelil v žandarmerijskem poslopju.
-	Sv. Jurij ob juž. žel. Tukajšni gostilničar Schlosser iz gornjega trga je kupil nagrobni kamen s spakedranim nemškim napisom za svojo umrlo ženo pri celjskem nemčurskem kamnoseku- Kullichu v Gaberju. Tako hvaležnega se skazuje, ker so mu Slovenci nanosili tako lepo premoženje skupaj, da sedaj podpira nemčurje in protestante. Schlosser, kaj bo. ako vam noben Slovenec ne prinese nobenega groša več? Tedaj boste jokali, stokali in se kislo držali. Čas bi bil, da bi vas že pamet srečala . . . Zapomnite si. da imamo tudi slovenske kramarje!
Konkurz na Dobrni. Eklatanten dokaz imamo zopet pred seboj, kako celjski nemčurji zlorabljajo in ruinirajo uboge obrtnike. Malen-schegg, najemnik Braunerjevega hotela na Dobrni, je včeraj napovedal konkurz. Kdor je vedel, za kako visoko ceno so mu celjski nemčurji dali hotel v najem, in če se upošteva, kako je visoka režija pri takem podjetju, ni pričakoval drugega. Nemčurska garda je Malenschegga speljala na vrtoglavo pot, in ni mu bilo druge pomoči kakor konkurz. Nemčurji so ga vrhutega še nahujskali zoper slovenske goste, tako da so jih metali iz gostilne ter nazadnje noben Dobrnčan več ni zahajal k njemu. To je sad nemčurske ošabnosti. Zadnji čas so se vrgli Nemci zlasti na Dobrno, da bi jo kolonizirali s svojim življem; pa jim je spodletelo. Le tako naprej!
Ogenj. V soboto, 5. t. m., so sušili v Vel. Obrežu pri posestniku J. Poloviču lan v peči in ga potem nosili v zraven hiše stoječo šupo. Na nepojasnjen način pa je tu nastal ogenj, ki je vpepelil del gospodarskega poslopja. Ogenj so čez uro pogasili, a vendar je napravil škode okrog 1600 kron.
Požari so v brežiškem okraju na dnevnem redu, in seveda po lepi navadi zakurijo otroci. V ponedeljek, 7. t. m., je posestnik A. Maruša iz Vel. Kamna poslal 7 letnega sina na pašo. Da bi fantka ne zeblo, mu je dala mati na lopatici žar-javice iz peči, da si zakuri. Dečko pa je šel mestu na pašo v skedenj, da si vzame slame. Pri tem pa se je žarjavica stresla in zažgala skedenj. Ogenj je objel tudi hišo ter jo upepelil. Škode je okrog 2900 kron. Rešiti niso mogli nič, ker niso imeli dosti vode. Nesrečna mati, Marija Maruša, pa se bo mogla še pred sodiščem zagovarjati.
—	Napadalci konjiškega „Narodnega doma" pred okrožno sodnijo v Celju. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem velezanimiva kazenska razprava zoper konjiške nemčurje, ki so pred mesecem dni napadli brez vsakega vzroka „Narodni dom" in stanovanje glavarja in vsled podkupljenja in podpihovanja znanih konjiških
■oseb vprav tolovajsko postopali zoper tujo lastnino, Več razgrajačev je obtoženih zaradi hudodelstva javnega nasilstva in tudi zaradi žalitev konjiških Slovencev. Konjiške Slovence zastopa kot obtožitelje g. dr. Ivan Dečko. Zadeva vzbuja seveda veliko pozornost in je vse radovedno, kako zadoščenje bodo konjiški Slovenci dobili. Obžalovati je najbolj, da se glavni krivci, ki so celo hudodelstvo naročili, ne zasledujejo.
Občinske volitve v Slovenski Bistrici. Kakor sme zvedeli po nemških časopisih, se je vršila v našem mestu vendar enkrat zopet občinska volitev. Vendar enkrat, pravim, ker se že noben meščan več ne spominja, kdaj je bila zadnja volitev, in so Slovenje-Bistričani sploh že mislili, da so sedanji odborniki prilimani na svojih častnih stolcih, ali pa da velja za Slov. Bistrico kak poseben občinski volilni red. ker v drugih občinah je v navadi, da se voli vsako tretje leto nov odbor. Tako namreč zahteva postava. Seveda, kaj nam mar postava, katero so gospodje tam | nekje v Gradcu skovali! Mi imamo Stigerja, ki je pač menda še nekaj več kakor ona gospoda. In Stiger razpiše volitve, kadar se njemu zdi umestno in ugodno, da ga ne vržejo nepričakovano razni hudomušneži in škodoželjneži. katerih seveda tudi pri nas ne manjka, raz županskega stola, in naj makari čaka na tako priliko tudi šest in še več let. In Bog ne daj, da bi se predrznilo c. kr. okrajno glavarstvo povprašati, kako in kaj, ali morda celo zaukazati, da se mora naš paša spet enkrat dati izvolit! Letos pa se je volitev torej vendar enkrat spet vršila. Stiger ni slabo kalku-lirai: (lesarsko odlikovanje, potem izvolitev deželnim poslancem, to sta dogodka, ki sta zagotavljala zmago njegovi stranki tudi v občinskem zastopu. Zato se je pa tudi takoj po končani deželnozborski volitvi razpisala občinska volitev; izložil se je neki v naglici skrpucan volilni imenik, nabilo se neko naznanilo na črno desko — vse to tako tajno, da večina meščanov še danes ne ve, da se je vršila volitev. Slovenska stranka se volitve ni udeležila in na to sploh mislila ni. Nekateri naših so pač prvotno že hoteli se približati nekemu mesarju Grilu, ki je beračil za slovenske glasove in venomer povdarjal, da je najhujši nasprotnik Stiger j eve stranke, da se mora nerednemu gospodarstvu v občinskem zastopu storiti konec, in pri tem našteval vse mogoče in nemogoče slabe lastnosti starega odbora. Ko pa smo opažali, kakšen preobrat se je izvršil v tem možu, ki je rojen Kranjec, in se je še nedavno celo prišteval med ude naše čitalnice, ob času deželnozborskih volitev, pri katerih je nastopal kot najstrastnejši agitator Stigerjeve nemčurske stranke, ko smo zagledali na dan Stigerjeve slavnosti tudi frankfurtarsko cunjo na njegovi hiši, je seveda tudi onih, ki so mu hoteli iti na limanice, minila volja, podpirati odpadnika, g ki ima še manj srca za blagor občine kakor Sti-gerjeva stranka, in kojemu se le sline cede po županskem stolu, na katerega bi bil rad zlezel s pomočjo Slovencev. Slovenci se torej za volitev sploh brigali nismo, in izvoljen je bil stari odbor z malimi spremembami. Iz tega se pa vidi, kako neumnost so poročali nemški časopisi, ki so brzojavno naznanjali urbi et orbi, da je sijajno zmagala „die deutschfreiheitliche Partei!" Pozabili so, da je za zmago potreba vsikdar najmanj dveh strank, ene, ki zmaga, in druge, ki je premagana. Naj bi vendar še poročali, kdo da je v tem slučaju premagan. Sicer je pa v novi odbor, dasi-ravno smo se volitev vzdržali, izvoljen tudi Slovenec, svečar gospod Karol Kukovič. Upamo, da bode ta gospod pri prvi seji novega odbora slovesno protestiral proti temu, da se take laži trobijo med svet in da se tudi on prišteva- med „deutschfreiheitliche". Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Zakaj je"nemška stranka kandidirala Slovenca, nam ni znano. Edini vzrok more biti ta, da v svojih vrstah nimajo dosti sposobnih mož. Saj so bili že primorani, voliti v odbor čevljarje, krojače, peke, barvarje, ki nimajo niti premoženja, niti zmožnosti za kaj drugega kot kvečjem za ponočne orgije v gostilnah. — Voščimo novemu odboru dober tek! Dela imajo gospodje dovolj. Zadnja leta krožijo že itak zelo sumljive vesti o občinskem gospodarstvu. Naj se torej trudijo, da bode takšno govorjenje potihnilo in se ljudstvo pomirilo. Üe se bode čez kakih pet ali
šest let Stigerju spet „umestno" zdelo, razpisati novo volitev, tedaj se pa vidimo na volišču.
Na Gornji Polskavi se je naselil nov zdravnik, g. dr. A. KI asine.
Porotno sodišče v Mariboru. V ponedeljek so sodili porotniki 21 letnega F. Sabana iz Kostrivnice, ki je bil že petkrat kaznovan radi tatvine; obtožen je zločina zoper nravnost, ki ga je zakrivil 5. avgusta t. 1. Svojo žrtev je mučil, ji grozil s smrtjo ter ji oropal 2 K 06 vin. Razen tega je goljufal za 130 kron nekega F. Pruha. Spoznan je bil krivim ter obsojen na osem let težke ječe.
—	Mariborska pošta postaja ultragermanska. Na pošiljatvah, ki pridejo s slovenskim naslovom v to puhlo nemčursko trdnjavo, prekrižajo naš Maribor in uradnik pritisne škrtaje z zobmi pru-saški Marburg na pismo. Ti „pijomtarji" postajajo od dne do dne predrznejši in treba jim bo čimpreje odbiti frankfurtarski greben.
—	Ustrelil se je 11. novembra žeblarski sin iz Strme gore Jurij Kokol. Meseca julija se je ; vrnil iz norišnice. Videti je bil še precej pameten ter je opravljal vsa navadna domača opravila. V petek zjutraj rekel je staršem, da gre k zdravniku dr. Tipliču k Sv. Lenartu, ker ga boli v prsih. Šel je pa v Maribor ter si je ondi kupil revolver. V mraku sta ga našla graščinska hlapca mrtvega blizu graščine Hrastovec. Oče nesrečneža j hotel je odnesti revolver, pa mu je branil graščinski oskrbnik, češ, naj ostane, da ga komisija najde, kakor je ležal. Oče ga potem pokrije z listjem ter dene nanj klobuk. V noči pa ga je nekdo ukradel. Oče ustreljenega je zvest pristaš in naročnik ptujskega „Štajerca". Sad strupenega kmečkega prijatelja se že kaže tudi v rojstnem kraju ptujskega Orniga.
—	Graška univerza. V sredo, dne 3. t. m. je izročila deputacijo slovanskih akademikov rektorjema obeh visokih šol sklepe vseslovanskega shoda. Rektor univerze Luschin je deputacijo prijazno prejel ter poudarjal svojo pravicoljubnost glede teženj slovanskega dijaštva. V imenu depu-tacije je phil. Janko Masten, predsednik akad. tehn. društva „Triglav", protestiral pred vsem proti postopanju nemških dijakov v avli po zborovanju slovanskih akademikov. Vrhu tega se je izrazil govornik deputacije, da Slovani pričakujejo, da se jim varuje na univerzi njih posest s posebnim ozirom na to, da so slovanski akademiki hodili zakonito pot. Rektor je glede desk za na-bitke zagotavljal, da hoče pred senatom braniti slovansko posest. V najkrajšem času bomo videli, koliko velja fides germanica nemškega rektorja. Končno je izjavil govornik, da ostanejo Slovani tako dolgo na poti zakonitosti, dokler jih nemška brutalnost sama ne potisne s te poti. Pri rektorju tehnične visoke šole je protestirala deputacija v imenu slovanskih akademikov sploh in v imenu slovenskih tehnikov še posebej proti temu, da je rektor Schüssler ob priliki občnega zborovanja tehnikov v svojem pozdravu popolnoma preziral Slovane. Rektor je dal slovanskim akademikom zadoščenje z izjavo, da se je to zgodilo pomotoma ter da obžaluje to pomoto.
—	Štajerski deželni zbor. K zaključenemu zasedanju še omenimo, da je v zadnji seji namestnik odgovarjal na interpelacije.. V zadevi znane šolske afere v Ptuju glede ravnatelja Löbla je odgovoril, da je Löbl prišel v nesporazumljenje z ptujskim šolskim svetom; zato je bil prestavljen. — V tajni seji je hil odobren predlog o najetju deželnega posojila 12 milijonov kron. — Poslanec dr. Dečko je interpeliral namestnika zaradi deželnih podpor. —: V večerni seji so hoteli Nemci razpravljati proračun, a slovenski poslanci so jim z obstrukcijo zmedli račun. Poslanec Žičkar je zahteval, naj se zgradi neka cesta v kozjanskem okraju. — Potem so šli poslanci narazen.
Društveno gibanje.
—	Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 20. novembra 1904 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju burko s petjem v 5 dejanjih „Njen korporal". — Spisal Karl Costa, vglasbil Karl Millöcker. Pri predstavi sodeluje polnoštevilna celjska narodna godba pod vodstvom kapelnika g. 1£. Koruna. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina: Sedeži v parterju: 1.—2. vrste K 2"40, od 3.-7. vrste K 1'60. od 8. vrste naprej K 1'20. Sedeži 1
na balkonu K 1'20, sjoišča v pritličju K 0'80. stojišča na balkonu K 0'60, dijaške in vojaške vstopnice K 0'40. Vstopnice ima v predprodaji trgovina D. Hribarja v Celju.
—	Šaleška čitalnica v Šoštanju ima v nedeljo, dne 20. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v hotelu „Avstrija" svoj redni občni zbor po običajnem vzporedu. K mnogoštevilni udeležbi vabi
odbor.
—	Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v soboto, dne 19. novembra 1904 ob 11. uri dopoldne v Št. Janžu pri Korenu. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Zadnjega zborovanja zapisnik. 3. Poročilo zastopnika učiteljstva v okr. šol. svetu. 4. Predavanja. 5. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. - Zavoljo kosila je pravočasno javiti g. Jakobu Štiglicu p. d. Koren v Št. Janžu. pošta Rečica. Gostje dobrodošli! K obilni vdeležbi vabi
odbor.
Akadeniično društvo „Ilirija" je izvolilo na svojem III. red občnem zboru dne 31. vinotoka t. 1. za zimski tečaj 1904/5 sledeči odbor: Predsednik: Dragotin Koderman, cand. iur. Podpredsednik: Anton Bernot, cand. phil. Tajnik: Fran Kadunec, stud. phil. Blagajnik: Viljem Kukec, stud. mech. Knjižničar: Ivan Lah, stud. phil. Preglednika: Fran Jenčič, cand. ing., Josip Lav-renčič, stud. iur.__
Druge slovenske novice.
—	C. in kr. vojno ministrstvo je kupilo doslej izdani sliki „Bled" in Belopeško-Klanško jezero" od akad. slikarja J o s i p a Germa za vsa svoja vzgojevališča in izobrazo-vališča. Upati je pač, da si bodo slike omislile tudi naše šole in narodrfk društva ter s tem preprečile že tolikrat omenjena očitanja, da najde dobra stvar doma priznanje šele, ko je bila že povsod priznana in odlikovana,
—	Demonstracije v Trstu so bile prošli teden zelo burne — več ranjenih in zaprtih. Udeležili so se jih razni sloji, iredentovci z židi in antisemiti. Prišlo je do hudega spopada med iredentovci in antisemiti, letelo je kamenje. Iredentovci so bili največ tepeni. A najznačilnejše pri teh demonstracijah je to, da niso namenjene proti Nemcem, ne proti nemškim šolam v Trstu, ne proti dogodkom v Inomostu, temveč proti laškim iredentovcem in Židom in nasprotno proti anti-semitom, a da so iredentovci in židje edini v žaljenju Slovencev. V sredo so demonstracije trajale do 1. ure ponoči. Udeleževalo se jih je okolu 4000 ljudi. Policija je imela polno dela, da prepreči večje spopade z 800 protidemonstranti.
—	Tovarna pogorela. V Primskovem pri Kratiju je do tal pogorela tovarna mizarskega mojstra F. Pintarja. Uničeni so tudi stroji. Škode je do 35.000 kron.
—	Iz beneške Slovenije pride le malokdaj kaka vesela vest, zato nas je zelo obradovalo, da ima družba sv. Mohorja med beneškimi Slovenci letos 238 udov, to je 63 več nego lani. Število ni sicer veliko, saj bi družba pri ugodnejših razmerah lahko dobila čez tisoč udov. No pa ta nenavadni napredek je tembolj apačilen, ker so zadnja leta udje rajši odpadali, nego se množili. — V videmsko semeniško gimnazijo je vstopilo letos četvero novih Slovencev; to je lepo število za beneško-slovenske razmere.
Politični pregled.
—	Pred 'otvoritvijo državnega zbora. Politične osebnosti, ki so zadnji čas bile pri cesarju, zatrjujejo, da se cesar najodločneje zavzema za to, da začne parlament zopet delovati ter zahteva, da parlament z ozirom na potrebe države in armade pomaga pri rešitvi državnih potrebščin. S tem je dal cesar tudi ministrstvu jasno navodilo.
—	Deželni zbori so zaključeni. V nekaterih zbornicah je prišlo do burnih prizorov, zlasti v moravskem in spodnjeavstrijskem. V zgornjeav-strijskem deželnem zboru je bil zakonski načrt o ustanovitvi splošne volilne kurije za deželni zbor po triurni, zelo burni debati odklonjen. — V istrskem zboru je obravnavala ital. večina v zadnjih sejah sama, ker slovanskih poslancev ni bilo v zbornico. Lahoni so med drugim določili, naj dežela plačuje letnih 10.000 kron v podporo zloglasnega društva „Lega Nazionale".
—	Mestne volitve v Zagrebu se vrše tekom prvih dni prihodnjega meseca. Opozicijonalne stranke se nadejajo, da se jim posreči vreči madžaronsko večino iz mestnega sveta.
—	Slovanstvo. Rusi in Poljaki. Na ruskem Poljskem ho odslej v vseh učiteljiščih obvezan pouk poljskega jezika.
Sestanek jugoslovanskih vladarjev. Iz
verodostojnega vira se zatrjuje, da se v kratkem času vrši v Sofiji sestanek srbskega kralja Petra, črnogorskega kneza Nikole in bolgarskega kneza Ferdinanda.
— Volitve v italijansko zbornico so se izvršile. Zelo je bilo opažati, kako so podlegli anarhisti, socialisti in republikanci v velikih mestih, kar kaže, da je zadnji generalni štrajk rodil v vseh slojih živahno reakcijo. — Značilno za italijansko moralo pa je, da je med izvoljenimi tudi bivši naučni minister Nasi, ki se zaradi poneverjenja mora skrivati v tujini. — Volitev so se udeležili tudi katoliki.
Rusko-japonska vojna.
Položaj v Port Arturju. Iz Čifua se poroča, da Japonci sedaj osredotočujejo svoje napade na Zlato goro in Liaotiešan. V ponedeljek teden je požar upepelil staro mesto. Oni del mesta, kjer so preje stanovali tujezemci, je razdejan. Japonska artiljerija obstreljuje železniško postajo z griča, ki je od nje oddaljen samo 1 kilometer.
Vojne ladje so po dnevi usidrane pod Zlato goro. Pred kratkim je dospel v Port Artur neki ruski častnik iz Tsingtava z zelo važnimi poročili. Vse glavne utrdbe so še v ruskih rokah in niso dosedaj še prav nič poškodovane.
V zadnjem času se mnogo govori o tem, da namerava general Steselj kapitulirati, ker je baje uvidel, da se ne more več uspešno braniti. Trdilo se je, da je Steselj prosil za premirje in se je iz tega sklepalo, da misli na kapitulacijo. To ni res, zakaj samo v slučaju, da vsi člani vojnega sveta uvidijo, da je vsaka nadaljna obramba nemogoča. sme poveljnik trdnjave kapitulirati.
,.Daily Express" poroča: Japonsko brodovje je zadnjih deset dni nenavadno zmanjšalo svojo paznost. V tem času se.- je posrečilo tolikim kitajskim ladjam dospeti v Port Artur, kakor preje ne tekom šest tednov. General Steselj je torej z živili in streljivom dobro preskrbljen. Njegovi težki topovi pa so baje v jako slabem stanju, vendar pa ima še mnogo municije za topove manjšega kalibra, Steselj je baje že opetovano v Petrogradu zahteval, da se mu naj pošljejo težki topovi. Največji problem v Port Arturju je sedaj, da posadka in prebivalstvo ostaneta zdrava in krepka. Legar bi bil za Port Artur takisto nevaren, kakor so Japonci. Bolnice so že itak prenapolnjene z ranjenci in bolniki.
Portarturško brodovje. Iz Tiencina se poroča: Vse ruske vojne ladje v Port Arturju so še nepoškodovane, vendar pa morajo neprestano menjati svoj prostor, da jih ne zadenejo japonske granate. Splošno se zbog tega sodi, da bodo skušale vdreti iz pristanišča in uiti.
Pariški listi dvomijo, da bi bil general Steselj prosil za premirje, kakor vedo povedati vesti iz Tokija. Naglašajo, da je to v danem položaju popolnoma nemogoče. Junaški branitelj Port Arturja, ki je tako dolgo trdnjavo hrabro držal, ne bo nastopil pota prošnje.
Za povečanje ruskega brodovja. Po poročilih iz Petrograda je car Nikolaj odredil, da se ima v zaklad za povečanje ruskega brodovja takoj vplačati iz državne blagajne 40 milijonov rubljev. V to svrho je v celem določenih 300 milijonov rubljev. Ruska vlada je pri francoskih ladjedelniceh veliko število )k lo p nie, križark in torpedovk naročila, ki bodo skupaj stale 240 milijonov rubljev.
Z mandžurskega bojišča, Iz Sin-mintina se brzojavlja, da se je vnel resen boj deset kilometrov južno od Mukdena. Japonci so ljuto napadli rusko levo krilo. K ruski armadi ste dospeli dve novi diviziji; ena ostane v Mukdenu, druga se že nahaja ob fronti. „Standard" je izvedel iz Kurokijevega taborišča, da Rusi neprestano obstreljujejo japonske pozicije na levem krilu, toda le z malim uspehom. Splošni položaj je nespremenjen.	4
Reuterjev biro javlja: V* noči od 9. na 10. t. m. so Rusi bombardirali japonski tabor pod gričem Mamolom. To je tekom enega tedna že tretje nočno bombardiranje, ki so je uprizorili Rusi. Japonci niso streljali in štedijo sploh s svojo municijo tako, kakor bi pričakovali, da pride do nove velike bitke. Rusi so razdejali vodovodni stolp pri reki Šaho, ki je Japoncem služil za opazovališče. V ruski armadi vlada zavest, da je zmaga brezdvomna,
General Aleksejev poroča: 9. t. m. so se naše predstraže odpravile na rekognosciranje v smeri proti Sandepu. Sovražne patrulje so se jih tako prestrašile, da so se v divjem begu umaknile v sosednje vasi, da so naši voji lahko prodrli do Sandepa, kjer se nahajajo znatne japonske vojne sile. Noč na 11. t. m. je bila mirna.
Iz Tokija se poroča: Dne 8. t. m. ste dve ruski kompaniji napadli japonske predstraže, a ste bili odbiti. „Daily Telegraph" pa javlja, da so Rusi 9. t. m. naskočili Lamatu in Lihušipan, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Obe vasi ste bili razdejani.
Reuterjev urad poroča iz Londona, da so vesti o kapitulaciji Port Arturja in o tozadevnih pogajanjih generala Steslja z generalom Nogijem navadni borzni manevri, ki nimajo niti najmanjše dejanske podlage.
Iz Mukdena poročajo: Ker so Rusi v sredo neprestano ljuto obstreljevali japonske pozicije, se je več japonskih sprednjih vojev umaknilo proti jugu. Splošno se sklepa, da Japonci sedaj niso sposobni za ofenzivo. Osvojitev Putilove gore na koncu bitke ob reki Saho je za Ruse velikega pomena, ker obvladuje vso ravan, po kateri morajo Japonci prodirati, ako stopijo v ofenzivo.
Rusi dobivajo v Mukden vsak dan novih vojev na pomoč.
Baltiško brodovje je dospelo v Dakar, kamor je priplulo tudi deset nemških transportnih parnikov s 30.000 tonami premoga na krovu. V Port Saidu se bodo smele ruske ladje preskrbeti s premogom in živili do prihodnje luke. Ruski ladji „Jupiter" in „Merkur" so v soboto preplule Dardanele in se pridružile baltiški eskadri.
Petrograd, 14. novembra. Rusija je kupila od neke prijateljske države več vojnih ladij za 70 milijonov rubljev. Te ladje se med potoma pridružijo baltiškemu brodovju. Éna oklop-nica, ki je dobila ime „Svjatoslav", in ena tor-pedovka ste se že pridružili baltiški eskadri v Sredozemskem morju.
Berolin, 14. novembra. „Lokalanzei-ger" javlja, da so Japonci v zadnjem času močno ojačili in dogradili svoje utrjene okope. Velika bitka se lahko prične vsak trenotek.
Berolin, 14. novembra. Čuje se, da se nahaja ob železniški progi Irkutsk - Mukden 86.000 ruskih ranjencev. Ti ranjenci pripadajo večinoma sibirskim polkom.
Petrograd, 14. novembra. Prišla je vest, da je padel glavni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, Kuroki. Ubila ga je baje granata.
Razne stvari.
Zgodnja zima. Iz Bosne prihajajo poročila, da je palo tam mnogo snega, zlasti je v nekaterih gorskih krajih promet popolnoma ustavljen, ker je snega tri metre na visoko. Tudi v Srbiji so bili te dni snežni viharji. Pričela je že prava zima, v nekaterih krajih kaže toplomre 12 stopinj mraza.
Koliko je veljala svetovna razstava, v St. Louisu, je izračunil nek newyorški list St. Louiški obrtniki in trgovci so prispevali za razstavo 20 milijonov kron, mesto samo tudi 20 milijonov in polovico parka; kongres je daroval 20 mil. in še posodil 18,000.000 K. Ta svota 78,000.000 kron se je izdala za ureditev razstavnega prostora, za razstavna poslopja in za reklamo. Vlada Zedi-njenih držav, je izdala vrhutega 6,600.000 K. za svojo lastno razstavo. Razstavi je bilo zastopanih 51 držav, Vsi razstavljeni predmeti so bili zavarovani za 400 milijonov K.
Portarturški časopis. V obleganem Port Arturju izhajajoči list „Novi Kraj" je prinesel nedavno med dnevnimi novostmi sledečo notico; „Od včeraj so prostori našega uredništva in tiskarna našega lista v obsegu sovražnikovega ognja.
Kakih 12 granat se je razpočilo v bližini naše tiskarne; kosi granat so se zadrli v steno ter zdrobili šipe." Časopis je tiskan na papirju ki je bil nekdaj bel, a sedaj ima nedoločljivo barvo. Ker je belega papirja zmanjkalo, tiskajo list na rdeč, zelen, moder in rumen papir. Toda za list se vojaki zunaj na nasipih uprav trgajo.
Zakaj pa J Neka stara gospodična je trdno sklenila, da se ne bo nikdar možila. Prijatelj jo vpraša, zakaj se tako trdovratno brani moža. „Zakaj bi se pa možila?" odgovori. ..Imam psa. ki vedno renči, papagaja, ki koinè, in mačka, ki se cele noči okrog potepa, torej mi je mož popolnoma nepotreben."
Loterijske številke.
Trst, dne 12. novembra 1904: 90, 44. 24, 74. 45. Line,.............. 49. 7. 17. 12. 70.
Št. ad 1698.	(496) 1
Razpis natečaja.
Pod štev. 1698 dne 26. vinotoka 1904 razglašen razpis po ene učiteljske, oz. učiteljiščne službe na 5 razredni deški, oziroma dekliški šoli v Trbovljah-Vode se s pristavkom prekliče, da se boste te dve službi pozneje enkrat razpisali.
CELJE, dne 11. listopada 1904.
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se ^ZZ sprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri
Rafael Salmiču
urarju v Celju, ,Narodni dom'.
I Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini manufakturnega in mešanega blaga s prav dobrimi spričevali, želi takoj službe. Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
Proda se
prostovoljno na spodnjem Štajerskem se nahajajoča, dobro-idoča, čez 70 let stara usnjarija z zalogo blaga vred ; k isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena : krog odjemalcev je velik ; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizu šole. z usnjarijo je tudi združena prodaja drobnega špecerijskega
-blaga.--
Naslov pove upravništvo Domovine.	(487) 5—3
peči, štedilnike
kakor vse zraven spadajoče dele in priprave, raznovrstno kuhinjsko opravo dobite po najnižjih cenah pri
„jYicrHurjtt"
trgoVitta z žekznino p. JVtajdič, Celje.
Slatnoreznice
in drugi poljedelski stroji v bogati izberi. Kotli za kuhanje žganja. Najboljše umetno gnojilo
TotttažcVa žlindra in (ajnit.
jtaVodila zastonj.
JfaVodtla zastonj.
k
t