132. Številka. „Sdiioit" Izh tla •■krat ma 4aa. raz on aadalt te pr senikov. ob 4. nri svečer. sretala a aamfla : ca celo leto.......• SA kroa 'a pol leta .••••••••11 „ i. četrt leta ........ C „ za se mereč........ 1 kroni ♦•ročnlno ja plačevati naprej. Na na-i 'Le "rer prlloiane naročnine ae aorava •a oiirk Po tooakarnah ▼ Trato ae prodajajo po* lun^tDe številke po S atotink (3 mič.t; srna Tr^ta pa po 8 atotink (4 avč.) Telefon Itv. 970. Trst, v soboto 14. junija 1902 Glasilo političnega drultva „Edinoat" za Primorsko. V edlaestl J« Tečaj XXVII Offlaal aa lačaaajo po vrstah v petita. Za »eč-kntio aaročilo a primernim popoUom Poalaaa, osmrtnice in javne zahvalu domači oglasi Itd. ae računajo po pogodbe Val dopisi naj ae pofiiljajo areialStva Sefraakovani dopisi se ne sprejemejo Bokoplal aa ae vračajo. Naročnino, reklamacije in oglasa sprejema apravalitve. Naročnino in oglaaa je plačevati loco Trst. Craiilltvt la tiskarna ae nabajaU v •lici Garintia ktv. 12. Cpravatltve, la •prejemanje laieratov v ulici Molit plccolo Stv. II. nadut*. I 4«jatelj is odgovorni urednik P v a a Os d n i k. Laatnik kooaatcij liata Natianila tlakama koaaordja liata „Edinost,, v Tra Italijanska zavijanja na Dnnajn in resnica t Primorja. IV. Razmere so larej neznosne za Italijane. Tako je zatrdil dr. Matej Bartoli. Yr v*em javnem življenju Italijani morajo trpeti težko krivico. Nikjer pa tako, kakor na polju sodstva. Hekriminacija dr.a Bartolija v parlamentu na Dunaju so bile tudi res posvečene skoro izključno upi a vi pravosodstva v Primorju. Dr. Matej Bartoli pa je tudi označil vir :n vzrok vsem nepristojnostim na tem polju. Ta vzrok daje v dejstvu, da v sodno dvorano sili politika. Silijo pa jo seveda Slovani. A tu se je dr. Bartoli oprl na italijanskega kriminalista Carrara in zaklical : »Čim politika vstopa skozi vrata, uhaja pravica skozi okno !« Sedaj pa je že čas, da pustimo ironijo in da govorimo resno. Vprašajmo Be: kje je dejstvo, kje je okolnost, ki bi pričala, da Slovani Primorja tirajo politiko v sodno dvorano?! Iz govora Bartolijevega moremo crpiti -dgovor. Temu smo že navajeni: Italijani vedno hinavski skrivajo za »potrebo jed-notnosti jezika«. Kajti — tako zavijajo oči — brez jednotnosti razpravnega jezika moramo trpeti justica: vera v zanesljivost ju-eti?e in torej zaupanje v sodne oblasti ! ! Če hočemo uvideti vso veliko mero za-vratnosti in hinavstva, ki se skriva za to hlinjeno skrbjo za zanesljivost pravosodstva, treba vedeti, da ta skrb gosp. dr.a Bartolija sega le tako daleč, dokler more služiti v pretvezo za italijanske nacijonalne aspiracije. Pridružimo se za trenotek dr.u Mateju Bar-loliju :n recimo : da, res je to, neizogibna potreba je, da je na sodiščih v Primorju en s-am razpravni jezik ! ! Čim pa smo izrekli to, e i stota ko neizogibno potrebno, da odgovorimo na vprašanje : kateri jezik bodi torej ta razpravni jezik, ali, kakor bi rekel dr. Bartoli : lingua del foro ! Odgovor na to vprašanje — ako hočemo ustreči najelementarneji zahtevi pravičnosti, logike in praktc-ne potrebe — more biti jedino tale: ako mora biti že tako, da veljaj en sam jezik kakor razpravni jezik, potem pa more biti to absolutno tisti PODLISTEK. 23 MELITA. Povest iz naše doke. Spifial Josip Kvsrfii Tomie; prevedel Radi. Prvi del. III. Čaj je bil takoj gotov. Mali samovar, katerega je prinesla Melita s seboj, je tu bar prav prišel; pri gozdarjevemu ognju in ognjišču bi morali lovci dolgo čakati, predno bi bil čij gotov. Z izvrstnimi sandwicbi je jako prijal gospom in gospodom pravi kitajski čaj, katerega je baron /^denko dobival iirektno iz Bombaya od prijatelja, ki se je nekdaj z njim vred u5il na orijentalski akademiji na Dunaju, a potem bil nameščen pri konzulatu v Bomba vu. A Melita je bila na glasa radi svoje spretnosti v kuhanju čaja. Ta posel ni umel nihče tako dobro vršiti, kakor ona, in zato so v tak« intimnem društvu samovar takoj oddali njej v roke. •Jelo se je z velikim apetitom. Gospodje in gospe, vspenjajoč se vkreber tri dobre ure v ostrem jesenskem zraku, so občutili nenavaden tek, kakor.šen se pojavlja navadno na takih partijah. Grofovski lovci, ki so se-laj servirali pri mizi, so marljivo polnili go- jezik, katerega govori veČina prebivalstv a!! Kaj meni gospod dr. Matej Bartoli ? Kaj meni ? Vprašajte ga le in postavite ga pred alternativo: ali jednakopravnost deželnih jezikov, ali: pa slovensko hrvatski jezik je jedini razpravni jezik v Primorju ?! Postavite ga le pred to alternativo, pa čemo videti, da-li se bo gospod dr. Matej Bartoli še navduševal za ta — po njegovih trditvah — postulat zanesljivosti pravosodstva ?! Cemo videti, da-li si bodo dr.u Mateju Bar-toliju še belili lasje v skrbi za zanesljivost pravosodstva in ugled sodnih oblasti ?! Dvo-mite-li ?! Niste-li že sedaj gotovi, kaj vam odgovori dr. Matej Bartoli ? ! Mi smo že sedaj na gotovem. Italiiani so navdušeni za jednotnost razpravnega jezika dotlej, dokler menijo, da bo ta jezik — italijanski!! Sicer pa: transeat — vrag naj vzame jednotnost razpravnega jezika in zanesljivost pravosodstva, z ugledom sodnih oblasti po vrhu ! Ako hočemo spoznati vse vzroke, radi katerih so dr. Bartoli in somišljeniki toliko pehajo in mučijo za »zanesljivost pravosodstva«, treba si ogledati nekoliko utemeljevanje, s katerim je dr. Bartoli zahteval, da na sodiščih v Primorju bodi italijanščina razpravni jezik, ali z drugimi besedami: da za Primorje naj ne veljajo državni osnovni zakoniM Vsega dolgega govorjenja Bartolijevega kratki zmisel je ta, da sodišča v Primorju naj bodo domena laških uradnikov. Popolnoma poitalijančena oblastva v Primorju pa so v zanesljivejo in trdnejo zasloni bo italijanski nacijonalni hegemoniji v deželi, nego vsa politična društva z Bartolijevimi gesli »osar tutto« in vse »lege nazionale« ! Po pri-poznanju italijanščine kakor jedinega razpravnega jezika na sodiščih v Primorju bi Italijani ubili dve veliki muhi na jeden mah ! Da govorimo naravnost in odkrito: najmanje 95°/0 i tal. urad. ae ali iz mržnje nočejo učiti našega jezika, ali pa — iz komoditete, recte: lenobe, ali pa tudi zbok popolne nesposobnosti za učenje jezikov. Isto velja tudi za kolege gospoda dr.a Bartolija, italijanske odvetnike!! Hinc illae lacrimae! Ob izvajanju od nas in po zakonu zahtevane enakopravnosti bi prišli ti varvanci dr. Bartolija v usodno pole-ženje. Ali bi ae morali dvigniti iz svoje spodi čaše 8 starim zagorskim vinom, ki je preostalo še iz prejšnjih dobrih časov, ko so bili vinogradi še obsajeni z domačo trio. Za gospe so imeli španjskega port-vina in vhi-sky-a, ki je Meliti in Eli nenavadno ugajal, dočim Bi je krasna Dunajčanka jedva ustni zmočila s to hudo pijačo. Neprestano je vzdihovala po pivu in obžalovala je, da ni prinesla s seboj nekoliko steklenic svojega domačega piva. Grof Janko je bil izvrstne volje in jef kakor navadno, vodil glavno besedo in zabaval goste s svojim neizčrpnim humorjem. Ob veakej ta kej priliki si je izbral cilj svojim šalam in dovtipom, a takrat je prišla vrsta na razposajeno Dunajčanko, katera se je sprva tudi sama smejala grofovim šalam ; no, pozneje, ko je postajala dala vedno ostrejša in debelejša, se je začela jeziti in prepirati in malo da se ni začela jokati. Grof je, vidć to, odjenjal še o pravem času, in da bi razveselil gospo glavarico, jej je obetal, da jej takoj, čija se vrne domov, v znak kesa nj a radi grehov današnjega večera pošlje sod plzenskega ležaka (piva), katerega ima shranjenega v hramu. »Sprejmete-li mojo ponudbo ?« je vprašal grof, nudć jej roko v znamenje miru. »Zakaj ne ?« je odgovorila Dunajčanka. mržnje proti našemu jeziku, ali bi se morali heroično otresti svoje lenobe in učiti se našega jeziki. — ali pa biti zapostavljeni onim, ki ne mrzijo našega jezika in ki niso komodo i. O onih, ki se odlikujejo a popolno nesposobnostjo za pri učenje drugega deželnega jezika, niti ne govorimo. Ti bi morali bili že a priori eliminirani iz sodne službe. Če bi pa dr. Matej Bartoli in spoštovana družba njegovih somišljenikov dosegli, da za Primorje ne bi veljal princip enakopravnosti, položen v zakon, princip, da ni smeti nikogar siliti v učenje tujih jezikov in da ima vsakdo pravico iskati svoje pravo v svojem jeziku, ampak bi bil vsakdo prisiljen vršiti to le v italijanskem jeziku: potem bi bila ustvarjena možnost protekcijonizma Italijanom v prilog, možnost, da oblasti postanejo domena več ali manje sposobnih in nesposobnih ital. uradnikov!! Italijanskim uradnikom in v zvezi žnjimi tovarišem dr. Bartolija, italijan. odvetnikom, bi bil zagotovljen dober in — lahek kruhek. Da, da, tudi skrb za ljubi kruhek, — ki naj bo kolikor le možno lahek — je netivo, ki vnema dr.a Bartolija skrb za »zanesljivost pravosodstva« in »ugled oblasti« v Primorju. To muho je hotel ubiti dr. Bartoli, s čemer bi dobil gotovost, da bo ubita tudi druga muha : povspeševanje italijan i zacije potom državnih oblasti in utr-jenje italijanske hegemonije v pokraj ini! Da je temu re« tako, hočemo dokazati v prihodnjem članku in na podlagi govora istega dr.a M. Bartolija v parlamentu na Dunaju dne 22. maja 1902. Politični pregled. V Trstu, 14. junija 1902. Državni zbor. — Gospodska zbornica je včeraj v vseh čitanjih in brez razprave vsprejela zakona glede odprave mitnic in glede obrambe znaka rudečega križa ter je zapričela razpravo o zakonu glede olajšav za delavska stanovanja, ki je bil tudi neizpremenjeno vsprejet. Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Zbornica je vBprejela v vseh treh čitanjih inicijativne predloge glede spremembe zakona o odpisovanju zemljiškega davka. Na to se je zapričela razprava o zakonskem načrtu glede delavnega razmerja delavcev na gradnjah državnih železnic. Železniški minister dr. pl. W i 11 e k je povdarjal, da je ta zakonski načrt sad večletnih študij. Omenjal je zadoščenjem, da se temu načrtu ni od nobene strani resno prigovarjalo ter so se tudi uprave zasebnih železnic izjavile pripravljene vsprejeti ga. Glede določitve najdaljšega urnika, izjavil je minister, da istega ni mogoče skrčiti od 11 na 10 ur. Menil je, da je institucija delavskih knjižic ugodna za tiste, ki spreminjajo svoje bivališče. Zbornica je na to vsprejela načrt v vBeh treh čitanjih, izpustivši § 45 in s spremembo, da delo dečkov ne sme pričeti pred 6. uro zjutraj in da ee ne bo smelo povišati delavnega časa, ki je veljaven od 1. junija, če tudi bo manjši od onega, ki ga določa zakon. Slednjič je bil vsprejet tudi predlog posl. dr. Eisenkolba, ki zahteva od vlade predložitev zakonskega načrta glede hišnega in najemninskega davka. O položaju. G. Koerber se je zopet oddahnil. Da pa je bil par dni v škripcih, da je postalo položenje skrajno napeto, da se je spor videl akuten in nerešljiv, to naj pripiše le sam sebi, oziroma čeBtitljevi tradiciji vseh avstrijskih vlad in ob vseh prilikah : tradiciji, da se Slovanom nikoli ne daje ničesar dobrovoljno ali po zahtevi pravičnosti, ampak vsikdar le pod moraš in še le tedaj, ko ni druzega izhoda iz zadrege. Pred dnevi se je mladočeški klub udal nagovarjanju svojega načelnika, dra. Paeaka, da je sklenil pod gotovimi pogoji privoliti v določeni dnevni red, oziroma ne obstruiratl predloge o davku na vozne listke. Gosp, Koerber je privolil v te pogoje, le glede dveh zadnjih, ki so se tikali jezikovnega vprašanja in odpisovanja davkov je izjavil decidirano, da ne more. Pred par dnevi ni mogel in ni mogel tako dolgo, dokler je imel nade, da se Cehi umaknejo pod pritiskom; ko pa bo Čehi pokazali, da se ne umaknejo, je pa vendar mogel. Posledica -temu je, daso Čehi odstopili od svojega obstrukcijkega sklepa in situvacija je rešena. Za koliko časa — to je seveda zopet drugo vprašanje. Iz poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev je razvidno, da je jedni glavnih zahtev Čehov že ustreženo: sprememba zakona o odpisovanju zemljiškega davka v »Le bojim se, da mi eksekutor zapleni tudi to pivo.« Društvo je vdarilo v smeh, kateremu se je pridružil tudi zadeti grot Janko; no, ! videlo se mu je na licu, da mu ta smeh ne 1 gre od srca. Tudi on je spadal med ljudi, ; ki radi na druge sipajo ostre pušice svojega ' sarkazma, a jim ni prav, če je kdo drugi njih vzel na muho. Tedaj je znal biti jako '^razžaljen, cel<5 surov. . Grof je hotel parirati ta udarec, ali bil je očitno v slabem položaju. Oviral ga je | nepričakovani uapad gospe glavarice, katera se je slavodobitno smejala radi svojega : vspeha. Za srečo so se odprla ibti trenotek sobina vrata in vstopila je gozdarica z veliko skledo koruznih, kadeči h se žgancev, politih do vrha s kislo smetano, in napravila konec neugodnej situvaciji. »Trop tard! *)« se je nasmejala Ela, gledajoča, kako je gozdarica molče dela veliko skledo na mizo. »Po purah in fazanih, kdo naj jfe žgance ?« »Pokušajmo!« je rekla Melita, katero je originalna ljudska jed izredno vabila. »L* apetit vient en mangeant **), pravijo Francozi *) Prekasno ! Op. prel. **) Tek prihaja med jedjo. Op. prel. popolnoma prav'* S pogledom je dala znak slugi, ki je serviral okoli mize, in ta je položil pred Meli to krožnik z žlico. »Kaj boš res jela?« je vprašala Ela začudeno. »Zakaj ne? . . . Ta duh mi jako ugaja«, je odvrnila Melita, vzemši dva- trikrat iz sklede z veliko leseno žlico, katero je gozdarica zadrla v žgance. Smejč Be je začela jesti, začetkoma kakor iz šale, a potem je začela resno zajemati. »To je rea izvrstna stvar!« je rekla Melita. »Pa bom tudi jaz pokušala!« se je oglasila Ela in sledila Melitinemu izgledu. Koj ko je začela jesti, je začela s polnimi ustmi vsklikati : »Izvrstno, božanstveno !« Sedaj se ni mogla niti gospa glavarica, katerej se je inače gnusila koruzna hrana, upreti želji. In tudi ona je začela jesti jed, katero je poznala do sedaj le v toliko, ser je bila vsakdanja hrana njenih poslov. »Ah, to je kaj druzega!« je izustila razposajena Dunajčanka poluglasno, s čemer je hotela reči, da je velika razlika med to jedjo in ono, katero dobiva njena družina. (Tride še.) slučaju elementarnih nezgod je že vsprejeta v vseh treh čitanjih. (Diferenca mej Cehi in vlado je bila v glavnem ta, da bo prvi zahtevali, naj se tudi slana, zmrzline, suša in moča smatrajo kakor elementarne nesreče, radi katerih je odpisati zemljiški davek, doČim je fiuančni minister hotel priznati farno slano in zmrzline, suše in moče pa ne. Ministri bo bili precej trdi, ali slednjič so se vdali, ko so videli, da bo tadi Cehi trdi in izlasti še, da so tudi mnogi parlamentarci izrekli, da je ta zahteva Cehov opravičena.) Glede zahteve Cehov, naj se vlada izjavi o svojih namerah v jezikovnem vprašanju, je menda določeno, da ministerski predsednik u^treže tej zahtevi s tem, da v parlamentarni komisiji mladočeške^a kluba poda dotična po as jila. Ta 'zjava bo sicer — na tem ni dvomiti — bolj akademične važnosti nego praktičnega pomena, ali v moralnem pogledu pomenja vendar nek*j, da se je moral g. Koerber upogniti pred zahtevo Cehov. Ta vspeh Če hov naj bo v odgovor vsem onim, ki bo roke sklepali nad Cehi : češ, da nimajo le-ti usmiljenja z dijurnisti, da .hočejo obstruirati predlogo, ki naj prinese pomoč tem siroma-. kom ! Dijurnisti so menda rea največi siro- j maki, pravi beli sužnji — moderne države, 1 z mnogo dela in skoro nič jela. Kdo bi ne j imel usmiljenja žnjimi, kdo bi jim ne pri- i voščil pomoči ? ! Ali tega ni smeti zahtevati od politikov, da bi le iz tacega razloga od-jenjavali od svoje taktike v kritičnih trenot-kih in da bi zamujali priliko, ki se jim morda ne povrne tako hitro ! Sicer bi imela vlada lahak posei: ko bi hotela zlomiti odpor proti kaki odijozui predlogi, skrila bi se jednostavno za hrbet kakega siromaka, oziroma bi dotično predlogo spravila v kako zvezo z vprašanjem v prilog kakemu revnemu sloju prebivalstva ! ! Ako bi se poslanci hoteli pokoriti temu, potem sploh ne bi bilo več govora o kaki resni opoziciji. Zato smo hvaležni Cehom, da so preprečili tak prejudic. P. S. Komuni kč češkega kluba o pogajanjih 7. vlado pravi, da je vlada že podala parlamentarni komisiji izjavo, da v času med poletnim in jesenskim zasedanjem državnega zbora stori korake, ki dovedejo do uravnave jezikovnih raz -mer. ker smatra to kakor neizosriben predpogoj za ozdravljenje notranje političnih odnošajev. kakor tadi za rese nje velikih na los. ki čakajo v ado in parlament. Kako v »barbarični< Rusiji in kako v pr os vitij enih državah, kjer vladajo Nemci?! Ko je češki radikalni poslan« c Klof-č te dni v dunajskem parlamentu povedal nemškemu cesarju, kar mu je ^lo, so bili Vsenemci, ti odkriti oboževatelji nemškega cesarja — imamo pri nas tudi takih tajnih oboževateljev, in med temi morda niso ravno zadnji nekateri naši ministri — silno ogorčeui ua.i Klofačem in njegovimi somišljeniki ter so i»te celo poživljali, naj napadajo raje ruskega carja. Seveda so mislili o lem, da je slednji bolj vreden graje, nego nemški Viljelm, in da so na Ruskem neruske narodnosti bolj zatirane, nego na Nemškem Poljaki. Saj tako trdijo Nemci dan na dan po sv<>jih Časopisih ter se posebno zgražajo nad razmerami v Finiandiji. Sedaj si pa oglejmo nekoliko te jezikovne razmere na Finskem ! Novi zakon glede rabe finskega, švedskega i u ruskega jezika na sodnijah in drugih oblastvih na Finskem obsega med drugimi tudi sledeča določila : Uradniki, za katere je znanje ruskega jezika obligatno, bodo morali na zahtevo strank govoriti z istimi v ruskem jeziku in sestavljati ruske zapisnike. Drugi uradniki, ki niso prim<»rani poznati ruskega jezika, morajo na zahtevo stranke d*ti prevesti dotične akte na ruski jezik. Stroške za prevajanje pamora plačati stranka. Kaj je rečeno s tem ? Rečeno je, da na Finskem morajo uradniki uradovati v ruskem jeziku samo s tistimi strankami, ki zahtevajo to, a stroške za eventuvelae prevode na rusko morajo nositi dotične stranke. Ali ne pomenja to celo veliko prednost finskega jezika pred ruskim. In nota bene: ta določila veljajo v oni orjaški državi, ki je po svojem prebivalstvu skoraj izključno slovanska, v državi z ruskim državnim jezikom, v državi, kjer ni nikakih osnovnih kon^titucijonelnth zakonov , kjer vlada absolutizem, kjer torej vladar ni odgovoren nobenemu parlamentu in je izdajanje zakonov odvisno le od njegove lastne volje t V Rusiji se nahajajo torej državni uradniki, ki niso primorani znati ruščine, torej državnega jezika, marveč jim za uradovanje popolnoma zadostuje znanje jedino svojega materinega jezika ! Kaj bi rekli n. pr. na pruskem Poljskem možu, ki bi se predrznil prositi za državno službo in bi povedal, da razun svojeg« materinega jezika poljskega ne pozna nobenega druzega ? ! Ali z drugimi besedami : da ne ume nemški! Nemški fanatiki bi ga gotovo ali na mestu pobili, ali spravili v ječo kakor nevarnega upornika, ali bi ga pa takoj zaprli v norišnico, meneči, da Be mu je zmešalo v glavi. Ali nam niti ni treba iskati primerov v nemškem »Reichu«, ko imamo vendar še takih kričečih izgledov v naši lastni državi, katere, kar se tiče krivič-nosti v jezikovnem obziru, ne prekaša nobena druga država na svetu. Kaj bi rekli tu pri nas v naši državi, ako bi hotel Slovenec, ki ne zna nemški, tu v Trstu, ali pa tudi samo na Kranjskem, dobiti > državno službo ?! Gotovo bi vsled take predrznosti vsi naši birokrati od prvega do zadnjega pali v nezavest; v strahu, da se bliža konec sveta. Na Ruskem pa radi tega nihče ne pada v nezavest; tam je to čisto naravno in tem Sjorjem nadalje pogovorimo, izrekamo revežu najprej naše najiskreneje sožalje radi bolezni, ki jo ima v želodcu in na očeh. Kljubu tej dvovrstni bolezni — in bo-lanim se sicer mnogo prizanaša — pa ne moremo temu laškemu šjorju priznati pravice, da bi smel v svoji službi se strankami tako surovo in neolikano postopati, kakor je to storil te dni, ko je imel službeno opravilo z lastnikom zgorajomenjene slovenske tržaške tvrdke. V neki stvari je ta tvrdka postopala sicer popolnoma pravilno, a vendar ne tako, da bi bila povsem ustregla željam Zadrove — komoditete ! Ker je uradnik državne železnice radi tega jako osorno in surovo go-vor'1 z dotičnim trgovcem, ga je slednji opozoril na dejstvo, da je uradnik tam radi strank, ne pa stranke radi uradnika. Oholega šjorja pa, ki bi bil — kakor običajno njegovi sorojaki — vedno rad velik šjor, in mu ne gre v glavo, da je plačan za to, da vestno izvršuje svojo službo in ustreže strankam, je ta opazka še bolj razburila in je trgovcu zabrusil v obraz psovko »točo d' un m u š!c (osel). Trgovec mu je na to odgo voril, da so se ukrotili že drugačni gospodje in da že tudi on dobi primerno nagrado za svoje postopanje. Na to je postal Lahon sedaj cel6 zakonito določeno. Na Finskem še surovejši in je odgovoril razdraženo : »la zadostuje, da umejo ruski le oni uradniki,; vadi farse c.....«. Kaj ne? krasno! Takoob- katerim je to neobhodno potrebno za občevanje čuje se strankami uradnik državne z ruskimi strankami, uradnikom pa, ki imajo železnice in sin avite colture. Šjor Zadro naj opravila samo se svojim domačim finskim | hvali Boga, da je bila luknja, skozi katero ljudstvom, ni treba mučiti se z učenjem je- je govoril one psovkf, malo preozka. Sicer zika, ki jim v njihovem službovanju ni neob- pa bo moral rabijatem Lahončič za to Bvojo ; kratkem, hodno potreben, kar je popolnoma pošteno in laško colturo odgovarjati tndi pred sodi- £)a je tržaškim Židom, obrezanim in ne- pravično. Poštenost, pravičnost in veliko- šcem. obrezanim, rešenim in neodrešenim, to poži- dušnost nasproti drugim narodnostim pa je | Ta slučaj nam zopet podaja kaj krasno ganje dajalo dovolj gradiva za napade na v živahni otroški domišljiji — z nepokvarjenim otroškim srcem, katerega se še ni dotaknila zloba sveta! Da dosežejo svoj cilj, da mladina, ki vedno in vedno čuje o »večnem mestu«, o krasnem nebu, o krasni zemlji, o bratih, ki govore sladki jezik Dantejev — da ta mladina tudi praktično vidi vse to — v to je potrebno, da profesorji laških šol vodijo svoje učence preko rumeno-črnih mejnikov, na blaženo zemljo — Italijo ! Tu vidiš učenec krasno zemljo, tu vidiš ona mesta, o katerih si se učil, tu vidiš one, katere ti označajo kakor tvoje »bratec in katere druži sladki Dantejev jezik! — Tu vidiš tudi laških vojakov — vse vidiš tu, Česar ti treba, da se ogreješ za »idejale«. In kdo se ne spominja v poznejših letih krasnih utisov iz za mladih let?! Kdo more izbrisati človeku iz spomina one utise, ki jih je prejemal v nedolžoih letih ? ! Da ! Oni smejo navduševati deco, za kar hočejo! Mi pa moramo gledati vse to! In ne boje pomoči proti temu, dokler ne bomo imeli tudi mi svojih narodnih šol! Požigaoje v tržaški okolici. Napro-šeni objavljamo : Po zadnjih državnozborskih volitvah je bilo v tržaški okolici požiganje gozdičev na dnevnem redu. Danes ti je gorelo tu, za nekaj dni tam, tako, da je človek moral že misliti, da bodo j vsi nasadi po okolici tržaški uničeni v slovenske okoličane, to se umeje ob znanih dispozicijah med Židi nasproti našemu narodu. dobiti v Slovanih, v kar nam je ravno dokaz sliko toliko o razmerah v naših uradih, ko- ona Rusija, ki dobrovoljno priznava drugim likor o višini laške — colture! narodnostim jezikovne pravice, ko bi jim iste In zopet O jezikovni ravnopravnosti Kar s prstom so kazali na naše okoličane, še lažje kratila, nego * delajo to Nemci, n* naših poŠtah. Dne 12. t. m. priobčili smo češ: glejte jih barbare ! Skoraj ga ni bilo Kakor je razvidno iz uvodoma omenjenega notico, v kateri smo se pritoževali radi pre- ^dneva, da ne bi bili morali čitati v tržaških zakona, so Rusi sami na Finskem cel<5 zapo- ziranja našega jezika na jednem tržaških židovskih glasilih napade na uboge slovenske stavljeni za Finci. Finci niso samo jednako- poštnih uradov. ; okoličane. pravni z Rusi, temveč so ce!<5 protežirani * Danes Be nam zopet poroča o jednem Iz tržaških glaBil so prav pridno zaje- nasproti istim. Rus ima sicer na Finskem sličnem slučaju, a ne več na kakem poštnem mali listi v Italiji! Da napravijo svoja ob- pravico zahtevati od uradnika, da občnje uradu v mestu, temveč v slovenski okolici v dolževanja na škodo okoličanov še verjetneja, žnjim v ruskem jeziku, ali le tedaj, ako — Rojanu. Tudi tamošnja poštna ekspedito- so »pojasnjevali« tržaški publiki tako-le: pozna uradnik ta jezik, ki je uradni jezik rica izdaja na slovensko nakaznico nemško-, »Ker ni zmagal dr. Rvbar, so se oko- države; ako pa uradnik ne pozna ruskega italijansko potrdilo, kakor priča doli zabeleženi Hgani razsrdili, da hočejo vse požgati !« Tako jezika, sme ruska stranka zahtevati prevod slučaj. Zakaj ne naravnost kitajsko japonsko ? so » poj ašnje vala« laska glasila tvojim čitate- dotičnih uradnih spisov, a plačati mora stro- S tem bi bil še bolje dosežen dvojni namen ljem to požiganje. In ti čitatelji po seveda ške za ta prevod. To ni več pravičnost na- stranka ne bi bila dobila potrdila v lastnem verovali! V okolico so se usuli redarji, te- sproti neruskim narodom na Ruskem, temveč slovenskem jeziku, in razumela bi kaj je pi- kali eo orožniki, da bi zasačili krivce! naravnost velikodušje. Pomisliti pa treba, da Bano na istem morda še manje... Iskali so, izpraševali so ; tako vestni so bili je Fincev na Ruskem veliko manje, nego je Potrdila se pa menda izdajajo za to, da v izpolnjevanju dobljenih ukazov, da si se že Poljakov v Nemčiji. Kaj pa naj rečemo o jBti, ki jih je dobil, ne ve, kaj je na njih moral bati prižgati žveplenko, ker bi se s o Avstriji, kjer je velika večina prebivalcev napisano. tem mogel zaplesti v kako preiskavo. Vse, slovanska, kjer nemški jezik niti ni državni Vedno lepše torej! Ne samo v Trstu, kar čita »Piccola« in slične liste, je bilo pre- jezik in kjer imajo Nemci v jezikovnem po- temveč tudi v okolici, ki je skoraj izključno pričano, da so okoličani požigalci! Med gledu vse pravice, Slovani, posebno mi Slo- slovenska, se nam usiljuje od državnih obla- okoličani so iskali krivce, ki naj padejo pra- venci, pa faktično skoraj nobene?! Da, mi stev blaženi laški in še bolj blaženi nemški vici v roke, da jim ista s strogo kaznijo Jugoslovani smo na državnih uradih zapo- jezik. Tudi iz neke vasi, ki se imenuje »S. pove enkrat za vselej , da se požigati stavljeni cel<5 za istimi Italijani, katerih šte- friovanni bel Trie9t«, nam prihajajo vesti, ne 8me » vilo v naši državi skoraj popolnoma izginja da se tudi tam prezira slovenski jezik. Ker £idje se svojimi glasili so vzbujali tako nasproti drugim narodnostim. Pa vendar hoče pa ne vemo, v kateri germanski provinciji je javao menenje z različnimi poročili. Celo neki naša država veljati za velekulturno državo, ta vas in ker nam ne gre v glavo, kako je yieoki uradnik na tukajšnjem namestništvu vendar oholi Nemci s prezirom gledajo na sploh mogoče v taki izključno »nemški« vasi ,je bjl izreke[ prji,ijžao te le besede: »Ne bi isto Rusijo, pred katero bi Be morali poklo- prezirati slovenski jezik, nočemo danes še o; W1 verovalf da BO okoličani taki ; sedaj pa niti v spoštovanju in jo — posnemati. tem pisati in bomo se bavili s to stvarjo ' p0Žigaj0f ker niso zmagali ob volitvah«. Iz še-le tedaj, ko jo natančno proučimo. tega })i 8e dalo torej sklepati, da so bili tudi Jako hvaležni bi pa bili tistemu uče- na naši g]avni vladi meDenja, da požigalci so ■ njaku, ki bi nam rešil kočljivo vprašanje: j 0k0ijčanj. Ta Kaj se posreči prej : ali avstrijskim biro-1 Po mar3igem moremo sklepati z vso go- Tržaške vesti. Itolczen dra. Otokarja Rvbara neumorno delavni in v vseh naših slojih vi- j kratom potujčiti ves slovenski narod, ali pa soko čislani rodoljub in prvak tržaških slednjemu priboriti si na vseh oblastih svoje Slovencev je moral prebiti precej težko in I jezikovne pravice in primeren respekt ? dolgo bolezen. Z veliko radostjo moremo j In zopet šole! Mi p3vdarjamo vedno danes javiti na mnoga prihajajoča nam vpra- in vedno, da neslovenskim š>lam v Trstu sanja, da je t% zadnje dni stanje gosp. dra* Rvbara krenilo tako odločno na bolje, da je isti izven nevarnosti. Sočutje v vseh slojih je bilo v času te bolezni uprav ganljivo; dan na dan je znanec povpraševal znanca v skrbi : kako je z dr. Rvbarem ? Z t to smo uverjeni, da to našo vest pozdravi tržaška slovenska javnost z istim veseljem, s katerim jo sporočamo mi. Rabijaten uradnik. Znano je, da je Španjolec tim oholejši in ponosnejši, čim revnejši in neznatnejši je. Italijani s > po krvi in tudi po značaju jako, jako sorodni Špa-nijolcem, a šior Giacomo Zadro, adjunkt pri državnih železnicah in v službi na kolodvoru pri sv. Andreju, je tu li Italijan in radi tega se mu prav nič ne čudimo, da je tak, ka-koršen je. Želodec tega šjorja je popolnoma »fuč«, ker mu v njem že dolgo leži neka tržaška slovenska tvrdka, kateri navadno dohajajo slovenski tovorni listi, kateri listi ubogega laškega petelinčka tako bodejo v oči, da skoraj nič več ne vidi. Predno se a v kolikor so slovenski otroci stijeni zahajati vanje — je namen potujČevanja. Našteli smo že več slučajev, podkrep-ljajočih n«šo trditev — a naštevati jih še nadalje bi bilo povsem odvisno delo, ko se vendar moramo sleherni dan prepričevati sami o resničnosti naših trditev. Za danes hočemo — da izvedo naši čitateljj, na kak način dosegajo naši nasprotniki zaželjene vspehe toliko pri naši deci, kolikor tudi pri lastcih otroki h — navesti naslednje. Kdo iz-med nas se ne spominja otroških let ? ! Ako se oziramo nazaj na svoja mlada leta: v kako — lepi, krasni luči smo videli ves svet!! Kako krasni so bili takrat za nas gaji, travniki, polja, gozdovi, reke itd.! Knko se nam je takrat radovalo srce n i vs^m, kar nam je nudila priroda ! Primerjaj sedaj vse, kar vidiš dan dane-, nikjer ne najdeš, da bi bilo vse tako nji o, tako krasno, kakor je bilo ono, kar si videl v mladih letih! V mladih letih se nam je videl svet res tak, kakoršnjega smo gledali tovostjo, da bi bil tudi marsikdo na naši si. vladi rad videl, da najdejo krivce. — Kea, danes smo čitali, tkako eo izpraševali katega otroka, jutri kako ženo, poj u t rš njim kakega moža — a ker so vse te iskali le med okoličani, dočakati nismo mogli dneva, da bi nam bili rekli: Našli smo požfgalca s" osebi tega in tega slovenskega okoličana ! Vse je torej nestrpno pričakovalo, ke-daj poči. In res: počilo je. Okoličani so bili že siti čez grlo večnih napadov od strani židovskih listov in vsled večnega zalezovanja od strani policije; in jeli so paziti sami, ne bi-li morda zasledili požigalce ? In našli so jih. Požigalci sj bili sami laski podaniki. Padli so pravici v roko. To vam je bila prava bomba. Prejšnji glasni obrekovalci so obnemeli. A mi smo pazili dan za dnem, kedaj pride do razprave proti tem Uskim požigalcem ? Ali dočakati nismo mogli tega dneva. Kdo nam more pojasniti in razjasniti ? — Morda bi prišli na Čisto s tem vprašanjem, ako bi kateri naših poslancev vpraša-pravosodnega ministra, v kakem stadiju se nahaja stvar ? ! So li bile zaslišane vse priče ? Po mestu se širijo različne govorice. V interesu ugleda naši*i oblasti bi bilo želeti, da pride nekoliko luči v vso to zadevo. Luči pa smejo zahtevati sosebno naši okoličani, kajti oni so bili tisti, ki so morali trpeti dan na dan na svoji časti: nesramna žaljenja od strani laškega časopisja! In marsikateri slovenski okoličan je moral prestati več sitnosti, predno so našli požigalce v osebah laških podanikov in med njimi cel naši delavci zopet enkrat za zaslužkom. Ali ^o, to vse je se malo nasproti onemu, kar se drn. Andrija Stangerja ter vse navzoče, zadoščenje naše bo popolno še le potem, ako je kasneje godilo tudi v cerkvi v izven iste. j Ob burnem ploskanju in živio-klicih je pridejo do sporazumljenja z vsemi go - Take devojke ne bi se smele mešati tesno med zaključil to letošnjo skupščino, spo d a r j i. — To je naša iskrena želja! možko mladino. Mi bi bili sploh tega mene- Na večer je naše društvo »Lovor« pri- Samomor. Sinoči nekoliko po deseti uri nja, da mladičem ni bilo mesta pri orgijah, redilo zabavo, ki je izpala nad vse pričako- uri eo zapazili pasantje na neki klopi blizu I s temi mladiči in ee svojim generalom so kovanje. In tako pe je zvršila la krasna sve- kolodvora pri Sv. Andreju ležečega mlade- motrile naš tužni narod in to z nekakim čanost, ki nam je nudila priliko, da smo se niča, ki se je, kakor so kmalu opazili, za- zmagonosnim izrazom na licu. Iz pred oltarja zopet sesli v krogu svojih mil h prvakov strupiL Poklicali so zdravnika, a bilo je že italijanska molitev, a s kora doli »pobožni« Spinč'ć*, Mandida, bratov Trinajstićev, dra. prepozno, ker je mladenič o zdravnikovem glasovi italijanskih pevk — še pobožnejih Stangerja, dra. Janežića, dra. Fabian:da, dra. prihodu že umiral. Samomorilec se imenuje »figlie di Maria«!! A da boš mogel, dragi Zamlica, Jenka in tolikih drugih. Vsi so bili Oton Manzano in je stanoval v ulici Pal- čitatelj, prav soditi namen in pomen vsega tu med nami, ali enega ni bilo : dra. Matka ladio št. '2. Truplo so prenesli v mrtvašnico tega, moraš vedeti, da je bila zvečer cerkev Lsginje, katerega je tega dne narodna dol- k Sv. Justu. polna našega naroda, kajti v jutro ni mogel žnoft zvala drugam. Njega je pozdravil g. Vretnen»kl vestnlk. Včeraj : toplom« r zahajati na pobožnost, ker je moral napolje, predsednik v svojem pozdravnem nagovoru, ob 7. uri zjutr*j 17°.S ob 2 uri pop'»lu<1 »■ Ubogi, pouka in tolažbe potrebni izmučeni a občinstvo je ta pozdrav spremljalo z nav- narod je bil na teh »pobožnostih« kakor dušenimi živio-klici. »Turk na propovedi«, a »figlie« so se zaba-i Pripomniti nam je, da je na skupščino vale izborno..., kakor so nam govorile same ! došlo brzojavnih in pismenih pozdravov, med A mi — mili Bjže — moramo verovati de- katerimi omenjamo : enega pokrovitelj anašega vojkam, ki so si nadevale ime «HČera Mitere dra. Dinka Vitez:čaf našega rojaka pesnika Marije«...! Rik. Katalinic-Jeretova, narodnega zastop- Ah, kako se vara gospod župnik! O nika Andrijčića, hrv. akad. društva »Slobode« nadaljnjih dogodkih prihodnjič. v Gradcu, dra. Antonč ča, Stefanuttija, Aka- X IX. glavna letna skupščina dražbe č ća in Butkovića ter primerne pozdrave gg. , . . sv. Cirila in Metodija za Istro. V če- Brajkoviča, Grunta in Ptašinskega. postala (to je .bila izrecna žeija pokojnice) , . . . . ... ^ ______ . _ J •____«T. T • ' trte k dne 12. t. m. se je vršila v Opatij«, ^^^^^^ kakor je bilo že javljeno, letna glavna skupščina družbe tv. Cirila in Metodija za Istro. C." — Tlakomjer ob 7. uri zjutraj 758.4 — Daiibs plima ob 6.36 predp. in ob o 3 7 pop.; ose k a ol 0O»> predpoludne in ob —.— popoicone. Društvene vesti. Blagopokojna srospa Natalija Truden je volila v Bvoji oporoki 200 kron družbi sv. C rila in Metodija v Ljubljani ter je tako M. Aite trgovina z man i takt urnim blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore a tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevani eeaj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovaati in najmodernejše iz pr.'ih tovarn, posebno pa »novi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtiekov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitalčarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. — 0 Poskušaj, da se prepričaš I 0 0 0 0 0 VELIKA ZALOGA snovij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn Q 0 0 o o o o o o o 0 o k. I Vječnaja joj društvena pokroviteljica. — pamjat ! Xaj bi pač ta plemeniti Č-in preminule gospe bil vsem v blag izgled, da ee često spominjamo naše šulđbe družbe : bodi v ertč-nih, 1) di v tužnih treaotkih življenja Vesti iz Kranjske. * Iz Ljubljane «»mo prejeli poročilo, Vkljub neugodnemu vremenu je prišlo na ^ je tr?ovsjka ja obrtna zbornica Kranjska g skupščino jako mnogo gostov od vseh stran: ^^ ^ Danila Majarona skoro Istre ter iz Dalmacije, Reke, Sušaka, Trsta jednogla8no izvol;la avojim po,IanCem v de in Trsata. Svečanost je začela s sv. mašo, *želQem zboru. na- sega : katero je daroval Munski župnik, veleč. g. Rvšlavv. Mala cerkvica Opatijska je bila A < jMFmaitijI Trgovsko izobraževalno društvo jav Ija svojim členom, da bo jutri v nedeljo 15. t. m. točno ob 4 uri pop. slavnostni zaključek o le. Za izlet v Kilienherk. Ker je podpisani najel še en vrz (deveti) in ima na razpolago še 5 prostorov, vabi one, ki se žele udeležiti izleta, naj se prijavijo pri na- šem blagajniku nocoj do 9. ure v »Delav-skem podp. društvu«, ali pa jutri zjutraj tJo ! živahnem razgovoru rafali kake 3 ure. 4. ure in pol v »Trgovinski kavarni« (C*ffe ! 80 g°8lj8 v prostore »Zore«, Commereio). Odhod točno ob 4. uri in pol! kjer je že čakala velika množica in seje natlačena. Uprav milo je glasilo krasno hrvatsko pevanje vrlih pevk in pevcev. Sv. mase so se udeležili tudi otroci družbinih šol v Voloski in v Opatiji, spremljeni po; ^^"^L^mSSSS učiteljskem osobju. Ob 12. uri je bil banket. ra(i; izfjaje manjevredn h delnic alpinske Kakih 50 gospodov in gospa se je zbralo v 1 montanske družbe ter posl. Mengerja radi v veliki dvorani »Grand hotela«, kjer so ob uporabe jednega dela dohodkov od d vkana Brzojavna poročila Državni zbor. DUtfAJ 14- (B.) —Zbornica poslancev. , — Mej došlimi spisi so štirje nujni predlogi zjutraj. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Vesti iz ostale Primorska. X Iz Kanfanara (Dopis.) Od naših stiani dobivate malo vesti, da si bi se moralo o Kabfmaru več govoriti in temu kraju posvečati \tČ pažnje. Položenje Kanfanara je velevažno. Naši nasprotniki nam dokazujejo to po rovinjski gesj-odi. Le ta ne pušča ni za trenoteii iz vida našega nesrečnega Kanta nara. Da si tu ni Italijanov, razun dveh treh privandrancev, pak vendar ta kraj predstavljajo sveta kakor italijanski. Ali ©na dvojica j troj ea se svojimi rovinjskimi diktatorji smatrajo se tu za gospodarje in nastopajo kakor taki ob vsaki priliki, kjer in kakor morejo, in tudi tam, kjer absolutno ni mesta za njih. Stvori, ki neusmiljeno tlačijo slabejfga od1 skupščina takoj začela. Isto je »tvoril predsednik, veleuč. g. prof. Vek. S p i n č i 6. Konststiral je dovoljno število členov, pozdravil navzoče ter predstavil zastopnike no-vin. gosp. prof. Mandida za »Našo Slogo«, g. Frana Supilo za »Novi liste in Petra Rubin ća za Opatijski »Narodni liste. Slednjič je predstavil poverjenika vlade. S toplimi besedami se je spominjal cenj. starine, pokrovitelja nase dražbe, gosp. Dinka Vitežića, ki je letos — in to radi slabega zdravja — v prvič izostal is skup-ščine- Goap. predsednik je predložil, da zbor brzojavno pozdravi našega pokrovitelja, če mur je skupščina potrdila jednoglasno. Predsednik je povdarjal razloge, radi kater.h je dražba nastala in ki še vedno obstoje. Naglafal je posebno prizadevanje tu-jincev, ki bi hoteli tudi s šolo podjarmiti nss narod v Istri. Zatem je navajal na kratko, kar je ravnateljato storilo od lanjskega leta vozne listke za razšiijenje telef »na. Danes uloženi nujni predlogi se . pridenejo k že predloženim predlogom. Zbornica je prešla na dnevni red ter je vsprejela v vseh čitanjih zakon o popolnje-nju obrtnega reda glede delavcev na gra 1-ben h podjetjih. Za tem je pričela razprava o predlogi, t i č o č i se davka na vozne listke. Drzavnozbor^ka volitev. GRADEC 14. (B) Trgovska in obrtna zbornica v Ljubou je s 13 glasovi izvoMa svojim državnim poslancem tajnika družbe rnontannih industrijalcev v Avstriji in društva lastnikov rudnikov, dr. Rudolfi Pf f fineerja. Viši rudniški svetnik L irber je ostal v manjšini z 11 glasovi. Ni se znano, kateri stranki se pridruži novi poslanec. Želfznlee v Bosni in Hercegovini. DUNAJ 14. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja zakon od 8. junija 1902. o gradnji železnice od Sarajeva do meje Sandžaka v limski dolini pri UVaen s stransko črto do srbske meje pri Nardištu, Bugojno-Ar*an in Doboj-Šamac. Ogledovanje vojaštva. DUNAJ 14. (B.) Cesar je ogledoval dane a zjutraj topništvo dunajske garnizije v I ul. Barriera veccliia 13. Velik izbor: perila, perkalja. cefira, satena. Specijaliteta podlag (Mre) in drobnarij za Krojače. Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. > » 1 1 1 iMsaiđsr Levi Miozii s o> PrT» la tt«J»e*Ja t o Turna pohtft?« Ti*«h Trst. •t T R S T TOVARNA: j ZALOGE: Vta Trna. 1 Piazze Ratari« it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Lloiltane* la Via Ritrar«« it 21 TcUfon it. 6 7 O. -*OM- Velik U bo, taper&rij, treai ta slik. t%-Tihje saročbe tndi po posebnih naćr*4& Cona brei konkurono*. UUSTB0TA1J aili 1AJT6II [I FSiliO Predmeti postavio sa na oas ooroa ali železnico iran^o. Vi fHH m m & st S © iS Odvetniške pisarne Dr. Abrama in Dr. Ryb&ra, Dr. Gregorina in Dr. Slavika ter Dr. Pretnerja bodo v mesecih juniju, juliju in a, fosforjevo apno (imenovano Futterkalk) za pitanje in jačenje mišic za vsakovrstne domiee živali, es°nca za prirejanj« kisa, vinski cvet, šipe iti žeblji v velikem izb >ru, barve čopiči, mila ^ mineralne vode, sveče, šmir za vozove, ščetke itd. itd. Za razprod ijalee po znižani ceni- Drogerija (mirodilnic«) EMIL CUMAR pok. FRIDERIKA , Trst ul, Belveflere 31 podružnica Pučina 212 i — . Trgovina z izgotovljcnimi oblekami. Ponte della Fabbra štv. 2. vogal OđlctlUl! ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblet za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za rao^ke od gld. »5.50 do 24, za dečke ol gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16- Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceiah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 d > 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga suovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točuostjo v slučaju potrebe v 24. u rab. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za všsls. stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Vela žalna krojnega Mi Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja. Anton Breščak Stavbi nsko podjetje Stavbinsko \/ podjetje Q G. TONNIES Ljubljana. 1 ivama za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko in umetno kiparstvo. Delalnica aa konitrakcijo melosa itd. Sprejema naročbe za vrakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, ^s od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, %r ije, žične mreže, železne zatvomice na vreteno ita. itd. Preračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Velikanski izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, i tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov ^vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe .sprejema za kompletne sobe toli v mestu .koli za odposiljanje po železnici aji morju. SpMie slovenske mM! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JUetodijevo cikorijo. > Tržaška posojilnica in hranilnica i ) registrovaia zadruga z omejenim porošnom. ( ) ulica S. Franceaco št. 2, I. n. ^ Telefon 952. Hranilne aloge ae sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo ae samo zadružnikom |u sicer na uknjižbo po 5 x.a°/0, ua menjico po S', na zastave po Uradne are so: od 9—12 dopoludne in cd 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni lilši. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s°/o» ne h' se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 7*°/o. tJraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj, in praznikov. Stanje Iran. iloi leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-lran. račnn šty. 837.315.