Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman Teljil: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v ponedeljek 25. avgusta 1884.
Letnilt XII.
Zakaj Je propadla obrtiiija?
Preveč prostosti, mnogo prestopkov, to je že stara resnica. Kalcor zabrede posamezen človek, ki se čuti popolnoma prostega in neodvisnega, kaj lahko na stransko pot, tako je v večji meri v političnem in družbinskem življenji. Kdo se ne spominja leta 1848 z mladeniškira ognjem, kdo se ne zanima za istodobne dogodjaje, ki so se izvile iz rok vsaktere predpraviee posameznim vrstam človeške družbe? Vsak stan skušal je otresti se verig, ki so ga vezale ter vživati prosti zrak, ki je polnil evropsko podnebje. Tudi obrtniki in rokodelci so se oprostili nadležnih spon, in 1. 1859 se je sklenila postava, po kteri je smel vsak državljan pečati se z obrtnijo, kakor mu drago brez spričevala sposobnosti. Stare avtonomne cehe, ki so le še životarile, so razpadle, vpeljale so se družbe pod vladnim nadzorstvom. Vsakdo je pričakoval, da se bo zopet čvrsto razvila obrtnija, toda ravno nasprotno. Stroji so spodrivali delavske roke, umazana, vseh sredstev se poslužujoča konkurenca je vničila malo obrtnijo. Število obrtnikov se je moralo skrčiti, zaslužek postajal je od leta do leta manjši. Lahkomišljenost, nepoštenost in nezmožnost preplavile so pod plaščem postave javni trg, in vsled tega so bili tudi izdelki vedno slabejši. Največ škode pa je včinil brezvestni kapitalizem. Duhovit nemški pisatelj, Pavel Dehn, piše o avstrijski - gospodarski politiki tako-le:
„Ako presojamo gospodarsko - politični razvoj avstrijskega cesarstva, ozirati se moramo pred vsem na nevgodni vpliv in reakcijo državnega gospodarstva proti narodnemu. Nevrejene finance te države, in celo velik, energičen, da-si brezvspešen trud, da bi si opomogla, pospeševali so v veliki meri banke in borzo pred drugimi pridobili. V avstrijsko-oger-skem narodnem gospodarstvu je zmagala dobičkarija; špekulacija je pograbila denar in zapeljala najzmož-nejše glave ter se razvila na stroške vse druge gospodarske delavnosti prebivalstva. Kjer je država v vedni denarni stiski in oboža, tii si špekulanti na borzi polnijo žepe, in ker vsak bogat biti želi, poprime se vse špekulacije. Kolikor več vspeha, toliko več omahovanja in upov.
Temu enostranskemu, bolehavemu razvoju avstrijskega gospodarstva je lastna cela vrsta nevarnih, za vse gospodarsko, da, celo za politično življenje monarhije osodepolnih prikazni, posebno stekanje denarja v roke le nekterih, posebno srečnih, še večkrat zelo neznačajnih špekulantov, njihove zveze v oligarhije v različnih oddelkih narodnega gospodarstva, da bi zatrli njegovo moč pri kupčiji; dalje poseganje teh zvez na polje uprave in postavodajalstva, ko bi se namreč dala priberačiti kaka posebna, nedovoljena prednost na stroške javnosti, spridenost glavnega glasila javnega mnenja, časnikarstva, s kteri m se občinstvo vodi za nos itd.
V ozki zvezi s tem razvojem v korist špekulacije, na škodo produktivnega dela je previsoka veljava kapitala, ki se najde posebno v Avstriji. Z edinim denarjem si upajo vse storiti, nasprotno se pa prezira razumništvo in delo. Odkar zavzema borza prvo mesto med viri zaslužka, postala je obrtnija predmet špekulacije, posebno pa, ker je država pokazala v obliki čolne obrane, podpor, privilegijev itd., da hoče po svoji moči podpirati domačo obrtnijo. Ko se je pričelo razvijati narodno gospodarstvo, postali so obrtniki večinoma špekulanti . . ., ki vsta-
novljajo delniške družbe, delajo pogodbe zarad provizij, sploh se pa malo brigajo za tovarne, temveč le iščejo dobička pri kupovanji in predaji. Od teh modernih obrtnikov v Avstriji je marsikteri upravni svetovalec deseterih tovarn; toda komaj deseti morda ve, kaj je pravo, praktično in zaslužno delo, kaj je zvedenost, izurjenost in delo. Borza vstanovlja tovarne, kakor da bi bile bankina kupčija in bi zanje zadostoval več ali manj razvit naravni nagon za zaslužek. Da bi oče z malim pričel, sin pričeto razširil, vnuk pa ohranil — to je v Avstriji izjema in prigodi se vedno redkejše. Vsled neumorne špekulacije pogreša avstrijska obrtnija potrebne vtrjenosti (konsolidacije). Vedno rastoča množica podvzetnikov peča se z obrtnijo le kot s začasnim predmetom špekulacije, danes se je poprimejo, jutri jo opusti. In taki obrtniki spodrivajo v Avstriji s svojim škodljivim industrijalizmom solidno in vtrjeno obrtnijo bolj in bolj. V tisočerih podobah in vedno novih oblikah se pojavlja ta industrijalizem, sploh pa vedno z namenom, da bi se hitro okoristil. Ker se pa pri solidni kupčiji le počasi obogati, gledajo le na vedno manjšo množino, in ker jih ne čuva postavno oko, greše dan na dan proti javnemu zaupanju s spride-nim blagom v kakovosti in kolikosti (kvaliteti in kvantiteti).
V materijalnem boji za obstanek avstrijskega prebivalstva niso zlezli na površje najboljši, temveč večkrat slabejši življi, isti namreč, ki so najmanj iz-berali sredstva; in ker se je tem življem posrečilo, zapovedovati družbi, pridobiti si plemstvo in vitežtvo, kar je mogoče v Avstriji pod figovim listom dobrodelnih darov, posebno pa podkupiti velike liberalne liste na Dunaji in vplivati na vlado in zbornico; ker se s tem močnim in trdnim spekulacijskim obročem nobena moč meriti ne more, gleda avstrijski domoljub, ki dobro želi domovini, v sredi različnih osebnih koristi in ljutega boja za gospodstvo le žalostnega srca v prihodnost.
Na čelu kapitalistične oligarhije pa korakajo v Avstriji in še bolj na Ogerskem skoraj izključljivo le Židi, ki vodijo Avstrije žitje i bitje in množe svoje bogastvo in vpliv z lastno jim ročnostjo.
Nezanesljivo in podkupljivo je vse liberalno Dunajsko časnikarstvo brez izjeme."
Je li treba komentara?	H-t-h-r.
Itisniarck iii delavci.
(Konec.)
Vlada je v prvem načrtu predložila državno pokritje, to je, država naj bi prevzela vse zavarovalnice v svojo upravo (okoli 241 milijonov). Bisraarck sam je začel premišljati. Prišli so na razdelitev davka. S tem bi se pa pomagalo le sedanji veliki obrtniji, in nepreračunljiva teža bi se zvalila na prihodnjost. Tako je trdil poslanec Barth 19. junija 1884, rekoč: „Ko bi se čez 30 let zmanjšal krog obrtnikov za polovico, morala bi druga polovica plačevati 20 milijonov, dočim plačujejo sedaj na leto vsi skupaj 600.000 mark. Če se vsled tega loči še več obrtnikov od svojih tovarišev, konečno ne ostane ničesa druzega, kakor državna garancija." Enako je mislil Bamberger: „Obrtnijo obtožujete začetkom z mnogimi malimi dolžnostmi, ki bodo vedno rastoče že čez 17 let postale plaz, narastle se do vedno več milijonov, kolikor manj bode plačevalcev. Poleg tega pa še ne poznate našega prihodnjega razvoja. Takih
predlogov bi se ne bili drznili stavili brez žalostne tolažbe: država garantuje!"
Po velikem trudu in mnogem posvetovanji, sprejela se je postava in še le v tretjem zasedanji. Pa kakošna 1 V resnici, to se pravi le tavati po temi, ne pa delati postave. Od 10 milijonov delavcev zadeva postava le dva milijona. Ogromna večina delavcev od postave nima nikakega dobička, ker si jo najdrznejši birokrat ne bo upal raztezati. Kmetski delavci (okoli 600.000) so večinoma izključeni. Mnogo tacih, ki bodo plačevali v bolniške blagaj-nice, ne bodo dobili niti kebra, ako se jim pripeti kaka nezgoda in obole. To je učinek prvega koraka do socijalne reforme. Poslancev pa čaka še nova postova o zavarovalnicah starih in onemoglih delavcev. Še 1. 1881 je vlada trdila, da je treba najmanj 30 let, preden se reši to vprašanje; pa besede so pozabljene. Da-si je poslanec Bamberger vodja kapitalistov in oderuhov, vendar ima prav, ko pravi: „Kaka, mislite gospodje, bode država, vklenjena v to strojstvo, ktero bode vodila dozdevna organizacija, v resnici pa jo imela na vrvici uprava, z vajeti sukala najvišja roka, in tako se morala obračati na levo in desno v najvažnejših vprašanjih?" Tudi socijaldemokrat Blos je dobro pogodil misle: „Pri-čeli ste socijalno reformo, vpeljite najprvo normalno delo!"
Poročevalec izmed srede pl. Hertling je po-vdarjal kot napredek tretje predloge, da je postavljena organizacija zavarovalnic za ponesrečene na korporativno podlago. Toda poročevalec sam je priznal, da je prava misel le na pol izpeljana, in da bode na korporativni podlagi le bolj vladala biro-kratična tendenca. Tako bi bil državni, zavarovalni urad povsod merodajen, in tako bi se ne moglo razvijati po celi državi korporativno življenje.
Kako pa je tolmačil knez „korporativne družbe" ? Vladin zastopnik podal je pojasnilo, ki je pa poslance v središči le popadlo. On je trdil, da država hoče pospeševati samolastno pomoč delavcev, vendar pa noče paziti na vsak njihov korak. Ta postava naj bi bila le nekak velik okvir, v kterem naj se pogode delavci s svojimi gospodarji o dolžnostih. — To pa gotovo ni bila Bismarekova misel; kajti kje bi bila njegova oblast!
Vlada se je pri zelo važni točki približala celo socijaldemokratom. Bilo je vprašanje o sestavi vodstva delavskih družb. Konservativno stališče zahteva skupno vdeleževanje delavcev in gospodarjev. Vlada pa zahteva delavske odbore ločene od vodstva. „Tako naj bi se spodmaknila tla prevrstnim težnjam revoluci-jonarnih življev." Dr. Windthorst, neupogljiv vodja središča, povdarjal je z vso energijo, da se mora ravno tii iskati sporazumljenje med delavci in gospodarji, ne pa postavljati jih že sprva v nasprotje. In ko se je sploh ugovarjalo, da bodo ravno ti posebni delavski odbori najpripravnejša torišča socijaldemokratom, odgovoril je minister v resnici pre-smešno pri obravnavi socijalne postave: „Ako si stavimo vprašanje: je li boljše, imeti pred sabo skrivno ali očitno organizacijo? volili si bomo slednje."
Iz vsega moramo sklepati, da vlada nema pravega pojma o korporativnem bistvu; to je, pruska državna misel ga ne dopušča.
Moralna moč so toraj pogreša v korporacijah. Vse določujejo le številke in črke, in preostaja le mehanizem.	H-t-h-r.
Politični pregled.
v Ljubljani, 25. avgusta.
IVotranJe dežele.
Minoli teden ogledali smo si volilni okraj slovenskega kandidata Žolgarja zvolilnim mestom Celj e nekoliko bolj pri luči; napravimo danes korak dalje proti iztoku in poglejmo nekoliko po volilnem okraji slovenskega kandidata prof. Kunsteka, ki je imel zbirališče v Ptujem. Prof. Kunstek dobil je vsega skupaj 269 glasov, nasprotni kandidat dr. Ausserer pa 328. Od teh glasov spada na nemčur-sko gnjezdo Ptuj pri Kunsteku 39 ter mu toraj še 230 glasov za druga mesta, kakor so Središče, Ormož, Ljutomer in Eogatec ostane; ako dr. Ausse-rerju odbijemo Ptujskih 185 glasov, ostane mu jih za druga mesta samo 143, toraj imamo tudi v tem volilnem okraji Slovenci večino za 87 glasov in to je nekaj! Tudi tukaj bodi v bodočnost vsa naša pozornost edino le na Ptuj obrnjena. Vsak mož, kterega si bomo ondi priborili, vreden bo našega truda, kajti potrebovali jih bomo že prihodnje leto. Okolica po Malem Štajarji je popolnoma naša, to so dokazale letošnje volitve in sedaj velja razsuti nemčurski trdnjavi Celje in Ptuj — potem smo pa na konji. Ako bi pa to vsied kratkega časa, kajti le eno leto in to že ne več polno, loči nas od volitev, ne bilo mogoče, prizadevajmo si, da pridobimo po drugih mestih tiste glasove, ki jih je sedaj od naših ljudi vjel liberalni nemški kandidat in zmaga je zopet naša.
Dunajski židovski listi, ktere vse, kar je slovanskega, nezmerno v oči bode, spravili so se nad Poljake, ki so na cesarjev rojstni dan sklenili ali bolje ponovili bratovsko vez s čehi. Brezsramni listi jim očitajo večjo veljavo v avstrijski državi, po kteri Poljaki hrepene, kakor pa jo imajo drugi narodi. nCzas", ki v Krakovem izhaja, jih je pa dobro okresal po prstih, rekoč, da se v državi, kakor je sedaj avstrijska, nikakor ne more govoriti^ o slovanski večji veljavi ali o kakem prevagovanji. Oe se je pa zvršila trdna in bratovska zveza med Severoslovani avstrijskimi, zvršila se je na podlagi povdarjanja avstrijskega domoljubja, pri živahnih zdravicah na presvitlega cesarja in njegovo rodovino in med petjem avstrijske cesarske pesmi. Ako morda židovski in njim sorodni listi vmazane barve v tem kaj napačnega ali morda celo državi nevarnega vidijo, slobodno jim, naša vest je lahka, ker je čista. Pač pa tega ne morejo o sebi trditi vitezi plavičarji, ki so napravili svoj veleizdajsk shod v Opavi, kteri bo ostal na večne čase črn madež v njihovi zgodovini.
Na Diinaji delajo se priprave, da bodo tistim učiteljem nekoliko obisti preiskali, kteri so šli v Opavo slavo pet Bismarku in plavice delit svojim somišljenikom. Misel, ki je pravična, da bolj ne more biti, sprožila se je v mestnem odboru. Ker pa taisti nima pravice učiteljev naravnost na odgovor klicati, sporazumel se je z okrajnim šolskim svetom Dunajskim, kteri je to nalogo prevzel. Zarad tega sta velik krik zagnala fakcijozna lista „Deutsche Ztg." in pa „Tagblatt", češ, da je to ovaduštvo, hudobija, in Bog zna, kaj še vse! Taki so pisači židovskih listov, ki izdajstvo države, če morejo, popolno zamolče, ali ga pa še celo branijo ter se rote nad taistimi, ki mu hočejo krinko raz obraza potegniti. Je li tako razširjanje in kaženje javnega mnenja avstrijsko, ali je domoljubno? Ej, kaj še! Vse drugo prej, le domoljubno ne. Časnikar, ki izdajalca domovine zagovarja, vdeleži se sam veleizdajstva, in bi ga moral takoj državni pravdnik v roke vzeti, kajti tisti, ki krade, je ravno tak, kakor tisti, ki mu vrečo drži. Nedolžen dopis ima dostikrat nesrečo, da zapade državni oblasti, za veleizdajskega židovskega pisača ali pa kvakača na kakem shodu se pa živ krst ne zmeni. Je že res, da so na Dunaji in v Ljubljani znabiti malo različne razmere, toda pomisliti je treba, da se tista juha, ki se na Dunaji skuha, vedno tudi v Ljubljani je, ali da po domače povemo, časnik veleizdajstvo podpirajoč se na Dunaji spiše, v Ljubljani ga pa bero in — nihče še ni za kolero umrl. Slovenski časniki so pa menda nevarni za njo — za to se pa na nje tudi večja pozornost obrača.
Kar so Dunajski %iHtelji, pristaši fakci-jozne stranke in brezdomovinskih Židov na učiteljskem shodu v Opavi počenjali, je glede svoje vsebino toliko ostudno, da so taisto obsojevali vsi avstrijsko misleči časniki brez razločka narodnosti. Teden dni je minulo in sedaj čuje se tudi o tistem veleizdajskem napivanji Bismarku in nemških fakcijoznih listih, kakor je „N. fr. Presse" e tutti rjuanti ukorna beseda, ki moral ično prisiljena obsoja vele-izdajsko govore in čine Dunajskih učiteljev v Opavi. Sicer nam je pa čisto umevno, da tisto obsojanje ni vredno niti počenega groša; kajti ako se je pri tako jasnem dejanji, kakor je bilo to v Opavi treba celili osem dni premišljevati ali bi ali bi ne, je to premišljevanje pač očividen dokaz, da se v srcu vse odobruje, kar se morda javno tudi graja. „N. fr. Presse" je pa tudi povsem temu podobna, kajti ona ima za vsako drugo državo več domoljubja kakor pa za Avstrijo in za Slovane, kar je ona tudi pri vsaki priložnosti že dokazala. Njej jo Turčija in Nemčija, da celo Hotentoti in Culukafri so ji bolj pri srcu, kakor pa Avstrija in
nje narodi izvzemši žide in fakcijozne Nemce. Vsak domoljuben korak ji je v posmeh in tako tudi sijajno praznovanje rojstvenega dneva presvitlega cesarja, ktero so domoljubni Dunajčani v Praterji napravili, to se ve, da brez njenega dovolenja, imenuje slav-nost praterskih gostilničarjev, in pravi, da se je ondi le zarad tega toliko ljudi skupaj nabralo, ker je bilo ugodno in lepo vreme, in nikakor ne, ker je bil cesarjev rojstveni dan. Ali, zasluži tak list, da ga pošten Avstrijanec bere? Žal da ima ravno ta list tudi v Ljubljani in po vsi Avstriji toliko ljudi, ki na njegov nauk prisegajo. Katoliško časnikarstvo pa, bodisi nemško ali slovansko, pojemlje in komaj životari, ker nima podpore. Potem se pa toži o izda-jalstvu, o propadu nravnosti itd. Mar li to ni neza-popadljiva slepota?
„Volksblatt", konservativni list Gorenjeavstrijcev, prinaša v očigled hodoHli volitev znamenit članek, ki kmete in druge volilce pred liberalnim „Bauern-vereinom" svari rekoč: Polno in vso odgovornost pred Bogom in pred domovino dajali bodo ob svojem času volilni možje, kajti njihovi glasovi so merodajni v očigled bodočega deželnega zbora, ali bo katolišk ali pa liberalen, ali bo cesarju in Avstriji zvest ali izdajalsko nemčursk, ali bo konečno štedljiv ali pa brez mere zapravljiv. Odgovornost je silno velika, čas pa nad vse važen! Blagoslov, ali pa kletev naših potomcev določila bo ravno letos volilnim možem v zgodovini domovine ali častno mesto ali pa jih bo ožigosila za zgubljene duše in nesramneže domovine naše".
Med ogerskim ministerstvom za javni promet v Budapeštu in skupnim državnim vojnim ministerstvom na Dunaji vrše se dogovori zarad vojaške železnice Banjaluka -Dobrlin, ktero misli vojno ministerstvo izročiti Madjarom, kterim bi bila uprava in promet bolj na roke, kakor pa vojnemu ministerstvu, in sicer iz vzrokov štedljivosti. Pred nekaj leti, ko se je gradila bosanska proga Brod-Sarajevo, ugovarjalo se je še na mnogih krajih iz državno-pravnih vzrokov, da bi se v Bosni nobena železnica ne smela edino le Ogerski izročiti; sedaj so pa taisti pomisleki menda že vsi med starim železjem, in ne bo več dolgo, ko bodo Madjari imeli ves promet v rokah od Zagreba pa do Sarajeva. Zopet priložnost, da stavijo naši poslanci v državnem zboru še to jesen interpelacijo glede želez niške proge Lj ubij ana-Novomesto-Kar lovec, ktera je naši Dolenjski potrebna brez primere. Za njo se mora po izgledu starega Oatona vsaka priložnost porabiti, kjer le količkaj mogoče; ko bodo gospodje, ki imajo to reč v rokah, videli, da ni drugače, dali jo nam bodo, ktere pričakujemo že od tedaj, ko je bil prvi poslanec voljen za dolenjska mesta. Taisti je razvil zeleno zastavo, na kteri je stalo zapisano: „Želez-nico Vam obljubim!" Ostalo je do sedaj vse pri sami obljubi. Naj toraj vplivni možje sedaj na to delajo, da se obljuba vresniči. Ogri, kakor se čita, dolenjski progi niso več nasprotni; vse sile je toraj treba napeti, dokler je čas, dokler nam Dolenjci ne pridejo popolnoma pod nič.
V hrvaškem deželnem zboru naznanil je ban, da se bo deželni zbor na vsak način 30. t. m. zatvoril, naj toraj, kolikor mogoče s svojim delom hiti.
Viianje države.
Novice o francosko-kitajskih razmerah, so tako zmedene, da več spoznati ni mogoče, kaj je resnica, kaj ne. So, ki trdijo, da se je vojska že v soboto pričela, druge zopet pravijo, da je Kitaj določil poslanca Li-Hung-Shanga, ki naj bo poskušal s Francozi pogoditi se z lepo. Najstrašneja je pa ta, ako ni raca, priletela iz Shangaja, ki pravi, da, so Francozi skupno kitajsko brodovje vjeli, pri tej priliki pa, daso se jim tudi dve lastni vojni ladij i potopili. Naj bo že tako ali tako, kaj je resnica zvedelo se bo že danes ali jutri natanko. Več ko vrjetno se nam zdi, da se bo spletla med obema državama krvava in dolgotrajna vojska, ki bo od Francoske žrtev zahtevala, kajti boj protu narodu, ki šteje 400 milijonov duš, ni kar si bodi: Kitajci si bodo pa tudi zapomnili, da je treba mednarodne običaja spoštovati, kedar imajo z Evropo opraviti. Da bo zmaga na Francoski strani, o tem niti dvoma ni, kajti časi lesenih topov so že davno minuli in Kitajci še dan danes niso, kdo ve koliko napredovali. Zraven tega imajo na dvoru še sebično stranko, ki bi rada dobila vajeti v roke in ta je, ki noč in dan šunta in za vojsko nad Francoza Kitajce nagovarja, kterim pač ni potreba dolgih litanij v tem smislu peti, kajti Kitajci že od nekdaj vse ptujce smrtno sovražijo, Francoze pa še posebno.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 25. avg. {Občni zbor Vinccndjeve družbe) je bil včeraj v nedeljo 24. t. m. v Marija-nišči na Spodnjih Poljanah. S predsednikoma vred sešlo se je lepo število delavnih udov Vinceucijeve družbe obeh konferenc, vdeleževale so se tudi zbora nektere gospe, ki podpirajo namene družbe, med drugim imenujemo visokorodno grofico Sofijo Auer-spergovo z groficama hčerama, dalje gg. Kozlerjeve,
Lenarčičeve, Pogačarjeve, gdč. Jerice Smrekarjeve itd. Zbor je počastil tudi v. č. g. stolni prošt Jožef Zupan.
Ob 6. uri otvori zbor v. č. g. prošt dr. Antou Jarec, predsednik Vincencijevih družeb s primernim nagovorom, ter omeni da Vincencijeva družba, od kar je bila osnovana osmo leto zboruje. Dalje govori o namenu Vincencije družbe, ki je pomagati bližnjemu na telesu, a vzlasti na duši, poleg tega skrbeti pa za svoje izveličanje. Predsednik govori najprej o Marijanišči, v kterem je sedaj 95 otrok, ki se ali brezplačno ali za malo plačo vzgojujejo in podučujejo, med temi je 45 vstanovljencev deželnega odbora. Vstanovljenci se doma podučujejo, a drugi hodijo po družbinih pravilih v javne šole, po večem so dobro dovršili šolo, z onimi iz zavetišča vred jih je le 9 bolj slabo napredovalo.
Preteklo leto so obiskali Marijanišče presvitli cesar, ter podelili lep dar 150 gld. in še obljubili svoj čas delež iz dobrodelne loterije. — Na Marijanišči je še kakih 11.000 dolga, prav do drobnega se ne more sedaj povedati, ker obravnava po ranjkem korarji Gogali še ni dovršena.
G. predsednik omeni s toplimi besedami vseh dobrotnikov živih in umrlih, zahvaljuje se odseku gospil, ki so tako marljivo skrbele za reveže in tako zdatno pospeševale družbene namene, zahvaljuje se pa tudi redovnicam, sestram krščanske ljubezni, ki so tako ljubeznjivo skrbele za mladež njih skrbi izročeno. G. predsednik pravi, da o sv. Jurji je društveno leto končano, da tedaj on poroča le tako rekoč v imenu umrlega predsednika dr. Goggile, vsta-novnika Vincencije družbe, ki je 4. maja t. 1. preselil se v boljše življenje, kjer zanesljivo pri Bogu vživa plačilo svojega neumornega truda in krščanskega usmiljenja do ubogih.
Marijanišče je imelo m. 1. prihodkov 11.669 gl. 36Va kr. a stroškov 11.273 gld. 95Vs kr. prebitka je tedaj 395 gld. 81 kr. kakor kaže tiskano poročilo, ki se je bilo udom razdelilo.
Za g. predsednikom poroča v. č. g. korar Zamejec o konferenci sv. Nikolaja, kteri je predsednik po smrti dr. Gogale. G. Z. omeni bridkih zgub, ktere so družbo zadele po zgubi nje največih dobrotnikov knezoškofa J. Z. Pogačarja (f 25/1) in ko-rarja dr. Gogale (t in po izstopu uda zelo delavnega, ki si je pa sedaj, kakor nekdaj Marija, boljši del izvolil. Konferenca je podpirala 120 družin, izmed kterih jih je 10 umrlo. Prihodkov je imela konferenca p. 1. 1698 gld. 49 kr., a stroškov 1574 gl. 8 kr., tako da je ostanka 124 gld. 41 kr.
Pri poročilu nas je najbolj zanimivalo, ko je gospod pripovedoval, da se je nekemu delavnemu udu posrečilo pridobiti za nravno in delavno življenje dečka, ki je bil sicer na videz izgubljen, malenkost bode marsikdo rekel, a pomislimo, da je dober „Pastir" prehodil hribe in doline iskat zgubljene ovce, in to nam ne bode več malenkost ali neznatua stvar.
Za konferenco sv. J a k o b a je poročal zopet prošt g. dr. Anton Jarec, dosihmal nje predsednik. Pod-piranih je bilo 110 družin, umrlo jih je 9, v ubožno hišo so bili sprejeti 4. Pri ti konferenci ni bilo bistvenih sprememb. Prihodkov je bilo 1.345 gld. 85 kr., a stroškov 848 gld. 8 kr. Prebitka je tedaj 497 gld. 77 kr., kar prihaja od tod, da se društveno leto že končuje o sv. Jurji, a poleti ni prihodkov, tedaj je dobro, da se kaj prihani za neploden čas.
V zvezi s temi napravami je deško siroti šče, ki je bilo tako rekoč začetek sirotišča, kajti precej od začetka, ko se je Vincencijeva družba začela, je t Gogala obračal vso pozornost na dečke, ki so razen šolskih ur sami sebi pripuščeni, in je zbiral take dečake najprej v hiralnici v Kravji dolini, kjer je skrbel da so v brezposelnih urah bili pod nadzorstvom, a pridobil je tudi učenikov ki so šolske nauke z njimi ponavljali, ali jih med počitnicami za šolo pripravljali. Sedaj je imenovano zavetišče v Marijanišči, dečke pa vreduje in podučuje g. Vrančič, vpokojeni nadučitelj iz Moravč.
Dečki hodijo nekaj v L, nekaj v IL mestno šolo, in so skoraj vsi šolo dobro dovršili. Tudi siro-tišče se vzdržuje z dobrotnimi darovi. Posebno omeniti gre tukaj gg. pekov, ki dajejo kruha ubogim dečakom. Pozabiti nam tukaj ne gre drugih dobrotnikov, posebno ne slavne hranilnice Ljubljanske, ki je dala za zavetišče 200 gld. Veliko živeža so dale tudi bližnje in daljne fare po Kranjskem in tako jo bilo z druženi močni zopet mogoče dečke preživeti, po večem tudi preobleči in pripraviti jim božičen drevo. Pravi oče tem dečkom je pl. gosp.
Laschan, c. kr. uradnik pri blagajnici. ki je bil in je tudi še sedaj desna roka predsedniku pri oskrbovanji družbinih naprav, kajti vsakdo lahko spo-znave, da za gospodarstvo takih zavodov, kakor sta ^sirotišče" in „zavetišče" je treba izurjenega in ne-vtrudljivega delavca, in kar gre tukaj povdarjati, takega, ki za „Bog plačaj"! opravlja.
Vsi darovi, ki so jih letos prejeli: a) sirotišfie, b) deško zavetišče, c) I. in 11. konferenca, d) opravilna blagajna, znašajo skupaj 15.176 gld. 58^2 kr. Številke bolj glasno govore, kakor besede. Naj bodo vse Bogu v hvalo in čast in dušam v zveličanje.
K sklepu pregovore še v. č. gosp. stolni dekan J. Zupan prav prisrčne besede zbranim, rekoč: Usmiljenje do ubozih je tisti denar, ki največ plača pri vstopu v večnost, kdor se ubogega usmili, uslišal ga bode Gospod Bog ob dnevih, ko bode vanj klical. V ginljivih besedah zahvalijo se vsem dobrotnikom v mesti in po deželi, posebno pa dobrodelnemu odseku gospA, ki se tolikanj trudi za reveže, priredovaje bazare in nabiraje milodarove po mestu in dr. — Nekdaj, pravijo gospod, ni bilo tako, duhovni smo mogli sami prositi za reveže, tedaj hvala vsem podpirateljem. Ginljivo je bilo, ko so se gospod spominjali tudi pokojnega dr. Gogale, ki se je tukaj na zemlji tolikanj trudil za reveže, a gotovo tudi pri Bogu prosi blagoslova za podvzetje, ki je začeto Bogu k časti in za zveličanje neumer-jočih duš.
Tako nekako se je vršil občni zbor Vineenci-jeve družbe; Bog pa, ki srca ljudi vidi kakor potoke voda, naj nakloni družbi blagih podpornikov, da delo, v Božjem imenu začeto, tudi more veselo napredovati.
Iz Matene pri Igu, 24. avg. {Velik strah med 'krščanskim naukom. Ogenj.) Eavno je odzvonilo k krščanskemu nauku na Igu. Ljudstva je bilo, kakor po navadi, polna cerkev. Vse je pazno poslušalo gospoda župnika razkladajočega večne resnice. Kar naenkrat nekdo blizo velikih vrat pod zvonikom na vse grlo zaupije: Ogenj, gori, gori! Kakor strela iz jasnega, zadele so te besede vse navzoče. Vse vre proti durim, gnjeteč se iz cerkve. Otroci in ženske prično jokati, nikdo ne sluša več besede iz prižnice. Pred cerkvijo dospevši ni videti nikakega ognja. Ze začno nekteri nezadovoljno mrmrati, da se je tako kalila božja beseda. A sedaj vidijo bližnjo vas vso v ognji. Vse vre tje, v kake pol ure oddaljeno Ma-teno. Tu je bilo že mnogo poslopij rop ognja. Pravili so, da se je mal deček igral v slami in zanetil ogenj. Neke ženske so videle ogenj, a vode je bilo premalo, da bi ga bile pogasile. V tem trenutku popiše lahek vetrič, nese iskre in zapali že drugo, tretje poslopje. Kmalu je bilo polovico vasi v ognji. V hiši, v kteri je nastal ogenj, je letel gospodar v živinski hlev, da bi odvezal živino. Pa bilo je že vse okoli v ognji. Štiriletno dete dojde za njim. Ze šviga plamen spred in zad, a mož hoče le še živino •oteti. A glej sam jo ves v ognji. Skoči iz hleva in pade onemogel, goreč na tla. Deteju ni bilo pomoči v hlevu, tudi vsa živina je zgorela, ko se je mrva vnela in vse poslopje skupaj padlo in zgorelo. Sedaj pridejo ljudje od vseh strani, dojde požarna straža iz Iga — a brez gasilnice, ker še nikake nema. A dobili so gasilnico iz bližnje vasi Loke. Veliko so se trudili, pa ogenj je bil velikansk za Mateno." Naposled dojdejo Ljubljanski gasilnici, fcoji so z obilnim trudom v kratkem pogasili goreča poslopja.
Škoda je tem veča, ker so ljudje imeli polne hleve mrve, polne kašče žita. Omenjenega nesrečnega posestnika so našli vsega opečenega. Vlili so mu lanenega olja na pekoče rane, vendar ne jedne besede ni zamogel izustiti. Došii g. kaplan iz Iga so ga djali v sv. olje. In sedaj se bori s smrtjo.
Pač bi bilo treba na male otroke bolje paziti. Koliko nesreč bi se ljudje obvarovali. Škode se rakuni na 20.000 gold., mnogo za prosto kmečko vas.
Iz Slavine, 21. avgusta. Prišla mi je v roke ■štev. 190 »Slovenskega Naroda", v kteri dopis iz Orehka opisuje volitev volilnih mož za Slavinsko •občino v Matenji vasi in pred vsim svetom slovenskim proslavlja poleg župana Cernača posebno mene. Nekdaj sta o volitvah razglaševala po širokem nemškem in nemčurskem svetu mojo imenitnost „Ljub-ijanski Tagblatt" in „Preša", zdaj to delajo med Slovenci Orehovski dopisniki in „S1. Narod". Kakor se kaže, me hočejo po vsi sili spraviti še celo v pratiko. Sem li te velike časti vreden, si ne upam sam soditi, kajti pravijo, da človek sam sebe malokdaj pozna, zato sodbo pripuščam Orehovskim prijateljem. Da pa kdo več no misli od mene kakor
sem, moram po svojem prepričanji spoznati, da vsaj to pot te časti nisem zaslužil. Zakaj vsa moja agitacija pred volitvijo je bila ta, da sem dva Slavinska volilca poprašal ali pojdeta volit ali ne. Oba sta rekla, da ne. Šel sem toraj v saboto dne 16. t. m. zjutraj sam na županijo v Matenjo vas, tako da bi me bilo lahko strah, ako bi ne bilo o belem dnevu, in po veliki cesti. Čez eno uro je prišel za menoj še g. kaplan. Druzih volilcev velikih vasi Slavine m Koč ni bilo ne enega. Ko pridem v volilno hišo, ni bilo razun župana, enega svetovalca in g. učitelja Grosmana nobenega človeka na županiji, in nisem ne prašal ne izvedel tudi ne rekel komii, koga naj volijo, čakali smo, g. volilnega komisarja in občinskih svetovalcev in dolgo potem še Orehovskih volilcev, ko je bila naznanjena ura že zdavnej potekla. Da bi bili hotli, bi bili volitev lahko že dokončali in zaključili, preden so ti poslednji prišli. Od agitacij tudi v Matenji vasi, Eakitniku in Grobiščah nisem ničesar ne slišal ne čutil; če so bile, pač ne vem za kaj? Orehovski možje tudi niso povedali, da imajo dr. Zamika na srcu in na vesti, to so imeli med sabo menda za skrivnost, in toraj jim tudi pomagati nismo mogli, ako bi bili ravno med nami kteri privrženci dr. Zarnikovi. Med volitvijo sem pač poklical gospodarja h. št. 7 v Matenji vasi, da naj gre volit, ker sem ga videl pred hišo stati. To je bila vsa moja strastna agitacija pri tej volitvi! — Po hišah in podeh me ni videl nihče hoditi. Da so pa pričujoči Matenjci sami nekaj sosedov poklicali k volitvi, se je zgodilo zato, ker so videli, da Orehovi hočejo sami vse štiri volilne može iz svoje vasi in svoje srede izvoliti, akoravno spadajo pod Slavinsko župa-nije štiri podobčine. To se jim je za malo zdelo, in zato so klicali skupaj sosede. Orehovci bi bili dobili enega štirih volilcev iz svoje soseske, ako bi ne bili strastno se nasprotno postavili vsim drugim podob-činam. Za občinskega slugo me ni nihče najel in tudi ne plačal, a zastonj in iz dobrote sem pa za občine in občane marsikterikrat že delal in pisaril več kot vsi vi zavedni Orehovski dopisovalci. Da ste storili svojo dolžnost, za to vam spričalo podpišemo; zaslužili ste toraj pošteno svojo „žernado" (dnino), le pojte po njo, da Vam jo izplača, kdor vas je najel.
Kar se tiče pa vaših svetov zastran dušnega pastirstva in oznanovanje miru, vam je kot bližnjim sosedom znano, da delam navadno za dva duhovna, časih sem moral že tudi za tri delati, in opravičenih pritožb do zdaj še ni bilo, da bi ne bilo opravljeno vse kakor treba in kakor po razmerah mogoče. Kar se tiče miru in sprave pretepa in poboja ni še bilo teh 6 let kar sem v Slavini in tudi za kako posebno zdražbo ne vem. Zastran huj-skajočih agitacij mi, prosim, povejte, kdaj ste me še videli, da bi bil po hišah hodil ali komu kaj obetal ali žugal, ali kaj oponašal, ako mene ni volil? Toliko menda vsaj smem, da k volitvi pridem, toliko pravice imam vendar kakor drugi davkoplačevalci ali še celo vaš sedanji vojvoda, ki še volilne pravice ni imel, ker ne plačuje celih 5 gld. davka? V stiskah in nadlogah Slavinski farani dozdaj tudi niso hodili še v Orehek pomoči iskati, nasproti bi Vam vedel povedati jaz za kakega Orehovca, kteremu sem naredil zastonj, za kar bi po cesarskem stolnem patentu lahko računal 5 do 6 gld. Hvaležnost zato?! Zarad spoštovanja in časti od strani svojih faranov se nimam kaj pritožiti, nasproti se moram pohvaliti, da so mi Slavinski možje o prilikih toliko zaupanja in vdanosti skazali, da je nisem pričakoval. Za izgled bi jih smel očitno postaviti, a pri nas še ni navade, da bi po časnikih napovedovali vselej, kadar misli kdo kihniti in mu spet potem po časnikih zaupiti; Bog pomagaj!
Da nisem popolno brez časti. Vam naj spričuje da so mi pri zadnji volitvi vsi farani glasove dali, kolikor jih je bilo navzočih. Ali vas to bode, in bi morda spet radi zdrahe delali?
Toliko naj bo o moji osebi.
Gospod župan černač se Vara bo že sam odgovoril, če se mu bo vredno zdelo, a toliko se mi zdi vmestno opomniti, da on kot glavni župan štirih podobčin mora imeti srce in skrb za blagor volilcev in občanov vsih štirih podobčin, ne samo Orehovške ali bolj tistih Orehovcev, ki so se bili pri teh volitvah napihnili, in kolikor je meni znano, bi bil "on županom izvoljen, ko bi ga tudi Orehovski volilci ne bili na županski prestol posajat prišli.
V misel naj vzamem še vašo pritožbo zastran volitvenega postopanja in vaših nekolekovanih pooblastil. Nisem bil ud volilne komisije in toraj tudi
nisem imel kaj govoriti pri volitvi. A to sem videl in slišal, da je en kmet imel tako pooblastilo od soseda, in da volilna komisija tega pooblastila ni zavrgla, temuč le opomnila, da bo treba zarad pomanjkanja koleka kazen plačati. Mož se je nekoliko pomišljeval, a poslednjič je pooblastilo sam umaknil. Drugo pooblastilo je imel g. Pran Berne menda od gosp. poštarja in posestnika v Št. Petru, in je iskal koleka nanj. Kaj je žnjim konečno opravil, mi ni znano. A da bil bi jaz ud volilne komisije, bil bi naravnost oporekal vsakemu pooblastilu, kajti § 16 volilnega zakona dne 29. maja t. 1. naravnost govori, da vsak volilec sme svojo volilno pravico samo v jednem volilnem kraji in praviloma samo osobno zvrševati. Po izimku so pripuščena pooblastila samo pri volitvah velikega posestva. Gosp. Pran Berne bi drugič ne bil mogel in smel kot pooblaščenec voliti, ker sam volilne pravice nima, kajti ne plačuje celih 5 gld. davka; in tretjič g. Pr. Kr. kot član Št. Peter-ske in Slavinske občine zamOre izvrševati svojo volilno pravico le v Št. Petru, kjer ima svoje trdno stanovanje.
Da bi bil g. Fr. Berne prebral poprej ta § bil bi si prihranil pot in jezo.
Žolč in jeza pa je hudo nevarna reč in človeka vgonobi, če se ne razkadi in razlije. Pametno ste toraj naredili Orehovski dopisniki, da ste odprli duške in žolč razlili v „Narodu"; mogoče da vam zdaj odleže! Da se je ravno name razlilo, naj bo! ker druzega niste vedili in mogli storiti, ste sklenili in rekli: v cajtenge ga dajmo. Zagotavljam vas pa, da meni ni in ne bo škodovalo, a vam pa tudi ne bo pomagalo stranki in stvari ktero ste si namenili zastopati. Toraj čemu vse to? Le liberalni napuh vas je vodil. Pa — brez zamere.
Jan. Sajovic, župnik Iz Želimelj, 20. avgusta. — Iz raznih krajev lepe Slovenije si že dobil sporočila, dragi „Slovenec", iz našega kotiča še gotovo nikoli. Je tudi gotovo dokaj tvojih čitateljev, ki še ne vedo, kje so Zelim-Ije. Kdor si hodil že po stari cesti na Dolenjsko čez Turjak, šel si od Iga naprej kako uro hod^ skoz našo faro. Šole nimamo, pošte nimamo, čitalnice nimamo — pa saj bi še skoraj cerkve ne imeli! Cerkvica sv. Vida se sicer imenuje farna cerkev, a tako pohlevno čepi med zelenjem, da le zvonik razodeva nje „Dasein"; tako pritlikava je, da se jej marsikatera podružnica posmehuje — in kako visoka visoka je naša stolnica. Ni je više v deželi! Kaj Ljubljančanje; če hočete svojim cerkvam strope snažiti, pa napravljate toliko silnih odrov, mi bolje znamo — naš cerkvenik vzame omelo v roke, hodi po cerkvi gori in doli, pa nam lepo osnaži strop cerkveni! Istina. Ali z vsem tem smo še poterpeli. Sedaj se nam pa katedrala še razpokavati začenja, zvonik je pokorščino in prijateljstvo odpovedal cerkveni ladji, ter se je nagnil od nje proč. Kaj pa sedaj ? Smo sicer priprosti uboščeki, a tega pa vendar nočemo, da bi nas kakega dne cerkev k tlem pritisnila. Naredite toraj novo cerkev! Bi jo že, bi jo že, ko, ko... O ti presneti ko — ko bi imeli s čim! Malo nas je, ubožni smo, in novo cerkev! Imamo sicer med seboj moža modrijana, ki je rekel: idimo malo po deželi, in poprosimo dobrih ljudi, morda nam pomagajo. Eazposlali smo možaka dva, sta brala, sta prosila — in hvala vam, dobre duše, res sta nam naprosila nekaj stotakov. Veselo smo jih pokazali zidarju — a ta se namuzne in pravi, še desetkrat toliko, pa bo! Spet nam vpade greben. Ali kar mora biti, pa mora biti, smo slednjič rekli ter vzeli lopate, motike, rovnice in začeli pretekli ponedeljek, 18. avgusta, ob rojstnem dnevu presvit-lega cesarja, prav slovesno kopati jarke za temelj novi cerkvi. Osemindvajsetega septembra t. 1. bomo blagoslovili vkladni kamen, in prihodnjo spomlad bomo nad zemljo zidali — više in više, dokler bode dopustil Bog — in dobri ljudje.
Iz Štajarskega, 23. avgusta. {Mestne volitve v deželni ghor štajarski) niso se za konservativno in narodno stranko tako obnesle, kakor smo pričakovali, dasiravno smo malo pričakovali. Zato bodo tudi nadalje kakor do zdaj vsa štajarska mesta v deželnem zboru zastopana po čistih nemških liberalcih. Konservativni Nemci na Gorenjem Štajarskem so sicer na dveh krajih poskusili svojo moč, pa zastonj, in tudi napori Slovencev v Ptujski in Celjski mestni skupini so bili brez vspeha. Tako toraj tudi spodnje-štajarska mesta pošljejo v Gradec nemške liberalce.
V Mariboru se še Slovenci ne morejo v volilno borbo spustiti, zato se tudi zdaj volitve niso vdeležili razun nekterih komandiranih, in Nemci so
si brez truda izvolili dr. Schmidererj|a, ki je dobil 408 glasov.
VSlovenjegraški mestni skupini so se Slovenci tudi volitve zdržali, vendar je bila ondi precej huda borba, ker sta se dva liberalca za poslanstvo ruvala, ki sta oba rojena Slovenca, pa vendar močno v nemški rog trobita. Zmagal je dr. Tomschegg, Slovenjegraški župan, s 195 glasovi od 236 oddanih glasov. Mahrenberžani so razun dveh vsi glasovali za svojega župana notarja Eudelna.
V Ptujski in Celjski mestni skupini pa so Slovenci postavili lastne kandidate, ki so pa še zdaj v manjšini ostah. V Ptuju je kandidiral proti znanemu schulvereinerju dr. Aussererju prof. Kunstek, in čeravno so se že Nemci sami bali, da ta okraj zgubijo, je vendar vsled silnega napora zmagal dr. Ausserer s 328 glasovi proti 269 glasom, ktere je dobil prof. Kunstek. Središče in Ormož sta se izvrstno držala, ne tako Ljutomer, še slabše pa Ptuj.
Tudi v Celjski mestni skupini je kandidiral Slovenec prof. Žolgar proti dr. Neckermanu, pa je tudi propal, kajti Neckermann je dobil 410 glasov, prof. Žolgar pa samo 291, toraj je ostal za 119 glasov v manjšini.
Ker sta dr. Ausserer in dr. Tomschegg nova poslanca in so tudi nemški Stajarci nektere prejšnje poslance zavrgli in nove izvolili, bode prihodnji šta-jarski deželni zbor imel precej drugačno lice, in sicer še bolj nemško-liberalno kakor do sedaj, če veliki posestniki temu v okom ne pridejo s svojo volitvijo, o kteri se še nič gotovega ne ve, kako da bo izpadla.
Od Velenja, 20. avgusta. (Hmeljska trgatev). Letošnja letina je hmeljarjem nekoliko skazila veselo upanje, kakoršno jim je obetala vzpomlad, ko so rastlike prav lepo kazale.
Vsled vednega deževja v juniju so hmeljniki mnogo trpeli. Nadlegovala jih je tudi škodljiva ušica. Hmeljevnih oblic nastavljalo se je malo, a še teh se je rja lotila. Dobiček od hmelja-zgodnjaka bil je toraj slab.
Poletno deževje je povzročilo smrt večini mrčesja, a novorazvijajoči se vrhovi so začeli nastavljati precej sadu. In te dni se odpira trgatev hmelja-poznjaka.
Pri nabiranji se vzlasti otrokom ponuja priložnost, da si po kakšen vinar zaslužijo. Zatoraj so lani v Savinski dolini zavoljo hmeljske trgatve šole svoje leto končale že sredi avgusta. Sledeče leto so potem postavno čez šest tednov začeli dne 1. oktobra. Ali nova naredba glede počitnic se je pokazala, kakor si lahko pričakoval, nepraktična.
O svojem času, dokler se je šolsko leto začenjalo po prazniku vseh svetnikov, učitelji prvih štirinajst dni niso mogli s podučevanjem naprej, ker je manjkalo primerno polno število učencev. V novejši dobi so počitnice porinili tako, da so končale sred oktobra. Trgatev in paša pa je deco pridrževala doma, redno podučevanje se je oviralo za dva tedna več. Lani so v Zavcu in sosednjih krajih šolo začeti z nastopom septembra. In če znaš, da nekteri šolci še le takrat v učilnico polukajo, ko je že sneg zapadel, bo umevno, zakaj so se nove počitnice izkazale nepraktičnimi.
Letos so se oglaševale nove prošnje za prena-redbo počitnic po vzgledu onih v Savinski dolini. Toda šolske oblasti v premembo ne privolijo. Te pravijo, naj se vravna poldnevni poduk, in sicer tako, da se popoldanske ure ne izgubijo; krajno-šolski soveti smejo tudi dovoliti takozvane „bmeljske počitnice", a v tem času zamujene ure se morejo ob drugih dnevih nadomestiti.
Sedanje blago je lepo in bo trgatev tudi v pogledu na kolikost vsaj v veči meri, kakor se je pričakovalo, odškodovala skrbne hmeljarje.
Domače novice.
{Dopolnilne volitve za kranjski deželni zhor.) Izvrševalni odbor klubu narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora je glede volitve v kranjskem velikem posestvu sporazumeval se z najvplivnejšimi konservativnimi volilci iz skupine velicih posestnikov, pa brez vspeha, ker se omenjeni gospodje ne mogo osobno udeležiti volitve in so sicer sploh tega mnenja bili, da zdaj ne kaže narodno-konservativni stranki kandidata postavljati v tej vohlni skupini, ampak da je umestno, če se ta stranka ne vdeleži letošnje do-
polnilne volitve. Glede ribniško-kočevskega mestnega volilnega okraja je izvrševalni odbor pri zaupnih možeh popraševal po pripravnem kandidatu, toda poročilo se mu je, da si Eibničanje s svojimi somišljeniki v Kočevji še niso izbrali nobenega kandidata, da bodo pa gotovo vsi storili svojo narodno dolžnost, če se sploh odločijo za volitev. Vsled teh poročil odbor ni mogel proglasiti nobenega kandidata, nego je moral skrb prepustiti tamošnjim rodoljubom.
(Vojaki) Ljubljanske posadke in oni ki so došli iz Trsta in Pulja oziroma iz Postojne, odrinili so že danes zjutraj na Gorenjsko k velikim vajam. Brambovci ostanejo v Ljubljani še do četrtka, kedar jo bodo za njimi vrezali. V Ljubljani ostalo jih bo le za silo, to je toliko, kolikor se jih bo potrebovalo za običajno stražo.
{Pogorela sta) včeraj popoludne v Mateni pod Ljubljano dva gospodarja popolnoma, sedem pa je poškodovanih. V ognji ostalo je tudi petletno dekle, mož, ki je hitel po njo in pet krav. Zažgali so otroci s klinčki, ki so pred podom zakurili in jabelka pekli. Obširneje glej dopis.
{Obesiti se je poskušal) na Poljici blizo Šmarije 141eten fante, iz gole radovednosti, kako da je to in kaj da bo vse videl. Na veliko srečo njegovo zapazili so ga ljudje še ob pravem času, ter so mu prihiteli na pomoč. Lahkomišljenec ni še umrl, in sedaj pripoveduje, da se mu je dozdevalo pod nogami velikansko brezdno, iz kterega je vsake vrste golazen vanj tiščala in zveri so ga neki popadati hotle.
{časnikarsko.) Vredništvo „Edinosti" v Trstu preselilo se je v ravno tisti ulici Via Torrente za nekoliko hiš naprej namreč pod št. 12. Vhod je iz Via Torrente iz Via S. Francesco.
{Zatožena vrednika — oproščena.) Letos na spomlad vstavila sta se na Malem Štajarji h krati „Slov. Gospodar" in „Sudsteier. Post", ker vsled neke tajne ovadbe nista imela podpisanih pravih, temveč vrednika le po imenu. V petek je bila do-tična glavna obravnava pred c. kr. Celjsko deželno sodnijo, kjer so bili vsi zatoženci oproščeni zatožbe, kajti sijajno so dokazali, da niso pri vredništvu edino le imena imeli, temveč da so tudi svoje dolžnosti vestno spolnovali, kakor jih odgovornemu vredniku naklada § 11. tiskovne postave. Čestitamo!
Razne reči.
—	Cesarjeviču Eudolfu in Štefaniji prigodila se je mala nezgoda, ki bi bila pa tudi lahko žalosten konec imela. Peljala sta se iz postaje Himberg domov, in sta se zvrnila. Voz odletel je s tako silo vstran, da sta oba venkaj padla. Eudolf odri si je desno roko in v ledji se je nekaj pretresel, Štefaniji se pa ni prav nič zgodilo. Po najnovejših sporočilih tudi pri Eudolfu ni nikake nevarnosti.
—	Iz dvornih krogov Dunajskih se poroča zasobna novica, da v cesarjevičevi družini v teku tega leta že zopet pričakujejo veselega dogodka, kakoršnega so vlani v začetku meseca septembra doživeli.
—	V soboto imeli so na Kostanjevici pri Gorici obletnico zagrofaChamborda. Duhovno opravilo imel je mil. nadškof dr. Zorn z veliko asistenco, in so se taistega vdeležili načelniki civilnih in vojaških oblastnij goriških, mnogo došlih Francozov in drugih Goričanov. Cerkev na Kostanjevici bila je vsa črno prevlečena ter kraljevi francoski grbi po nji razobešeni. Eakev, kjer počiva grof Cham-bord, poslednji legitimist, ostala je celi dan odprta pobožnim vernikom in sta ondi dva frančiškana opravljala molitve. Došli Francozi, med kterimi je bi vojvoda Parmanski, grof Blacas Chevigne, Hyet v imenu grofico Chambordove in več drugih, poklonili so lepo svoto goriškim revežem, preden so se povrnili domov, kar se je še tisti dan zvečer zgodilo. Gibanje na Francoskem v smislu monarhistov je vstrajno in se od dne do dne narašča.
—	Vožnjo po morji iz Trsta v Benetke je parobrodno društvo Lloyd za toliko časa opustilo, dokler bode trajala v Trstu 10 dnevna kontumacija za vse, kar iz Laškega tjekaj pride.
—	Spominek. Umrlemu saksonskemu kralju Janezu postavi saksonsko vojaško društvo v Draž-danah spominek, ki bo stal 240.000 mark. Končano bo vse delo dne 1. julija 1887.
Telegrami.
Postojna, 23. avgusta. A. Obreza 73, Hinko Kavčič 28 glasov.
Dunaj, 24. avgusta. Oesarjevič je že popolnoma zdrav.
^ Berolin, 24. avgusta. Car in cesar Viljem sešla se bosta v začetku septembra, kje ? se še ne ve. Sodi se, da v Stettinu.
Rim, 24. avgusta. V Speciji 42 bolnikov in 34 mrličev za kolero.
Rim, 24. avgusta. V Buški zbolelo je v treh poslednjih dneh 108, pomrlo pa 58 ljudi za kolero. V Speciji zbolelo 70, pomrlo f)8. Kolera je ondi nastala, ko je ponehal silen vihar in huda ura.
Pariz, 24. avgusta. Kitajsko brodovje so Francozi pred Fu-Čeu vjeli, pri tej priložnosti so se jim pa potopili dve lastni ladiji.
Pariz, 24. avgusta. Na južnem Francoskem pomrlo je včeraj 64 ljudi za kolero.
Shangai, 24. avgusta. Sest ur streljajo že Francezi na Fu-Oeii. Orožnico so razdjali ; sedem kitajskih topničaric se je potopilo, dve ste ušli. Francoskemu brodovju ničesa ne manjka.
Zahvala.
v tukajšnih toplicah priredila se je 17. t. m. veselica, ktere čisti dohodek v znesku 41 gl. 35 kr. se je izročil v podporo revnih učencev in učenk Kamniške ljudske šole. Za to zdatno podporo izrekata podpisna si. odboru, gospodom, go-spem in gospodičnam, ki so pri tej veselici sodelavati blagovolili, godbi, si. vodstvu toplic, p. n. občinstvu in drugim dobrotnikom, ki so s svojo radodarnostjo k toliki svoti pripomogli, najiskrenejo zahvalo.
V Kamniku, 24. avgusta 1884.
Jernej Čeniid, vodja dekliški šoli.
Valentin Burnilc,
vodja deški šoli.
Umrli so:
22. avgusta. Filip Wizjak, lončarskega pomočnika sin, 1 mes., Karlovske nlice št. 21, oslabljenje. — Liza Zazidnik delavka, 70 let. Poljanska cesta št. 19, oslabljenje moči. V bolnišnici: 20. avgusta. Marija Luštrek, delavka, 50 let, vodenica.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 74 kr., — domača 7 gl. 26 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 62 kr. — Ajda 5 gl. 77 kr. — Proso 5 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 44 kr. — Oves 2 gl. 96 kr.
kr.
kr.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 25. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 15
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	15
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	75
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	40
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	856	„	—
Kreditne akcije............292	„	50
London.......122	„	60
Srebro.......—	,,	—
Ces. cekini.......5	„	75
B'rancoski napoleond......9	„	65
Nemške marke......59	„	55
Od 23. avgusta.
Ogerska zlata renta 6% ....	122	gl.—
„4% . . . .	92	„	-
„ papirna renta 5% . . .	88	„	85
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	106	„	50
„ Landerbanke.....lOO	„	—
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	550	„	—
„ državne železnice ....	307	„	—
„ Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	213	„	50
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	50
„ „ „ „ 1860 . 500 „	134	„	25
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	„	25
........ 1864 . . 50 „	168	„	50
Kreditne srečke . . . . 100 „	179	„	25
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	25
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„	—
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„	30
„ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	50
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	105	„	—
Za sldo rtoiita
ali sicer za kak posel pri farovži se lepo priporoča prečastiti duhovščini
Janez Babic.	(3)
Bolj natančno se izve pri vrednižtvu „Slovenca".
' T	t ^^ f ^^ »	»	• ^^ T ^^ »	T ^^ » ^^ ? ^^ » ^^ • ■■ »	1 ^^ f
V prihodnjem deželnem zboru kranjskem dobijo zaslužek
dobri slovenski in nemšlci
stenografi.
Za to oglasiti so jo do konca avgusta pri tajništvu deželnega odbora.	(2)