Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
V
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: Cllelsea 3-1242
K*-«*iiU rirtl as S««oiid Clasa Matter September 35th, 1940 at the Post Office at? New York, N. Y., under Act of Congress of Marrh 3rd, 1879.
ZA NEKAJ VEČ KOT
NA DAN DOBIVATE
_ C "GLAS NARODA"
ff ^^Z J	PO POŠTI NARAVNOST NA
I i r^^fer	SVOJ IK)M (izvzemsi Mibot,
nedelj in praznikov).	^
^ :: Citajte, kar Vas zanima :: ^
Mo. 249 — Stev. 249.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 30, 19 SREDA, 30. OKTOBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVlIi.
ALBANCI SE UPIRAJO
GRŠKI VOJAKI SO SE S TAKSIJI ODPELJALI NA FRONTO . . . ANGLEŽI ZASEDLI KORFU ... VSE BOLNIŠNICE SO BILE IZPRAZNJENE
Iz Beograda prihajajo poročila, tla so upor Albancev proti Italiji v*(mluo bolj širi. Zlas*i so na delu ustaši, ki hočejo za-braniti italjanskim motoriziranim oddelkom prehod čez mejo na Grško, da ne bi mogli zasesti Soluna, pred no ga ne zavzamejo Angleži.
Nekatera poročila pravijo, da so Angleži že zavzel Solim, kakor tudi otoka Kreto in Kephalonia in celo Korfu.
\rstaja je posebno razširjena v jugovzhodnem delu Alna-nije *er zlasti v Kurvelles o kraju.
V notranjem ministrstvu v Tirani je eksplodirala bomba, ki je ubil i tajnika in nekega | častnika. Albanski vstaši so z 1 bombami napadli italjansko j stražo v Pregonatu; ubiti so bili tudi "t i rje italjanski vojaki, mnogo več pa jih je bilo ranjenih.
Rombe hO tudi eksplodirale
skušali bombardirati veliki Maraton jez, ki drži vodo a-tenskega vodovoda.
Italjani naznanjajo uspehe
Kadio postaja v Rimu naznanja, da so italjaiiske čete do sinoči prodrle 4<> milj v gr-
V
Žrebanje « vojaško službo
ZANIMANJE ANGLEŽEV ZA VOLITVE
Angleži se niso še za nobene volitve tako zanimali kot se zanimajo za letošnje predsedniške volitve v Združenih državah.
Anglež je običajno žen za vso, kar ven njegovega okoliša oziroma izven Anglije.
lit ve v Ameriki, >e povprečen Anglež sploh ni zmenil. Vseeno mu j" bilo, č«' bo oziroma če je bil izvoljen demokrat ali repuMikanee. Danes je pa po v.-em nekaj drujreira.
Anarl«
V poslopju vojnega urada v
Washingt mu je bila včeraj o-'Stinisonu so sledili drugi taj- pak mi odgovorite nanj. ^a.-;	kanupanji Li<ti prina-
poldne potegnjena prva števi-' niki Rooseveltovega kabineta, pravite pri meni izjemo. Pravj-.^ slike kandidatov in franka žre-bov za obvezno vojaška senatorji in poslanci ter vi- > jdobro vem, da vojaščina ni t kiriih voditeljev ter vča-i ob-
! javl jajo politične govore v ce-
brezbri-
dogaja iz-'zadnje vseeno, kdo bo zmagal: Willlde ali Roosevelt. Oba sta namreč obljubila v slučaj i
Ža prejšnje predsc«lniške vu-ir°j"e ifvolitve Angliji po,.....\
' 11« Angleži so uverjem, da bo
. .. Samo močni more živeti v svobodi in miru,,, pravi predsednik. — Prva številka je bila 158. — 18. nov. bo pr^I oddelek poklican v armado.
- i .\ ngieMco cas«>pisje posveča zasledujeta. Občudujeta na- in
i. Xa-!']o!^kolon0 ^!M!:'^;k,. I";e<1- ;nam bosta z vsemi sredstvi po-
sta svojo obljubo držala.
"Manchester (Juardian" pravi naprimer v nekem -voljeni članku: — Ža nas je do 1
• volj, ee vemo, da oba kan ii-. data našo borbo z zaniman >i.i
ško ozemlje. Kn laški o< Meh k i nj tajnik il«'iir\ je prekoračil reko Vojus, zavzel mesto Shell Nikol, nato pa pričel prodirati dalje proii Florini.
službo. Po kratkem najvvon predsednika Roosev« Ita je vo.;
Stimson z z;', vezanimi očmi iz steklen«- posode potegnil prvo številko—
tn poslanci ter vi- > jdobro vem, da vojaščina ni o-ki vojaški častniki.	jtročja igra, pač pa iKimeni tr-
Ko je vojni tajnik Stimson do delo. Ce me vzamele v ar-potegnil prvo število in jo iz- mado, vam bom dal ves denar, ročil predsednik n, je predsed- ki ira bom zaslužil. Prosim, nik oznanil glasno:	vzemite me . . .
44Prva številka, ki jo je po- '	—--
loti.
Sieer je pa Angležem na Vse
magala. Nihče naj ne mi-ii. >'. i bo v Ameriki po volitvah po leglo zanimanje za A:r_r >. Naj zmaga ta ali oni pro.: 1-niški kandidat, Amerika '>•» i naši strani.
15H. Številko je izročil predalniku Rooseveltu. ki je natojtegnil vojni tajnik, j«- serijska) \eroplani podpirajo prodi-j Številko naznanil po radio, številka 1.»<S." rajočo armado ter posebno o- __	_!_■"■
pravljajo poizvedovalno >1 n- i žbo.
Italjanski narod je bil pozno obveščen o vojni
Italjanski vojaki so se z <»r ki bojevali že .'>1 ur, predno j-* bil italjanski narod po radio
v Port Edda, in Valoni.
Argvrokasttroni i
i obveščen, da je italjanska ar-
Jugos!av?ja v velLki zadregi
.Jugoslavija j«* v velikih skr-beh, ker >< boji, da bosta Nem čija in Itai'ja zalit« vali pravilo, da pošiljata vojaštvo skozi .Jugoslavijo, ako bi Anglija pomagala <ii*š!J. Wled tega
moi'ia
Sedem albanskih provinc v vojni
Po uradni odredbi je bile naznanjeno, da se nahaja v v »j' i z (irsko 7 albanskih okrajev, trije okraji, ki, meje na .Jugoslavijo, pa niso v vojni.
mada vkorakala na Urško. Ob- Jugoslavija ju* bi več javljeuo je bilo kratko poro- ostati izve-i vojne, čil«), da je italjanska armada j .Jugoslaviji dela tudi prekoračile grško mejo in je vdrla v sovražno ozemlje na več krajih.	1
X«'ko albansko poročilo pr.\-i vi, da so Italjani prebili grško , Črto pri !\oriei. Poročila iz A t«'ii pa zagotavljajo, da grška frona na vseh krajih ilrži.
velike
preglavice Nemčija s tetn, k< i je čez eelo Jugoslavijo o«l vzho-<la <lo zahoda postavila tabo-rišča za vračajoče se Nemec iz IJesarabije, kajti ta taborišča je prav lahko mogoče porabiti za vojaške tabore.
Beneš napoveduje angleško zmago
< Vhoslo-1111 i rekel
Pokrajina, kjer so v teku se- j Rusija glede nove vojne Ko so Italjani včeraj obUlanji boji, je zelo težavna ce-
Tedaj je bilo 1J.J1 popohlini Kos obveze, s katero so bile vsakemu, ki je pot etru i 1 št«? vilk«) iz s'»-klene posode, zavezane oči, je bil izrezan s stoia, ki je bil rabljen p* i podpisu Izjave neodvisnosti Kta J77(". Kos lesa, katerim so mešali žrebe v stekleni posodi, pa j* bil izrezan iz nekega trama v Dvorani n«*o«lvisno^ti v Phila-delplii ji.
V svojem govoru piel vlečenjem žrebov je p «- l>« dnik Roosevelt povdarjal re>ie»st sedanjea časa ter rekel, <la >e njegova vhela «lo' ro z*.veda velike odgovornosti za * lie inhnleniče, ki bodo ]>oSvlieani v i t j«' v osnnlnji Kvropi bo opra-
ČRNOGLEDI LANDON
Bivši predsedniški kandidat Landon napoveduje, da bo v deželi vse narobe, če bo predsednik Roosevelt vtretje izvoljen. Predsedniku ni po volji kongres, najvišje sodišče svoboda tiska.
113
5..*>0 zjutraj, pol ure pred potekom ultimatuma vdrli iz Albanije na (irško, so se grški vojaki - 1 pet jem odpel jali s trueki — taksi j na fronto, da s*e spopadajo z Italjani.
\'la«la j«» izpraznila vse bolnišnice, <la napravi ptostor za ranjene vojake.
Civilno prebivalstvo, boječ se zračnih napadov, je pričelo bežati iz Aten in drugih več jih mest. Na avtomobilih in vozovih so odvažali pohištvo v samotne gorske kraje.
1«, za izvežbane italjansko al-j , Kot I,r:lV1,	iz Mo-
pinske o<hlelke. Napa«i je bil >kvV?VJ' 5 V izveden skozi tri gorske prela-1"°	na ^aljanski napa-'
ze, ki vodiio iz Albanije na (,rsko 1,1
-i - i. ,	, , • stvo o t«'in obvestila p<> ra<li]U.
Orsko eez skoro neprestopee .	r	1 ,	.
i t i,	i i * Jva pa bo Kremlin v iem ozi-
gorske grebene. Prvi prelaz, !:i J ; ., .... , .
. •	i,, ru ukrenil, ni bilo obiavlieno.
se nahaja na severovzho«lu,
vo«li skozi trg Biklišta ter votli «lalje v Floriuo in «lo Soluna. Drugi prelaz, južno od Bik liste, gre skozi Premedi v Koni-,co, tretji pa je obrnjen proti I iugu ter pelje v Argvrokastron
Opazit» y.a je mnoge bolj prijateljske odnosa je s Turčijo, ki je tako prijaleljiea Or-ške kot Anglije. Izboijsaaje prijateljstva je bilo posebno mog«»če opaziti, ko se je vrnil v Moskvo turški poslanik Jlaj-
jdar Atkaj ter je imel dolg raz-P ogla vi t r. i in skoro edini bo- govor z vnanjim komisarjem Prebivalcem pooblasti naro- ji se vrše na teh treh krajih, j Vjaeeslavom M. Molotovom.
čile, «la naj varčujejo z vodo. kajti Italjani IhkIo čimprej
^'i^lno pa je, da je cilj italjansko armade Solun.
I Rusija pa je v Ankaro posla-ila novega poslanika.
NOVE LADJE ZA AMERIŠKO VOJNO MORNARICO

vojaško službo.
i
44Vaša vlada se zaveda," je rekel, 'Sla ti mladeniči, ne samo, tla predstavljajo bodočnost naše dežele, so tudi bodočnost. X enem letu iskušnje pri vojakih bodo vlekli dob.Ček. Vrniti se bodo morali v civilno življenje iiHK-ni in z« I ra v i in spoštovani, zavedni in <lo.-tojui in —svobodi; .
''Vaša vlada bo posvetila vse svoje sile v to zadevo, ki je skupna vsem—«la vzdržimo dostojanstvo, pros|>eriteto in mir v naši deželi."
Svoj zgodovinski govor pa je zaključil z besedami:
"Obevzna vojaška služba je. potrebna, kajti samo močni more živeti v svobodi in miru."
Vlečenje žrebov sedaj splošno imenujejo: narodna loterija. Po tej loteriji bo do 1">. junija, 1941 pozvanih k vojakom 800/)00 novincev in sicer o nasledil jem redu:
Zaporedno vlečene
številke	Dan Število
1 do 55—18. nov. — 30,(K)" 5Cdoir>5—2. del. — 60,000 • 166 do 280—3. jan. — 60,000 281 do 450—15. jan. — 90,000 451 do 750—10. febr.—160,000 751 do 1110—5. mar—200,000 1111 do 1500—15. jim.—200,000
Bivši predsednik vaške republike je te po radio:
—	Narij^ka vlada bo padla prej ali s!«-j, pa tudi če dane- Bivši republikanski pre«lsed----
ali jutri zmaga. Zavzetje niški kandidat M. Landon pra- vedno vzbuditi v ijud<-lt Angleškega otočja se Nem-i vi, <la pre«ise«lnik Koosevelt da kongres, najvišje -.<< i t «•«•111 izjalovilo. Izgubili so ne- ue sme biti vtretje izvoljen. ' t-voboda ii-ka zaniku - io ; -j šteto leta1. bl«»kada postaja od Kajti če bo vtretje izvoljen, v prečnemu državljani! p: j dne «I o d:n* usj»ešin*jša. Angli j bo imela Amerika opravka z do socijalne in ir- ■■ ■!.. ja ne bo popustla, kajti v se- neomejenim pn d-e«lni š k i m zaščite. Natančno i>ti:i načinov danji borbi ni sama in tudi ne vladnim tenninom.	?ta se po-luževala Hitler in
bo sama ostala.	Tu zgodil«* se 1k> š«1 več: — Mussolini.
—	Konec nacijske vlade se Kongres 'm> izgubil svoj vpliv, — Svoboda tiska, najvišja bliža z nairlimi koraki. V Nem- «»dh»čitve ^«>dišč hodo brez v- sodišče in kongres nadzoru je-
Ijave, s v« »bo« I a ti.-ka bo pa šla i jo «lržavnega načelnika. < ■ rakom žvižgat.	j jih državni načelnik iznebi. i-
— K«» se bo to zgo«lilo, bo v ma prosto pot in proste r <k«-. Ameriki tako k«»t je v N«*mči- — t'«' bo pred>ednik I»o<
či ji je začelo nevarno vreti. To revohu-ijonarno vretj«« in vre-
\ svoje. < ( hoshivaška je po svoje pripravljena. Y<i pod-jannljeni narodi s«' 1»««!«» dvignili in obračunali s svojim tlačit«*! jem.
ji, — je vzkliknil Landon. ■—, vel t vtretje izvoljen, V deželi b«> zavladal narodni. kel Lan«lon, — bo«l«
m.
— A«lministra«'ija j»* skušala
je r«v bodo zgcxlovinarji označili prihodnje \.; IT t \. -kot konec republike.
AVTNI DELAVCI IN WILLKIE
John L. Lewis ni s svojim govorom odvrni! baje lilti enega avtnega delavca od predsednika Roosevelta. Najmočnejše organizacije za F.D.FL
Govor Johna
predsednika CIO, v katerem'cliard T. Frankensteen, izvršil, se je zavzemal za republikam 'na uradnika 1'nited Automo-
L. Lewisa, v katerem
skega p r ed s e« 111 i š k ega kandiila-ta Wen«K lla L. Willkieja, je povsem zgrešil svoj cilj. Delavcev ni pridobil za republikansko stranko, pač pa bas nasprotno, še lx>lj jih je strnil o-krog sedanjega predsednika Tfoosevelta
Te dni je bil v New Yorku R. J. Thomas, predsednik močne United Automobile Workers unije, ki je rekel: — Mr. Lewis ni s svojim govorom odvrnil niti enega delavca o<l Roosevelta.
Skupaj 800,000
Amerika vojna mornarica je na zapadui obali kujpila o«l rl biče v pet ladij, ki jih bo porabila za lov na mine. I^r.tlje so bile fotografirane v Los Angelesu ob času, ko jih j e prevzela vojna mornari ca.
Hoče v armado t
Jolni P. Land, vodja anna-«lne naborne postaje v Elizabeth, N. J., je dobil od 14-let-nega Vineena Gabricha nasle«l-iije pi-smo:
— Star sem štirinajst let in bi rad stopil v armado. Ce bi rekel, da "eni starejše, bi me mogoče vzeli, toda lagati nočem. Nikdar ne mislite, da mi rojijo po glavi otročje misli. Ne vrzite toga pisma proč, am
— Tudi mene so snubili re- zojavkah publikanci, — je priznal Thomas, — m^ne in Pliil i pa Mur-rava. podpre«lsednika CIO.
Za nagrado so ponujali Tlio-masu mesto delavskega tajnika v "Willkiejevem kabinetu. Vse kaže, «la je Lewisov yovor
bile Workers.
Preilno so odpotovali iz De-t;'oita, se je vršila tam velika skupščina 700 uradnikov UAW localov, ki so nav«lušeno imlo-sirali Roosevelta. Uradniki so zastopali JUU tisoč unij>kih članov.
— Lewisov govor je skoro povzročil vstajo v naši uniji,— je rekel Thomas. — .Možje, ki so zaposleni v avtnih tovarnah, ne bodo nikdar glasoval*, za Fordovega kandhlata.
Dosti localov je v svojih br-
šna mlačnost. Ko je pa imel delavski voditelj svoj zgodovinski govor, se j«4 delavstvo kakor prebudil«* iz spanja. Vsak »lan prihajajo poročila, «la so nadaljne unije odobrile ponovno izvolitev predsednika.
Splošno se govori, «la John L. Lewis ne bo več dolgo na-čeloval CIO, in «la ne bo več votlil I nited Mine Worker-, ki so bil «loslej njeirova najmočnejša organizacija.
K«lo bo Lewisov naslednik? Na to vprašaije je težko točno odgovoriti, toda z« I i -e, da p ri-
li« kot tak edini vpoštev Plii-zahtevalo takojšnjo lip Murrar. resignacijo Lewisa.	j Philip Murray molči, t«»da
— V si)!ošnem so pa avtnilpred volitvami l»o delavci, in tudi delavci drugih In ko bo spregovoril, ne 1»,>
strok odločno za Roosevelta, — je rekel Thomas. — Vprašam vas, kako naj bodo avtu i tle-lavei za W'llkieja, ko je vendar
zirrešil svoj cilj. Razne CIO u-jnaš glavn* cilj organizirati «le-nije, ki so bile doslej še omrt-; lavce v Fordovih tovarnah, bi j i ve, so se odkrito izjavile j Ford in Villkie sta si pa po
za predsc«lnika Roosevelta. Med temi je ena najvplivnejših, Unite:! Electrical Radio an«l Maclrne Workers unija, ki je načel nje James B. Carev.
Carey ie znan kot velik Lewisov pri j itelj in v delavskih zadevah ž njim povsem soglaša. Njuna politična pota pa gredo narazen.
Thomasa sta spremila v New York Walter Reuther in Ri-
mišljenju in nazorih brata. Lewis je napravil veliko napako, — je rekel Thomas, — navziic vsemu temu ga pa smatram /a velikega človeka.
Za Roosevelta so se zavzeli Amalgamated Clothing WorK-ers, iz srednjega Ž »pa d a pa prihajajo poročila, da je tudi tamkajšnje delavstvo vs*e zanj.
Do Lewisovega govora je r.'ada med delavstvom nekak-
p ri po roči 1 W i 111 i»• ja, Roosevelta.
I »ae
pa
Aretacija komunistov v Argentini
Policija v provinci Huonos
Aires je aretirala l!ti članov ni je za pravice mladine.
Po uradnih zatrdilih je komunistična qrganiza«-ija.
K-
to

Stroga postava
Govemer okupirane Francije te «lni naznanil: — Vsak Francoz, ki ne bo hotel vršiti dela, ki mu ga bo od kazal načelnik vojaške uprave, bo brezpogojno obglavljen.
•'GLAS HAfiODF-New York
Wednesday, October 30, 194Č
~ VSTANOVLJEN L. 1893
99
"GLAS NARODA
(VOI€E OF THE PEOPLE)
OwMd n4 Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha. Sec. — Place of business of the eorposottoo and xMrtim of above officer«: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK. N. T.
47th Year
"Ola* Naroda" Is L«sued every day except Saturdays, Sundays and Holid&ya.
Subscription Tearly $0.—. Advertisement on Agreement.
2a celo leto velja list sa Ameriko \n Kanado $«.—; sa pol leta $3.—; aa Četrt leta $1.00. — Za New York sa celo leto $7.— ; zrn pol leta $3.50. Sa Inozemstvo m celo leto f7.—; za pol leta $3.50.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl w»lK>t, nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA," 216 WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea S—1242
Hotel je imeti bogato ženo.
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopia mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
VOJNA V JUGOVZHODNI EVROPI
Kar je bilo pričakovati, -o j;- zgodilo: vojna je Kila imported zanešena ua Balkan, torej v kraje, kjer državica poleg državice, ki -e med seboj I n a t i jo ali sovražijo, kakršno je pav p«>| i tirno vreme.
Z Balkanom je pa tako:	redkokdaj sta se le dve
balkanski državi vojskovali. Po izbruhu sovražnosti med dvenia so kmalu tudi druge posegle v borbe.
Zaenkrat je na vr.-ti Grška, katere pa ni napad a kakšna '»alkanska država, par pa Italija, zaveznica \"inčije, ki h ore ž njo vred zavladati »vetu.
Italijane loči od Balkana, morje, kar za transpoi t i ran je in izkrcavanje vojaštva ni prav pripravno. Zato -i j" Italija št prej na Kalkauu utrdila svoje stališče. To se je zgodilo povsem preprosto. Pred dvema letoma je žarela dopovedovati svetu, da je majhna balkanska kraljevina Albanija v nemarnosti. Z ene strani da jo ogroža Jugoslavija- z druge pa (Urška. Albanski narod ni o iem ogrožanju ničesar vedel, toda vedela je Italija, in to je ibilo dovolj.
Albani jo je biio torej treba zaščititi. V zaščiti sta pa Neiričija in Italija veliki strokovnjaki.
Nemčija je "zaščitila" skoro vso kontinentalno Evropo cločim -e je Italija .loslej zadovoljila samo z ''zaščito'* Albanije. Pod varstvom topov so >e italijanski vojaki izkrcali v Albaniji, zasedli javna poslopja, nalbili plakate, <la bo vsak Albanec brezpogojno ustreljen, ki bi se drznil nasprotovati ''zaščitnikom". Ta Albanija je ibila zaščitena.
V Rimu so določili člane nove albansko .vlade, italijanski vojaki >o pa začeli utrjevati albansko mejo proti Jugoslaviji in Grški. Vprašanje je bilo le, v katero smer bo udarila Italija; proti Grški ali proti Jugoslaviji?
Zdaj so odr»tranjeni vsi tozadevni dvomi. Napadla je Grško, kar je bilo po dogodlcih zadnjih tednov skoro neizogibno. (Vtudi bi bil grški diktator Me tax a- izpolni vse želje linijske vlade, bi Grški ne bile prihranjene grozote vojne.
Angleži imajo v vzhodnem delu Sredozemlja močno mornarico in močne vojaške posadke. Otok Kreta in nekateri grški otoki v Egejskwu morju >o za Angleže življenske-ga interesa ter bi jih prej ali sloj zasedli. Italijani so to dobro vedeli in so jih prehiteli. Mussoliniju ni bilo treba iskati povoda za napad. V sedanjem času je tak povod kaj lahko dobiti..
• Vzroki so seveda globji in >o naslednji: V interesu Italija je, da razbije angleške utrdbe v Sredozemlju. Aleksandri ja, Suez, Ciper in Palestina morajo v italijanske roke. Ko se bo enkrat to agodilo (če se bo zgodilo seveda). bodo uresničene italijanske snuje o "našem morju" ter bo zveza Anglije z Indijo prekinjena.
< Za dosego tega cilja jo treba napadalnih oporišč, predvsem Soluna, Pireja in utrjenih pristanišč v Egejskem morju.
Ko so enkrat ta oporišča zajamčena, si bo treba priboriti pot do Aleksandri je in Port Saida ter chI Haife in odtani v Irak. Stranka, ki l>o imela v rokah Solun, bo imela marsi-Icam prosto pot. Ali se bodo polastili Soluna Italijani ali Angleži? Ali bodo igrala letala glavno vlogo ali vojne ladje?
Kdo ho imel prednost v Rgejskem morju? Angleži, ki bodo dospeli rz Egipta, ali Italijani, ki bodo napadli z l)o-dekaneškega otočja?
Ali bo Bolgarska držala križem roke? Kaj bodo počeli Turki? Kakšna bo usoda francoske Sirije?
Naposled se pa pojavi najvažnejše vprašanje: Kaj bo storila ruska vlada? Pogodba med Rusijo in Nemčijo je še vedno veljavna. Rusija se dobrika Turčiji, in Turčiji se do-brika tudi Anglija.
Glede Anglija se je Hitler opotekel. Širokoustil rp je, la bo 15. septembra Angleško otočje v njegovih rokah. ' Pa ni bilo ne 15. septembra, ne 15 oktobra.
^Za Nemice je bilo potrebno obrniti vojno v drugo smer. Mogoče si na Bližnjem iztoku obeta kaj več sreče. Mogoče bi se jim res nasmehnila sreča, če bi imeli kakšn^sra drugega zaveznika. Z Italijan: si pa ne bodo dosti na dobičku.
Roosevelta dolže tajne diplomacije
(Ix»nca Koljič iz -Sašam v Srbiji je hotel svojega sina Kol jo poročiti v bogato hišo kmeta Tune Koljira. Koljičeva lepa hčerka Stana pa je že oddala >voje srce 17-Ietnemu Jakovu Peroviču. s katerim bi se morala v kratkem zaročiti. To seveda ni nič kaj dišalo Lenri in njegovemru sinu, zato sta sklenila. da s»* odkrižata nevarnega
teknieca. Dva meseca b<» že te- . „ , v.
,, .	i ,	i sknsal čimprej
ga, ko .<ta se neke nori, oboro-|	'
žena s sekirami |iritihotapila k S samotni kolibi, kjer je >pal Jakov »spanje pravičnega, in strahovito razmre vil rila nesrečnega mladeniča. Nazadnje sta mu odsekala še glavo. Po zločinu sta tiho, kakor sta prišla, izginila v noč. Vsa vas je žalovala aa poštenim mladeničem in vsi so slutili, kje je treba iskati zločince. Lenco in Kol jo so orožniki prijeli in ju predali sodišču, ki ju je te dni olisodi-lo, očeta na dosmrtno ječo, sina pa na 15 let ječe.
tajščine in angleščine. Oblast mu je kmalu začela zaupati razne važne naloge in je bil tako večkrat zaupnik mandžur-rke vlade na raznih mednarodnih, železniških konferencah. Naposkd je postal celo mandarin, in sicer pod oblastjo narodne kitajske vlade maršala Čanrgkajška. Nedavno je pisal s vojen tu prijatelju in mu opisal vse svoje dogodovščine, iz-razil se je pa tudi. da ga še vedno vleče domov in da bo priti v svoj rojstni kraj Subotieo.
Mater rešila, mioža pa ubila.
Rojake prosimo, k o pošlpjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
E!"

•iiB'iir
■wr*
Peter Zgaga
OBISKOVALCI
V naslednjem ne mislim opisati obiskovalcev, ki me obi-
imeli pri hiši kravo Plavko. Kadar nam je ušla v deteljo skujejo redno vsak teden ali smo jih dali na kruhu nekaj ti-štirinaj>-t dni, pač pa tiste, ki stih kaplj:c, pa ji je ko j odle-jih komaj poznam ter ob tej glo. . .
Pustolovsko življenje Mustafe Krilaša.
I Mu stala Krilaš je bil hlapec velikega ruskega pisatelja Tolstoja. .Štiri leta je preživel na Jasni Poljani. Mustafa ni nikoli hodil v šolo, vendar govori danes 14 jezikov, saj je 5(1 let živel izven domovine. Ko je bil star tri leta, ga je oče, kmet iz vasi Gunjanov, blizu Fojnice, odvedel v Belgijo. Pozneje ga je zanesla ]>ot v Turčijo, Grčijo, na Japonsko in Kitajsko, bil je v Indiji in v Rusiji, nato pa je postal tolmač tujih jezikov in med svetovno vojno je bil narednik vodnik v
Prf-d okrožnim sodiščem v Sabcu se je te dni zagovarjala G0-letna Kristina Nikolič iz vasi Svil je vo zaradi uboja. Kristina je živela v srečnem zakonu s svojim možem, ki je bil 5 let -tarej-ši od nje. Radomir, njen mož. je imel sicer grdo navado. da se je vičkrat opil in je v takih primerih prišlo do prepira. Vendar sta se pa mož in žena takoj sporazumela, ko se je mož iztreznil. V hiši je živela tudi iilati obtoženke, 90 letna gluha in slepa starka. Radomir je nekoč spet prišel domov močno natreskan. Podal se je v kuhinjo in zahteval od žene, da mu da jesti. Ker pa Kristina ni takoj u-tregla njegovi želji, je začel strašno preklinjati- nato pa je odšel v sosednjo sobo, kjer je sedela na naslonjaču njegova tašča. V pijanosti je Radomir začel staro ženo pretepati. Na vpitje Xa razpravi je starflvan pri starke je prihitela Kristina.*
ali oui priložnosti kar iznena da butnejo v hišo.
Dosti je takih in bi mi prav nič ne bilo žal, če bi jih ne bi lo. Pridejo naprinier ženske, ki poznajo vse bolezni od pu tike do garij.
— O, da te noga boli ' — me ogovori, taka obiskovalka. No, to še ni tako hudo, ker imaš samo v eni nogi bolečine. < V bi te obe boleli, bi bilo »losti hu-
lili. kelj
ilokl
er niso ni-iti j»o fra-
nu Tomiču, očetu treh otrok iz Prebr ša na Kapeli. Obtožen je bil. da je ubil svojo sestro Anico. Brat in sestra sta se prav dobro razumela do 21. februarja t. 1.. ko je brat brez vsakega povoda z nožem zaklal svojo sestro. Na razpravi je Tomič izjavil, da niti sam ne ve, zakaj je ubil svojo sestro. Na predlog državnega tožilca in tudi zagovornika je sodiščsklenilo. da ga pošlje na dosmrtno zdravljenje v umobolnico v
Vrapče.
Od udarca onemel.
'Pred okrožnim sodiščem v Kar lovcu je te dni stal nenavaden obtoženec: 70 letni -1 a rec T van Medved iz Hrvatskega srbi. ki Še nikdar ni bil v.n sodišču. -sedaj se je pa tako spozabil. da je z motiko napadel svojega soseda in sorodnika in ga Je vso- Posebno amerikanski tako udaril po glavi, da je so-M0'1*®1^*- J«'1* 1*1 bili tukaj sed Luka Medved izgubil dar (taki kot so v starem kraju! Pri govora. To se je zgodilo 10 jmis smo imeli enega. Velik in novembra lan-kega leta, raz- debel dedec je bil in strašno prava pa se je zavlekla, ker je grdo se je držal. Bolnika je sa-bil starec bolan. Luka Med-|mo pogledal, pa mu je neke
Tako pripoveduje in pripoveduje, jaz se pa )>očasi v tli u-go stran obrnem ter skušani zadremati in zaganjati o tistih čudežni kapljicah.
Neke >obote me je obi>kul rojak, ki ira tu«li že najmanj 4leset let nisem videl. Precu■ velik zavoj je prinesel s seb..j. — Pol galone vina in dve pre-kajeni klobasi -«t;i bili v njem.
— Ne .".nem,—sem mil od vi-
je. Tik!i moj ronjki oče, Bog nil in se mu zahvalil za njego-jim daj dobro, so imeli takega vo dobro volje*. — Ne svinjine zlomka. Na peči so ležali in tu in nič arkiiola.
Kakšne zlo«ljeve doli ta r-
žganja poslali. Potem jim je pa imaš? — m- j«, razjezil, je kmalu odleglo. In z gomilca-j— |)a bi vina in kloUise n."
sobi dobro vem, če me kaj trže ali stisk-i. Gomiliee zavrem, pa mine. ( e bi bila namesto tel»e, bi pi ne ho^lila okoli <loli tarjev. Denar 4-nzajo iz tebe, to
mi so se umivali. Ja, saj pra- smelNa smrtni postelji, ti re-vim, gom I lice, takih arenij ni čem, ti vino in klobasi ne mo-kot so gomiliee. To sama p.»,re škoditi. Sevala, silil te pa
ne Imuii. Kruha f»a nisem nič prinesel, pa saj imaš gotovo doma kakšno skorjo. Sieer mi za kruh ni do>ti, pa vendar, klobasa j«* precej slana.
In tedaj, prijatelji, se je začel vpričo mene gostiti. Obe klobasi je razrezal na precej velike kose. In koliko kosov klobase, toliko koščkov kruha je tudi na rezal. Žvečil je gla--	Isno mlaskaje z jezikom, in vsak
ved se veti n o ne more govoriti, kapljice zapisal. Se mi zdi, dalkos, ki ga je pospravil je spr«». m bo ostal vse -življenje nem. " "	i	-	»
Vstopila je v sobo ravno v tre-notku, ko je Radomir zagrabil -ekiro in hotel zamahniti po starki. S težavo se je Kristi-
»	JI "I' lliu illlin	.	V<	-| • . • 1	v
angleški vojski. Pre<l nekaj Posrečilo da je izvila mozn meseci se je vrnil v domovino	Nato. ^	^k,ro
in bo svoje stare dni preživel v Zagrebu.
Hrvatski inženir — mandarin na Kitajskem.
iSubotičan inž. Peter Vince je moral ob oizbruhu svetovne vojne na fronto in je bil v Galiciji ujet od Rusov. Ko je na Ruskem izbruhnila revolucija, je pobegnil v Mandžurijo in se tam začel baviti z raznimi posli, največ je pa kot inženir gradil ceste in mostove. Kmalu si je pridoibil zaupanje tamkajšnje vlade, zlasti zato, ker se je naučil mandžurščine, ki-
udarila po možu, ki se je zgrudil na tla. pa se je kmalu spet dvignil in začel tavati po sobi. Kristina je moža spravila v no->teljo in mu lepo stregla. (Vz tri dni je mož umrl. Pred sodniki ie Kristina vse priznala in prosila za milostno sodbo, ker gotovo ni imela namiena ubiti moža. Sodišče jo je obsodilo na leto dni ječe.
•Človek, ki ne ve, zakaj je ubil sestro.
iPred okrožnim sodiščem v Varaiždinu je bila te dni razprava proti 30-letnemu Stjepa-
znal svoje dejanje, zagovarjal pa se je, da ga je Luka prvi
so bile pe i i n še set de set k ra jeer- ti z vinom žalil. Sveta n obesa, jev v apoteki. Tiste kapljice, j je morala biti klobasa dobra ti rečem, <?o pa res nekaj zale-1 Pa tudi vino, ki je začelo po
i t t>	ii	Xe samo ^,oveku'	pa jlagoma zt uda jati iz njega, ni
napadel. Price pa so povedale|tudi živali. Kar pomnim, smojmoglo biti -hibo.
Ta pro" »s je trajal dobre tri-četrt ure. lokler nista ostali n.* papirju le dve spil ji, steklenica je biLi pa izpraznjena do dna. Nato se je poslovil.
Nekateri obiafkovalci so pa tudi pravi tolažniki. Tako pa znajo potolažiti človeka, da mu
drugače in Tvan je bil Obsojen | na 4 leta ječe.
Strategija na vasi.
V Siibeniku se je moral te dni zagovarjati kmet Dušan Kre-sovič, ki je iz maščevanja posekal nekemu vinogradniku 1350 ko>ov vinske trte. Zanimivo je, kako je iznajdljivi o-rožnik Al rja Traibozanlija odkril ško<lljivc.a. Orožnik je na posekanem kraju našel sledove krvi. iz česar je sklepal, da se je moral storilec usekati v prst,
Senator Holt, demokrat iz West Virginije, je rekel v senatu, da je bilo v Beli hiši vedno precej tajne diplomacije, toda še nikdar je ni bilo toliko kot jo je bas v sedanjem času.
Predsednik Roosevelt je sicer nedavno rekel: — Naša vlada nima nobenih informa-
cij, ki bi jih vam skušala za-molčati.
Po zatrdilu senatorja Holta ta izjava nikakor ni točna. A-meriška vlada izvaja že dalj časa nekakšno uradno cenzuro. Tako naprimer nihče ne ve, koliko letal je eksportiranih iz Amerike v Evropo.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Valim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA	E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podjporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,500,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventai podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahka zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 66. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.1)0 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi ilan ali članica te mogočno in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drago podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S, K. Judnuti, ali pa n*:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
UK A D
Joliet, Illinois
P. BENIGEN SNOJ
NEVARNO BOLAN.
'Pretekli petek je bil bivši dolgoletni župnik slovenske cerkve na Osmi v Xew Yorku, Rev. BenLgen Snoj na potu v mora odlepi. Cleveland, O., da hi blagoslovili — Ah, kaj bo tisto, »vi križev pot v cerkvi -v. nedavno takle dobro
nov
I jo vre n ca, kjer je kanonik M. Rev. J. J. On ta n župnik. V vlaku blizu Clevelanda pa je F;i-thra Snoja zadela kap in so ira verjetno v levi palec. Takoj iz vlaka prepeljali naravnost v
naslednjega dne je obkolil vas z žandarji in skiical vse kmete, da jim pregleda roke. Vsi so se odzvali njegovemtu pozivu, samo Dušana Kresov i ra ni bilo/ blizu. Ko ga je koneno le priklical. je našel aa njegovem palcu brazgotino, pri hišni preiskavi pa od krvi umazane bole hlače. Kresovi«* je priznal svoj zlorin.
neko clev< landsko bolnišnico.
I S C E M
brata ANTONA KRUHNIK. Pred kakimi 30 leti je živel v Cleveland, O. ali okolici. Ža njega bi rada zvedela sestra Prances Krasni k, omožene.
FRANCES OERAR, 1811 Cennak Rd., Chicago, Tli.
(3x)
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
DIN.---$ 2.25
DIN.---$ 4.20
DIN.---$ 6.—
DIN.---$ 9.75
DIN.---$19.—
DIN.---$37.—
V DINARJIH
V LIRAH
100	LIR---$ 5.80
200	LIR---$11.21
300	LIR---$16.65
600	LIR---$27.5«
1000	UR---$54.—
2000	LIR---$107.—
Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V sled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vso druge evropske drfavo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: s POTNIŠKI O D D R L R K t s:
216 Wert 18th Stmt.
New York
— lin je brotnik svetoval. — i 'e bi bil jaz namesto tebe, bi kar nakratko napravil. Noge hi si dal odrezati. V našem šopu imamo formana, ki si jih dal odrezati. Pa hodi in c«* I o pleše z umetnimi nogami kakor drugi ljudje. Če hočeš, ga bom vprašal za naslov, kje je nove kupil. Pa še predrage niso bile. In koliko je to vredno, ker ga pozimi v noge ne zabe in se mu nikdar ni tri4>a bati, dxi bi mu kdo ua kurje oko stopil.
Taki tolažniki so še olrajt, ker so odkritosrčni. S hinavci je bolj nerodno, to se pravi s takimi, ki ti kar v obraz lažc-
Prejšn ji teden je zaneslo tri priletne device k meni. Na njihovo de v i št vo sicer ne bom prisegal, vselej sem pa pripravljen priseči na njihovo priletnost.
Tolažile so me, da mi je od tolažbbe kiir slabo prihajalo:— Da je res hudo, pa da moram potrpeti ... Da tudi vreme zelo vpliva na tako bolezen . . . Da f=o mislile, da je stokrat huje nego je v resnici . . . Da me ni treba nič skrbeti in da bom na Sil vet rov večer že plesal na slovenski veselici.
Dobro mi je dela taka tolažba in prav hvaležen sem jim bil. Toda ko so .Sle mimo okno, bil. Toda ko so šle mimo okna. odprto. Kajti najbolj zgovorna med njimi je rekla:
— Ali r,i ga videla, kako čudno gleda? Če bo še štirinajst dni, bo veliko . . . Pri nas smo imeli boardarja, ki je ravno tako gledal . . . Zvečer je še pametno govoril, ponoči ga je pa stisnilo . . .
Verjemite mi, dragi prijate lji, da takih obiskovalcev res nimam rad.
"0 L A S N Aft OD AM-New York ^
VSTANOVLJEN L. 1893
mm
n
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci

PRVI GRADUANTJE ZRAKOPLOVNE SOLE
Mladi graduantje so predhodniki cele armade navdušenih borrev, poslanih preko morja, da bodo pospešili zmago demokracije. — Srca vseh Kanadčanov bodo ž njim.
James S. Duncan, kanadski
nadomest u joči zrakoplovni minister, je pripel prejšnji teden /.namenja < badges) zračnih o-pazovaleev na prsi skupine mladih Kanadčanov, ki so baš
in čijili sila ter odločnost bo->ta posipešili zmago. Težkoče vas bodo opremljale, nevarnost 1k» vaša dnevna tovarišica, toda vi 'l>oste vse to premagali, zavedajoč se vašega vzvišene-
dovršili letalsko vežbalno šolo. | ga cilja. Znamenje (badge), ki
Ob tej priliki je imel dolg govor, v katerem je rekel med drugim:
—	Dan išnji dan je za vas in nas velik« važnosti, ker predstavljate prvi razredi gradui-raneev |hx! skupnim zračnim vežbalnini načrtom. Vaš razred je bil prvi v brezmejni vrsti razredov. To se pravi, da je ve Irk o podjefje, ki se tiče nas vseh -topilo v prodnkcijski stadij.
—	Vi ste predhodniki veli-ke armade mladih borcev, ki bodo poslani preko Atlantika,
sem ga vam pripel, predstavlja točnost, izvežhanost, pogum, čut dolžnosti in vse druge najvišji' dobrine kanadske kraljeve zračne sile.
— Zadnje mesece ste leteli preko miroljirbnib kanadskih farm, mest in vasi, kmalu boste pa videli pod seboj razvaline Holandske, Francije in
Profesor—komunist
V Toronto »o obsodili na šest mesecev ječe dr. Samuela Leyina, profesorja 11a to rant ski univerzi.
Dokazali so mu, da je v več slučajih prekršil kanadsko o brambno postavo, poleg tega so pa tudi našli v njegovem stanovanju dosti komunistične literature.
Poziv kanadskih Francozov na Francijo
KannHski justičnj niinbler Ernest Lapointe je v svojem govoru po radio povedal vsem i Francozom po celem svetu, da 1 niti misliti ne more na to, da bi Francijpa kdaj mogla postati sovražnica Anglije.
Med drugim je rekel:
"Vi si niste samo ohranili naše ljubezni, temveč damo vam tudi o4x> roženo pomoč."
"Kakor po čudežu rastejo a vijatiške vežbalne šole/' je nadaljeval Lapointe; delavci v tovarnah za aeroplane in ladje in vojni materjal delajo noč in dan. In kanadska vlada j«1 odredila splošno niobilizacjo vseh virov dežele."
ALARM PROTI ZRAČNEMU NAPADU
ST. LAWRENCE NAČRT SE JE POJAVIL
Za izvedbo obrambnega načrta bo treba mnogo električne sile, vsled česar bosta začeli Kanada in Amerika izrabljati vodno moč St. Lawrence reke.
Za kauadsko-anMeriski ob-| ran fini i načrt bo treba mnogo električne sile. ki se je bo dalo
Belgije. Na poletih v Nemčijo najceneje i ti najpripravneje do-
ni na povratku v materinsko deželo, Ik> z vami srce slehernega Kanadčana, navdano s ponosom in hvaležnostjo
va s.
lo
VOJNA BO KANADO V VSEH OZIRIH OKREPILA, — PRAVI D. C. HOWE
Kanada je zgradila v dobrem letu nad osemdeset letališč. — Prekopati in razvoziti je bilo treba dvajset miliior.ov kubičnih jardov zemlje.
Takoj po vojni je bila osno-kom. Iz M on t real a in Ottawe
vozijo letala že precej časa.
— Nekateri, — je rekel Howe, — aa]H>vedujejo splošro depresijo jk> tedanji zmagoviti vojni. Jaz se a temi ljudmi nikakor ne strinjam. Vojna nalaga in ho še nalagala nagemu gospodarstvu silna bremena. Žrtvovati se bomo morali do skrajnosti.
bavijati ■/. Si. LaAvrenec River, ki teče med obema državama in ima neizmerno veliko moč.
Kanadski in ameriški inžini
Ko prelbivalei mesta zaslišijo alarm, ki jih pu-Tan preti bližajočim
ledaj vse beži v podzemska skrivališča.
zračnim napadom,
eta 1!K?4 ameriški senat zavrgel.
Načrti predvidevajo poleg elektrarn tudi velike zatvorni-i ce — kot so na prim r v Pa-! na nizkem kanalu — ki bi atno-vodno gočili zvezo med Velikimi je-jzeri in oceanom. Ako bi bil a-ineriiškj senat ieta 1934 drugač-
vuna v Kanadi družba, ki po sveča vso pažujo gradnji no vili in popravljanju starih! cest.
Tej družbi, ki se menu je | Canadian Good Road> Association, je sporočil D. C. Howe, kanadski inunicijski in dobavni minister, da je bilo letošnje leto zgrajenih 70 milj močno betoniranih cest, služeči h letalom za zalet in pristanek. Nadalje je bilo zgrajenih 5.3 velikih in 2(j manjših letališč. Ža izravnavo ozemlja je bilo treba prekopati in razvoziti dvajset milijonov kubičnih jardov ka menja, peska in zemlje.
Bo vojni bodo ta letališča na
—< Toda ko bo Kanada zmagala, bo neizmerno močnejša kakor je bila ob svojem vstopu v vojno. Njena sila se bo posebno izražala v industrijal-nem življenju. Njen narod bo čudovito okrepljen. Če nam ne J>o treba cen temeljito spre-
razpolago trgovskim svrham. minjati, se bomo vrnili v mir-
rZo zdaj bo ustanovljena direktna potniška zrakoplovna zveza med Torontom in New Yor-
no-časno gospodarstvo povsem postopno, ne da bi vodila pot skozi kakšno depresijo.
rji so že začeli proučevati toza-|nega mnenja, bi danes že imeli, de v ne načrte. Obenem bodo; kar bo šele treba z velikimi zgradili velike eh ktrarne, ki stroški in napori zgraditi. I »odo odgovarjale vsem potre-j Provizorična pogodba, ki je bani, poleg teira bodo pa tudi bila nedavno objavljena v W;i-iiapravili reko bolj plovno, | sli in gt on u in Ottawi, dovoljuje kar bo istotako velike oboje-stranske koristi.
Načrti za izrabljanja St. l.awrence rek že precej stari ter so vključeni v ameriško-
kanadski vladi pojaviti ob Niagarskih slapovih veliko elektrarno. ki bo dobavljala e-lektrično rilo pred kratkim zjrrajenim kanadskim municij-
kanad-ki pogodbi, katero je pa'skim tovarnam.
ZANJMANJE MLADINE za ZRAČNO SLUŽBO
Dekleta v starosti od 1 2. do 1 8. leta bodo deležna praktičnega pouka v zrakoplovstvu. — Njihova naloga po končani vojni.
iV Toronto je bil ustanovljen!le pojasnil te organizacije: prvi švadron kanadskih zrač-j ^Bodočnost Kanade bo v nib kadetk (Canadian Girl Air.zrakoplovbi. C'e bo tn ba deže-Cadets.) V ti j organizaciji so jo po vojni razvijati, bo letalu dekleta od 12. do 13 leta, ki se'poverjena ta naloga, kajti v
INDIJANCI ODLIKOVALI VISOKE KANADSKE URADNIKE
Ministrski predsednik province Quebec je postal načelnik Algon'iuin indijanskega plemena. Ista čast je zadela tudi ministra za javna dela.
Nedavno je bila odprta nova Poklonilo se mu je cesta med Maniwaki in Senne- jancev ;z (iatineau terre, ki vodi preko divje ro- krajt v.
'Kdgardu Rochette, ministru za majne in ribolov, so podelili
Po čem je spoznati kaznence:
Kanad>k oblasti -o določile za kaznjenec tako obleko, da b; bilo mogoče pobeglega kaz-njenea že odda leč ločiti od dru-11><K» Indi- -i'1 ljudi. Obleka j<* -ivkasta. in Hull o- < >b strani hiač je šir<;ka črna i proga. V hrbet >uknje je vši-ta velika okrogla krpa rdečega blaga. Navzlic t en m -e pa pri-
mantične in na rudo zelo bo-! gate pokrajine v <<everozapad
nem delu province <t»u bec. 'Indijanci dragoceno indijansko j merijo slučaji, da avtomobi isti
Oe-to ie izročil prometu v Relikvijo. Grand Reinous, 20 milj severno od Maniwaki, Adalard God-bout, ministrski predsednik province Quebec.
prejemajo kaznjenec v avto-mobile ter jih vozijo na daljše in krajše razdalje. Rdeča krpa i na suknji je tako vidna, da bi j jo moral opaziti najbolj krat-Minister Bouchard je imel v koviden avtomobilist, pa je pač
j Nova cesta bo vezala rudni- t ■ ške okraje z južnim delom province. .
zanimajo za zrakoplov-tvo. j Kanadi so neizmerne razdalje Svrha organizcije je, vzbuditi in kanadsko ozemlje je marsi-v kanadski mladini smisel in ■ kje nedostopno, veselje do zrakopiv'be. Samo v "Če bo slučajno sledila sc-Toronto je nad 400 deklet vlo-jdanji vojni kakšna depresija, žilo prošnjo za pristop.	'	*" "	—
2APOSLENJE V LADJEDELNICAH
Po vec kot dvajsetletnem počitku so se kanadske ladjedelnice oživele. — V njih je zaenkrat zaposlenih že nad petnajst tisoč delavcev. — To je pa šele začetek.
Izza konca
svetovne vojne pii do lani je kanadska ladje-giadnja spala spanje pravičnega. Poslopja so se podirala, stroji, kar jih je bilo še v njih, so zarjaveli. Zdelo se je, da Kanada ne 'bo nikdar vec gradila ladij.
)0d izbruhu vojne »^e je na vse temrljito kpremenilo. V ladjedelnicah so stare stavbe popravili, pokvarjene stroje nadomestili z novimi.
Zdaj obrotuje na zapadli' in iztočni kanadski obali nad štirideset ladjedelnic, v katerih je zaposlenih nad petnajst tisoč delavcev. Toda to je -šele »četek. Potrebovali jih bodo £c tisoče i<n tisoče, ko bodo začele obratovati ladjedemicc ob ♦St. Lamrence River in ob Ve likih jeaerih.
'Izdelovati f»o začeli moderne ladje, ki povsem odgovaijajo zahtevam kraljeve kanadske mornarice, grade jih pa tudi za angleiško kraljevo mornarico.
'Zaenkrat iinnjo v načrtu 65 vitkih, naglih korvet in kakšnih 30 iskalcev min. Stroški bodo znašali nad 52 milijonov dolarjev. Do konca teKocega leta bo ve«č kot polovica naročil že izvršenih. Iskalci min bodo kfmalu itročeni mornariški službi.
Nekaj naglih potniških paril i kov so preuredili v oborožene trgovske križarke. Predelava je veljala skoro dva n:ilijo-na dolarjev, pa se je izplačala, če se pomisli, da je ena teh križiirk "Prince Robert* zajc-a ob mehiški obali nemški eksprermi tovorni parnik "We-ser", na katerem je bilo za nekaj milijonov dolarjev vojnega materiala in drugih potrebščin.
Na trgov-ke ladje nameščajo topove, da so primerni v sedanjem času za prekooceansko sluabo.
Nad pol milijona dolarjev bodo veljali majhni tankarji. ki ibodo razpostavljeni ob obali in bodo preskrbovali letala potrebnim kurivom.
Kanadske ladjedelnice bodo kos ogrommi nalogi, ki jo jim nalaga sedanja vojna.
dvadetke so podrejene istemu izvršilnemu odboru kakor Canadian Bov Air Cadets, ki imajo svoje člane po vseh mestih od Calgary do Halifax a. Dekleta nosijo svetlomodre uniforme.
Pozimi jih bodo poučevali in-truktorji, ki so povečini člani kraljeve kanadsko zračne si-e. Inštruktorji ne bodo dobivali nobeno plače, istotako tudi ne odborniki njihove organizacije. .
Poročnik C. II. MacKinnon, načelnik kanadskega glavnega stana zračnih kadetov, je iako-
Avstralci v Kanadi
V neko kanadsTco pristani šče je do^pe^lo večje število mladih mož iz Avstralije in Nove Zelandije. Poskdi jih bodo v iposebna taiborišča, kjer se bodo vežbali za armadne pilote in opazovalce. Nekateri med njimi že imajo osnovno pojme o letalstvu.
Svečanosti so se udeležili tu di zastopniki Algonquin indi- Gracefield jan^kega plemena, ki so ob tej katereflii jf
priliki imenovali Godbontn za,cesta velikega trgovskega P°-;Hste. na; waki-^a. ki jih prosi svojega načelnika. Podarili -o'mena za indu-tri jalna središča j 7V a	vprašajo za registra-
mu kra-no indijansko nošo z v ]>rovinci. < >beneni bo « d]>rla |ci^0 karto. To bo menda po-
lavnostni govor, vine opazi ah pa noče opaziti, n kel. da bo nova! (4l>l;lsti opozarja jo a vtomobi-l'te
veliko perjanico in orožjem. tudi tisoče i?i tisoče milj doslej 'Tsta čast je doletela tudi T.'nedostopnega ozemlja, ki je po-D. Boucharda. quebeŠkega mi- sobno jiripravno za lov In ribo-nistra za promet in javna dela.'lov.
magaio. .
inil1|||ii;lllUl||||..)tj|!MI|||||jf|lllllll||||.|||lll s til*''11>fi|t|fIl^'llUCt
Ijanskih dolžnosti.
Kadetkc nizirani v skuj
jejo 44 flight s Vsak ^fliglit^ ima štiri patrol la pa petindvajset kadetov. Štirje "fiiglit-" tvorijo švadron. štirje švadron! pa sku-pi no.
Kadet je r-o si ogledali že več letaiiišč in dvignili v zrak v družbi izvežbanih jiilotov. Med poleti sojini posebni inštruktorji tolmačili svrlio instrumen-
te bo nudila naši mJadini velika prilika v v< dno šireči se zrakoplovni industriji. Dekleta in fantje se morajo naučiti osnovnih pojmov, da jim bo za četek lažji."
Zrakoplovni maršal William foV. smer poleta, oddaljenost Bishop, ki se je proslavil že v ,0<] zemlje in vse kar je treba svetovni vojni ter je hit odliko- vedeti i/vežbanemu letalcu van s križem kraljice Viktorije, .i^ vrhovni pokrovitelj organizacije zračnih kadetov. "Med njegovimi svetovalci je več zelo odličnih Kanadčanov.
Prihodnje leto >e bodo ka-detje učili ustroja letal, načinov letanja, navigacije, meteorologije, pomoči v sili, signaliziranja, discipline in držav-
Kanadski parnik
'tke In kadet je so orga-j t ]jen i v skupine, ki se imenu-1
Iz Beri«na poročajo, da so vsaka patro-'nemški letalci bombardirali in potopili kanadski parnik Km-press of Britain (4l\:J4S ton' s katerim sta se meseca junija lanskega leta vrnila v Anglijo angleški kralj in kraljica s svojega obiska v Združenih državah in Kanadi.
Kadetje so razlage -ledili velikim zanimanjem ter so morali potem opisati polet ter vse. kar so doživeti na 11 jenu
Najboljši spisi -o dobili nagrade. kar je v kadetih še povečalo zanimanje za strogo, ki se ji nameravajo v poznejšem življenju posvetiti.
Napad se je za vršil severno od irske obali. Parnik se je po topil, dočim se je posadka rešila.
Parnik je bil zgrajen leta 1 i J.'JI ter je veljal za enega naj boljših kanadskih pamikov.
ANGLIJA SE BORI..
Letalec se je smrtno ponesrečil
Richard Milne i/. North Bay v Ontario, pilot kraljeve kanadske zračne sile, se je smrtno ponesrečil. Ž letalom je delal vratolomne vaje ter se ob neki priliki spusiil tako nizko, da je zadel ob drevo. Letalo je padlo na tla in zgorelo. Milnejevo ogorelo truplo so potegnili izpod razvalin.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritiriiin »asih je vsakemu ritatclju dnevnih vesti potreben ta prirnftii ATI AS. ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji rmi. — Naročite sa še danes!
Proti itenwkim aračnim napadom so poglavitno orožje Anglije p rot i mračni topovi, ki so postavljeni po vseh kraj ih dežele, zlasti pa na vzhodni obali otoka in okoli Londona.
Nemški jetnik potegnil
Iz Christie Street bolnišnice v Toronto je pobegnil mladi nemški jetnik Carl Rabe. V bolnišnico je bil prepeljan iz nekega severnega taborišča. Ce nima kakšnega zaveznika, ne bo prišel prav daleč, kajti na sebi ima še vedno nemško mornariško uniformo.
Ždravaiikom in strežnicam je največja zagonetka, kako se mu je mogel beg posrečiti.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA'
Velikost 9H x 14M inter
48 velikih strani;
32 harvanih zemlJevMor tujih drŽav in zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih drža*- ;
45 svetovnih slik popolnoma o-zna^enih;
Zanimivi svetovni dogodki. VajnovejSi zemljevid kaie celi svet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 oz. po - eenta.
Posebnost:
HAMMOXDOY ZEMLJEVID.
KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite Id pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dohite dodatne zemlje* vide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA "
216 WEST 18th STREET NEW VOBK. N. ¥.
T, A S N S R O D S" - New YorE " ^
Wednesday, October 30, 1 940
VST£NOVI5JEN L. 1893
V METEZU
■musm
—: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :—
"........ 31^——-
"Mislimi tako, če jo — če te ima res rada," 4'Gotovo, na vsak način, ni dvoma! Saj je vaša hči saj jo vendar .poznate!"
"'Poznam jo, re<. jo poznam," je zan«išljeno dej a.1 a mati in dodala: "Pa dobro, da si le zadovoljen z njo. Pomirjena sem in je torej vse v redu."
* 'Seveda, — vse je v redu. Sicer je Tina v zadnjem času nuilo raztresena, zdaj pa zdaj ne ve, kaj jo vprašam in nekaj premi šlja. a to — to je pač novcst toga življenja in avto in nove obleke in tako dalje, to da seveda misliti, liahaha, in popolnoma jo razumom," jo dejal Andrej in se glasno zasmejal.
"Razumem," je odvrnila mati, "tudi jaz razumem tO stvar, le da se ne bi preveč oklenila toll zunanjosti."
"Nič no do; všeč mi je, da ji morem posreči in da ima toliko zabavo in razvedrila v teh stvareh. Le nvkaj je, vidite, mati. nekaj — kar bi -i še iz srca želel ..." 4<No?"
"Potomca bi rad, tako za res* rad — od Tino, kolika sreča!"
' "Andrej — to pride — vbc še pride. f'e nimaš večje skubi — potoni — beži, beži." "Kaj res, mati, vi upate?" "Pa zakaj no bi?"
"Ker so mi zdi kaj takega preveč, preveč bi bilo sreče." "Ti otrok. Andrej!"
"Tudi jaz tako pravim." je dejala Tina ki jo bi a slišala zadnjo besede in je prisedla k njima.
"Znamenje, da si dober človek," jo povzela mati. "In glej. Tina, da mu boš hvaležna."
Tina so je zganila, za liip ?o ji je oglasila vest zaradi Pir-ca. pa je koj zasmcjala in odvrnila: •"So mti hvaležna. Andrej, kaj?"
"Tina," jo dejal Andrej in jo pobožal po laseh, "saj veš, kako jo. Kje pa jo Vanda?" je dodal.
"Ah, ta,'" ro jo nasmehni a Tina,, "iz občudovanja prehaja v občudovanje in neskončno je zadovoljna. Pa jo poglej, j** pravkar prišla."
Vanda je stopila v sobo in se jo oklenila Tine in vsa je žarela od notranjega ve-olja.
"Toroj. Vaiula," iojlejal Andrej, "vso prav, vso dobro!" "Vse je tako neizmerno lepo." jo odvrnila Vanda. "takih pob nisem videla 'n moja soba jo kakor eveftka. In na vrtu, kako \>«? diši, kako vse cveto — v Ljubljani jo še samo popje in je Še vse v meglah. O, in v samostanu . . ." "Saj res, povoj, povoj!" je -ilil Andrej. "Nikar — nočern se spominjati . . ." "Pa no. da ne bi hote1'a več nazaj?" je vprašala Tina. "O, to /o — l»on| že Šla, a težko bo," je počasi dejala Vanda in obraz se ji je stemnil.
"Sola jo šola, to so mora." jo zavrnila mati. "Vem, saj bom tudi šla."
"Kaj niso ondl prijazni * teboj!" je vprašal Andrej. "Prijazni so žc. posebno gospa prednica je dobra." 44Mater Katarina j! je ime. ali ne?" je dejala Tina. "Dobro >o je še spominjam in všeč mi je bila takrat."
"Da." je povzela Vanda, "ona je dobra, a tudi stroga, ilu, tako se je bojimo, v«e mora biti ena — dve — tri, vse lepo, v redu, či«to, natančno, >icer je joj!"
"Že prav," je dejala mati in tudi Tina je prikimala. Andrej pa je dejal
"Torej ti je hudo, Vanda? Co bi ti bilo prehudo, pa ostaneš tu in . . ."
"Tak bežjj, Andrej," ga je prekinila Tina, "no bodi tako mehak."
'NSem le mislil . . . (Vmu bi so mučila; tu jo prostora aovolj, n*eni bi bilo zelo všeč, Vanda re tudi no bi branila, imela bi svojo učiteljico kar na domu — mislim . . ." J / ne m,sli; za Vando je najbolje, da jo tanu kjer je. Naj poizkusi v svetu, nič ji no bo škodijo. Večno pa tudi ne bo ondi. Kajne, Vanda, še ta lota, kaj jo to — in potom l>«š >pet v Trstu ali kje »boš hotela biti. Vem, da tako hudo -pot ni v samostanu, da bi ne bilo obstanka tam,"
"(Saj nisem tako mislila," jo dejala Vanda, "saj je včasih prav lopo in tako skačomo in se smojemo, da se -tres« ve> sam-ostan. Tn tudi redovnice so vesele z nami in se tudi z na-.f.i smejejo."	• •	!' 111 MHI
"Kaj bi' se ne, *aj so ljudje." je odvrnila Tina. "In nič hudega jim ni," je dodala mati. . "O — hudo jim je pa že," je povzela Vanda z važnim naglasom.
• "Zakaj pa?" je z zanimanjem vprašal Andrej in vsi trije i»o fc nasmehnili.
•"Zato. ker morajo tako zgodaj vstajati." "No, če ni hujšega," je dejala mati. . ",Pa moliti, moliti mora jo toliko! Kar vedno so molitve ;n molitve."
"Zato fo pač v samostanu," je odvrnila Tina.
"Pa tudi delajo. Ta inga to delo, ona drugo — nikdar
niso brez dola in tako hitijo in hitijo, vos dan hitijo _ še v
noč. In najhujšo — saj no Minejo nikdar na cesto — nikdar in nikdar. Sveto obljubo Imajo, da no sm?ejo nikoli, veste, ni-ko-li v svet in med ljudi. — .Toj, to je strašno in meni so hudo smilijo. Pomislite — nikoli na cesto, pomislite!" In Vanda je bila kar v neki pozi in je zmajala z glavo, da so se oni trije nasmehnili, in je Andrej dejal:	#
"Torej ni bojazni, da bj nam všla in postala redovnica!" "Joj!" je vzkliknila Vanda, in se prijela za glavo, "nikdar, nikdar, Bog varuj! Pač," je pomislila, "ko sem si nekoč predstavljala, če bi ti umrla, mama, pa sem si dejala, da bi — skoraj bi. Pa .— morda tudi ne — ch, rajše ne!" "Kako ti gre učenje!" je vprašala Tina. "Dobro — saj mora iti. Skrbno pazijo, da poslušamo, da sa učimo, da spišemo naloge — to že mora <biti in veliko, veliko novega sem re naučila." JgJ
•"Do konca leta -koraj iz učenosti ne prideš," je dejaJa Tina in se nasmehnila.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Trije vpadi v Anglijo
Bilo je v prvem stoletju pred Kristoan. Takrat so Britanci živeli svobodni na otoku, ki se imenuje Ve>!ika Britanija. Rimski vojskovodja Julij Cezar, ki si je s svojimi dobro iz-vežbanimi legijami osvojil pol sveta, je prišel nekoč do Roka vskega preliva in ga dvakrat preplul s svojimi lad jasni i, prvič v avgustu, drugič pa v septembru 1 55. Ali obakrat se jo moral vrniti praznih rok. Kafcšnih deset let pozneje jo cesar Klavdij s svojim generalom Plant i jem izkrcal na britanskih tleh svojih 40,000 mož. Sovražniki -o so najprej utabo-rili v Kontski vojvndini. Začelo so ;o prvo veliko zavoje-vanje Anglijo. .
Poglavarji Keltov so živeli v večnih prepirih med sabo j in tako so so drug za drugim polagoma umikali močnemu zavojevalcu daleč proti severu, skoraj do današnje mojo med Škotsko in Anglijo. Tam je imperator Hadrijan dal postaviti močan zid. ki jo srirai od Trske do Severnega morja. In tako so Rimljani ostali v An-trliji cela štiri stoletja. O.liti so morali šele tedaj, ko so se na celini pojavili flalci in jo rimlskomu cesarstvu pretilo razsulo. To se je zgodilo okoli 1. 410 po Kristu.
Po odhodu Rimljanov so živeli Kelti še kakšnih 40 let svo-(bodno življenje. Potem -o jo |zopet pojavil sovražnik v T\ent-jski vojvodini. Odkod jo prišel ? Tz krajev, ki so danes imenujejo Velika Nemf-ija. Tri germanska plemena: .Juti. ki so prebivali v pokrajini Jutland, Angleži ali Englisir-hi, ki -o ime li v svoji posesti provinco, ki se danes imenuje Selile.-ivig in Saši, južno od obeh v.gomjih. so se pripravljali na ]iohod proti zapadu. Leta 440 se je poglavar TI n gostov izkrca ! na obali majhnega otoka Thanes, ki jo Še danes zaprt med jezikoma Ramsgata in Doala. Istega leta na tem onestu -e j p začela zgodovina Anirlije. Osem let nato šo vso Kentsko vojvodino zasedli Angleži. Saši so jim sledili šolo čez kakšnih 70 let. Ta germanska plemena so zagospodovala nad Kelti in njihovo napredovanje na otoku jo trajalo okoli dvanajst stoletij, dokler so nekoga dne niso morali zaustaviti na meji Škotsko, ki jo ni nikdar nihče premagal.
Angleži, ki so si tako prisvojili tujo zemljo, ki so jo nekoč morali zapustiti Rimljanom, so sklenili, da ostanejo v teh kra-jib.
»Vpadi co so izvršili z dveh nasprotnih strani: na severu so «o i-zkrenli TVikincri. in sicer na neverni obali izliva reke Teniae. v rrrofiii Snssexn. ki leži nasproti grofiji Kontski. Po daljšem mirovnufu so vdrli Angleži r>od vodstvom svojega poveljnika TTarolda proti severu
in zaustaviti ter uničili pri Stanford Bridgeu nov poizkus Skandinavcev. Ko je bil Ha rold tako zaposlen daleč od Ka-!nala, ki ga je čuval vse loto, so j mu prino-li novico, da se je Viljem Nonmandijsku ki so mu potomci dali priimek Viljem Za vo jo valeč, izkrcal pri Ha-tingn, nekaj kilometrov pred grofijo Kentsko.
Toda francoska nadob ast je nekega dne prenehala in Angleži so si bili nabrali bogatili izk u sen j. Spoznali so važnost premoči na morju. Kk> bodo no-ikoč gospodarji molja, jih nihče no bo mogel vrč vznemirjati na njihovem otoku. Še dvakrat ji nt je pozneje pretilo zavoje-vanje: dne 20. maja 1588, se jo zbrala pred Lizbono "nepremagljiva armada", ki jo štela 1H2 ladij z 59,000 tonami in nosila 8.0T>6 mornarjev in 21.621 vojakov. Armada jo zaplula v Roka v-k i preliv, a jo je s'abša britanska mornarica nagnala proti severu, kjer so njeno ladjo za dolgo časa izginile v viharjih Islandskega morja.
Dvesto let pozneje se je p: ed Boulognom pojavila druga velika armada, a morje ni bilo nikoli svobodno, kajti pri Trafal-srarju je bil zmasral Nol-on in Napoleonove sanje so se razblinile prod brit-ko stvarnostjo.
Tako so Angleži, ki so prišli iz Nemčije, končno zmagali in skrivnost njihovih zmag loži v njihovi mornarici. Z zmagami nnd holandskimi, španskimi in francoskimi ladjami so postali vsemogočni gospodarji morja. Ali so to še danes? Počakajmo ,mnlo, da vidimo. Kajti danes 'je gospodar sveta tisti, ki jo močnejši v zraku.
PESMARICA ''Glasbene Matice*'
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
OS VETA VARANEGA MOŽA.
Na nekem hribu v grški The-saliji stoji veterni mlin. Njegov lastnik jo že prileten mož. Nedavno se jo pa oženil z mladim lepim dekletom, iz okolice. Oni dan se je napotil po opravkih v mesto. Med potjo ga jo presenetila nevihta in v zad-njmn trenutku ji jo še ušel nazaj domov. Doma ga je pa ča-ikalo neprijetno presenečenje.
i Svojo mlado ženo je našel v naročju svojega nečaka, ki je |>o i let i h in v v.-akom pogledu mno-Igo bo'j harntoniral ž njo. j Toda prileten mlinar toga ni hotel priznati. Planil jo na zapelji vea. mod ruvanjem je premagal svojega nečaka, ga zvezal in privezal na lopatico ve-ternega mlina. Potem jo zvezal še svojo ženo in jo tudi privezal na orjaško kolo. Tako sta se zaljubljenca vrte'a na kolesu do prihodnjega jutra, ko so ju našli sosedje. Žal, jo bilo že prepozno, mladenič je bil že mrtev, a nezvesta žena jo skoči-ila v duševni zmedenosti v vodnjak in utonila.
PRED 100 LETI SO PRE PELJALI NAPOLENOVO TRUPLO V PARIZ.
L tos je poteklo ravno sto let odkar so prepeljali posmrtne o-stanke Napoleonovo iz sv. Helene v Pariz, kjer so ga slovesno pokopali v Invalidskem domu. Skoro de-et let so trajala med Francijo in Anglijo podajanja za izročitev Napoleonovega trupla. Napoleon j? umrl leta 1821. Prva leta po njegovi sntrti. v dobi Bourbonsko restavracijo. ni bilo o tem ničesar slišati, čeprav je v oporoki sam izrazil željo, da bi po smrti rad i poči val "ob bregovih Seine." Po revoluciji od lota 1830 so se začeli množiti glasovi, naj s e prepeljejo njegovi o>tanki v domovino. Leta 1840 jo sklonil takratni francoski poslanik v Londonu, tJuizot, z angleškim (ministrskim predsednikom lordom. Palnuorstonom pouodbo. s katero Anglija odstopa Napoleonovo truplo Franciji. Sin Lu ža Filipa, knez de .Toinvi'le se jo odpravil 7. julija istftra leta iz francoskega pristanišča Toulon s tremi ladjami proti o-toku sv. Helene. Ladjo so plule preko Cadiza, Madeire in Azorov. 7. oktobra so dospele na otok sv. Helene. Teden dni kasneje so so pričele slovesnosti za prodajo. Cesarjeve o-stanko so položi o v novo kr-to. dele stare krste pa so pobrali francoski mornariški oficirji in jih po prihodu v Evropo drasro prodali Napoleonovim častilcem. Slovestnostini je prisostvoval Napoleonov zaupnik in ljubljenec, maršal eBrtrand. ki je ■šel leta 1815 ž njim na otok >v. Heleno in jo tudi sedaj >pre-rnfljal knoza Join vi Ilea. Leta 1840 jo po povratku v Pariz u-mrl. Njegov grnib se n aba.i a v Invalidskem domu polosr groba maršala Duroea. Dne 25. novembra so prispelo ladje z dragocenim tovorom v pristanišče Cherbourg. Prevez iz Cher-bonrga v Pariz jo bil zadnji triumf mrtvega cesarja.
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
DAMA S KAMELJAMI
Spisal A LEKSANL) h K 1)1.MAS
Pisatelj sam I>r»vi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se igral k«>s življenja. In v tem slavnem romanu m? res igra \<-lik k»s z** lu zanimivega življenja.
cena S 1.7 5
COT

Pošljite nam
i
in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričam smo, da boste potem stalni naročnika
SVETI SVINJSKI ZOB.
Na Novih Hobridih uživajo svinjo velik ugled, posebno pa še njihovi zobje, ki jih na slovesen način č.uste. Neki svetovni potnik, ki se je več ča - a mudil na tem otočju, je popihal našemu pojmovanju zelo čudne navade in običaje.
»"Življenje svinje eenijo više kot življenje otroka, da ce'o više kot življenje edinega moškega potonva. Vendar je njihovo čaščenje zelo miučno za žival. Že zgodaj jo pri vežejo za nogo, točno ji preiščejo zobovje. Zgornji podočnjak ji i zde rejo, da ima več prostora spodnji podočnjak, ki mora biti zelo dolg, in spiralasto zavit. Ta ukrivljen zob je najsvetejšo, kar premore svinja. Kadar pri-rerajo glavne svečanosti, združene s pojedino, ne zbirajo -vi nje po debelosti ali velikosti temve« po dolžini tega ''svetega" zoba. Svinja z najbolj razvitim spodnjim podočnja-kom je namreč bogovom posebno všeč in jo zato zberejo za žrtev. Taka svinja je vredna kakih 1000 frankov. Za Nove He-bride je to neverjetno visoka v<?ota. Srečni lastnik svinje z najdaljšim tspodnjim podočnja-ko»m je najponosnejsi mož v vasi, ko njegovo 9vinjo zakoijejo na koralnem žrtveniku in jo pečejo za svečano pojedino. Zob i'zo'besijo kot svetinjo v dvora-
HUBERT
Spisal I'aul Keller.
Iloinan iz Jov-kega življenja.
cena $1.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj IIKNKIK SIKNKIEWI1Z
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimir.
cena

KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JURAČ
Mladi koroški Sloven«"* zel n jasno iri zanimivo jfpisuje življenje kmetov it. rudarjev.
cena $ 1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Straclmitz.
Zelo zanimiva jmiest iz domačega življenja.
cena 75c
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Xajl>olj*i slovenski ]iri|»ovedu;lc in pisatelj j<":wikar. ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena 75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal IIKNKIK S1ENK1KWICZ
Pisatelj popisuj«* sijajno zmago I »oljskega kralja Jana Soldeske-ga nad Turki pri llotiuu in s tem osvobojen je Poljfke. S to zmago je Idla koiieana turška sil«. jH>d katero so toliko trjieli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josipa JurfiOa naš najl»o!jši «pri|>o-vedalnl pisatelj, v tem romanu izpisuje življenje ln dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Ito-man je zelo zunimiv od začetka do konca.
cena SI-—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN 1'KEGEU
Poznani slovenski pisuielj izpisuje čudovit »vet med žarkostjo Južnega sohica lu sere o hladne
severne nu6L
cena $ 1.—
ROKOVNJAČI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva j»ove< o divjem lovcu '•ronftovsk^m.
cena 75c
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Staro-ia naših pisateljev io pravzaprav ode pravilne sio-veuW*ine v tem svojiu romanu živo in zanimivo {»opisuje življenje na deželi.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORMK
Pisatelj v knjigi j*,ve Mo, kot p«>ve naslov; srtV-a! se je z ljudmi. mcil katerimi so nekateri Že mrtvi, drugi š»- fivl. Njihova u^Nla je hila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. I»r»-d vs^io [►a popisuje resnlčtio življenje |M>sjimeznib.
cena $ I. —
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZLPANflČ
NajlMiljši in c«. živeči slovenski pesnik podaja s to zbirko zopet nekaj umotvorov. Pesmi »o posvečene njegovi ienl Ani.
cena $1.—
ZADNJI VAL
Spisal IVO SORI.I
Poznani slovenski pNatelJ nsim v tej knjigi |hhIcJ£ zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena SI.
ZNANCI
Spisal RADO MCR.MK
Poznani humorist v t*-j knjigi kaže razne zna&ije Ur knjigo sam označuje kol "Povesti lu orisi."*
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih ttarvali ri^e dogodke na kmetih in ikwIioo v gozdovih.
cena S 1.25
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
iH'janje se vrši v letu 17.77, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki ohsega M*danji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
ni, po končanih slovesnostih ga v same lastnik in ga obesi v o-krae na .svoji hiši kot znamenje bogov, vsebujoče velike skrivnostne sile."
V	SLOVENSKI KRAJINI
JE NAFTA.
V	vec krajih Slovenije so našli vrelce nafte — tenia manjše. Le v Sodišincih je bil najden močnejši vrelec. V tem kraju je pred leti uhajal iz zemlje dusljiv plin ter ljudstvo tega kraja stalno pije vodo, ki ima močan okns po žveplu. Velike vrednosti bi 'bilo, ako bi bil vrelec res izdaten, saj bj se iz
njega črpalo tekoče zlato, brez katerega si današnjega gospodarstva ne moremo misliti.
\ "C,LAS NARODA i
^	S
$ poči!jamo v staro do ^
movino. Kd
or ga ho- ^ de naročiti za svoj«- fc
sorodnike ali pri jate- ^ Ijtr, to lahko stori. — ^ Naročnina za s t a r i i kraj stanj $7. — V S
flaiiio lista ne poli J (jamo.