PoStnina plačana ▼ gotovinL Leto XV., štev. 84 upiaviusivo. Ljubljana. tLnatijeva Ulica O. — i'eleton St 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Lnaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al 3. — Tel 3492, 24U2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St IL - Telefon 8t 2455. Podružnica Celje; Kocenova Ulica tt. 2. — releron 8t 190. tiaCunl prt pošt ^ek zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, VVipn 4t 1 HIŠ 241 Praznik borcev za pravico in mir Velike spominske slavnosti, ki se bodo danes in jutri vršile v nekdanji prestolnici carja Dušana v Skoplju, nimajo ničesar skupnega ali podobnega z vojaškimi paradami, ki jih je še toliko po vsej Evropi tudi v dobi razorožitvenih konferenc. V Skoplju namreč častimo in proslavljamo spomin miroljubnih, zvestih rodoljubov, ki so postali levi, ko je tuja pohlepnost segla po njihovi ljubljeni, komaj v svobodi oteti in oživljeni domovini. Na današnji dan pred 20 leti je krenilo iz južno-srbskih krajev v Šumadijo k odslužitvi vojaškega roka 15.000 mla-deničev. Na pot se je podalo 15.000 prvih rekrutov iz zibelke srbstva. ki se je baš tedaj rešila 500-letnega jarma suženjstva. Odgojena v prvi zori svobode je generacija, ki se je razvijala pod vti-6ki vedno uspešnejših akcij srbskih čet-nikov, prvih branilcev in maščevalcev, našega podjarmljenega življa pod Turki, baš v prvih dneh svobode dorasla za Izpolnitev svojih domobranskih dolžnosti. Veseli in srečni, prepevajoči in okrašeni s cvetjem so pred 20 leti mladi Juž-nosrbijanci stopili v vrste srbske vojske b prisego, da bodo vredni nasledniki pokojnih junakov in dobri tovariši še živih borcev, ki so prinesli svobodo svojim južnim bratom. Radosten pohod mladine srbskega juga se je vršil na praznik blagovesti — na pravoslavno veliko soboto. Velik praznik je bil tudi v dušah 15.000 mladeničev, kajti poziv v vojaško službovanje v osvobojeni domovini je bil za nje prava — blagovest. Prisega, položena v največjem zanosu. je bila izpolnjena v največji meri, kajti polki Vardarcev, Bitoljčanov, Ko-sovcev, Bregalcev in Ibarcev so po komaj trimesečnem vežbanju stopili med prvimi na branik domovine. Porazi sovražnikov pri Smederevu, Adi Ciganliji, Gučevu, Kupinovu, na Mačkovem Kamnu so zgodovinski dokumenti o hrabrosti in nacionalni zavednosti naroda Južne Srbije. Sedaj se branilci Beograda, savske obale, Smedereva in drugih krajev spet zbirajo. Po 20 letih se sestajajo tam, od koder so se razšli po vojašnicah m nekaj mesecev pozneje po krvavih bojiščih. Malo jih je ostalo od velike trume nekdanjih 15.000 navdušenih in požrtvovalnih mladeničev. Vsi, kolikor jih je še, pa so s starejšimi in mlajšimi zbrani v Skoplju, da manifestirajo idejo ene vojske, enega naroda in ene države. Ta manifestacija pa je združena s počastitvijo spomina tisočerih mrtvih junakov. Pri tem sodeluje tudi usodno naključje, ki je baš te dni v Beogradu pn prekopavanju dunavskega keja odkrilo gomile kosti neznanih junakov iz prvih bojev proti ogromni premoči. Imena teh junakov niso znana, v odkopanih barikadah, ki so bile 20 let njihov grob, so našli kaj skromno zapuščino herojev: nekaj epolet in gumbov s številkami, nekaj orožja in municije, v preperelih listnicah kodre las od najdražjega bitja, še nekaj drugih ljubezenskih spominskih darov. Ugotovili so, da gre za padle iu-nake iz Južne Srbije. Imena ni nobenega, kajti zgodovinski dokumenti _ iz te herojske dobe pripovedujejo, da je poveljnik junakov malo pred smrtjo dejal: »Višje komande so nas že izbrisale iz svojih seznamov, mi pa živi ali mrtvi izpolnimo svojo dolžnost!« Tako je praznik v Skoplju posvečen vsem jugoslovenskim žrtvam za pravico, svobodo in mir. Svobode in miru ne bi bili vredni, če ne bi dostojno proslavili edinstvenega pohoda južnosrbske mladine. Z brezprimernim navdušenjem in požrtvovalnostjo se je ta mladina združila na poti, ki ima samo dva cilja: zmaga ali smrt Mladeniči iz Južne Srbije so pred 20 leti dobro poznali to pot in tudi njena cilja. Misel na smrt jih ni plašila, saj so trdno verovali, da bodo za njimi drugi dosegli cilj zmage, svobode in miru. Ko je bila po balkanskih vojni Južna Srbija" osvobojena, so imela oblastva kraljevine Srbije na opustošenem področju ogromnno dela. Ko je vojaška oblast urejevala vojaške teritorije, so morale civilne oblasti orati najtršo ledino gospodarskega iu kulturnega življenja. Naporno delo in naglica, s katero je bilo treba vse izvršiti, kakor tudi neori-entiranost v raznih pogledih, so bili povod raznih nedostatkov, zaradi katerih so starejši prebivalci vodili tudi burne debate. Ko pa je tuja pohlepnost ogra-žala s tolikimi žrtvami doseženo svobo-. do, je vse prevzela ena sama misel, da je treba stopiti v službo domovine z vsem bitjem. Mladina, pozvana pod oro-*.je, je na vsak način hotela biti med orvimi in najpožrtvovalnejšimi branilci iomovine. Južnosrbska mladina je s svojimi dušami in telesi zgradila mejo med oreteklostjo suženjstva in med bodočnostjo svobode. Ob misli na 500-letno suženjsko preteklost svoje ožje domovine pa je ta mladina mislila na trpljenje zasužnjenih Ljubljana, sobota 14. aprila 1934 Cena 2.— Din jčELJUSKINCI" Konec drame v Severnem ledenem morju silnem bivanju na ledni plošči so bili v č nji brodolome! Po dvomesečnem pri* rešeni tudi posled* Moskva, 13. aprila g. Ruskim letalcem se je naposled po ogorčenem boju z elementi posrečilo dokončati reševalna dela in spraviti na varno še poslednjih 5 članov »Čeljuskinove« posadke. Rešili so tudi vse pse. Takoj po končanem reševanju ponesrečencev ledolomca »Čeljuskina« je vodja reševalne komisije sovjetske vlade Kubišev odredil nadaljnjo fazo reševalnih del. Ker je rtič Vankarem premajhen, da bl tamkaj ostali v oskrbi vsi številni člani posadke, jih bodo v kratkem prepeljali v večje naselbine, kjer si bodo najprej opomogli od velikih naporov po dvomesečnem bivanju na ledeni plošči in šele nato odpeljali v Moskvo. Letalci Molokov. Kaminin in Volopi-janov so dopoldne izvedli še nekaj poletov, da so spravili na varno polarne pse ln sani, ki so ostale na plošči. Istočasno so rešili tucH vse znanstvene aparate ekspedicije. Moskva, 13. aprila. w. Rešitev zadnjih pet brodolomce v s »Čeljuskina« je prišla, ko je bila stiska že na vrhuncu. Ledna plošča, na kateri so taborili, je pričela že razpadati i* bila je nevarnost, da se taborišče vsax trenutek P°-grezne v mrzle valove. Kljub temu pa junaški brodolomci niso obupali, temveč so hladnokrvno pričakovali, da bodo tudi oni rešeni, bili pa so tudi pri-pravlieni na najhujše. Mornariški oficir Bobrov, kj je po rešitvi za hudo pljučnico obolelega vodje ekspedicije prof. Šmita, prevzel poveljstvo in vodstvo na ledeni plošči, je ostal do zadnjega na straži in tudi zadnji vstopil v rešilno letalo. V nekaj dneh nedvomno ne bo več ne duha ne sluha o ledni plošči, na katero se je 13 februarja rešilo 91 članov oosadke »Čeljuskina« Nemčija znova ogroža uspeh razorožitve Nezadovoljiv nemški odgovor na angleško demaršo — Vsa nadaljnja pogajanja o razorožitvi so pod vplivom nemškega oboroževanja London, 13. aprila w. Zunanji urad je včeraj prejel sporočilo angleškega poslanika v Berlinu, ki vsebuje odgovor nemške vlade na angleško vprašanje zaradi zvišanja proračunskih izdatkov za vojsko mornarico in letalstvo. Nemški odgovor je bil izročen v proučitev vladnemu pododboru za razorožitev. Doslej se še ne ve, ali bo Velika Britanija vnovič odgovorila. V odgovoru si prizadeva Nemčija prikazati zvišanje proračunskih postavk za oborožitev tako, kot da je v skladu z določbami versaillske pogodbe. Utemeljuje pa zvišanje vojaških kreditov tudi s tem, da so ti izdatki potrebni zaradi ustanovitve kratkoročne milice v kadru. Povišani krediti za mornarico so potrebni za popravilo starih ladij, ki so zdaj v slabem stanju, in pa za motorizirainje nekih pomorskih enot. V ostalem zatrjuje berlinska vlada, da teh kreditov še ni porabila ker čaka na sklenitev razorožitvene konvencije, ki bo dovoljevala delno oborožitev Nemčije. Določeni krediti so torej pripravljeni samo za ta primer. Francoska pojasnila Angliji Pariz, 13. aprila d. Po informacijah iz dobro poučenih t rogov je francoska vlada že proučila načrt nove note Veliki Britaniji. Kakor znano, zahteva angleška vlada naj Francija podrobno pojasni svoje zahteve glede jamstev. Francoska vlada je namreč izjavila, da sprejme razorožitveno konvencijo le pod gotovimi jamstvi. Zunanji minister Barthou je načrt te note izročil vojaškim in drugim strokovnjakom v izjavo. Na odgovor strokovnjakov se bo sestala vlada k posebni seji, da določi končno redakcijo te note. Verjetno je, da bo treba počakati še nekaj dni, preden bo francoska vlada poslala to noto v London. Z njeno izročitvijo bodo stopili francosko-angleški razgovori v svojo odločilno fazo »Temps« piše v zvezi s tem, da vztraja Anglija še nadalje na svoji zahtevi po zmanjšanju oborožitve, in sicer kljub ponovnemu nemškemu oboroževanju. Angle-ško vprašanje Franciji je zelo enostavno. Angleška vlada samo vprašuje, ali bi bila Francija pripravljena, v primeru kolektivne odločitve prizadetih držav v razorožit-venem vprašanju pristati na podlagi Upre-menjenega angleškega ^-jčrta na amanjsa-nje svoje oborožitve. Glede na to se »Temps« ne more odločiti za jasen odgovor ter samo opozarja, da je ponovna oborožitev Nemčije prevrnila vse ukrepe za omejitev oboroževanja, ki so se obravnavali v ženevskem okvirv Izjava Hendersona London 13. aprila. AA. Po vrnitvi Iz Ženeve je Henderson o bodočnosti razorožit-vene konferene Izavil, da Je sedanji položaj močno pod vplivom novega nemškega oboroževanja, ki zaostruje problem varnosti pri več delegacijah. Vzlic temu upa, da bo konvencija v harmoniji • »motri In cilji, zaradi katerih se Je »klicala razorožitvena konferenca. Suvichev poset v Londona Rim. 13. aprila. AA. Državni podtajnik za zunsnje zadeve Suvich obišče London 22. aprila. V angleški prestolnici ostane 5 am. Sestal se bo s predsednikom angleške vlade Maodonaldom in zunanjim ministrom bi-monom. Razpravljali bodo o vseh važnejših evropskih vprašanjih, zlasti o razorozitvi in o obnovi Srednje Evrope. Pred preosnovo rumunske vlade Ponesrečena protivladna zarota, ki je imela za cilj diktatorsko monarhijo Bukarešta, 13. aprila, č. Snoči je bila i>od vodstvom ministrskega predsednika Tatare-eca seja ministrskega sveta. Na njej 60 razpravljali o rekonstrukciji vlade. Kakor M-trjijejo poučeni vladni krogi, nameravajo vlado preoenovati na ta način, da bi prevzele važnejše reeore energičnejše osebnosti. Tako bo dosedanji notranji minister In-culec imenovan za prometnega ministra, notranji reeor pa bo prevzel prometni minister Franasovici. Po drugi verziji bo izvedena preopnova vlade v širšem obsegu. jugoslovenski bratov izven meja kraljevine Srbije. Njen pohod na poti zmage ali smrti je bil posvečen vsemu jugoslo-venskemu narodu in v tem je največji pomen svetlega zgleda požrtvovalnosti južnosrbske mladine. Borci iz Južne Srbije, ki so preživeli krvave bitke let 1914. in 1915. ter strašen umik preko Albanije, so se potem z največjo hrabrostjo in požrtvovalnostjo udejstvovali pri preboju solunske frote. Obujanje spominov na dobo prvih juž-nosrbskih borcev je naš splošni in sveti narodni dolg, da bodo najlepši in najsvetejši vzori junakov pred 20 leti dra-mili in budili vsa pokolenia jugoslovenskega rodu. Zato morajo danes in jutri tudi naše misli in naša srca pohiteti v staroslavno Skoplje, kjer se bo ves jugoslovenski narod s kraljem iunakom na čelu poklonil spominu mladih junakov iz Južne Srbije. Kakor poroča »Dimineata«, bo ministrski predsednik Tatareseu še dane® odpotoval v Sinajo, kjer bo s kraljem razpravljal o možnosti delne rekonstrukcije vlade Namere zarotnikov Bukarešta. 13. aprila. w. Notranje ministrstvo je izdalo danes za inozemski tisk naslednje poročilo o nedavno odkriti zarot.: Zaroto je organiziralo 12 častnikov in 1-civilnih oseb. ki so bile v<»e aretirane in se bodo morale prihodnji teden zagovarjat-pred vojnim sodiščem. .Zarota ni imela nobenega resnejšega ozadja in zarotniki tudi niso imeli nobene zveze 8 katerokoli poli tično organizacijo. Pravi vzrok zarote, ki jo ie vodil polkovnik Precup. je bil prav za prav samo ta, ker ni bilo ustreženo nekaterim njihovim osebnim željam. Zarota je bila naperjena proti kroni in proti sedanjemu demokratičnemu režim i ter je stremelja po ustvaritvi diktatorske monarhije. Zarotnikom se ni posrečilo oridobiti zase širSih množic, niti armade. ter 10 njihovih žen in 2 otroka, ki so sedaj po silnih naporih in brezprimer-nem junaštvu ruskih letalcev Ljapidev-skega, Molokova, Kaminjina, Slepnjeva in Ušakova vsi rešeni. Med rešenimi razsaja skorbut Zal pa razsaja med reSenci zaradi pomanjkljive hrane skorbut in so vsi silno oslabeli. Sveže sadje in sočivje jc sedaj njihova glavna hrana in zdravniki upajo, da bo skorbut zato kmalu ponehal. Vodja »Celjuskincev«, prof. Smit, In leži sedaj v bolnici v Nome na Aljaski, je pokazal brezprimerno junaštvo. 2e 12 dni pred rešitvijo ga je napadla huda mrzlica in dobil je tudi pljučnico in potem še rebrnico, vendar pa je brodo-lomcem svoje stanie skrbno prikrival. Naročnina mu&u uueseCm Did 25.— Za inozemstvf um 40.—. • _ _____________ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 6. relelor 8122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Teleton 9t 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica fitev 1 Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu tamo da ne bi med njimi povzročil panike in malodušnosti. Do zadnjega se je branil zapustiti svojo posadko in šele na strog ukaz je izročil dne 10. aprila poveljstvo Bob rovu, nakar so ga prenesli na letalo Molokova. Odlikovanje pilotov Vsi junaški letalci, ki so se odlikovali pri reševanju »Celjuskincev«, so dobili od vlade visoka odlikovarja. Letalca Molokov in Šlepnjev sta bila vrh tega imenovana za kapetana vojnega letalskega brodovja, Kaminjin pa za polkovnika. Dva meseca na ledeni plošči Včeraj sta minila ravno dva meseca, ko se je pričela v Severnem ledenem morju v Beringovem prelivu tragedija ruskega ledolomca »Čeljuskina«. V noči na 13. februarja je vodja »Čeljuskinove« ekspedicije prof. šmit poslal v Moskvo brezžični znak SOS za pomoč. Kmalu nato se je »Čeljuskin« potopiL 91 članov posadite ter 10 žensk in dva otroka so se rešili na ledeno ploščo, na kateri so si napravili s stvarmi, ki so jih rešili s potopljene ladje, taborišče ter čakali ves čas na rešitev, ki se je končno tudi posrečila po zaslugi junaških ruskih letalcev. Trgovinska pogajal 2 Nrtirnm Beograd 13 aprila A A Zadnie dni so nekateri domači in tuj' listi objivili o nem •ko-jugoslovenskih trgovinskih razgovorih v Beogradu poročila o višini kontingentov k jih je Nemčija dovolila Jugoslaviji za pše nien turščico in živino S pristojnega me sta smo pooblaščeni demantirati te vest' kot popolnoma neutemeljene in izmišljene. Poslovilna seja avstrijskega parlamenta Vlada je sklenila za 27« april sklicati okrnjeni parlament, da ji izglasuje pooblastilni zakon in odobri vse dosedanje ilegalne ukrepe Dunaj, 13. aprila, č. Kakor zatrjujejo politični krogi, namerava vlada sklicati avstrijski parlament. Zasedanje parlamenta naj bi se vršilo 27. aprila. Parlament naj bi legaliziral vse dosedanje vladne zasilne odredbe, ratificiral konkordat z Vatikanom ter z dvotretjinsko večino sprejel zakon, s katerim bi vlada dobila pooblastilo za revizijo ustave. Vlada se je v zadnjih dneh zelo intenzivno bavila z načrtom nove ustave. V ponedeljek bodo posvetovanja zaključena. Razprave in proučevanja se nadaljujejo s pospešeno naglico, ker namerava zvezni kancelar dr. Dollfuss najkasneje 1. maja proglasiti novo ustavo. Med glavnimi ustavnimi vprašanji za sedaj le še dve nista rešeni. Predvsem gre za vprašanje, na kakšen način naj se nova ustava uveljavi. Prav tako važna je tudi odredba, ki jo mora vsebovati nova ustava in ki se nanaša na postavitev zveznega predsednika. Glede na ti dve vprašanji je bil dosežen sporazum, da se sedanji parlament skliče še enkrat, da izvrši svojo poslednjo nalogo. Kar se tiče volitev zveznega predsednika, vladajo v avstrijski vladi večja nesoglasja. Dr. Ender, ki je v glavnem sestavil načrt nove ustave, zastopa stališče, da bi moral predsednika voliti zvezni parlament. Dr. Dollfuss pa z njim ni enakega mnenja, marveč je za to, da bi predsednika volili načelniki vseh avstrijskih občin, ki jih je okrog 4000. Poleg prvega pa je stavil dr. Ender še drug predlog, po katerem naj bi volilo ljudstvo zveznega predsednika, in sicer v obliki nekakega plebiscita. Enega izmed kandidatov naj bi postavil zvezni svet Za ta Enderjev predlog se zavzema tudi nacionalna stanovska fronta, nadalje pa še minister Korbler in zvezni podtai-nik dr. Glass. V tem predlogu pa )e upoštevan tudi primer, da bi kak drugi kandidat dobil 30 odst. glasov. Tak kandidat bi prišel na to še v ožje volitve s kandi- datom, ki bi ga postavil zverni svet Ker je treba to vprašanje rešiti čimprej, so bila pogajanja zelo pospešena in se bodo bržkone zaključila že tekom prihodnjega tedna. Splošno pa sodijo že sedaj, da bo zmagalo stališče, ki ga zastopa zvezni kancelar dr. Dollfuss. Glede ostalih ustavnih odredb, zksti p« glede razdelitve kompetenc med zvezno vlado in deželnimi vladami, je bil dosežen sporazum. Položaj v koncentracijskih taboriščih Dunaj, 13. aprila, g. V koncentracijskem taborišču v VVollersdorfu biva trenutno 270 političnih jetnikov, med njimi 265 narodnih socialistov in 5 socialnih demokratov, izključno avstrijskih državljanov. V kratkem bo koncentracijsko taborišče v Kai-sersteinbruchu na Gradiščanskem razpu-ščeno in bodo tamkaj interniranih 500 je* nikov prepeljali v Wollersdorf. Med nji" mi je 115 socialnih demokratov. Posadko taborišča v NVollersdorfu sestavlja 56 orožnikov in okoli 600 mož zaščitnega zbora, ki p« zaradi nevarnosti, da bi prišli v spore z interniranci, opravljajo samo zunanjo službo. Po razgovoru z jetniki se lahko ugotavlja, da vodstvo taborišča z njimi ne ravna slabo. Vsi pa se pritožujejo zaradi pomanjkanja zaposlitve in si preganjajo čas z igrami na prostem. Jetniki so strogo ločeni po politični orientaciji in so posamezni prostori za bivanje ločeni z žičnimi ograjami. Interniranci smejo prejemati knjige in časopise ter pisati dnevno po eno pismo in dve karti, ki se seveda cenzurirajo. Internirani narodno-socialisti so večinoma ljudje, ki so metali papirnate bombe in vršili narodno-socialistično propagando. Govorice o uporu so nastale zaradi navadnih izgredov, nri katerih so jetniki protestirali proti slabi prehrani v kantinah. Zastopniki vlade na proslavi v Skoplju Beograd, 13. aprila, p. Nocoj ob 22. so odpotovali na velike svečanosti v Skoplje ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič ter ministri gg. dr. Kramer Juraj Deme-trovič, Žika Lazič in general Stojanovič. Z njimi potuje tudi večja skupina novinarjev ter deputacije nacionalnih, patriotskih in kulturnih organizacij, tako da bo jutrišnja proslava v Skoplju ena največjih nacionalnih prireditev v iužni Srbiji. Jevtičev poset v Sofiji Sofija, 13. aprila, p. Današnje »Utro« poroča. da se bo jvgoslovenski zunanji minister g. Jevt!č na svojem potovanju v Ankaro za par ur ustavil v Sofiji Na kolodvoru ga bodo pozdravili zastopnik ministrskega predsednika min:ster Girgincv. načelnik zunanjega ministrstva Radev ter jugoslovenski, rumunski, češkoslovaški in turški poslanik List poroča obenem da se bo g Jevtič na povratku iz Ankare najbrze zadržal ves dan v Sofiji ter da se bodo pri tej priliki, ako se bo do takrat vrnil iz inozemstva ministrski predsednik, vršili važni politični razgovori Priprave za majski sestanek Male antante Ženeva. 13. aprila. A A. Gg. Titulescu dr. Beneš in Fotič so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o dnevnem r*iu pnhod-niega s-stanka med zastopniki Male antante ki ee bo vršil v Bukarešta v prvi po'o-vici meseca maia ood predsedstvom rumun skega rimanjeea ministra Tihilesca Ce*ko slovaški zunanji minister dr. Bene* ie imel tudi razgovor s sovjetskim Helecatom Borisom Steinom. Upokojeni ministri Beograd, 13. aprila, p. Z ukazom NJ. VeL kralja so bili upokojeni naslednji ministri na razpoloženju: predsednik ministrskega sveta n. r. Voja Marinko-vič ter ministri Andrija Stanič, dr. Ivan Paleček. dr. Kosta Kumanudi, dr. Stanko Šverljuga, dr. Avdo Hasanbegovič, dr. Stanko Slbenik, Nikola Preka, dr. Dragutin Kraljevič in Viktor Pogačnik. Dolžnosti ministra na razpoloženju ie bil razrešen narodni poslanec Ivan Mo- borič. # v • r i Finančni efekt varčevalnih uredb vlade Beograd, 13. aprila p. Finančni efekt novih uredb, ki jih je včeraj objavila vlada in ki določajo znižanje dnevnih narodnih poslancev in senatorjev, znižanje nagrad upravnih svetnikov državnih podjetij in znižanje draginjskih doklad omoženih državnih uradnic, bo znašal po ocenitvi finančnega ministrstva okrog 150 milijonov Din. Ves ta znesek se bo uporabil izključno za namestitev novih moči v vseh panogah državne uprave, predvsem pa v resoru prosvetnega ministrstva, kjer se bo pred vsem skrbelo, da se izpopolnijo nezasedena učiteljska mesta. Potovanje kralja Zogua Tirana, 13 aprila d. Albanski kralj Z<>-gu namerava v maju odpotovati v Švico in Francijo Njegovemu potovanju pripisujejo velik političen pomen, v kolikor gre za bodočo orientacilo Albanije, kjer so znatno ponehale simpatije do Italije. češkoslovaški centrum Ugoden razvoj pogajanj s fflfeko za sodelovanječe-škoslovaške In slovaške ljudske stranke v konstruk Praga, 13. aprila, d. »Prager Presse« poroča, da se vprašanje kooperacije češkoslovaške in slovaške ljudske stranke Hlmke razvija dobro kljub vsem incidentom ki se pri takih pogajanjih običajno pojavljajo Treba se je zavedati, da morajo pogajanja tolike dalekosežnosti preiti celo vrsto etap, in pozabiti se tudi ne sme, da je Hlinkova slovaška ljudska stranka močno prizadete zaradi stališča madžarske krščanske socialne deželne stranke dr Szulloja in Esterhazyja, ki se / vso odločnostjo upirata proti takemu sodelovanju. Slovaška ljudska stranka bo torej morala izvesti potrebne ukrepe, preden pride do uresničenja zamisli češkoslovaškega centruma. da sc bo zavarovala proti sistematičnemu ro-varjenju in napadom madžarskih krščanskih socialcev, ki jih pospešujejo z raznih strani. Madžarska krščansko-socialna deželna stranka ima tudi med slovaškim katoliškim prebivalstvom organizirane pristaše, ker gradi svojo agitacijo predvsem na tezi. da morata ostati Slovaška m njena politika avtonomni in da ima pravco do zastopstva njunih interesov le »prvotno prebivalstvo«, kar predstavlja pojem, k; so ga zanesli na Slovaško madžarski revr zionisti. Privlačnost teh agitatorskih gesei se ne sme podcenjevati, ker jim avtono-mistično stališče slovaške ljudske stranke ni nenaklonjeno. Protiukrepi se bodo morali po mnenju vodilnih politikov slovaske ljudske stranke izvesti na ta na čin,_ da bo Hlinkova stranka v kraiih z madžarskim prebivalstvom osnovala sorodno stranko, tivni politiki nekakšno madžarsko »Ludovo stranko«, s katero bi izpodkopala krščansKo-socialni agitaciji Szulloja in njegovih zaščitnikov tla med Slovaki ter zavarovala hrbet sama sebi. Te operacije zahtevajo seveda precej časa in se ne morejo izvesti preko noči. Vsekakor ne pomenjajo zanikanja na obeh straneh sprejete načelne odločitve, da se ustvari češkoslovaški centrum. Znano je, da se je za ta načrt zavzela z vso odločnostjo konferenca češkoslovaških skotov in da je našel med visokim slovaskim kle- rom vnete zagovornike. Ze pred meseci sprejeti sklep stremi za tem, da bi pričele stranke, ki temelje na katoliškem svetovnem naziranju, izvajati konstruktivno politiko. S tem sklepom se češkoslovaški epis-kopat ni hotel vmešavati v praktično vsakdanjo politiko, temveč je hotel določiti samo načelne smernice za postopen ie katoliških ljudskih strank. Zato se more računati za bodočnost, da bo doslo do kooperacije češkoslovaške in slovaske ljudske stranke na podlagi državotvorne, konstruktivne in pozitivne politike, lz zadržanj večjega dela vodilnega tiska je v o«Mem razvidno, da je misel o kooperaciji ni šla v vseh krogih ugoden odmev, zlasti o« med onimi, ki bi radi videli, da bi se in slovaški katoličani postavili v Češkoslovaški pred vsem svetom vcelotiza republiko in demokracijo. Katoliški blok sicer ne bi imel tega imena, pac pa se bo bržkone skušal uveljaviti v politiki kot češkoslovaški centrum. JNS Sreska organizacija v Kamniku V nedeljo 8. aprila, je bil v Kamniku občni z.bor sreske organizacije J-NS. Zbralo se je 75 delegatov ter večje število drugih članov Lz vseh občinskih organizacij v srezu. Iz porodila funkcionarjev posnemamo, da je imel sreski odbor 2 širši seji. 10 sej ožjega odbora, 21 občnih zborov krajevnih organizacij, 16 večjih shodov. 23 volilnih shodov povodom lanskih občinskih volitev ter 15 članskih sestankov. Na vseh teh shodih in sestankih so sodelovali člani sreskega odbora. Število članov znaša 31- marca 1934. 3392. Občinske organizacije obstojajo v vseh občinah kamniškega sreza. potrebna je edino le še ustanovitev organizacije za novo občino Nevlje^ki je bila z naknadno pregrupacijo občin ustanovljena. Z občnega zbora se je odposlala vdanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku in predsedniku glavnega odbora JNS g. Nikoli Uzunoviču, ministroma dr. Kramenu in Puciju ter banu dr. Marušiču. Senator dr. Rožič. je svojo odsotnost brzojavno opravičil. Pri volitvah so bili v sreski odbor JNS izvoljeni: predsednik Rauter Jožo, podpredsedniki Ignac Tome, Skok Anton, Rus Jože, Kosec Lojze. dr. Trampuž Fran in Grum Josip; tajnik Arririer Anton, šolski nadzornik. V nadaljnjem odboru so zastopane vse naše občinske organizacije. Po izvršenih volitvah je podal obširno poročilo o delovanju banovinskega sveta nota>r An t. Zevnik. ki je bil imenovan v ba-novinski svet kot zastopnik mesta Kamnika. O njegovem temeljitem poročilu se je razvila živahna debata. O delu parlamenta je poročal sreski narodni poslanec Anton Cere.r. kL je pokazal borbo poslancev dravske banovine za preprečitev raznih predlogov. katerih sprejem bi globoko zarezal v meso slovenskega gospodarstva. Tako je omenjal nameravano takso na les, predlog banatskih poslancev za zvišanje zemljarine v Sloveniji itd. Po njegovem izčrpnem referatu je predlagal g. Tome iz Moravč, da se izreče zaupnica tako našemu glavnemu vodji Nikoli Uzunoviču, kakor tudi našemu domačemu poslancu. Predlog je bil z odobravanjem soglasno sprejet Na popoldanskem zborovanju so se obravnavala vsa važna gospodarska in druga vprašanja kamniškega sreza. Razvila se je zelo živahna debata, izmenjavale so se> misli m stavni se ie marsrkak uvaževanja vreden predlog. Posledica te gospodarske konference je bila, da se je sestavila resolucija. fcj izčrpno obravnava vse naše tež-koče in zahteva odpravo nedostatkov, ki so se v zadnjem času pojavili. Občni zbor je dokazal, da se naši člani zavedajo velike odgovornosti, katero nosi danes Jugoslovanska nacionalna stranka, da se pa tudi zavedajo svoje patriotične dolžnosti so delovanja pri reševanju težkih gospodarskih problemov, ki so nastali po krivdi sve tovne gosrodarske depresije. Ob enem se je tudi ugotovilo, da je naša stranka v kamniškem srezu v stalnem prostu in ob stoja nada, da 'bodo v doelednem času začeli spoznavati napačnost svojega udej-stvovanja tudi oni. ki danes na nas streljajo izza plota. Pravi patriotizem ustvarjajoč, ne pa podirajoč. Iz davčne službe Beograd, 13. aprila p. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni za pomožnega davkarja v Gornjem gradu Josin Jur-man, doslej v Radovljici, za pomožnega davkarja v Celju Boris Badjura, doslej v Šmarju pri Jelšah, za arhivarja davčnega urada Ljubljana-mesto Lenart Grilanc, doslej lstotam. za pomožnega davkarja v Gornji Radgoni Rudolf Achtig, doslej v Brežicah za pomožnega arhivarja davčnega urada v Mariboru-mesto Avgust Man-iele. doslej v Gornji R3dgoni in za pomožnega arhivarja davčnega urada v Maribo--u-okolica Romuald Hribernik, doslej v >rmožu. lustiffkacifa korziškeea razbojnika Pariz. 13 aprila AA. Iz Bastie (Korzi-:a i poročajo, da so davi ob ?.30 giljotini-ali razbojnika Torresa. Zopet peklenski stroj iz inozemstva Zagreb, 13. aprila. M. Kakor smo že poročali, je 10. t. m. nastala eksplozija v po-slopiu uprave policije v Zagrebu, pri kateri ni .bil nihče ranjen in je bila tudi gmotna škoda brezpomembna. Preiskava je sedaj dognala, da je eksplozijo povzročil peklenski stroj, ki ga je položil v stranisce za stranke Bojan Kugler. dijak prav*, po rodu iz Osijeka, star 26 let. Bil je aretiran je pri zaslišanju vse priznal. Izpovedal jev da je peklenski stroj prinesel iz inozemstva in mu ga je naročil nastaviti njegov bratranec Evgen Kvaternik, dijak pravi, sin Slavka Kvaternika, podpolkovnika v ostavki. Evgen Kvaternik je član teroristične skupine Perčec-Singej. po katere naročilu je "■red dnevi prišel iz Avstrije v našo državo. Mejo je prestopil ilegalno v dravski banovini. Kugler je dobil po Kva-terniku nalog od emigrantov, naj nastavi peklenski stroj v poslopju uprave policije v Zagrebu, za kar mu je bila obljubljena nagrada v znesku 25.000 Din. Za Kvater nikom ie izdana tiralica in razpisana nagrada 30:000 Din za onega, ki pripomore, da ga i"ž sle de in aretirajo. Preiskava se še nadaljuje. Razorožitev vnovič odložena Zadnja leta se je v svetu s polno pravico razširilo mnenje, da zapadne velesile niso sposobne rešiti prav nikakega mednarodnega problema Se več: svetovno mnenje se je celo zgostilo do nazora, da je vsaka nada na rešitev kakega važnega vprašanja pokopana v tistem trenutku, ko se je lotijo zapadne velesile. Iz teh razlogov Je ostalo skoro popolnoma neopaženo zadnje kratko zasedanje predsedstva razorožitvene konference v Ženevi. Odposlanci raznih držav so čutili to neprijazno apatijo narodov in so se po daljših ali krajših ekspoze-jih razšli s sklepom, da se sestanejo ob koncu tekočega mescca, ako se bo za to pokazala nujna potreba, sicer pa se njihovo delovanje odgodi do meseca maja. Vendar pa so politični krogi raznih držav trdno pričakovali, da se bodo v seji predsedstva našli novi temelji za morebitni sporazum, osobito ker je Anglija smatrala sestanek za zelo važen in se ga je udeležila z vsem aparatom svojih strokovnjakov. Optimizem, ki sta ga izzvala ta okoliščina in angleško uradno poročilo, ki je v meglenih izrazih govorilo o nekakih novih predlogih, pa ni mogel premakniti konference z Mednarodne telovadne tekme v Budimpešti Iz načelnlStva Saveza SKJ — Izbirne tekme v LJubljani za XI. mednarodno telovadno tekmo od 31* maja do 3* junija v Budimpešti Danca in v nedeljo lo. t. m. bodo v Ljubljani II. izbirne tekme članov SKJ za 11. mednarodno telovadno tekmo v Budimpešti. Tekma se prične danes ob 15., v nedeljo pa ob pol 8. dop. in sieer ob lepem vremenu na letnem telovadišču »Ljubljanskega Sokola«, ob slabem pa v telovadnici v Narodnem domu. Za tekano je prijavljenih 2J- tekmovalcev, ki so se udeležili že tudi I. izbirne U-uie meseca februarja. Tekmovalo se bo v vseh obveznih in poljubnih vajah na orodju, kakor tudi v prostih panogah. Deset najboljših tekmovalcev bo uvrščenih v vrsto, ki bo vežtala v Ljubljani od 20. aprila do odhoda v Budimpešto, enako kot vrsta članic, ki je že sestavljena in bo pričela a skupnim vežbanjem dne 23. aprila. Pred odhodom v Budimpešto bo še končna tekma ter bosta sestavljeni vrsti po 6 tekmovalcev z dvema namestnikoma, ki bosta skupaj » bolgarsko v Budimpešto k tekmi. mrtve točke in ji odpreti pot iz brezizhod; ne zagate. Debata je trajala vse^a dve uri vrsto odpotovali in oo! in njen edini uspeh je bil — odgo- j ki bo od 31. maja do S. junija. Ker ee zanima za tekmo tudi širša sokolska javnost, navajamo nekaj podatkov iz zgodovine mednarodne telovadne zveze. in pol in njen ditev sestanka. Predsednik Henderson je Izrazil svoje trdno prepričanje, da se bo končno le posrečilo najti sporazum. Nemški listi so na to izjavo takoj ugotovili, da so take fraze postale že stalen atribut onih državnikov ki vedo, da se na osnovi njihovih zahte\ ne da doseči niti naineznatnejši sporazum Nemški tisk tudi naglasa, da je nekoč bleščeča beseda »razorožitev« ze davno izgubila svoj sijaj in da narodi ob novicah iz Ženeve samo še zehaio. Henderson je Udi ugotovil, da se je med razpravami o razorožitvi razvila na svetu prava tekma oboroževanja in da je nekaterim celo prav. ako se Evropa vrne k onemu ravnotežju, iz ka- Zgodovina mednarodne telovadne zveze Leta 1881. je Belgijec Nikolaj Cuperus lz Antwerpna z 82 letnim Francozom Cirilom Vachnerjem pokrenil vprašanje ustanovitve zveze evropskih telovadnih organizacij. Zveza pa Be je pod imenom Fe-deration evropeenes de gymnastique ustanovila šele leta 1S97. v Bruxellesu in je štela ob ustanovitvi 13 telovadnih organizacij. Po pravilih zveze se sprejmejo med člane le one telovadne organizacije, ki terega se je neizogibno rodil svetovni po- izpovedujejo narodnostna in človekoljubna kolj. Sam Henderson pa da ne spada v ta načela Telovadne zveze, ki stoje ma ver- krog, ker je prepričan, da bi po razbitju gkem razrednem ali strankarskem stali- konference postal splošni položaj se težji. ^ izkljUČeiie. Ker ae Iz vsake države Na te besede, ki so tako splosnega znaca- ^,re.me |e ena zveza, sta bili pred vojno ja. da se problema samega niti ne dotucajo. 6|anjc, slovenska' sokolska zveza In češka so v enakem smislu odgovorili ostali de- Qbec Soko|skaf odklonjeni pa so bili Orli legati, le Eden je pod dojmom svojega ne- |n avgtrij8k, turnerjl. Leta 1932. je bila ta- davnega bivanja v Berlinu naglasil, da brez kQ sprejeta turtl telovadna zveza v Pale- Nemčiie ni rešitve razorožitvenega vpraša- ^^ odklonjena pa je bila svetovna ži- nia Hudomušni publicisti so to Ldenovo dovska zveza Makabl. član zveze 1e tudi ugotovitev javili svetu s porogljivim naslovom: »Vrni se, Nemčija vse je odmi-ščeno!« ugotovitev javili svetu s porogljivim na- Zyeza rugkega sokolstva v emigraciji " ! " — 1 NemgkI turnerjl niso člani zveze, ker Jih boli, da niso bili pred vojno sprejeti avstrijski turnerjl, pa« pa češki in slovenski Vkljub vsemu temu pa vendar ni oe.a-la neopažena nova ponudba Francije, ki oo po poročilu »Oevrea« v kratkem predložena v Londonu. Dasi še ni nikjer niti naj- Sokoli in da je ob priliki svetovnih tekem plapolala na drogu češka in slovenska trobojnica, namesto avstrijske zastave. Po manjšega sledu o razorožitvenem sporazu- svefcovni v0jni je vstopilo v zxev> tudi več mu vendar so se v Parizu že naprej zava- lzVenevropskih telovadnih organizacij ter rovali za vse eventualnosti. Francija bo v je zveza zato 8premenila svoje ime v FG- tem predlogu označila sredstva za pritisk d6ration International de gymnastique. na one države, ki bi se ne držale dogovo- Nemik| turnerjl so letos, najbrže v oči- ra obenem pa nredlagala tudi sankcije ro- g|ed 11# olimpiade, ki bo leta 1936. v Ber- ner kršilce sporazuma. V Parizu si žele, da ||nu> proa||i za sprejem v zvezo. O spre- ~ " jemu se bo odločalo na aejl FIGe v Budimpešti tik pred tekmo aamo. Rumunsko-bolgarsko zbližanje Sofija, 13. aprila, d. Bolgarski poslanik Bukarešti, Robev, ki se mudi v Sofiji, je izjavil zastopnikom tiska, da jc večina med Rumunijo in Bolgarijo spornih vprašanj že rešena. Zgraditev novega mostu preko Dunava med Rumunijo ln Bolgarijo napravila vlada odvisno od udeležbe Bolgarije pri balkanskem paktu aii od kakega drugega političnega dogovora, ki bi izpopolnil odno-šaje med Rumunijo., Bolgarijo in Jugoslavijo. O zgraditvi mostu preko Dunava bosta sedaj razpravljala v Parizu Titulescu in Mušanov. Zato ie Mušanov. ki se mudi v Parizu, odgodi! svoj odhod do 17. t. m., ker bo do tega časa Titulescu vsekakor že dospel v Pariz. Pckret za vstop Amerike v Društvo narodov Newyork, 13. aprila. AA. Iz Prineetona (New Jeraey) poročajo, da je imel bivši zunanji minister Stimson na tamkajšnji univerzi predavanje in se je odločno zavzel za pristop Zedinjenih držav v Društvo narodov. Mi smo narod, je dejal Simon, ki najlaže in z največjimi simpatijami lahko ohrabrimo in podpremo svet v njegovi življenjski borbi za obrambo civilizacije. Filadelfija. 13. aprila. AA. Na univerzi v Pensilvanijš ie imel znani gospodarstvenik Paish predavanje, v katerem se je zavzemal za pristop Zedinjenih držav k Društvu narodov. Ko bod narodi prišli do spoznanja, jie dejal govornik, da so drug od drugega odvisni in ko bodo tudi Zedinjene države in Risija stopile v Društvo narodov, bo pričakovati večje in varnejše gospodarske bodočnosti. Rusija in Društvo narodov Ženeva. 13. aprila, d. V ospredju splošnega zanimanja je vprašanje vstopa Rusije v Društvo narodov, za čisar nadaljnji razvoj bi bil izredno velikega pomena. V tajništvu Društva narodov so obveščeni, da bi tudi Nizozemska in Belgija ne povzročali nobenih ovir oficielnemu priznanju Sovjetske uniie. Kakor znano, je Rusija označila kot bistven pogoj za svoje sodelovanje v Ženevi oficielno priznanje po vseh državah, ki so članice Društva narodov. V Ženevi poudarjajo, da se ruska stremljenja po zagotovitvi moralne podpore Društva narodov povečajm vsakokrat, kadar postaja nevarnost spopada z Japonsko večja. Precejšen odpor proti priznanju Rusije obstoja še vedno na švicarski etrani Glavni vzrok je v tem. ker ee boje, da bi osnovanje ruskega poslaništva imelo za posledico preložitev asitacijske centrale III. internanionale v švicarsko glavno mesto Ukinitev carinskega odseka Otoška dolina Beograd, 13. aprila p. Z odlokom finančnega ministra se ukine carinski oddelek carinarnice I reda Rakek—Otoška dolina Posle tega odseka bo vršila carinarnica na Rakeku. ngi« . la|1 ____ _ _______# bi se te dolžnosti razširile na vse podpisnike dogovora, ki bi za skupno varnost tudi solidarno jamčili. Značilno pa je, da Francija nikakor ne misli vec na vseobči razorožitveni sporazum in na vseobče Jamstvo varnosti, marveč bi bila pogodba omejena le na evropske države. Japonska bi bila izključena iz tega sporazuma, ker bi že njena udeležba sama napravila namen sporazuma popolnoma iluzoren. Japonska Je v položaju da bo prej ali slej po neizogibnem razvoju postala kršilec miru in v takem primeru, bi se proti njej kot velesili prvega reda ne dale izvesti sankcije Samo zaradi načela razorožitve se evropske velesile ne bodo spuščale v konflikt s tako silno in do zob oboroženo državo. Ne giede na to pa se v Parizu ogrevajo za ruški načrt vzajemne pomoči, vendar člani federacije Doslej so člani zveze nastopne telovadne organizacije v Evropi: Belgija, bolgarski Junak, Danska, Španija, Finska. Francija, Anglija, Madžarska, Italija, Luxembnrg, Norveška, Nizozemska, Zveza poljskega sokolstva, Rumunija. Portugalska, Bved- Iz magistratnega gremija Ljubljana, 13. aprila Nocoj je magistratni gremij pod predsedstvom župana dr. Puca obravnaval razne tekoče zadeve. , , ...o— ----- ------ - , . .. . „ . Obrtni referent je poročal o nekarenn pa s to modifikacijo, da b. podpisnik, po- za gostllničarske koncesije. Na- godbe jamčili Rusiji samo nedotakljivost Prosnjan ^ držaynih fel„nic stft bili evropskih meja. Daljni vzhod pa bi ne iz- J' . oSn« za restavracijo na Ma- zval v nobenem primeru intervencije ev- ^ 1? na ime Franca Borštnarja ropskih držav. Tu bi bili Rusija in Japonska ^ Blciweisovi c. 35 na ime Cvikla Jo-sami dolžni, da se pomirita ali da se po- _ Mencinger Mariji je bila pogojno merita z orožjem. Francoski predlog izna- ovoljena gostilnica na Resljevi cesti. — ša tedaj samo misel nekakega evropskega Na 'šnjo zadruge sladoledarjev se Je Locarna. ako so točne informacije levičar- ^ dov()li|0 gtirim sladoledarjem, da skega lista »Oevre«. smej-0 vsak v dveh vozičkih prodajati sla- Sele na temelju tako pripravljenega po- j doled po mestu. Prodaia v centru mesta ložaja bi Francija lahko pristala na domenek, ki bi strogo določal višino nemške oborožitve in tudi dopuščal kontrolo nad pravilnim izvajanjem pogodbe s strani Nemčije. Pod temi pogoji bi v Parizu prr Alojziju Jerančiču se dovoli priključek vodovoda na rezervoar na Osojah in iicer za 1 pipo v pritličju; plačati mora pnznal- nino za mestni svet, čez katerega teko ce- štali na omejitev oborožitve, pa tudi v tem-j vi in .poleg tega podpisati obvezo.^ dne primeru si pridržujejo pravico obnavljati lt» V« M ~ - J- ---------* * # , in izpopolnjevati že obstoječa voina sredstva, hkrati pa si hočejo izgovoriti pravico, da takoj odstopijo od pogodbe, ako bi se očitno pokazalo, da se kak sopodpisnik ne drži pogodbe lojalno. Iz tega je razvidno, da je razorožitev še zelo. zelo daleč od svoje rešitve in le tako se da tolmačiti zadovoljstvo angleškega tiska nad odgoditvi-jo zasedanja konference. Tudi v Rimu so zadovoljni t odgoditvi bo zahteval odškodnine ako se mu dobava vode zaradi potreb prebivalstva na Gradu ukine . . - Kopališčne naprave na Ljubljanic. «0 se v dobrem stanju, kar jih je pod vodo. dočim so lesene konstrukcije nad vodo pre-perele. Za popravilo ic potrebnih 15.2W Din. Sklenjeno je bilo da se obdrži še nadalje plavajoči leseni bazen dokler se ne izvede regulacija Ljubljanice. Po proračunu mestnega gradbenega ara.da 1 tev betonskih bazenov veljala 278.000 l>in, 1 •__-A-I: nada mu *Tro- italijanskega tiska razločno odseva želja, klonila in se bo popravil sedanji leseni da bi se razorožitvena komerenca bolj bazen _ 2Upan je ob tej priliki sporočil, ozirala na italijansko spomenico. Italija- da M Je izvršen^ načrti za zelo smotreno nom je v prvi vrsti za politični prestiž. Ker preureditev kopališča v Koleziji in da se mislijo, da razorožitvena konferenca ne razmjšlja o namestitvi kopališča na Spici. more roditi nikakega sadu, zato bi se za- I skušaia ^ bo izvesti adaptacija urad- dovoljili tudi s tem, da bi temelj za raz- nih prostorov meroizkusnega urada, ki se pravo tvorila italijanska teza. Do maja me- mora zavezati. da bo stroške adaptacije seca pa se zna položaj temeljito izpreme- odplačal postopno s plačevanjem povišane niti, kar bo skoraj gotovo, ako pride Pariz na dan z načrtom, o katerem v velikih obrisih govore organi franooskih levičarjev. najemnine. — Državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu se oddajo v najem prostori v šentpetrski vojašnici za dobo treh let in dosedanjo najemnino. — Higienskemu zavodu se prepuste v najem neki prostori v bolnišnici za silo. za shrambo materiala. — Ljubljanski lov je bil na- Aljehin vodi 3 :1 Jatria PSU**ro^A&nZ j novo VaVp^n in oddan Karolu MikHgsa in Bogoljubovim dobil dosedanji svetovni letno zakupnino 4000 Din - Bolničarju ^Sld^stanje je torej 3 ! 1 za A l je- l^t hma' ____drovi kakor na Tyrševi cesti pa eno vr- . - i n H../11 sto ™zic ~ Ker 'e treba na "Pra" Stekel pes Ogrizei lU ljudi ve polije nemudoma izprazniti pritličje V Temešvar, 13. aprila p. Snoči j« nasta- šentpetrski vojašnici, kamor pridejo poli-- " " " cijski zapori, se premeste stanovalci iz teb prostorov v hotel »Tivoli« - Izdelava usnjenih suknjičev za mestne gasilce le bila cddana najnižjemu ponudniku, tvrdki Čertanc v Črnučah, ki bo izdelala suknjiče oo 560 Din. . Mestna občina potrebuje poleg reanih. la med občinstvom, ki je zapuščala po večerni predstavi gledališče, silna panika, ker se je pojavil stekel pes, ki Je besno napadal ljudi. Pes je ogrizei 10 ljudi, mnogo pa je bilo ranjenih zaradi nastale gneče in panike po hodnikih in stopniščih gledališča. Naposled je policijskim stražni- . r-ij-.-___.k-kom uspelo, da so steklega psa ubili. Vse | stalnih delavcev vsako leto tutb sezonsjce ogrizene nosebe so takoj prepeljali v bol nico. m druge delavce za izredna dela; te delavce najamejo redoma stavbni podjetn-.Ja. ska, Švica, češka Obec Sokolska, Savez SKJ in Sojuz ruakago sokolstva v emigraciji, to je skupaj 20. Od izvenevropskih zvez je včlanjenih 8: Zedinjene države, Kanada, Mehika, Chile. Egipt, Japonska, Palestina in Urugua.v. Skupaj 28 telovadnih zvez iz 28 držav, z Nemčijo Jih bo pa 29- Sedanji predsednik Adam Zamoyska Ko Je leta 1924 umrl prvi predsednik Federacije Cuperus, je prevzel predsedstvo Francoz Charles Cazalet iz Bondeau-xa, njegov namestnik pa je bil starosta COS brat dr. Jos. Scheiner. Ta dva rta umrla drug za drugim leta 1932. oz. 1933. Lansko poletje je bil izvoljen za predsednika zveze Adam Zamoyskl, starosta zveze poljskega sokolstva, za podpredsednika pa Italijan Marco Capelli. Zadnja tak. ma so je kot 10. vršila leta 1927. v Luk-semburgu, kjer s« Je na* mladi tekmovalec Tone MaleJ smrtno ponesrečil, a brat Tošo Primožič je kot posameznik dosegel prvo mesto. Nača vrsta i« tedaj zasedla 3. mesto. Naše Sokole čaka hud boj Mednarodne tekme in olimpiade »e vrstijo vsaki dve leti. Predvojnih mednarodnih tekem se je udeleževalo največ 7 vrst 'In so Slovenci prišli do 4. mesta. Po vojni se Je število vrst sicer malo zvišalo In se Jugosloveni drže na 3. oz. 2. mestu. V Jugoslaviji se je vršila VII. mednarodna tekma leta 1922. v Ljubljani. Doslej so stalno tekmovali: Čehi, Francozi, Jugosloveni. Belgijci ln Luksemburžani. Za letošnjo tekmo Pa so prijavili udeležbo od Slovanov: Jugosloveni, Čehi, Poljaki in Bolgari, od ostalih pa Madžari, Italijani, Nemci, Francozi, Belgijci, Luksemburiani, Švicar. JI in Finci. Vsled tega bo boj v Budimpešti izredno težek, saj se je na dosedanjih tekmah borilo za prvo mesto le trojica tekmecev, češki in jugoslovenskl Sokoli ter Francozi, medtem ko bodo v Budimpešti hoteli doseči prvo mesto tudi Se Nemci, Švicarji, Italijani, Finci In Madžari. Na teh tekmah šteje vrsta 6 tekmovalcev ln ima vsaka zveza pravico na 3 sodnik«. Posebnost budimpeštanske tekme je ta. da prvič tekmujejo tudi ženske in je svojo udeležbo prijavilo 8 zvez: Savez SKJ, COS, Bolgari, Poljaki, Francozi, Belgijci, Madžari ln Nizozemci. Moške vrste tekmujejo v 13 panogah, ženske pa v vzorni telovadni uri, ki obsega 6 točk, v 3 prostih panogah in v nastopu na odru. + Dne 11. t. m. Je pričel v Ljubljani aa Taboru 8 dinevni savezni prednjaški tečaj za telovadbo brez glavnega orodja. Tečaj poseča 26 bratov iz 14 žup, v katerih pa slovenske župe niso zastopane. Tečaj je dne 11. aprila otvoril savezni načelnik br. Miroslav Ambrožič, vodnik tečaja pa je savezni prednjak br. Bam. V tečaju se predavajo predvsem proste ln borilne vaje, teki. skoki, meti, ter igre, med njimi odbojka, koškanje in hazena. Tečaj »e n-ključi 19. t. m., ter prične že 23. t. m. 14 dnevni obči tečaj za člane. Sedaj je mestno načelstvo za ureditev te stvari pozvalo celo vrsto stavbnih tvrdlc naj se izjavijo, na kakšen popust bi pristale pri mezdah 4.50 Din. 3 D-n m 3.50 Din, ako bi delavce potrebovala mestna občina za svoja dela. Najugodnejšo P^dbo je poslala Stavbna družba, ki bo dobavljala delavce z 10.5 odst. popustom na pravkar navedene mezde. Zato bo obema v bodoče jemala vse delavce od te družbe. Gradbna dovoljenja dobe: Koprivec Lr-šula in Angela, ki bosta zgradili enonadstropno enostanovanjsko hišo ob Devmsla ulici, Finžgar Franc za enonadstropno hišo ob Dobrilovi ulici, Božič Ivana za hišo v šentpetrskem predmestju ob novo projektirani cesti blizu Linhartove ulice, Sušter-šič Franja za provizorično leseno stanovanjsko hišo ob Rezijanski ulici v Trnovem Gorenc Matija za stanovanisko hišico ob Cesti na loko št. 29 Dtuštva za zgradbo Sokolskega doma v Siski «> bili v načelu odobreni načrti za kino v Sp. Šiški v Drmotovi ulici, Kimeswenger Alojzij za provizorično avtodelavnico na parceli ob Tvrševi ulici, če v petih letih pred^ to zgradbo postavi hišo ob cesti. — Prosnla »De«e«, zastopstva General Motors, ki zeli napraviti lesene bokse (shrambe) za shranjevanje avtomobilov na Tvrševi cesti 24, je bila iz estetskih razlogov odklonjena. Marovtu Antonu se je dovolilo dvigniti hišo na Vidovdanski cesti za eno nadstropje stvar pa mora še naknadno odobriti gradbeni odbor. - Bradač Franc ni dobil dovoljenja za zgradbo prizidka v Gasilski ulici 8 — Sedovnik Franc bo zgradil vrtno lopo v Podjunski ulici 19 Zajec Franc enako stavbo na parceli ob Ljubljanici. — Selan Franc in Ivana bosta adaptirali hišo na Hradeckega c 7. — Korošec Franc je prejel dovoljenje za zopetno otvoritev prej obstoječega in sedaj zazidanega vhoda v hišo na Sv. Petra c. 55. - Kocjan Anton za že stoječi kozolec ob Dolemski c 25. — Fanv de Schiava je bila odobrena naprava Kšneaa kanala in preureditev gostilniških stranišč v Kolodvorski ulici. — Kanalizacija je bila nadalje odobrena v vojašnic Vojvode Mišiča in Jenku Ferdinandu za hišo ob V"tni ulici 10. — Zirovnik Ivan bo napravil cestno ograjo ob Dimičevi ulici. Ceh Katarina stanovanjsko hišo v Spodnji Šiški med Srbsko in Goriško ulico. — Inž. Znidaršič je dobil dovoljenje za gradnjo prizidka v Levčevi ulici št 9, Verlič J. za provizorno leseno ograjo ob Tyrševi m Masarvkovi cesti. Miškec Mirko za povečavo izložbenega okna v hiši Medvedovi ul. 38. .j Dovoli se velesejmski upravi, da prenese barako, ki je last Dravske župe skavtov in planink. iz državnega učiteljišča na velesejmski prostor. — Weissu Josipu se ne odobri postavitev stanovanjske barake, vrtne lope čebelnjaka in drvarnice na Poti na Rakovo jelšo. Vremenska naooved Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno jasno. Ponoči nekoliko hladnejše, podnevi toplo. Schichtov* . 2ee-hS ie udoben in temeljit način pranja, po katerem se ravna že več tisoč žen. To je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom. ZJUTRAJ SchicM terpentinovo milo 1 O \ J E CELO I ) E LO P R 1 £ Gl a IOI a rovi 1:5 ] Maši kraji in l|u-ska vojska materialno v tako žalostnem položaju, kakor še nobena armada v zgodovini sveta. Materialno se je bila popolnoma izčrpala v prejšnjih dveh vojnah bila je brez municije in orožja, brez oblek in druge vojne opreme. Aktivno voIaš*vo je bilo izčrpano od prejšnjih bojev, večina rezervistov pa je b''.a z južnosrbskimi ro kruti šele vpoklicana. Iz takega položaja je pač n»jboll razvidno, kako neupravičeni so vsi pomisleki, da se je Srbija leta 1914. pripravljala na vojno proti Avstriji. Ob mobilizaciji so bile vse kadrovske pehotne edinice. v katere nai bi prišli rezervisti, v južni Srbiji. Zaradi tega je vojni minister odredil, da so se bataljoni rekrutov iz južne Srbije pridružili najbližjim pehotnim polkom prvega poziva. V roku 20 dni, ko se je vršila mobilizacija in koncentracija, je bila srbska vojska v najnevarnejši situaciji. Ko so Madžari vdrli preko Dunava in napadli Smederevo, so se rekruti lz južne Srbije že znašli v krvavih bojih. V boj so šli s pesmijo »Oj Srbijo, mila mati« — in madžarske trume so bile poražene. Se leta 1914. »o prišli na fronto tudi Jui nosrbijanci starejših letnikov. V vseh bitkah leta 1914. m tudi pri umiku 1915 so se vojaki iz južne Srbije junaško borili in umirali med tovariši iz severnih krajev, posebno pa so se odlikovali tudi pri preboju solunske fronte. Edinstveni zgodovinski primer prve generacije braniteljev domovine je moral po tolikih letih svobode priti do svojega izraza v spominski slav-nosti. Ko se je pred nekaj meseci oživotvoril« ideja, naj bi se pomembni dogodki, s katerimi je južna Srbija prišla v novo dobo svoje burne zgodovine, slovesno proslavili, so se v velikanskem navdušenju strnili vsi kraji srbskega juga. Nekdanji borci so stopili na pian ter prebudili vsako vas. V najkrajšem času se je širom vsega Povardarja ustanovilo poleg glavnega odbora v Skoplju še 49 pododborov, ki so prevzeli nalogo organiziranja narodnega romanja v Skoplje. V treh mesecih napornega dela so bile izvršene vse priprave. Vsa južna Srbija je na nogah, da v proslavnih dneh ponovi prisego najčistejše domovinske ljubezni, ki so jo položili in izpolnili južnosrbski mladeniči pred 20 leti. Preko 15.000 jih je bilo, na področjih nekdanjih 5 novih srbskih divizij pa so ostale le pičle stotine. To je v kratkem zgodovina južnosrbskih rekrutov, o junaški epopeji pa izpregovo-rimo še jutri. Glede na današnjo in jutrišnjo proslavo v Skoplju so narodna, kulturna in humana društva izdala naslednji: skupni proglas: »Jugosloveni! Pred dvema desetletjema so na našem carskem jugu stopili potomci Dušanovih bojevnikov pod proslavljene zastave jugoslovenskega Piemonta — herojske kraljevine Srbije, da povzamejo veliki pohod, prekinjen na grobu carja Lazarja in viteza Obiliča. Polni brezpnmerne odločnosti svojih prednikov, združeni z Isto-krvnimi brati v zmagoslavni armadi, so sinovi herojske Južne Srbije v svetovni vojni pripomogli, da je spet zablestela stara slava Dušanova in Tomislavova. Bratje m sestre! S to proslavo se ves narod, zbran okoli svojega viteškega vladarja, obrača k južni Srbiji, v svežem spominu na žrtve za njegovo osvoboditev in žrtve, ki jih je doprinesla za svobodo in edinstvo vsega slovanskega juga. V tem svečanem trenutku pozivajo vse narodne organizacije, združene v isti sveti misli in ustvarjajočem delu ves jugoslovenski narod, da se z obrazom. srcem in dušo obrne proti Kosovu in Skoplju in se udeleži velikih nacionalnih svečanosti, ki se bodo vršile v carskem mestu, ter da vsi kakor en vzkliknemo: Živela južna Srbija!« Smrtna nesreča mladega delavca Ljubljana, 13. aprila 281etni delavec Anton Per, stanujoč na Stari poti 4, zaposlen pa pri Mergenthaler-ju v Mostah, je vozil opoldne neke predmete iz tovarne Saturnus. Na domaČem dvorišču pa je padel po nesreči z voza ln obležal. Takoj so mu prihiteli na pomoč drugi delavci. Per je bil nezavesten in se sploh ni gani! Iz tovarne so nemudno telefonirali po reševalni avto, prej pa so pozvali tudi že zdravnika dr. Perka. Zdravnik je ugotovil, da si je nesrečni Per zlomil tilnik. Reševalci so mladeniča pripeljali sicer še živega v bolnico, tam pa Je že ob 13. poškodbi podlegel Iz Brusnice v novomeškem okraju so pripeljali v bolnico posestnikov© ženo Marijo Mihelčičevo. Mihdčičevi so doma na vrtu preganjali krte, pri čemer so se po-služili smodnika, ki so ga zažigali na krtinah. Nesreča pa je hotela, da je puh smodnika oplazil Mihelčičevo po obrazu in ga ji hudo poškodoval. Poškodovane *o tudi oči. Nenavadna smrtna nesreča na lovskem pohodu Kamnik, 13. aprila Solastnik lovskega revirja pod Malo in Gojško planino je v sredo zjutraj ustrelil prvega letošnjega divjega petelina v tem delu Kamniških planin. V njegovem spremstvu je bil lovski čuvaj Anton Plevelj, po domače Belčarjev Tone. Ker »o se v gozdu pričeli oglašati tudi ruševci, je Tone obljubil, da bo do nedelje zalezel tudi rušev-ca in da bo šel zato že prihodnje jutro pogledat v planino. Pridružil se mu je trgovec iz Črne g. Jože Petek, ki je dejal, da bi rad slišal peti divjega petelina. Lovski čuvaj je zadel na ramo puško, njegov spremljevalec pa je bil seveda brez nje. Ko so ob svitu dneva petelini utihnili, sta se oba moža vračala po ozki poti nazaj v dolino. Čuvaj je šel spredaj, podpirajo« se s palico, za njim pa njegov spremljevalec Ker je Tone zaradi svoje bolezni težko hodil, mu je spremljevalec nesel puško. Nihče izmed njiju pa ni pomislil, da je puška nabita. Naenkrat se je g. Petek spodtaknil in padel tako nesrečno, da Je pri tem sprožil petelina na puški Čuvaj Tone, ki je bil kake štiri korake pred njim, se je prijel za nogo in zavpil »Joj, moja noga«, nato pa je padel. Naboj ga je zadel v stegno in mu prebil glavno žilo odvodnico. Spremljevalec »e je trudil, da bi mu ustavil kri, vendar pa brez uspeha. Tone ni izustil nobene besede več, naglo je izkrvavel in izdihniL S pomočjo dveh turistov i Male planine Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Frani Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. m nato spravili truplo ▼ dolino In fa po* ložili na mrtvaški oder na domu njegovega spremljevalca. Nesrečni dogodek. Izvirajoč iz brezskrbne neprevidnosti, je vzbudil veliko sočutje. Anton Plevelj je bil doma iz Olševka pri Kamniku m je bil star 30 let Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Znan je bil v lovskih krogih kot izredno vesten in pošten lovski čuvaj, nenavadno dovtipen in vesel pripovedovalec duhovitih lovskih doživljajev. Živel je zelo skromno in kljub težki revmi, ki ga je mučila zadnja leta, se nt nikdar pritoževal nad svojo usodo. Mladi ljubljanski umetniki za Jadransko stražo Ljubljana, 13. aprila V kratkem bodo imeli Ljubljančani priliko občudovati risarske izdelke podmlad-karjev Jadranske straže z ljubljanskih srednjih, strokovnih in meščanskih šoL Razstavljene bodo njihove umetnine po ljubljanskih izložbah. Oblastni odbor JS je namreč bil naprosil pomladkarje in po-mladkarice, naj mu izdelajo za veliko tombolo JS primerne letake po svojih umetniških zamislekih. Odziv je bil nad vsako pričakovanje. Celo učenci osnovnih šol so nepozvani prinašali prav lične risbe. Včeraj se je sestala v društveni pisrrni žirija, ki so jo tvorili gg. akademski siikar Božidar Jakac. profesor risanja Viktor Cotič in nastavnik risanja Leopold Kernc. Pregledali so 271 izdelkov, med katerimi so nekateri pravi biseri. Pretežna večina vseh pa je po svojih zamislekih originalna in prav posrečeno izvedena. Žirija je izbrala najboljših 5 plakatov, ki so jih izdelali naslednji dijaki: Janko Jeločnik z meščanske šole v St Vidu, Svc-tic Fran in Scagnetti z IL dTŽ. ria'ne gimnazije, ter SedlaV D. in Trebše Črtomir s III. dTŽ. realne gimnazije. Poleg imenovanih so bila odbrana kot naj odličnejši izdelki na posameznih zavodih dela naslednjih dijakov in dijakinj: Duša Volvšek in Siko-čir J. z II. drž. realne gimnazije, Mencin Jožko s III. drž. realne gimnazije, Breznik Igor s I. drž. realne gimnazije, Zupančič Hilda, Pirnat in Snoj Jožica z drž. učiteljske šole, Ciril Petan in Kranjc Zora s srednje tehnične šole. Heller Ivan s trgovske akademije, Stritar Ruda s I dekliške meščanske šale, Košir Jože in Klofutar Stojan z II. deške meščanske šole, Baje Maks s I. deške meščanske šole Zore Milena m M. F. Papež z državne meščanske šole na Viču in Novak B. z meščanske šole v št. Vidu. Vsi mladi umetniki bodo primerno nagrajeni s pomorskimi albumi in kniiga-mi. Nagrajeni bodo tudi oni, ki Jih tinla ni izbrala kot najboljše, saj so vsi izdelki prav lepi in zaslužijo mladi stražarji vse priznanje in pohvalo. Občinstva naj ne moti na plakatih 15. april, ker je tombola definitivno preložena na 29. april. Glavni dobitek 5000 Din v gotovini ostane, pti-družilo se mu je pa ie na stotine bogatih dobitkov, tako: prostih voženj po morju, večdnevno brezplačno bivanje v prvovrstnih pomorskih hotelih, obleke, knjige in številne gospodarske in gospodinjske potrebščine. Tudi na tem poprišču j« Jadranska straža pokazala, kako si je treba mi-dobiti srca mladine. Mladina dela za organizacijo, organizacija pa za njo, saj bo že letos postavila v svojem domu ob morju 50 postelj za letovanje pomladita. Trije vlomi v eni vasi Bloke, 13. aprila. V Ravnah v občini Blokah je bilo v toi zadnjih noči vlomljeno prt dveh posestnikih, ln sicer v skedenj posestnika Ivanči-ča Alojzija m v kaSčo posestnika Lesarja Franceta. Ivančifiu je vlomilec odnesel več kosov svinjskega mesa, nekaj slanine tat mernik prosa, Lesarju pa precej svinjake masti, drugega svinjskega mesa ki ie neke druge malenkosti OrožniMvo je pri poizvedovanju sa tatom dognalo neke okolnosti ki osumilo no« kega 191etnega fanta lz Ravn, da je isvr-811 oba vloma. Sum se je še povečal, ko je izjavila mati omenjenega fanta prt nekaterih sosedih, da je našla v domačem skednju vrečo s tujim prosom ln svinjsko kračo. Ivančič je te predmete takoj spoznal za svojo last. Fant tatvino odločno sanika ln pravi, da je moral nekdo, ki bi rad odvrnil sum od sebe, proso tn kračo podtakniti. Razburjenje vaščanov se ie ni poleglo, ko je naslednjo noč spet nekdo v Isti vasi vlomil, ln sicer skozi okno v pritlično sobo Zakrajžka Karola. Neznani storilec je odnesel Zakrajšku ia omare v sobi dve moški obleki, površnik m krznenim ovratnikom, sviter, moško srajco, moški klobuk, nikeljnasto žepno uro, dva zlata poročna prstana, zlato o vratno verižico ln zlat ženski prstan. Orožništvo iz Nov« vasi se je z vnemo vrglo na zasledovanje krivca, ca katerim manjka vsaka sled. Jasno pa je, da vlomilec ni tujec, temveč domačin, kl so mu hišne razmere dobro znane, saj si je poiskal plen v sobi, v kateri n&če ne spi. ULTURNI PREGLED Z mednarodnega festivala v Firenc! Festivalski dnevi. Lani je priredilo mednarodno društvo ia sodobno eriasbo svoj vsakoletni festival v Amsterdamu, leto« pa v Firenti. Glede na zgodovinske in umetniške ,osebnosti Firence, je splošni razn"K>red festivala poleg dveh italijanskih in treh mednarodnih modernih fnoredov ter nekolikih nam prezentiranih koncertov obsecral še vrsto drugih prireditev: izHov. posetov imetniških zbirk itd. En festivalski dan ie bil namenjen skupnemu izletu v Sieno. Zal. v času, ki je bil določen ra najlepše izlete, sem imel toliko »poslovnih« opravkov, da sem jim moral žrtvovati celo Sieno. Dne 2. t. m. (v ponedeljek) se nas je zbralo v palači Riccardi ob 11. leIn einer Stunde italienisch«. Navzlic prijazni, mnogo obetajoči brošurici je v Nabrežini malo manjkalo, pn bi bila v Trsti, kjer bi morala čakati vso noč na drugi vjak. Tako pa sva dobila že za pet minut tržačana, ki naiu je potegnil naravnost v Firenco. Med vožnjo nisem zatisnil očesa — večinoma sva se z nekim italijanskim vojakom pogovarjala do Bologne. Za občevalni jezik sva imela znake, ki ee jih poslužujejo gluhonemi, če si imajo povedati kaj važnega. On se je peljal na dopust iz Istre in je pokazal mnogokrat s palcem proti nebu — češ, vreme ee bo menjalo. Tn res: od polnoči napre>j je lilo kakor iz škafa, zjutraj pa, ko sva z 2e-brfetom izstopila v Firenci, je bilo krasno vreme. Aleksander Moyzes. Ceiprav mi ie predsednik italijanske sekcije Alfredo Casella telegrafično ponudil hotel in pension že za 1. aprila, ga nisem vzel to bi stalo 30 lir. Vlak je orišel v Firenco pred pol 5. uro zhtraj: z Zfbrčtom sva krenila v kolodvorsko restavracijo; prav za prav je to kavarna. Preden sva sedla, sem zaslišal od ens mize v kotu: »Slavečku, ti s taki tadi?!« Bil Jie moj znanec in kolega iz študijske dobe v Pragi, sedaj znani slovaški komponist in bratislavski kritik, Aleksander MoTzes. Z njim je bila njegova soproga, ki govori tudi italijanski. Štiri leta sta poročena in delata šele sedaj poročne potovanje: ponudila se jima Je budietna možnost (v zvezi z recenzentsko siužbo). Od šestih daltie ono tavali po mestu in Iskali festivalsko pisarno, ki smo }o ob osmih našli, seveda še zaiprto. Ob pol desetih smo bili že vsi oboroženi s festivalskimi dokumenti: z vabili in vstopnicami ter z zagotovilom, da lahko imamo dragi dan generalno skjšnjo kadar hočemo, vsekakor pa pred našim koncertom. Prvi sestanek edeležencev. V palači Riccardi smo ee sestali po večini že pred enajsto uro in se pozdravili. Tam je bil že predsednik naše federacije, univerzitetni profesor iz Oxforda dr. Edvard Dent, vsi udeleženci češkoslovaške sekcije s HSbo na čelu, za tamkajšnjo nemško skupino dr. Steinhardt za Dumaj dr. Štefan, za Holandsko dr. Sanders, za Italijo Casella. Malipiero, Dallapiccola. Castelnuovo in dr., za sovjetsko Rusiio Vladimir Vogel, za pariške Ruse Igor Markevič. za NemSijo (ki ie sekciio razpustila!) neki žurnalist in kritik. za Švico dr. Unser. za angleško sekcijo Clark, za Ameriko Jaeobi. za Francijo Pni-miere itd. Občo pozornost so vzbujali tudi prominentni reproduktivni umefajikj H. Sch oreh en, Stanislav Novšk, kvartet Koliseh, enoroki pianist Wittgeostein, pianist dr. Romei, dr. Holzknecht, violinist Szigetr, Sved Wilomnsen, Danec Riisager, od našega konoer* ta dalje Franja Golob-Bernotova, ki je postal« kar naenkrat središče pozornosti. (Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega.) Privatno se Je udeležil festivala tudi dr. Plamenac iz Zagreba. S Habo sva si takoj dala nekaj Stankov, na katerih sva postavila kandidatno listo za žirijo za 1985., ki je na sestanku delegatov tudi prodrla. I. simfonični koncert nas je seznanil z moderno italijansko orkestralno glasbo. Izvajane so bile skladbe Al-fana, Dallapiocole, Malipiera, Mileja in Ca-eelle. Dirigirali eo: Gui, Previtali in Casella. ki jie predniačil kot dirigent in kot komponist. Ze4o močno je učinkovala tudi Malipiero va simfonija. V dveh točkah je nastopila odlična pevka Ginevra Vivante. Prihod naših. Vlak. ki prid? v Firenco popoldne, je imel pol ure zamude. Pričakoval sem Golo-bovc in Ljubljanski kvartet, ki ga je tiskarski škrat v programih spremenil v Ljubljanski Keventeil, kritiki pa so pozneje pisali Ouartetto Keventel. Po prihodu vlaka dole« nikogar naših! Končno zagledam gospo dr Prijateljevo in gospo Baeblerjevo, nato na ostale. Hitro sem zaklical (da bi ne bilo k»- čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" BYK - FOTO - PAPIRJI 10 Byk dopisnic .»•<■• Din 8.— LOO * „ ....... 50-"~ LX10 bromosrebrni papir 18X24 „ 28.—» 1X10 papir za brom. olje 18/24 „ 30.— Lomberg film 6/9, 26" Sch., 8 posnetkov.......Din 16.- 1 ducat Lomberg plošč 6%X9, 26° Sch.......... 30.- Edini zastopnik: Drogerija KANC, Ljubljana—Maribor Domače vesti Laške race na širnem oceanu Pri nas Je ležal še sneg po dolinah, ko je pomorščak Sergej plul z »Račičem« pod žarkim solncem po daljnjih Oceanih, v smeri proti Južni Ameriki. PomorščaK Sergej — vi ga ne poznate? lz Litije je doma in nam časih tudi v »Jutru« napiše Kakino zabavno zgodbo Iz živahnega pomorskega življenja. Večkrat je cele mesece na potovanju. Tako je bilo tudi zadnjič, ko nam je pisal pismo z ekvatorja. Pri nas zima, on in njegovi tovariši pa so se pošteno potili na ladji. Saj so imeli v kotlarni 52 stopinj vročine, ko so ubirali pot čez ekvatorski obroč. Kurjači so bili bolj mrtvi kakor živi in so popili polne rezervoarje voda Na lepem so vendarle doživeli imenitno dogodivščino. Ob pekočem vročem dnevu uzro daleč, daleč v valove skrito ladjo. S pomočjo radija so ugotovili, da je italijanska. Klicala je na: »Stoj!« Naši so ubogali, ustavili so se sredi morja, a že jih je italijanska ladja pozvala k sebi. Naši so menili, da potrebujejo nesrečni sosedje pomoči. Hajd. pa so navzlic neznosni vročini urno zaokrenili krmilo in kmalu sta stala oba povodna orjaka drug ob drugem. Italijanski kapetan je tedaj začel kričaje razlagati, kakor razodetje: _ čujte, v Jugoslaviji so nemiri! Prišlo je do prevrata. Dr. Mačka in vse druge upornike so izpustili iz zaporov! Ustava je Padla. Jugoslavijo so razdelili na federalistične edinice... Tako je iz polnih ust razlagal svoje senzacionalne novice laški kapetan. In kaJ je natvezll še drugih rac! Naši vrli mornarji pa so samo prezirljivo zamahnili z roko Spet so zapeli stroj- in naš orjak je ubral svojo smer, Lahi pa so nekaj časa še ostali sredi Oceana z dolgim nosom. Zakaj pre-čudno se jim je videlo, da se naši niso kar razjokali ali pa od obupa poskakali v morje. Pozneje se je vendarle zgodilo, da je Italijanski parnik prehitel našega. V Bu-enos Airesu, kjer se je ustavil, so bili takoj naslednji dan dnevniki polni senzacij o naši državi, kakor jih je po oceanih in pristanih trosil prijazni laški kapetan. V Buenos Airesu šteje jugoslovenska kolonija blizu 20.000 rojakov. Toda naši ljudje, ki so dobro poučeni o razmerah v Jugoslaviji In Poznajo laške senzacije, kar nič več ne nasedajo lažem, pa naj so se tako bistre. V nepoučeni javnosti onkraj Oceana nam morda taka klevetanja lahko za nekai časa škodujejo, ali naposled morajo Lahi svoje gnile race vendarle sami pohrustati. Dober jim tek! _ ZA BLUZE NAJNOVEJŠA Boucle volna TONI JAGER, LJUBLJANA Dvorni trg 1 l25 ♦ Slovenija v mednarodni propagandi. Svoj čas smo poročali o velikem uspehu prospekta o Ljubljani, ki ga je lansko leto izdal mestni tujsko-prometni svet v espe-rantskem jeziku in ki je spričo velikega zanimanja mednarodne javnosti v kratkem času doživel dve izdaji. Ob uspehu tega prospekta se je ljubljanski Putnik, si stalno prejema mnogo tujsko-prometne literature v esperantu iz vsega sveta, odločil, da tudi Sum iada ličen, v esperantskem jeziku natisnjen prospekt pod geslom: So-mere tra Slovenio (Poleti skozi Slovenijo) Prospekt prinaša izčrpen, toplo pisan članek v lepotah naše pokrajine, ki ga je prevedel v mednarodni jezik predsednik našega Esperantskega kluba g. Kozlevčar Tekstu je pridružena pisana serija umetniško lepih fotografskih posnetkov, ki Dokazujejo najvažnejša torišča našega tujskega prometa (Ljubljano, Celje, Logarsko dolino, Kamniško Bistrico, Mojstrano, Bohinjsko Bistrico, Jezersko, Kranjsko goro. Rogaško Slatino, Bled, Kamnik, Maribor, motive iz Kamniških in iz Julijskih alp) PADLA JE ZADNJA OVIRA za popolni razvoj slovenskega fotoamaterstva, odkar je izšla naša nemško-slovenska FOTOGRAFSKA TERMINOLOGIJA Naročajte jo v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova 5 Cena Din 10.—. ke nerodnosti!) ime. Vi zveni najbolj po romansko: Bajdc! ^ ^ T>et minut sta nas potegnila dva taksija v hotele, kjer ie bilo vse rezervirano. Generalka. Ob desetih (v torek) pridemo v malo dvorano Teatro comunale in najdemo tam ste h pino ljudi, ki eo ee baš pripravljali na dve uri trajajočo skušnjo, ki jo je potem vodil Vladimir Vogel. Ko sem mu razložil, da imamo tudi mi dvorano rezervirano in da bo naša skušnja trajala naiveč 20 minut, mi jie rade volje odstopil dvorano do pol enajstih. Vsi. ki so bili pri naši skušnji navzoči, so nam napovedovali velik uspeh, zlasti pa Italijani, ki svojo publiko poznajo. I. komorni koncert je bil ekorai razprodan. Izvajan je bil kvartet Francoza Martellija, Holzmannova eiita, moi ciklus pesmi na Gradnikove tekste, Rii-sagerjeva sonata za klavir. A. Bergova lirična suita za kvartet in Jeana Franca-.xa godalni trio. Ta koncert je bil po splošnem mnenju najle-pša prireditev festivala, najlepši uspeh sva dosegla midva z Bergom, oziroma najini izvajalci. Ko bom zbral nekaj kritik, jih bom obiavil. Ne vem, ali smo prišli pred zastor petkrat ali šestkrat, v*m le to. da takega vnanjega uspeha še nisem doživel. Za oder sta nam prišla osebno čestitat Casella in Malipiero. drugi dan je predstavil Ma1iT>iero Golobovo in mene senatorju grofu Erieu san Martinu, predsedniku akademije sv. Cecilije v Rimu. ki je izjavil, da tako lep^a petia že neioliko let ni slišal. Dr. Herman Scherchen ie želel spoznati Golobovo zaradi opernega gostovanja v Strasbourgi. a je že odpotoval?. Malipiero S slik In besedila posnemamo, da je hotel Putnik s tem prospektom prikazati mednarodnemu svetu predvsem alpski značaj slovenske zemlje, kar mu je povsem uspelo. Prospekt je izšel v pravem času, ko je zaradi nedavnih smuških tekem v Planici postal ta najlepši kot naše države predmet svetovnega zanimanla. 4000 izvodov bo ob sodelovanju naših esperantistov razposli nih na vse štiri strani sveta. ♦ Odvetniški izpit pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je napravil g. Zoritp ^a-kin. ♦ Notarsko Imenovanje. Minister pravae je imenoval za javnega notarja v Ljubljani dosedanjega notarja na Vrhniki g. Iv Ušlakarja, za javnega notarja na Vrhniki pa g. Ivana Mejača, notarskega kandidata ravnotam. ♦ Iz finančne službe. Napredovala sta za višja poverjenika finančne kontrole v VIII. položajni skupini Toš Franjo pri glavnem oddelku finančne kontrole v Murski Soboti in Pavlovič Matija pri glavnem oddelku finančne kontrole v Novem mestu. ♦ Ravnatelj zagrebškega zoološkega vrta je postal zoolog dr. Fink, avtor raznih važnih zooloških razprav, ki jih je izdalo Hrvatsko prirodosiovno društvo. Tako je zaključena dolgotrajna polemika o strokovnem vodstvu zoološkega vrta v Maksimiru ♦ Izpiti za profesorje srednjih trgovskih šol se bodo vršili od 8. do 11. maja. Kandidati morajo po členih 11. in 12. pravilnika za opravljanje Izpitov za poklic profesorjev teh šol (naredba ministrstva trgovine in industrije z dne 20. X. 1932.) predložiti najkasneje do 20. t. m. med drugim pred-pisno kolkovane prošnje, dokumentirane I N Kriminalni velefilm kakršnega še nismo videli! Hipnoza kot sredstvo zločincev!! Lepa žena — zločinka!! Wynne Gibson — Jean Hersholt ZVOČNI KINO DVOR, telef. 2730 Danec ob 4., 7. in 9. Vstopnina Din 4.50, 6.50 po predpisih člena 14. tega pravilnika. Prošnji (v kateri je treba navesti skupino predmetov in tuji jezik, iz katerih želi kandidat delati izpit), je priložiti izvirne dokumente ali pa v overenem prepisu. Ako se prošnji prilože izpričevala tujinskih šol, je treba pridati tudi overene prevode. ♦ Počastitev spomina znanstvenika in književnika Bašagiča. Muslimansko društvo »Gajret« v Sarajevu je sklenilo zgraditi dostojen spomenik nedavno umrlemu znanstveniku in književniku dr. Safvet De-gu Bašagiču. Spomenik bo postavljen na njegovem grobu pred Husrev-begovo džamijo. Pokojni dr. Bašagič je bil vodja akcije za ustanovitev muslimanskega kulturnega društva »Gajre-t« in tudi njegov prvi predsednik. ♦ Sokolske slavnostl In odkritje Njego-ševega spomenika. V Trebinju se bodo vršile meseca maja velike slavnostl, kakršnih še ni bilo v teh krajih. Dne 27. maja zjutraj bodo velike tekme sokolskih čet, ob 10. dopoldne pa spominska proslava narodnih mučenikov iz Trebinja. Po tej komemoraciji pa bo odkrit Njegošev spornemu, ki ga je poklonil poslanik g. Jovan Dučič. Popoldne bo otvorjena razstava o delovanju sokolskih organizacij, zvečer pa se bo v oficirskem domu vršila velika Njegoševa akademija, na kateri bodo sodelovala mnoga prosvetna društva. Naslednji dan dopoldne pa bo trebinjski Sokol razvil svojo zastavo pred Njegoševim spomenikom. Po razvitju zastave bodo velike sokolske prireditve s tekmami. Tekmovalci bodo dobili razne darove, najvišja nagrada pa je srebrn lavorjev venec, dar Nj. Vel. kralja. ♦ Veliko obrtniško zborovanje se bo o blnkoštnih praznikih vršilo v Karlovcu, združeno z občnim zborom Zveze hrvatskih obrtnikov in s proslavo 25 letnice obrtniškega društva v Karlovcu. Na zborovanje in proslavo so pvabljeni predstavniki obrtniških društev iz vse države, poleg tega pa tudi razni pevski zbori. ♦ Nova grobova. Včeraj popoldne Je umrl v Ljubljani dvorni svetnik v pokoju g. Ivan T e k a v č 1 č. Pogreb uglednega moža bo Jutri ob pol 16- izpred farne ceri-ve v Mokronogu, kamor bodo pokojnega prepeljali v teku današnjega dne. — V Gorenji vasi pri R bnici je umrl daleč ni- OPOZORILO! Združenje brivcev, frizerjev, lasuljar-jev, manikerjev in kozmeukov v Ljubljani uljudno opozarja cenjeno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski in frizerski lokali v ljubljanskem policijskem rajonu od 15. aprila dalje ob nedeljah zaprti. 3814 okrog poznani gostilničar in posestnik g. France š i 1 c v starosti 6* let. Pogreb bo danes ob 16. na farno pokopališče ▼ Hro- vači. — Pokojnima blag spomin, uglednima družinama naše Iskreno sožalje! ♦ Holandskl povratniki so odposlali 6. t. m. na naslov izseljenskega komisarljata v Ljubljani tri vagone in na naslov g. Lu-kača v Ljubljani en vagon starega pohištva. Zaradi carine mora poslati vsak posameznik predpisano uradno potrdilo §vo-je občine in točni naslov, in sicer čim prej, ker bo ležarina na železnici znašala več, kakor je pohištvo vredno. Potrdila občin s seznamom pohištva In točnimi naslovi ob navedbi železniške postaje naj se pošljejo na izseljenskega nadzornika v Ljubljani. Družabni večer s. K. ILIRIJE v nedeljo 15. aprila t L ob 20.30 v dvorani hotela MIKLIC. GODBA 3426 PLES ♦ Najstarejša kulturna ustanova Varaž-dina. Varaždinska Narodna čitalnica se pripravlja na proslavo svoje 100 letnice. Narodna čitalnica je najstarejša kulturna ustanova mesta Varaždina. Njeno delovanje je tudi zelo zaslužno za narodno pro-sveto ln važno je tudi to, da ta kulturna ustanova ni nikdar prenehala s svojim delom, temveč je bila tudi v najtežjih časih središče in žarišče narodnega ln kulturnega udejstvovanja. Odbor čitalnice že zbira denarne prispevke, da bi slavnostno proslavil svoj jubilej. LIANE H AID GUSTAV DIESSEL PAUL KEMP PRIDEJO! PRIDEJO! ♦ Botanična ekspediclja v Južno Srbijo. Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu pripravlja ekspedicijo, ki bo meseca maja proučevala rastlinstvo v južno-srbskih krajih. Ekspedicija bo zbrala ves južnosrbski floristični material, ki doslej še ni bil strokovnjaško pregledan. Po smrti znanega beograjskega vseučill-škega profesorja in znanstvenega botanika dr. Košanina so vsa botanična raziskovanja v naših južnih krajih prekinjena in bo ekspedicija Jugoslovenske akademije v polnem obsegu nadaljevala delo pokojnega učenjaka. Ves material bo v Zagrebu kla-sificiran ter opisan v knjigah, ki Jih bo izdala akademija znanosti. Vodstvo ekspe-dicije bo prevzel vseučilišk! profesor dr. Ivo Horvat. Kavama „LEON" DANES VSO N O O ODPRTA ♦ Razselitev vasi Mačkovac. Vas Mačko-vac blizu Nove Gradiške je tako blizu Save, da jo reka vsako leto poplavi. Komisije strokovnjakov so že ponovno pregledale ves teren, da bi ugotovile, na kak način bi se dalo vas zavarovati pred poplavami. Vsi napori pa so bili zaman ln »o nedavno vaščani sami prosili, da bi dobili v zamenjavo agrarna zemljišča blizu vasi Lju-bine in da bi se tam naselili. Zemljišča ob Savi pa naj bi se pogozdila. Ta predlog je bil sprejet in bo v kratkem izvedena preselitev vasi. Vaščanom je že odmerjena zemlja pri Ljubini, selitev pa bodo morali izvršiti na svoje stroške. Sobota ob 8., nedelja ob 8., %6. in 8., ponedeljek ob 8. uri komorni pevec Alfred Plcaver v filmu »ŽIVLJENJE JE LEPO« ter film »Zasanjene ustne« z Elizabeto Bergner. Vsakokrat ob 8. uri oba filma. 8769 Danes ob 4, 7'/< in 9% zvečer velefilm Športa, ljubezni in prijateljstva MARATONSKI TEKAČI Brigita Helm, Viktor de Kowa Napete scene * olimpijade, športne scene, veselje, smeh, petje, godba ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 ♦ Zanimiva predzgodovinska najdba pri Visokem. Zaradi nerazumevanja prebivalstva propadejo za znanost mnogi dragoceni zgodovinski in predzgodovinskl ostanki, ki jih je mnogo po vseh krajih Herceg-Bosne. V nevarnosti so tudi najnovejša arheološka odkritja v vasi Lješevo pri Visokem. Kmet Zečevič je pri kopanju temelja za novo hišo naletel na velike kamenite plošče, pod katerimi so potem našli ostanke človeških kosti. Na ploščah se vidijo sledovi ognja. O najdbi je bila k sreči še pravočasno obveščena uprava muzeja v Sarajevu, in je v vas Lješevo takoj prispel kustos dr. Cremošnjik, da pregleda najdišče. Nekaj plošč je sicer še našel, vse ostalo pa je kmet v svoji nevednosti že zazidal. Kustos sedaj po obliki ostalih plošč sklepa, da so bili najdeni ostanki nekakšnega starodavnega krematorija. Vas Lješevo je bila ustanovljena v dobi turškega carstva. Ustanovil jo je neki Ali Sah, ki je prišel iz Azije. Na področju vasi In v širši okolici Visokega bi kazalo Izvesti čimprej sistematično raziskavanje zanimivih starin. ♦ Razsodba v aferi zagrebškega mestnega davčnega urada. Znana afera pri zagrebškem davčnem uradu, kjer so nekateri uradniki oškodovali državo in mestaio občino za velike vsote, ker so davkoplačevalcem izdajali lažna davčna potrdila, je dobila svoj epilog pred okrožnim sodiščem Uradnik 'Ivan Ivanuš je bil obsojen na 2 leti, njegov tovariš Dragotin Žiha pa na 14 mesecev robije. Na zapor od 6 mesecev do enega leta pa so bili obsojeni trije podjetniki, ki so bili v zvezi s sleparskimi uradniki. ♦ Obledele obleke barva ▼ razliinih barvah in plisira tovarna Joe. Reicb. PRIDE! PRIDE! Roman ene noci LIANE HAID, GUSTAV DIESSEL, PAUL KEMP ♦ Svinja požrla otroka. Bitangičeva družina v Saraorcih je res nesrečna. Tako se Je zgodilo, da se je pred dvema letoma dveletni sinček, v viseči zibelki tako nesrečno zapletel v vrvice, da se dejanski obesil. Zdaj pa se je zgodila še strašnejša nesreča drugemu otročiču. Brata Bitangi-ča sta zjutraj s svojima ženama odšla na delo ln je doma ostala samo njuna mati, da jim pripravi kosilo ln da pazi na otroke. Starka je pripravljala kosilo v kuhinji. V veži pa je ležal v viseči zibelni dveletni sinček starejšega Bitangiča in mimo spal. Ne da bi bila mati, ki Je malce gluha, slišala, so svinje zunaj podrle ograjo ln prišle na dvorišče. Ker je bila žival navajena, da so Jo krmili tudi v hiši, Je največja svinja prikoracala v vežo ln se lotila viseče zibelke, ki se Je odtrgala ln se Je otrok lz nje skotalll na tla. Svinja Je takoj pograbila otroka in mu odgriznila glavo, da Je bil otročiček mrtev in razmrcvarjen, ne da bi bil tudi le kriknll. Iz Ljubljane u— Eden najodličnejših sodobnih pianistov, Nikolaj Orlov, priredi klavirski koa-cert r LJubljani v sredo 18. t m. v filhar-moničnl dvorani. Sloves Orlova v zapadnih državah ln v Ameriki Je tako velik, da so vsi njegovi koncerti že v naprej razprodani V Londonu je na primer lansko leto v 14 dneh absolviral pet Choplnovih koncertov pred razprodanimi hišami. Tudi v Beogradu, kjer stalno vsako leto koncertira, ima 3 do 4 razprodane koncerte. To Je zadosten dckaz o njegovi veliki umetnosti in o slovesu, ki ga uživa. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice u— Ljubljanska strelska družina naznanja. da bodo v smislu zadnje objave vsako nedeljo od 8.30 do 11.30 strelske vaje na vojaškem strelišču. Dne 6. maja bo Izbirna tekma, pri kateri se bosta izbrali lzmel najboljših strelcev ekipa in reserva za državno strelsko tekmo. Ti strelci bodo dobivali za vaje munlcijo po znižani ceni. Članstvo prosimo, da poravna članarino, kar lahko uredi tudi na strelišču. Strelci, v nedeljo 15. t. m. vsi na strelišče. u_ odsek brezposelnih učiteljskih abl- turientov pri sekciji JUU v Ljubljani vabi člane smučarje, pa tudi one, ki se zaradi teh ali cniih vzrokov niso udeležili smučarskih izletov, na prvi pomladni izlet v nedeljo 15. t. m. Šli bomo na Šmarno goro. Zberemo se ob 11. pred kavarno »Evropo«. Na svidenje vsi! u— Akademski pevski zbor Iz Zemuna bo Izvajal na koncertu v ponedeljek 16. t. m. pester spored zborov jugoslovenskih skladateljev in narodnih pesmi Akademski pevski zbor šteje 60 članov ln članic. Koncert se prične ob 20. in bo v dramskem g.edališču. u— Pevski zbor Glasbe-ne Matice. Člani in članice zbora državni uradniki naj prine&o za Zagreb legitimacije za polovič-vožnjo s seboj. u— Pevski zbor »Ljubljanski Zvon« naj bo v nedeljo 15. t. m. točno ob 10. dopoldne v društvenih prostorih t Mestnem domu. u— Družabni večer mornarske eekclje k. o. J S s plesom bo v soboto 14. t- sc ob 20. v restavraciji »Sestlci«, Tyrševa cesta. u— Družabni večer gg. oficirjev ln vojt-iklh uradnikov z njihovimi rodbinami bo drevi ob 21. r prostorih Oficirskega doma. Pozivajo se gg. reservni oficirji z rodbinami ln gospodje, ki imajo stalne vstopnice, da obiščejo družabni večer. u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani bo tmelo redni letni obGnI »bor v petek 27. t. m. ob pol 8. v geografskem Institutu na univerzi. Dnevni red običajen. u— Juristi. Danes ob 2. popoldne bo občni zbor Društva slušateljev juridičme fakultete v dvorani hotela »Metropol«. u— Danes ob 14.30 In jutri ob 11. url bo predvajala ZKD v prostorih »Elltnegs kina Matice« nad vse vesel film »Sladka Je mladost«. V glavni vlogi znani komik Hans Moser, ki vzbuja salve smeha. Kot dopolnilo nova Micky-mlška. Tako bo smeha dovolj. Vstopnina je pa najnižja 2.50, 4.50 in 6.50 Dta, da Je obisk vsakomur mogoč. u— Slovensko lovsko druitvo v LJubljani bo Imelo redmo glavno skupščino 29. t. m. v steklenem salonu restavracije glavnega kolodvora ▼ Ljubljani. Začetek ob 10. u_ Društvo trgovskih potnikov In zastopnikov v Ljubljani opozarja člane, da takoj rlože prijave pri davčni upravi za poslovni promet. Morebitna pojasnila m dobe t društveni pisarni. u— Redni letn! občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja bo v nedeljo 29. t. m. dopoldne pri Sv. Juriju ob Južni železnici z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo sklepa! tudi o novem pravilniku sekcije ln o pravilniku za podporni in pokojninski sklad. Kavarna »CENTRAL" Odprta v soboto in nedeljo celo noč. Vsak večer igra prvovrstna damska kapela. 3812 in senator grof san Martino sta Golobovi ponudila in obljubila koncertni nastop v Rimu, drugi dan mi ej rekel Casella, da mora pevka v Rimu ponovno nastopiti in ker imamo tako lepe pesmi. lahko nastopi z enim celim sporedom naših. Ameriški delegat Jacobi in doplsniik iz Nemčija sta bila mnenja, da tako lepega oetja in tako originalne glasbe sploh š? nista slišala. Cehi so bili našega uspeha še pr8v posebno veseli in pravijo, da smo se c*nialno odrezali. V imenu Universal - edicije mi je čestital dr. Štefan, za Angleže dr. Dent in Clark, prav iskreno dr. Scherchen, s katerim se pogajava tudi za izvedbo mojega klavirskega končna v Straebourgu. Golobovi izročajo pozdrave in priznanje vsi delegati in dve znameniti pevki svetovnega formata: Re Koster iz Amsterdama ter Hana Schvvarz z D inaja. Mojo glasbo smatrajo vsi za izredno originalno in močno nacionalno. Tudi slovenščina ee zdi mnogim zelo eksotična in izredno zvočna. II. simfonični koncert nas je seznanil z novimi deli Honeggerja, Ravela. Bartoka. Markeviča in Šefterja. Markevič je svoj psalm dirigiral sam, vse ostale skladb? Da genialni Scherchen. Naj-boli je uspel švicarski Francoz Honegger s svojim simfoničnim komadom. Šefter (U. R. S. S.) je za naše poime dokaj konzervativen. oiše podobno, kakor Ipolit Ivanov, t. j. nadaljevanje Borodinove smeri. Smolo je ime! Igor Markevič. ki je prišel iz Pariza z nemogočo sopranistko: publika ie že med izvajanjem sodelovala s stoli, žvižganjem, kapljanjem. kihanjem, glasnim govorjenjem in z vsem. kar k temu spada Markevičeva skladiba je odlična in je spremljava v avditoriju veljala pevki. Kot solista sta na tem koncertu sodelovala Wittgenstein in Szigety. II. komorni koneert. Na sporedu eo bili Benjamin Briten. H. Neu^eboren. R. Sturzenegger. L. Spinner. J Ježek. H. E. Apostel in L. E. Lansson. Ta koncert je bil manj zanimiv. Zelo močno ie učinkovala sonata (za gosli in klavir) Jaro-slava Ježeka. ki sta jo idealno interpretirala fenomenalna češka umetnika NovSk in dr. Holrknecht. Kot dirigenta komornih ansamblov sta nastopila Fritz Mahler iz Ko-penhaeena in Scherchem. občidovali smo v Britenovi skladbi zopet znaneca londonskega oboista Goossensa. — Koncerta italijanske komorne glasbe dir? 7. t. m. se nisem moo-el ve? udeležiti Na sporedu eo b le skladbe Labroce. Gormlja, Castelnuova, Nielsena in Pizzettija. R ^produktivno je odnesel krono večera znani Poltronieri-kvartet iz Milana. Seja delegatov. Delegati posameznih sekcij smo ee zbrali na posvetovanje dne 5. aprila ob 10. dopoldne v lokalih britanskega kluba. Seiio je vodil predsednik I>ent. z volilno pravico nas je bilo opremljenih 13 delegatov. Prodrli so vsi predlogi, ki jih je stavil Alojz Haba. Prihodnji festival bo v septembru 1935 v Karlovih varih (ČSR). Tja nas vabi netmška skupina češkoslovaške sekcije. (Tukai je bila eeta na točki, kler smo navzočim C>*hom burno pritrjevali. Tak<« stopnje Vavalirstva današnji čas skoraj ne pozna. Mislim, dn smo tidi v Jugoslaviji tako liberalni, da bi v danih razmerah to dopistili. V splošnem lahko z veseljem poudarim, da smo bili Ju- goslovani. zlasti po našem koncertnem uspehu. predmet vsestranskih simpatij.) Pri sestavi kandidatne liste za prihodnjo žirijo, sva s Habo (in somišljeniki) zmagala na črti. Med oetimi člani nove žirije eta dva Slovana: Talich (CSR) in Koffler (Poljak), dalje dr. Sehervhen (Strasbourg). Clark in Defouv (Anglija. Francija). Namestniki so: Riieager (Danska). Piek (Avstrija), Labroca (Italija), Ferroud (Belgija) in Dres-den (Amerika). Sovjetski delegati se volitev niso udeležili, njihove interese je zastopal Vladimir Vogel (Strasbourg, prostovoljni ruski emigrant). Scherchen. Hana Schwarz in Rž Koster. To so bili zame tri najpomembnejša nova poznanja. Scherchenu sem bil najavljen in sem bil povabljen no simfoničnem konc-rti v njegovo družbo. Izročil sem mu pozdrave njegovega bivšega gojenca, našega opernega dirigenta dr. Danila Svare. o katerem ie bil poln hvale. Tam mu je bila predstavljena oparna nevka Hana Schwarz, ki ie k svojemu imenu dodala: »die verkrachte Bergsangerinc. Morala bi na simfoničnem kor.čertu Deti tri odlomke iz Bergove opere »Vojček«. Ta točka oa ie odoadla. ker je na L komornem koncertu odpadel Hinde-mitb in na nj?*rovo mesto stopil Berg e komorno točko brez netia. Dva Berga pa na enem festivalu ne smeta biti itd. Čestitala mi je. na vso moč hvalila Golobovo in prosila. da ji nošliem nekaj jugoslovanskih sa mosoevov Tam mi ie bila or«*?stav1i*na tudi znamenja holandska oevka R£ Koster ki 'e zaradi festivala začasno prekinila svojo italijansko turnejo. Povabila nah re * u— Odsek gradbene In progovzdrževalne službe UJN2B ima jutri ob 10. dopoldne redni letni občni zbor v dvorani OUZD. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve. u— Prostovoljni gasilci so dobili ncv avto. Prostovoljna gasilska četa Ljublja:.a mesto je dobila te dni lz Nemčije veli-c, nov gasilski moštveno-orodni avtomobil, znamke Gr&f In Stift, ki je opremljen tudi z velikim agregatom. Obenem je društ\o nabavilo velik reflektor iz Zeissovth tor vam, ki bo služil zlasti ob meglenem vremenu ln za obsevanje požarišča. u_ Krošnjarjenje v LJubljani se je v zadnjem času še bolj razpaslo, kakor k<> daj prej. Spričo tega so se znova zganile poklicane institucije in organizacije, ki so pozvale na pomoč varnostna oblastva. K nam ne prihajajo le krošnjarji iz notranjosti države io z juga, marveč se je ugotovilo v številnih primerih, da krošnjariio tu tudi inozemoi. Krošnjarstvo smejo izvajati pri nas Ie ljudje, ki imajo ta ptri-vileg, a še ti le v omejenem pomenu ia omejenem času. u— Naznanilo. Ker sem otvoril v LJubljani, Florijanska ulica 15, nasproti »c!e sv. Jakoba, svojo urar»ko obrt, se cenj. občinstvu najtopleje priporočam. Štefan Ferant, urar in zlatar. URAN krema vas napravi lepšo in mlajfeo. Dobiva se povsod. Mala škatla Din 5.— velika škatla Din 12.— Habo kot pred kri tika xa tri na novo na«u- dirane sporede, kj>*r ima povsod eno tretjino modernih del. Tudi ona me j« naprosila za slovenske moderne samospeve in priredbe narodnih. Na turneji jo spremlja dr. Karel Reinei. ki je nedavno igral v Pragi moi klavirski koncert in ki bo v začetku maja na oddihu pri meni v Ljubljani, kier upa nastopiti v našem radiu z Bachovimi in nekaterimi novimi češkimi skladbami, potem pa na intimnem koncertu v Hubadovi dvorani s skladbami skupine Haba (mednaroden spored). Ce pomislimo, da ie Rainer eden prvih svf lovnih pianistov in da mu je uspelo skupno s Habo nastaviti v novembru 1934 program ljubljanskih komponistov v Mozar-teumu v Pragi, se pač na njegov na6top, ki je predviden za 7. maja (za minimalno vstopnino), lahko veselimo. V Pragi je z moiim klavirskim koncertom že obletal Ta-licha. v Firenci pa Scherchena (Strasbourg), Mahler ja (Kopenhagen). Manzerja (Karlovo vari) in Sandersa (Bruxelles). Slavko Ostere. Smrt ruskega zgodovinarja. V Pragi j« dne 7. t. m. umrl eden najstarejših riskih zgodovinarjev Jevgenij Francavič Smurlo, ki i* letos v januarju praznoval osemdesetletnico. Bavil ee je zlasti z dobo Petra Velikega. o kateri je odkril in proučil v vatikanskih arhivih dragocen material. V emigraciji je spisal med drugim pregledno zgodovino Rusiie od zafetkov do l 1917.. fije IIT. del je malo pred smrtjo prioravil za tisk. V mdniem času je tudi dovršil francoski spis »L'h?stoire de la Ruasie au point de vue de ses conditions g6ographiQue©<. u— Slabo te je obneslo. Neka gospa je nedavno Iztožila najemnika vinotoča za dolg. Toda mož ji ga ni plačal navzlic eksekucijskemu sklepu. Da ga vsaj malo oškoduje ln pride do nekakega zadoščenja, je najela gospa dva.vinska bratca, jima izročila eksekucijski sklep ter ju poslala v omenjeni vinotoč jest in pit. žejna fanta sta se navdušila za stvar. Mimogrede sta pobrala še dve dekleti in že je sedela vesela družbica v vinotoču za mizo. Privoščili so si vseh dobrot čez mero, namesto plačila pa so ob koncu predložili sodni dokument. Ali zadeva je postala tragična v trenutku, ko so doznali, da je prešel vinotoč baš dan prej v last drugega. Intervenirati je moral mož postave in tako se bo tudi ta dogodek obravnaval na sodišču. Iz Celja •— Akademija v Narodnem domu. Danes ob 20. so bo pričela akademija podmladka JS celjske realne gimnazije v proslavo obletnice zarote Zrinjskega in Frankopa-na. Na sporedu so poleg govora tudi de-klamacije, alegorija ter pevske in orkestralne točke. Vstopnice do 19- v knjigarni K. Goričarja vdove. Celjani in okoličani, obiščite akademijo in podprite delo našega dijaštva! Cisti dobiček prireditve je namenjen za letovanje revnih in zdravstveno šibkih podlmladkarjev. e— Zanimivo predavanje bo danes ob 20. v trgovski šoli pod okriljem celjskega pododbora Društva absolventov drž. trgovskih šol. Predaval bo sodnik g- dr. Sto-jac Bajič iz Ljubljane o temeljnih problemih socialne politike. Predavanje bo gotovo privabilo mnogo poslušalcev. «— Zbor krajevne organizacije JNS v št Juriju ob Taboru in ostalega članstva jiNS iz območja nove upravne občine Tabor bo v nedeljo 15. t. m. ob 7. zjutraj po rani maši v narodini šoli v št. Juriju ob Taboru. Na zboru bodo poročali gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan in sreski veterinarski referent Maksim Šri-bar. Vse članstvo je vabljeno, da se zanesljivo im točno udeleži zbora. Podružnica Narodno strokovne zveze v Celju bo imela danes ob 17. članski sestanek v »Skalni kleti« v Zavodni. Pred sestankom se bodo sprejemali novi člani e— Razgrnitev volilnih imenikov. Stalni volilni imeniki za mesto Celje, potrjeni od sreskega sodišča v Celju, bodo od ponedeljka 16. t. m. stalno razgrnjeni v sobi Stev. 2 na mestnem načelstvu. Vsakdo ima pravico v uradnih urah volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. Tak popravek se zahteva neposredno, pismeno ali ustno od mestnega načelstva ali od sreskega sodišča v Celju. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazila Ln sicer samo polnoveljavne javne listine. e— Objava vojnega razporeda za Celje-okollco bo jutri od 7. zjutraj dalje na dvorišču pred gasilskim domom v Gaberju. Vsi, ki so prejeli poziv, naj se točno odzovejo, ker bi bili sicer kaznovani. e— Dobava semenskega fižola. Kmetijska podružnica sporoča, da je semenski fižol, ki so ga interesenti svoječasno naročili, prispel. Interesenti naj ga čim prej dvignejo v skladišču Kmetijske družbe v Celju z nakaznicami, ki jih dobijo pri tajniku kmetijske podružnice g. Gaberšku v občinskem uradu na Bregu. e— Brezposelnost. Pri eskpozituri borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 48 brezposelnih (33 moških ln 15 žensk). Ostalo je v evidenci 763 brezposelnih nasproti 745 dne 31. marca. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Plačana ljubezen* in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Društvo jugoslovenskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru poziva vse člane, ki so bili upokojeni pred letom 1&23. po starem zakonu, da naznanijo do 25 t. m. svoje naslove in likvidacijske številke svojih računov po doDisnicah društevenemu tajniku, Vrbanova ul. 59. Za te člane bo vložilo društvo posebno prošnjo. a— Na diskusijskem večeru starešinstva akademskih društev »Jadrana« in »Triglava« pretekli torek v lovski sobi pri »Orlu je predaval odvetnik g. dr. Vinko Rapo-tec o ameriškem eksperimentu. V izredno zanimivih in informativnih izvajanjih nam je predavatelj podal vpogled v predzgodo-vino in bistvo dalekosežnih Rooseveltovih ukrepov, ki predstavljajo za ameriški kontinent začetek nove politične in gospodarske epohe. Diskusijskemu večeru je predsedoval podpredsednik skupnega pripravljalnega odbora državni pravdnik v pok. g. dr. Jančič, ki se je predavatelju najlepše zahvalil za njegovo skrbno pripravljeno predavanje. a— v bolnišnico so pripeljali 30 letnega hlapca Konrada Krauta, ki ga je v Tatten-bachovi ulici ugriznil pes, in 23 letnega viničarja Franca Kcupleža iz Partinj, Ki ga je neznan storilec tako hudo udaril s palico po glavi, da mu je prebil lobanio a— Na včerajšnjem trgu za ribe je bilo okrog 100 kg morskih rib in o skled žabjih krakov. Prodajali so: sardelice po 18. velike sardele po 20, sipe in kalamare Da Po 26 Din za kg. a— Pravoslavna občina obvešča svojo vernike, da bo v nedeljo 15. t. m. ob 9.30 služba božja v pravoslavni kapeli kasarne kralja Aleksandra. a— Davek na služinčad. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja gospodarje in gospodinje na novi davek na služinčad. Davek znaša na leto za vsako osebo 50 Dim in služijo kot dokaz o plačanem davku davčne karte, ki jih lahko kupijo temu davku podvržene osebe v vsaki prodaja I-oici davčnih znamkic za ceno 52 Din. Služ-bodajalci morajo na kartah takoj izpolniti svoja imena, priimke in kraje stanovanja. Nabaviti pa se mora davčna karta za vsakega hišnega posla najkasneje v 15 dneh po sprejemu v službo. a— Tujski promet na severni meji. V marcu je prekoračilo severno mejo 12.475 oseb. Dopotovalo je v našo državo 6479, odpotovalo 5996 potnikov. Največji promet je bil z Avstrijo, preko Maribora je došlo v našo državo 5126, odpotovalo pa 4978 ljudi, V tranzitnem prometu Je pasiral^ mejo v marcu 6934 oseb. Največji promet je bil na progi Prevalje-Labud ln obratno a— Tatvina plašča. Mesarju Karlu Weitzlu je neznan tat ukradel s stojnice na Glavnem trgu skoro nov športni plašč zelene barve. Naročite — čitafte „LJU"*JANSK1 ZVON" Iz Kranfa r— Večerni avtobus vozi vsak delavnik ob 17.43 v Ljubljano. Povratek ob 23.30. Legitimacije za gledališče se dobe v večernem avtobusu. Znižane cene veljajo samo ob delavnikih za opero in dramo. Prosimo, da se poslužujete te nočne vožnje v svrho njenega vzdrževanja. Iz Tržiča č— 45. občni zbor Bralnega društva v Tržiču, ki ga je vodil delavni predsednik inž. Karel Polak, je pokazal, da društvo krepko deiuje. Udejstvuje se tudi na pevskem poprišču in ima stalen pevski zbor, ki ga je doslej 15 let vodil z vso požrtvovalnostjo ravnatelj meščanske šole g. La* jovic Albin. Občni zbor mu je izrekel za to delo še prav posebno zahvalo in ga prosil, ko zapušča Tržič, da ne pozabi svojih pevcev in naj društvo podpre tudi na svojem novem službenem mestu. Zbor šteje 41 pevcev in pevk. Društvo ima svojo javno knjižnico, ki šteje nad 600 knjig. 52 čitatelja sta si izposodila 653 knjige. Pred-pustna veselica je vrgla skoro 3000 Din čistega dobička, od katerega se bo porabilo za knjige 2000 Din in za spomenik umrlemu članu-ustanovniku Janezu Markunu 1000 Din. Blagajna izkazuje 5542.37 Din prebitka. Stari odbor je prejel soglasno razrešnico in bil zopet izvoljen z majhno izipremembo. 5_ Mlada sadna drevesca kradejo. Veleposestnik Jožko Primožič na Pristavi pri Tržiču je zasadil na svojem posestvu okoli 50 mladih orehov. Pa so prišli ponoči neznani tatovi in so mu nad polovico drevesc populili in odnesli. Isto je doživel posestnik Zaplotnik Franc iz Retenj pri jablanah in hruškah. Tatovi so drevesa ali dalje prodali ali pa vsadili na svojo zemljo. č— Sokol Tržič priredi danes ob 15. predavanje. Predaval bo pod okriljem ZKD g. Viktor Pirnat o naših kopališčih ob Jadranu. Predavanje bodo spremljale skiop* tične slike. č— Kino Nadišar bo predvaial danes ob 20.15 in jutri ob 16.. 18.30 in 20.30 velefilm »Grofico Monte Christo« z Brigito Helmovo, Ufin in Paramountov tednik in kulturni film »Idilo živalstva«. Iz Kamnika ka— Za zaključek sezone se nam obetata še dve predstavi, ki bosta gotovo zbudili veliko zanimanje. Sokolski mladinski oder je naštudiral priljubljeno Golievo »Princesko in pastirčka«, čitalnica pa bo v kratkem pričela s skušnjami za jubilej- no predstavo »Desetega brata«, pri kateri bo nastopila tudi stara garda čitalniškib igrajte Kamnik danes zaradi koncer- ta »Lire« ne bo igral. Jutri in v ponedeljek pa bo na vzporedu 6 šaloiger. Iz Hrastnika h— Kino Sokol bo predvajal v soboto in nedeljo opereto (Abrahamova glasba> »Ljubezen z neba«, kulturni film in tednik. _ lz Ptnia j— Narodno delavstvo na pogrebu žrtve požara v Markovcih. Nesrečna žrtev plamenov Janez Ljubeč je bil pokopan ob veliki udeležbi narodno-zavednega delavstva. Na čelu sprevoda so nosili člani NSZ društveno zastavo. NSZ je tudi oskrbela pogreb svojega člana ter darovala lep venec. S tem izpopolnjujemo naše zadnje poro- Tudi Ptuj ima mlade harmonikarje. Pod vodstvom agilnega učitelja g. Andreja Baše se tudi v Ptuju organizirajo mladi harmonikarji, ki se že prav pridno urijo in kažejo že lep napredek. Zbranih je okoli 50 mladih dečkov in deklic, ki se učijo na harmonike po šolskem pouku. j— Streli iz zasede. Ko sta se vračala te dni zvečer z dela domov brata Ceh Alojz in Franc iz Levanjcev, so jih napadli štirje neznani fanti na cesti in nanju streljali s puškami in samokresi. K sreči strel ni nikogar zadel, ker sta oba pobegnila v hiso. Kmalu zatem so prišli fantje, razgraja ; pred hišo in razbijali na vrata. Napravili so na vratih precejšnjo škodo. Orožniki so fante ovadili sodišču. j— Izsleden kolesarski tat Dne 12. t. m. je šel skozi Ptujsko goro viničar Rajh Blaž iz Šardinja pri Središču in zapazil ob zidu Stefanciozove gostilne moško kolo, last predsednika občine Rodoška Janeza iz Ptujske gore. Rajh Je priliko izkoristil in jo pobrisal s kolesom proti Ptuju. Med tem časom je bila tatvina opažena m o njej obveščena ptujska policija, ki je tatu izsledila še istega dne v Dravski ulici. Možak je sprva zatrjeval, da je kolo našel v gozdu pri Ptujski gori, slednjič pa je tatvino le priznal. Pridržan je bil v zaporih. Iz Ljutomera lj_ Osebna vest Preglednik finančne straže g. Simonič je prestavljen k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je prevzel vodstvo oddelka finančne kontrole. Več let je služboval v Ljutomeru ter bil v svoji odgovorni službi vesten in kulanten. GOSPODARSTVO Zborovanje trgovcev V Mariboru V veliki kavarniški dvorani hotela Orel se je vršil preteklo soboto občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru, ki je bil precej živahen; pokazal pa je, da vlada tudi med mariborskimi trgovci popolna solidarnost navzlic osebnim nesoglasjem. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik g. Vilko Weixl, ki je podal tudi obširno predsed-stveno poročilo. Mariborsko trgovstvo^ še nikoli ni doživelo tako resnih in težkih časov, kakor zadnje leta Kupna moč prebivalstva pada, konkurenca je vedno večja in zaslužek minimalen. Namesto olajšav je trgovstvo dobilo še nova bremena. V boju za omiljenje davčnih predlogov so bili doseženi nekateri uspehi, za kar gre zahvala voditeljem stanovskih organizacij, zlasti Zvezi trgovskih združenj in Zbornici za TOI. Priznati je tudi zasluge narodnega poslanca g. Mohoriča, ki se je s svojo agilnostjo in s strokovnim znanjem uspešno zavzel za težnje trgovcev. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik govoril o umazani konkurenci, ki se je razpasla v Mariboru, kakor nikjer drugod. Ker Maribor kot obmejno mesto nima pravega zaledja, zato se mora dvigniti tujski promet. Nujno potrebno je, da se tudi mesto Maribor potegne v obmejno cono. Na koncu svojih izvajanj je pozval tovariše, da opu-ste medsebojno kritiziranje in nepotrebno sumničenje in da naj ne bo razlike med malimi in velikimi, zakaj le v slogi ie moč. Poročilo o delovanju Združenja v preteklem letu je podal tajnik g. Zidanšek. Združenje je lani posvetilo posebno pozoi-nost pobijanju nelegalnega krošnjarstva in je bilo 58 takih krošnjarjev v Mariboru kaznovanih. Važen uspeh je bil dosežen glede poslovanja nabavljalnih zadrug z nečlani. Združenje je priredilo tudi več diskusijskih večerov. Med drugim sta predavala zbornični tajnik dr. Pless in zbornični konsulent g. Žagar. O novi davčni politiki je predaval na enem teh^ večerov tudi narodni poslanec g. Krejči. Na diskusijskih večerih se je obravnavalo tudi vprašanje obrestne politike Narodne banke in nelikvidnosti naših denarnih zavodov. Bivši član uprave Narodne banke in predsednik zbornice g. Jelačin je vedno z vnemo branil interese naših denarnih zavodov. Iz tajniškega poročila posnemamo še, da je štelo združenje lani 590 članov, ki so. zaposlovali 694 pomožnih moči (od tega 122 vajencev). Iz blagajniškega poročila pa je razvidno, da je imelo združenje lani 98.440 dinarjev dohodkov in 96.614 Din izdatkov. Premoženje združenja znaša 720.000 Din. Pred prehodom k volitvam je načelnik g. Weixl omenil, da morebitne zonettie izvolitve ne bo mogel sprejeti. Z majhnim presledkom je bil skozi 15 let predsednik združenja. Prevzel je predsedniško mesto v najtežjih časih, sedaj pa zapušča to mesto, ko je vse urejeno. V krajšem govoru se je zaslug predsednika Weixla spomnil g. Ferdo Pinter, Po daljši debati ie bila končno izvoljena naslednia kandidatna lista: upravni odbor. Anderle Zdravko, Jančič Karel, Kovačič Ivan. Lah Jakob, Me-jovšek Franko, Oset Miloš, Lovrec Ferdo, Preac Janko, Pinter Ferdo, Saks Hinko. Rosina Drago, Weiler Franc. Po končanih volitvah je bilo sprejetih več samostojnih predlogov, med drugim tudi naslednji: V Mariboru naj se ustanovi trgovsko razsodišče. Odpravi naj se prvi razred trgovsko-nadaljevalne šole: gojenci naj se sprejemajo takoj v drugi razred, imeti pa morajo najmanj 3 razrede meščanske šole. Onemogoči na j se diktiran ie cen od strani kartelov. Zniža naj se cena električnega toka za izložbe in trgovske lokale na 3 Din, kakor za stanovanie. Znižati se morajo telefonske pristoibine. ki so v Mariboru enake, kakor v velemestih Obvezno kolkovanje računov, ki hudo obremenjuje zlasti detajliste, naj se zara čuna strankam. Na koncu je združenje dovolilo 10.000 Din za pomoč brezposelnim trgovskim pomočnikom. V Celju V veliki dvorani Narodnega doma v Celju se je v nedeljo dopoldne vršil XI. redni letni občni zbor združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, ki se ga je udeležilo 196 članov. Zborovanje je vodil načelnik združenja g. Viktor Pilih, ki je zborovalcem razložil težave podeželskega trgovstva. Združenje se je z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavzelo za interese svojega članstva zlasti glede davčnih bremen, glede odprave krošnjar-skega zla in glede nelojalne konkurence od strani tujih trgovskih potnikov. Obširen referat je na zboru podal zbornični kon-zulent g. Žagar, ki je pozdravil zboro-al-ce v imenu Zbornice za TOI. Razložil je navzočim delo zlornice v vseh perečih vprašanjih, tako med drugim glede ureditve kmetske zaščite, glede akci'.c za ureditev kreditnega vprašanja in za uvedbo zaščite trgovstva. Pojasnil je prizadevanja pri pogajanjih za kontingentiranje uvoza našega hmelja v Francijo in pri ureditvi našega lesnega izvoza. Glede revizije obrtnega zakona je zbornica vplivala na to. da se vnese io spremembe, ki bodo ustrezale faktičnim potrebam trgovine. Zanimivo je bilo tudi njegovo poročilo o akcijah, interpelacijah in protestih zbornice proti prvotni stilizaciji finančnih zakonov. Poslovno poročilo je podal tajnik g. Veble, ki je podrobno pojasnil vse akcije, ki jih je izvedlo združenje. Iz statistike^ je razvidno, da je imelo združenje lani 790 članov in 342 pomožnih oseb. od tega 149 vajencev. Imelo ie lani 131.000 Din izdatkov in 129.000 dohodkov, premoženie ps maša 152.000 Din. Podpredsednik združen ia g. Matija Goričar «e je odločno zavzel za to. da končno uredi vprašanje mobilizacije likvidnih sredstev. V imenu zveze trgovskih združeni pa je zborovalce pozdravil tudi tajnik ljubljanskega združenja fi. Loir.e. Smuc. Soglasno je bil sprejet novi proračun v višini 112.600 iDn. Članski prispevki ostanejo nespremenjeni. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika g. Franc Mastnak. na njegovo mesto v odboru pa Franc Pauko iz Koziega. Zbor je odobril tudi predlog za uvedbi obveznega službenega glasila. V Ljutomeru Trgovci ljutomerskega in gornjeradgon-skega sreza so imeli 10. t. m. v gostilni Triglav v Ljutomeru občni zbor svojega združen ia. ki je bil mestoma precej živahen in borben, kar ie izraz težkega položaja trgovstva. Vsi sklepi pa so bili soglasni in solidarni. Skupščino ie vodil predsednik g. Vilar. ki je orisal težavni položaj trgovine, kar je posledica nazadovanja cen kmetijskih proizvodov in zakona o zaščiti kmeta, ki ni dal poslovnim krogom primernih olajšav. Poostrena davčna praksa je trdo zadela že itak opešanega trgovca. Nadalje je predsednik omenil tudi nekatere uspehe, ki so bili doseženi zlasti glede pobijanja krošnjarstva in glede trgovanja nabavljalnih zadrug. Z zadoščenjem je pozdravil ustanovitev Zveze vseh trgovskih združenj v državi. Pozdrave v imenu Zbornice za TOI ie izrekel zbornični svetnik g. Milko Senčar. o delovaniu Zveze trgovskih združenj pa je poročal g. Ceh iz Murske Sobote, ki ie med drugim zahteval volitev novih davčnih odborov. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je lani štelo združen ie 234 članov. 80 pomočnikov in .50 vaiencev. Združen ie ie imelo 28.700 Din 'zdatkov m 34.000 Din prejemkov, premoženie pe znaša 42.000 Din Glede službenega glasila zveze so se zbo-rovalci izjavili, naj se izdaja list 14 dnevno na 6 straneh. Občni zbor ni glasoval o predlagani spremembi pravil, ker se ne strinja • skrajšano učno dobo. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva pametno zaščito tudi za trgovce, znižanje raznih tarif in carin, zakon o kartelih. omiljenje davčne prakse, pavšaliranje pridobnine za manjie trgovce, pravilno obdavčenje industrijskih prodajaln, olajšave pri taksiranju računov, upravno decentralizacijo itd. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o taksiranju računov in o potrebi novih davčnih odborov v komasiranih občinah. Sprejeta je bila tudi resolucija glede potrebe otvoritve železniške zveze preko Hodoša V Radovljici Združenje trgovcev za srez Radovljico je imelo 8. aprila svoj občni zbor na Bledu v hotelu Starki. Predsednik združen ia g. Leopold Fursager je obširno razpravljal o gospodarskem položaju, zlasti o težkočah lesne trgovine in je izrekel zahvalo Zbornici za TOI in Zvezi za delovanje v korist L.govstva. Obširno poročilo o perečih gospodarskih vprašanjih je podal zvezni tajnik g. Kaiser. Proračun za tekoče leto predvideva 29.550 Din izdatkov. Premoženje združenja pa znaša skoro 100.000 Din. Članska doklada je bila določena na 20. 40. 60 in 80 Din. Po pojasnilih, ki jih je podal zvezni tajnik, je bilo sklenjeno, da se novo uvedena taksa na račune prevali na kupce. V Slovenjgradcu V sokolski dvorani v Slovenjgradcu se je vršil 10. t m. XIV. redni občni zbor združenja trgovcev za sreza Slovenjgradec in Prevalje. Predsednik združenja g. Janko Klun je tolmačil težave trgovskega stanu. Promet je v zadnjih letih nazadoval za 50 odst Lesna trgovina propada, kupčija pa je tudi slaba zaradi pomanjkanja gotovine in kredita. Zlasti tarejo podeželskega trgovca visoke avtonomne dokiade. Na koncu se je zahvalil Zbornici za podporo. prav tako pa tudi Zvezi. Narodni poslanec inž. Pahernik je izjavil svojo solidarnost z zahtevami trgovstva in je obenem poročal o akciiah za zaščito trgovstva, zlasti pa lesne stroke. Združenje ima sedaj 161.000 Din premoženja, proračun za tekočo leto pa znaša nekaj manj kakor 48.000 Din. Članska doklada je bila določena na 55 in 65 Din. Po zanimivem poročila zveznega tajnika g. Kaiserja, ki je poročal o aktualnih trgovskih vprašanjih, so zbo-rovalci razpravljali še o krošnjarstvu. pred zaključkom pa so sklenili poslati pozdravno brzojavko narodnemu poslancu g. Ivana Mohoriču. Tolmačenje predpisov glede takse na račune Iz okrožnice Zveze industrijcev od 12. t m. posnemamo naslednja pojasnila glede taksiranja računov. Z mnogih strani priha-hajajo vprašanja glede posameznih določb o taksiranju računov, ki bo stopilo v veljavo 21. t m. Finančna direkcija v Liub-ijani sama še ni prejela podrobnih navodil. Centrali industrijskih korporacij v Beogradu pa je uspelo v finančnem ministrstvu dobiti naslednje informacije: V smislu prejšnjih izjav merodajnih faktorjev v finančnem ministrstvu, da se bodo upoštevali interesi privatnih tistem, je v 6. točki novega besedila čl. 56. taksnega in pristojbinskega pravilnika (»Službene Novine« od 27. februarja t 1.) že predvideno, da si lahko oni, ki izda ia račune v več izvodih ali v posebni obliki, sam nabavi potrebne bloke teh računov. Pre- Emščeno je torej interesentom, da lahko ormularje za račune sami dajo tiskati pri katerikoli tiskarni. Pri tem ni niti potrebno, da bi bili ti računi vezani v trde bloke, niti se ne zahteva, da mora biti vsaka faktura opremljena s talonom. Lahko se tudi nadalje uporabljajo dosedanji formularji, ki jih ima podjetje še v zalogi. Tudi v bodoče lahko podjetje da na novo tiskat, enake formularje. Glavno in važno je edino to, da podjetje pred uporabo formularje nalepi na te formularje taksne znamke in potem predloži tako taksirane formularje davčni upravi zaradi žigosanja (uničenja taksne znamke). Podjetja sama ne morejo več vršiti uničenja taksnih znamk na računih. Ce bi nalepljene taksne znamke podjetje samo uničilo, se bo smatralo kakor da fakture niso taksirane. Podjetja lahko naročijo formularje za račune pri državni markarnici uprave monopola, ki tiska take formularje z že natisnjeno taksnf* znamko. ..... V besedilu 1. točke tarifne številke 34. sta v primeri s prejšnjim besedilom po besedah »o terjatvah« vnešeni še besedi »in dobavah«. Teaa dodatka pa ni tolmačiti v tem smislu, da morajo biti poleg taksira-nega računa taksirani tudi popisi dotičnega blaga, ki ga podjetie pošlje svoji strank« m ki se nanaša na blago, za katero je izdana taksirana faktura. Ako je račun taksiran potom popisa blaga, ni treba taksirati, četudi se pošlje ločeno, vendar mora biti na popisu blaga navedeno, da je taksa lz tarifne Številke 34. plačana na računu za to blago (popis blaga se smatra kot neka vrsta duplikata računa). Ce pa račun ne obstoja, je treba taksirati popis blaga, in sicer, če ni istočasno označena vrednost blaga, 0.50 Din. K gornjemu pojasnilu okrožnica še posebno opozarja, da ni potrebno. da bi bili bloki računov po 25 ali 50 komadov vezani, marveč zadošča, da stranka opremi 25 ali 50 tiskovin računa z ovojem, pri čemer smejo biti računu dodane tudi netaksirane kopije. Stranka pa mora na vsak način na računske tiskovine, ki jih predloži davčni upravi, prej nalepiti taicsne znamke (kolke), k? jih davčna uprava uniči. Dobavnice niso kot take zavezane nobeni taksi, priporoča pa se, da se na kopije računa in tudi na dobavnice vtisne štampilja »Taksa iz tarifne številke 34. je plačana na izvirnem računu«. NOVA GUMIJASTA PETA poviSa elastičnost MOJC. PCEPKČ1 PONOSENE PETE. ZELO TBPEŽNA IN POCENI. Deki k e«t natn tcvtlMtem nomm. 7UGOSL IZDELEK. Gospodarske vesti = Prodaja angleških fantov in španskih pezet od izvoza. V »Službenih novinah« od 12. aprila jt objavljen odlok finančnega ministra glede rrodaje deviz, ki izvirajo od izvoza v «'• jo in dru^i od'ok glede prodaje de\ izvirajo od izvoza v Španijo. = Davčne karte za služinčad. Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Po paragrafu 16. zakona o izpremembah in lopoln-itvah zakona o neposrednih davkih in po členu 15- nravrVk* v temu 7*kor znaša davek na dohodke hišnega služabm-štva na leto 50 Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služI davčna karta. ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsa- PALMA> GUMIJASTA PETA kega leta odnosno v 15. dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Po-slodavec. ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi iu ime poslodavca in jo mora ta nabaviti: plačani davek pa sd lahko nadomesti od uslužbenca. Davčna karta se kupi pri davčni upravi za skupni zne-sek 52 Din. SJužbodavec mora na karti takoj izpolniti s črniilom svoje ame, priiimek, kra: stanovanja in leto za katero velja. Da se poslodavoi izognejo kazenskih posledic, se vabijo, da takoj nabavijo omenjene davčne karte pri davčni upravi za mesto v LJubljani, Vodnikov trg št. 5-11., soba šte-viiika 14. Aorzr 13. aprila Na ljubljanski borzi so tečaji deviz danes ostali skoro nespremenjeni. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu notiral 9 20 do 9.30. v Zagrebu je bil promet no 9.2950, v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj od 9.25 do 9.26 Angleški funt je pričeJ danes v privatnem kliringu notirati tudi v Zagrebu, kjer je bil zabeležen promet po 255.50. v Beogradu pa so bili zaključki po 257.25 in 256.50. španske pezete so bile v privatnem kliringu zaključene v Beogradu po 6.50, v Zagrebu pa po 6.30. V grških bonih pa je prišlo do prometa le na zagrebški in beograjski borzi po 33.50. Na zagrebškem efektnem tižišču se Je vojna škoda za kaso trgovala po 314 Promet je bil še v 4 odst agrarnih obveznicah po 36.75 in 38 (v Beogradu po 37.50) ter v 6 odst begluških obveznicah po 54.75 (v Beogradu po 54.60). Devize. Ljubljana. Amsterdam 231651 — 2327.87, Berlin 1350.69 _ 1361.19, Bruselj 801.07 — 805.01, Curih 1108.35 — 1113.85. London 176.42 - 178.02. New7ork 3394.39-3422.65, Pariz 225.88-227.—, Praga 142.23 -143.09. Trst 292.68 _ 295.08 (premija 28.5 odst.). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 9.20 —9.30. Turih. Pariz 20.38. London 15.95, New7ork 308.75, Bruselj 72.26, Milan 2G.45. Madrid 42.25, Amsterdam 209, Berlin 122, Dunaj 57, Stockholm 82.20, (Mo 80.10, Kobenhavn 71.20. Praga 12.S4, Varšava 58.3250, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečafi v oriv. kliringu.) Beograd 11.12, London 27.88, Milan 46.09, Nevrvork 537.83, Park 35.58, Praga 21.77, Oirih 174.25, 100 S ? zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 313 — 314, za april 312 — 314, za maj 311 den., za junij - julij 308 den., za avgust 312 — 313, za september 315, 7*/o investicijsko 71 den., 4°/« agrarne 37 — 37.50, 79/. Blair 52.50 - 52.75, 8°'o Blair 55. - 56, 7°/» Drž. hipotekama banka 66.50 — 68, (?»/• begluške 54.50 — 54.75; delnice: Narodna banka 40-°0 _ 4150. Priv. agrarna banka 257 — 258. Sečerana Oeijek 145 _ 170, Trbovlje 90 — 107.50. Beograd. Voina škoda 313 _ 314, za april 314 bi- za september 313 den., 7% investicijsko 71 den.. 4"/o agrarne 37.50 zaklj., 6°'o begliške 54.60 zaklj., 8°/o Blair 55.25 — 56. 7°/o Blair 52.75 zaklj., Priv. agrarna banka 260, 257.50 zaklj. Blagovna tržišča 21 TO + Chicago. 13. t m. ZaSeftni tečaji: Pšenica: za maj 84.625, za julij 84.875, za september 86.125: koruza: za maj 47, za julij 50.25, za september 51. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tmdenca mirna. Promet ie bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad in sremska 101 — 103: okolica Sombor 100 — 102: 8r*dniebaškB 102 — 104: eorniebaška in ladia Begei 103 — 105: baška potiska in slavonska 106 — 107: gorniebanatska 99 do 101: južnobanatska 98 — 100. Ječmen: baški sremski. 65/66 kg 72.50— 75: pomladni 67/68 kg 82 — 84. Oves: baški 56 — 58; sremski. slavonski 52 — 54; banatski 55 do 57. Koruza: baška. sremska stara 78 do 79: nova 67 — 68; baška sueena 68 — 69; banatska suš. 66—67; sremska stara 79—80; baška ladja Begej 69 — 71: baška ladia Tisa 70 — 72 Moka: baška, banatska »0g< in >Ogg< 177 50 _ 197 50 »2* 157.50 - 177 >5< 137.50 — 157.50; »6< 110 — 120: •7« 75 — 85: >8* 72.50 — 75; eremsb;^ slavonska >0e< in »Ogg« 172.50 — 187.5«' .2« 152.60 _ 167 50; »5« 1*2 50 _ 147 5^ >6< 107.50 - 117.50: »7« 80 — 90; »8 72.50 — 75. Otrobi: baški. sremski 69—71 banatski 68 — 70 Fižol: baški in srenv='; brez vreč 110 — 112.50. 21 VINA. + Mariborski sejem za prašiče. Na se jem 13. t m. so pripeljali 262 prašiče Kupčija je bila dobra; prodanih je bilo 137 orašičev. Cene so bile naslednje: miad; prašiči 5 do 6 tednov star! 90 do 110 Din. 6 do 9 tednov 150 do 190 Din. 3 do 4 mesečni 250 do 280 Dn. 5 do 7 mesečni 320 do 350 Din, 8 do 10 mesečni 450 do 500 dinarjev, enoletni 650 do 700 Din: kilogram žive teže 6.50 do 7, mrtve 9 do 10 Din. Električni nož Čarobna elektrodna za visoko napetost v Chelmsfortu na Angleškem, kjer so te mnogo let delavnice izumitelja Marco-nija, so razstavili te dni tri nove njegove Izume, ki rabijo kirurškim svrham. Gre prav za prav za znatno izboljšanje že obstoječih izumov, v čemer je Marconi mojster, dočim pravih, od začetka do konca izvirnih izumov še ni pokazal. Najvažnejši je pač električni operacijski »nož«. V bistvu gre za elektrodno palico, ki je zvezana s strojem za proizvajanje visoke napetosti. Na drugem koncu je nebrušena kovinska ploščica. Ta ploščica reže s pomočjo visoke temperature, ki se v nji razlije, v meso, in rez je popolnoma suh in enakomeren. Niti kapljica krvi se ne pokaže ali prelije pri operaciji s tem nožem, ker se žile pri rezanju tako rekoč avtomatično zapečatijo. 2 njim je mogoče na enostaven način izrezovati tudi bule in zlo-česte otekline pri čemer ne ostanejo na operiranem mestu nobene stanice, ki bi neugodno vplivale na proces ozdravljenja. Druga prav tako preprosta iznajdba je diatermični aparat, ki se od dosedanjih razlikuje po tem, da se večina toplote, ki jo daje, ne absorbira že v koži, temveč jo odda v poljubnih količinah obolelim notranjim organom, n. pr. pljučam, želodcu itd. Ta aparat proizvaja po potrebi tudi umetno mrzlico in je torej važen pomočnik za zatiranje vsakovrstnih zavratnih bolezni. Med zdravniki je zbudil največje zanimanje. Ledna gora bljuje ogenj Ognjenik, Id je Vezuv v primeri * njim leščerba V velikonočnih dnevih je prebivalce mesta Revkjavika na Islandiji prestrašil izbruh 2000 m visoke gOTe Votnajokull, ki so jo smatrali doslej za ugasel ognjenik. Kakor poročajo kodanjski listi, se je odpravil te dni ▼ Islandijo tajnik danske geografske družbe dr. Niels Nielsen, da prouči ta novi vulkan. V njegovi družbi je islandski geograf Hannesson, ki je že opazoval goro v njenem ognienem divjanju, in mladi učenjak Kjeld Mitthers. Raziskovalci bodo imeli kaj naporno delo. Ze samo potovanje do ognjenika, ki je več nego 200 km oddaljen od Revkjavika, zahteva krepke konstitucije. Polovico poti bodo opravili lahko z avtomobilom, potem pa bodo morali sesti na konje. Ta ježa bo težka že zavoljo tega. ker bo treba vzeti s seboj tudi krmo za konje, kajti pot gre čez popolnoma neobljudeno, kamenito, z lavo pokrito ali zaledenelo puščavo. Konj bo pa najmanj dvajset, da bodo mogli prenesti v?e znanstvene instrumente, šotore, provi-ent itd. Zadnji del poti, vzpenjanje na vulkan, pa bodo opravili peš ali kvečjemu 8 smučmi, to potovanje pa bo težje in aamot-nejfce nego preko gronlandskih snežnih poljan. Ozemlje okrog vulkana je tudi skoraj popolnoma neraziskano. Kakor dih pomladi letita ti dve plesalki po zraku Nov višinski rekord Na letališču Montecellu pri Rimu se je povzpel v sredo italijanski letalec Doneti z letalom tipa Caproni do višine 15.400 m. V tej višini je bilo ob času poleta 56 stopinj pod ničlo. Donati je s tem dosegel svetovni rišinstd rekord, ki ga je doslej držal Francoi Le-moine, ki se je povzpel lani v septembru ▼ višino 13.600 m. Italijanski letalec je prvi na svetu, ki se je povzpel tako visoko z letalom. Doslej so dosegli takšno višino samo stratosferni baloni. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ? da ima režimski tisk v Nemčiji milijon čitateljev manj kakor listi pod prejšnjimi vladami; da so pri nedavni reviziji natakarjev v praških restavracijah odkrili, da je med natakarji nad 60 državnih nameščencev, zlasti železničarjev in poštnih uslužbencev, ki so stregli gostom v svojih službe prostih urah; da prodajajo v londonskih drogerijah in trgovinah za kozmetične preparate dišave brez steklenic, ker se je izkazalo, da no parfumi sicer ljudem predragi; da bodo Američani vzel' morskega orjaka »Leviathana« iz prometa in ga nadomestili z novim prekomorskim tipom ogromnih dimenzij; da so pri prvih volitvah guvernerja v fllinoisu. ki je bil doslej domena republikancev. zmagali demokrati t ogromno večino; da so v Mekki nekemu žepnemu uzmo-viču. ki so ga zasačili pri tatvini islamskega romarja, odsekali desnico, s katero je kradel, potem pa ga napičili na kol v opomin vsem tovarišem njegovega poklica; da so v neki vasi pri Salamanci v Španiji kmetje pobili neko starko, ki so jo že dolgo sumil5 čarovništva Ko je v vasi izbruhnil požar, ki je uničil polovico hiš, Je osem fantov napadlo »čarovnico« ter Jo usmrtilo; da se je znani budhistični menih Bati-va Jana v Rangoonu sežgal na grmadi in • tem postal veliki svetnik budhistične vere; da so te dni usmrtili razvpitega korzi-škega bandita Torreja. Svoje življenje je sklenil v Bastiji na Korziki, kjer je bil prej neomejen strah ondotnega prebivalstva. Pred odhodom je dr. Nielsen ▼ nekem razgovoru primerjal Votnajokull in Vezuv ter je prišel do zaključka, da je Vezuv proti Votnajokullu prava leščerba. Tu ima namreč divjanje ognjenih podzemeljskih sil vse drugačen značaj. Pomisliti moramo, da mora ogenj prebiti tu gotovo več sto metrov debelo plast ledu, preden pride do zemeljske površine. Celo poleti je zračna temperatura ondotnih krajev 15 do 20 stopinj pod ničlo, tako da se sneg in led nikoli ne stajata — kvečjemu ob takšnih prilikah, kakršna je bila ta, da ju^ pretopi podzemeljski ogenj. Led in ogenj sta izmečka pri bljuvanju islandskih ognjenikov, a žareči toki lave morajo pri Votnajokullu preko velikanskega lednika, ki se vleče od gore do Atlantskega oceana. Lahko si mislimo, da se mora ledovje sta jati, a posledica takšnih ognjeniških izbruhov so poleg strupenih plinov in lave silne mase vrele vode in pare. Edina dobrota je ta, da so tamošnja ozemlja neobljudena. Te čas še ni znano, da-li bo našel dr, Nielsen vulkan še v polnem delovanju ali pa se je podzemeljski ogenj za hip že umiril in je nov debel led zamašil ognjeniško žrelo. Gotovo pa je, da ne bo ostalo samo pri tem izbruhu, temveč da mu bodo sledili še drugi, nemara še si lovi tej ši in težji. Najznamenitejše osebnosti Na newyorški visoki šoli za novinarsko stroko so glasovali slušatelji o tem, katere osebe so najznamenitejši ljudje današnjega časa. Največ glasov je dobil ameriški predsednik Roosevelt, tik za njim pa Hitler; potem »e vrste v večji ali manjši razdalji: Lindbergh, Mussolini, Laguardia (newyoršW. župan), general Johnson, Babe Ruth, igralec baseballa, kancelar Dollfuss, Greta Garbo, bivši guverner države New "Sorte, Alfred Smith. Podobno glasovanje je bilo že pred dvema letoma. Takrat je veljal za najznamenitejšo osebnost sveta Mussolini, za njim pa: Stalin, Einstein, Mac Donald, Hoover, Gandhi, Hindenburg, Ford, Hitler, Lindbergh. Temperatura v višini 32.000 m Raziskovalci stratosfere ne zamudijo nobene priložnosti za raziskovanje svojega področja. Belgijski prof. PiccaTd jim je dal zagon, ki kaT noče odnehati. Zadnje čase raziskujejo temperaturo v stratosferi s tako zvanimi radijskimi sondami, t j. balonskimi plašči z oddajnimi aparati. Pred kratkim so spustili takšno sondo v stratosfero. Naprava »e je dvigala z brzino 260 m ▼ sekundi in je dosegla višino 21.000 m, t j. najvišjo dosedanjo višino, s kakršno »e more ponašati takšna naprava. V najkrajšem času bodo spustili novo sondo v stratosfero z Nansenove zemlje. Raziskovalci jo bodo opremili s pripravami, ki ji bodo omogočile dvig do 30 ali celo 32.000 m višine. Ce pojde sonda tako visoko, bo lahko sporočila potom oddajnega aparata, kakšen zrak je tam gori in iz kakšnih sestavin je atmosfera v tej višini. Po domnevah, ki jih imajo strokovnjaki na razpolago, se namreč da sklepati, da vlada v višini 30 do 32 km jako visoka temperatura. NajnovejSa moda Praktična vrednost tretjega aparata ta čas še ni dognana. Gre za pripravo, ki je baje sposobna uničiti v človeškem ali živalskem telesu s pomočjo posebno kratkih valov vse škodljive klice. Tudi ta priprava povzroča v telesu visoko mrzlico, ki jo Je pa mogoče v najkrajšem času ustaviti. Med tem Je baje že uničila bakterije. Pri poskusu so postavili med obe elektrodi stekleno cevko s kulturo virulentnib bakterij in žarki so jih v resnici umorili. V koliko bi pa koristili v živem telesu, je še odprto vprašanje. Bolgarski državnik v Franciji Ministrski predsednik Mušanov ob svojem prihodu v Pariz v Parizu prinaša igrivo kombinacijo črnega in belega Romantika revolucije Pisatelj Maksim Gorkij je objavil v zadnjem času dva znamenita članka o nji-ževnosti. Predvsem ugotavlja, tla se ruski pisatelji trudijo, da bi ustvarili »jezik revolucije«, toda s tem pa kvarijo ruščino kakor Jo Je Bog dal. Poglavitna napaka proletarskih pisateljev Je ta, da upoštevajo samo socialistični realizem, o katerem menijo, da je nasproten sleherni umetniški invenciji. Gorkij se s proletarskimi pisatelji ne strinja v tem pogledu in pravi, da bi morali stremeti po »romantiki revolucije«. Dejstva, veli Gorkij, so kakor sirovo gradivo, toda iz njega je šele treba ustvariti umetniško resnico. Vodilna raketa s propelerjem Neki francoski inženjer predlaga, naj bi se zgradila poskusna raketa s propelerjem. ki bi imela vodljivo napravo. S to pripravo bi se doseglo, da bi se brzina rakete le polagoma pospeševala in slednjič dosegla svoj cilj. Dosedanji poskusi kažejo, da mora napraviti raketa 12.000 m na sekundo, če naj pride iz težnostnega območja zemlje. Ta brzina odgovarja energiji 600 milijonov metersklh kilogramov. Inženjer predlaga zato, naj bi se kot pogonsko sredstvo uporabljal radij. Izkustvo je pokazalo, da se pri porabi 1 kg radija sprosti približno S milijarde kalorij. Tolikšna energija bi popolnoma zadoščala za raketni polet v vse-mirje, seveda le tedaj, če M se posrečilo pospešiti razpadanje radija, ki bi imel pri raketnem poletu odločilno vlogo. Klima tično kopališče v Kavkazu V Bahmaru na Kavkazu so nedavno otvorili kopališče, ki ga odlikuje ta posebnost, da združuje prednosti morske in gorske klime. Kopališče leži v višini 2000 metrov in pokazuje posebno lepe uspehe pri neke vrste tuberkuloznih obolenjih. Konec »Literarische Welt" Znam nemški list »Die literarisehe VVelt« se je morala pod dosedanjim režimom prekrstiti v »Das deutsche Wort«. Obenem je izšla v manjšem formatu. „čeljuskinci" so oteti Odprava, Id je Imela nalogo najti severni prehod v Pacifik »Celjuskin« z letalom, ki je bilo brodolomcem v pomoč Kakor imo že zabeležili na drugem mestu, sc Je ▼ zadnjih dneh posrečilo rešiti 62 članov posadke »Celjuskina« z ledne grude na sigurno kopnino. Rešilno delo so izvršili ruski letalci Molokov, Kamanjin in Slepnjev. Naknadno so letalci prepeljali ie 23 ljudi, da jih čaka na rešitev zdaj samo še pet, če niso bili medtem tudi ti ž« rešeni. Rešitev rseh teh človeških življenj je ▼eč nego pogumni čin pilotov Molokova, Kamanjina in Šlepnjeva, ki so se podali na delo kljub megli, ki jim je ovirala razgled, da so morali gotove dele zračne proge pre-leteti na slepo srečo. Povod za rešitev pa je dalo tudi kritično stanje prof. Smita, ki ae mu je bolezen ▼ zadnjem času poslabšala in spremenila r brezupno pljučnico. »Čeljuskin« je odplul lani 16. julija iz Arhangelska. Njegova naloga je bila raziskati severno pasažo proti Tihemu oceanu. Ladja je imela na krovu 104 može posadke. Vodstvo ekspedicije je bilo poverjeno prof. Smitu. V novembru 1933 je ladja zašla ▼ tajfun, ki jo je vrgel na zaledenelo morje ▼ Beringovem prelivu. 14. februarja leto« eo ledne mase stisnile ladjo in strle njen trup. Posadka se je mukoma rešila na ledno grudo, kjer je napravila taborišče. Pri tem je en član posadke izgubil življenje. Letos 27. februarja se je ledna gruda odtrgala. Zajel jo je topli tok morja ter jo prelomil čez polovico. Oglasili so »e SOS-klici na pomoč. Poslali so obupancem na pomaganje 25 letal in ledolomilcev, tod« smola je hotela, da so se skoro vse ladje poškodovale na poti. En ledolomilec »o morali takoj izločiti iz reševalne akcija, eno letalo pa je treščilo na led in se razbilo. Končno sta ie 5. marca opogumila letalca Ljapidevskij in Petrov. Rešila sta 10 ženek in dva otroka. Ljapidevskij se je hotel vrniti k »Čeljuskincem«. toda med vožnjo ga je doletela nezgoda. Slednjič so ga izsledili in rešili. 7. aprila sta stopila v akcijo Kamanjin in Molokov, ki sta rešila pet oseb. Reševanje se je nadaljevalo še 9. in 10. aprila ter naslednje dni in se je končalo s uspehom, ki je bil r začetku te akcije zelo dvomljiv. Na vrst! Je Pressard Bivši ministrski predsednik Chautemps je tudi sedel s Staviskim za skupno mizo kj — Pariz, 11. aprila. Parlamentarni odbor preiskovalne komisije afere Stavisky je danes zaslišal C-hau-tempsovega zeta, bivšega glavnega državnega tožilca Pressarda. Odgovarjati je moral na vprašanje, čemu je zavlačeval preiskavo proti velesleparju. Pressard je dejal, da ni zavlačeval namenoma. Med preiskavo proti Staviskermi se je primerilo toliko incidentov, da je bilo treba stvar vedno nanovo odlagati. Priče so predlagale zdravniška spričevala in prvi državni tožilec jih je moral uvaževati. Najvažnejša Je pa PressardoTa izjava, da gradivo, ki mu ga je bil predložil umorjeni sodni svetnik Prince, ni bilo niti od daleč takšne narave, da bi se na dejstvih, ki »o izhajali iz njega, smela odrediti aretacija Staviskega. Hudo je tudi blamhan bivli metrski predsednik Chautemps, kateremu očitajo, da je obedoval s Staviskim par dni pred zasedanjem kongresa radikalnih socialistov v Vichvju. Chautemps, pozvan, naj se izjasni o" stvari, je rekel, da to odločno de-mantira. *e pred dvema dnevoma se 1« ▼ pariškem tisku obnovil sum. da je Prince mogoče le izvršil samomor. S tem bi bila prišla preiskava o umoru mafije Staviskega na slepi tir. Toda zdaj so se pojavile nove priče, ki pravijo, da »o n« dan umore videle skrivnostni zeleni avtomobil, ki j« prevažal morilce. Lina Reinova i* Milhouseja. pri kateri so našli pred dnevi za četrt milijona draguljev Staviskega. je pod ključem. Na sled teh draguljev so prišli detektivi v Londonu, kjer so doznali, da je občeval Stavisky tudi v družini trgovca Reina, ki im« štiri hčere. Težko in zelo mučno je bilo ugo- Bivši vrhovni državni tožilec Pressard tavljanje, katera fcemed četvorio« je tmeka zveze s sleparjem. Dva detektiva sta preiskala stanovanja vseh štirih sestra. Preiskava ni prinesla uspeha. Slednjič pa so našli na vrtu Line Reinove košček »vež« prekopane zemlje. Odkopjli so jo m našli pod njo kaseto z dragulji. Tako je prišel na dan delec skrivnosti draguljev Staviskega, ki jih cenijo na četrt milijona frankov. Lina Reinova se kajpada otepa Staviskega in pravi, da je prejela te dragulje v dar od nekega veletrgovca, ki mu je večkrat krajšala čas... Poljska ima 33 milijonov prebivalcev Varšavski centralni statistični urad je Izdal pregled, ki navaja, da ima Poljska danes 33 milijonov prebivalcev. Lansko leto je prebivalstvo naraslo za 400.000 duš. Razveseljiv pojav je, da narašča število sklenjenih zakonov kakor tudi število porodov. čitafte tedensko revijo „ ŽIVLJENJE IN SVET" Meteor treščil v ladjo Strašna noč angleške ladje v Biskajskem zalivu V pristanišče Falmouth je prispel mali angleški parnik »Temple Moat«, ki je v Biskajskem zalivu doživel kaj nenavadno avanturo. V zalivu Je zašel v vihar, ki mu je v nekoliko minutah odnesel ograjo in del poveljniškega mosta. S sprednjim in zadnjim delom se je ladja dvigala iz valov, tako da je vijak v nekem hipu prekrepko udaril v vodo in se ustavil. K nesreči so se v prostoru za tovor zaradi hudega nihanja preložili zaboji večinoma na eno stran, tako da se je ladja nagnila. Bila je brezmočen plen valov, ki so Jo utegnili vsak hip raztreščiti V strojnici so morali po sili pogasiti ogenj, da ni prLSlo do eksplozije, bivanje na krovu in na poveljniškem mostu je bilo smrtno nevarno, vendar so skušali mornarji, privezani na vrvi. napraviti red, kolikor se Je dalo. Tudi kapitan ni niti za trenutek ostavil svojega mesta. Noč je napočila, vihar je divjal z nezmanjšano silo in parnik premetaval kakor orehovo lupino. Navzlic temu so pogumni možje splezali v tovorni prostor in skušali zaboje spraviti na prejšnje mesto, da bi se ladja dvignila iz nevarneera položaja. Bilo je smrtno nevarno oočetie. kajti vsak trenutek bi lahko težki zaboji, ki so se metali sem in tja, zadeli v može in jih zmečkali. Vendar se je posrečilo tovor spraviti na pravo mesto. Neposredne nevarnosti, da jih vihar prekucne, ni bilo več. Nato so posekali in odstranili razbito ograjo, kar je bilo tudi nevarno. Zgoditi se je pa moralo, ker bi sicer železne palice ln bruna, ki jih je guganje ladje metalo sem in tja, utegnila napraviti v straneh luknje, skozi katere bi vdirala voda v ladjo. Dela je zelo ovirala tema, vendar je žaromet še svetil. Hipoma se je okrog ladje zasvetilo kakor ob belem dnevu. Strašno sikanje in trušč Je nastal nad ladjo, ogenj steber je iz oblakov zdrsnil mimo sprednjega jambora in treščil v poveljniški most. Hipoma je nastala najčrnejša tema, žaromet je ugasnil, ljudje so od strahu za-vpili. »Meteor!« je zakričal kapitan s poveljniškega mosta, vsi so se oddahnili, kajti menili so, da je poveljnika ubilo. In skoraj takoj na to se je zjasnilo nebo, vihar je utihnil. Bil je že skrajni čas. kajti orkan in meteor sta bila ladjo že tako poškodovala. da Je pričela vanjo vdirati voda. Sedaj so imeli vsaj n-kaj miru. da so lahko poškodbe za silo popravili, še dosti ur pa jih je gnalo brez smeri po morju, dokler jim ni uspelo popraviti vijaka in se obrniti preti domači obali. Bazstreljevanje s tekočim zrakom Berlinski inženjer Wiethuchter je tako izboljšal razstreljevanje s tekočim zrakom, da prekaša njegovo razstrelivo vsa druga tehnična sredstva. Postopek izumitelja obstoji v tem, da se papirni tulec, ki je nabit z ogljem, namoči v tekočem kisiku. Na ta način nastane v njem razstrelivo visoke vrednosti. Čez 40 minut pa kisik izhlapi in patrona izgubi učinkovitost ter ne more ni" komur več škodovati. N E K D 0 T A Dunajski tenorist Alfred Picoaver slovi zaradi svojih neprestanih »indispozicij«, ki povzročajo vedne odpovedi njegovih nastopov. Pevec Slezak ga je nekoč zaradi teh večnih »indispozicij« zafrknil. Picoaver mu je odvrnil: »Nikar tako, saj veste, da bom potem izgubil vse veselje do petja!« VSAK DAN ENA »Kam ste nesli smeti prejšnjega tedna? Rabim svoje stare copate!« (sPassing Show«A S* O R T SK Celje : SK Ilirija Jutri bo zopet živahno na vseh naših nogometnih igriščih. Nadaljuje se nogometno prvenstvo pod saveza, ki je posebno letos izredno zanimivo, ker daje prvaka, ki pojde v ligo. V Ljubljani bo enajstorica SK Celja naletela v partnerju SK Iliriji na močnega nasprotnika, ki bo vsekakor skušal spraviti ped streho iz te borbe daljnji dve točki. Ta stvar s Celjem ne bo enostavna in dovolj za presojo moči je, ako primerjamo rezultate, ki sta jih ta dva nasprotnika v zadnjih svojih tekmah dosegla. Lani je bila Ilirija v Celju in si 1e mogla izvojevati le tesno zmago v rezultatu 2:0; zmaga sicer, toda razlika je tako tesna, da da naslutiti enakovrednost teh nasprotnikov, vsaj takrat. Lani je Ilirija v čakovcu izgubila z rezultatom 1:4, letos pa je Celje sicer tudi izgubilo, toda z boljšo razliko ie 1:3, dasi je znano, da so Cakovčani lepo napredovali in so dobro pripravljeni, saj jim je odprta najbližja pot do podsaveznega prvenstva ln stojijo sedaj na drusrem mestu prvenstvene tabele. Torej stvar ne bo kar ta.Ko enostavna in se bedo morali Ilirijani resno potruditi ln pokazati vse svoje znanje, ako hočejo dobro odrezati in se utrditi na čelu tahele ln na ta način preiti v državno ligo. Draga in ti manjša privlačnost te nogometne prireditve bo nastop odlične ili-rijanske rezerve v predtekmi proti Koro-tanu iz Kranja. Ta ilirijanska rezerva je danes nekako poglavje zase v nogometnem športu Slovenije. To je moštvo, ki igra visoko kultiviran nogomet in mu je v naši provinci pri drugorazrednih klubih gotovo nemogoče' poiskati enakovrednega partnerja. Rezultati petih tekem, ki so jih fantje odigrali v zadnjem času v Ljubljani, Trbovljah, Jesenicah itd. potrjujejo gornjo trditev, saj beležijo v svojo korist ogromno diferenco golov 47:5. Radovedni smo na te fante. V Tvfubljani že dalj časa niso igrali, saj so staJ-no na gostovanjih, in upravičeno upamo, da nam bodo tudi to pot pokazali mnoge lepega. Prvenstvena tekma prične ob 15.30, pvedtekma pa ob 14. na igrišču Ilirije ob Celovški cesti. Jutrišnji dopoldanski spored na igrišču Ilirije Glavna prireditev je srečanje nogometnih moštev Reka : Jadran, ki zavzemata prvo in drugo mesto v prvenstveni tablici H.-A razreda in ki imata dokaj izenačeni moštvi, kar jamči za napeto in zanimivo tekmo. Obe moštvi imata za seboj po nekoliko lepih uspehov in znata zaigrati dober nogomet. Dalje se srečata v prijateljski tekmi Se nogometni moštvi Sloga : Slavija. Spored je naslednji: ob 8. Sloga- : Slavija, ob 9.30 hazena Ilirija : Gorenje, o 10.30 Reka : Jadran. Otvoritev hazenske sezone v Ljubljani Ilirija : Gorenje ob 10.15 na igrišču Ilirije Jutri otvorimo v Ljubljani končno tudi bazensko sezono. V prvi igri, ki bo prvenstvena, se nam predstavita podsavezni prvak Ilirija in jeseniški Gorenje. Družina Gorenjca igra jutri prvič v Ljubljani. Ker je to izredno simpatična, ambiciozna in disciplinirana družina, se bo sigurno takoj prikupila našemu športnemu občinstvu. Po jakosti jo štejemo med najboljše provin-cialne družine, saj je pred dvema letoma v močni konkurenci osvojila podsavezni propagandni pokaj. V borbi za ta pokal je izgubila samo obe igri proti Iliriji in Ate-ni. žal, da družina doslej ni imela prilike igrati težjih tekem na tujih terenih, kar bl to njeno kvaliteto gotovo znatno dvignilo. V jutrišnji igri bo imela težkega nasprotnika in ne more računati na zmago. Prepričani pa smo, da bo nudila Iliriji kakor vselej mogočen odpor in da bo skušala doseči čim častnejši rezultat, da potrdi sloves, katerega uživa v krogih hazenskih pristašev. Ilirija nastopi jutri v močni postavi, predvsem s kompletno obrambo, ki slovi danes kot najmočnejša v naši državi. Po tem sodeč bomo imeli jutri na igrišču Ilirije res dobro športno prireditev, katere naj si nihče ne zamudi ogledati. Tekma začne točno ob 10.15. Ob 8.30 prične predigra, v kateri nastopita nogometni moštvi Sloge in SlaviJe. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. z dne 11. aprila,) Na osnovi predloženih sodniških poročil se predajo k. o. Frangeš Franc, Železničar, zaradi prestopka na pokalni tekmi Železničar: Hermes 1. aprila v Mariboru. Trobev-šek Lado, Grafika, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Grafika : Jadran 8. aprila v Ljubljani, Ninkovič Jovo in Lejka Fran-tišek, oba Sloga-Ljubljana, Tomažič Edi, Zalo«, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Sloga : Zalog 8. aprila v Ljubljani, Novak Franc, Zivkovič Ratko, oba Drava, Svegli Alfred, Ptuj, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Ptuj : Drava 8. aprila v Ptuju, Klančnik Avgust, Kos Hinko, Ko-šmerl Josip, vsi Hermes, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Hermes : Železničar 8. aprila v Ljubljani, Konic Josip, Kukanja Vlado. Priveršek Anton, vsi Maribor. Var-šek Milan. Sočan Julij, Lah Aleksander, vsi Ilirija, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Maribor . Ilirija 8. aprila v Mariboru; s takojšnjim se predasta k. o. Kuraž Edi, Trbovlje, Kos Ivo. Ilirija, zaradi prestopkov na prijateljski tekmi Trbovlje : Ilirija 1. aprila v Trbovljah. Poročilo o prvenstveni tekmi CSK : Celje 8. aprila v Cakovcu se odstopi k. o. Verificirajo se s pravico takojšnjega nastopa (§ 18 »uputstva«) za Grafiko Pipan Josip; za Dravo (po sprejetju v članstvo JNS) R hardt Mirko, Veikavrh Janez, Samec Jožef, Drobina Mijo, Velaševič Milo* van, Arnejčič Adolf, Podbreznik Andrej. Podbreznik Ludvik. Kristanič Viktor, Do-lenec Drago. Arnejčič Franc, Zivkovič Ratko. Pešič Zivojin. Zunkovič Bogomir. Tomanič Viktor, Podbreznik Konrad. Brun-čič Maks, Novak Franc. Pišma Bogoljub Lončarevič Stepan. Zakotnik Albin; s pravico nastopa 21. aprila za Panonijo Kune Franc, Grof Štefan, Zavratnik Lojze, Mar-tinak Viktor; za Hrastnik Haller Risto, Ko- ritnik Fric; za Muro Bencig Vincenc, Ser-bec Milan; za Domžale Pire Stane, Jane-žič Mirko, za Ptuj Heber Herbert; za Diska Leroch Alfred; za Litijo Rotar Lado; za Maribor Puh Valter, Klanšček Ivan; za Savo Lamper Ludvik, Močivnik Maks, Ko-ritnik Jože, Kotar Rudolf, Močivnik Slavko, Svetlin Avgust. Službeno iz LNP. Naprošajo se klubi iz Trbovelj, da pošljejo v nedeljo 15. t. m. ob 9.30 po enega opolnomočenega zastopnika v lokal gostilne pri Povšetu. Naprošajo se tudi gg. Lunder, Marin in Božič, da se sestanka udeleže. Ob 10.30 pa se morajo javiti igralci: Beline Karel, Jane Gvido, Mr-zelj Ferdo, Razboršek Edi, Kuraš Edi, žunk Slavko, Lavrič, Mrešar Fr. podsa-veznemu delegatu. — Tajnik I. savezni sodnik g. Seitl. Službeno iz poverjeništva JNS v Celju. Ker je ss. g. Wagner zadržan, bo sodil prvenstveno tekmo SK šoštanj : SK Laško v nedeljo 15. t. m. ob 15.30 na igrišču pri »Skalni kleti« podsavezni sodnik g. Seitl. SK Ilirija (Hazenska sekcija). Jutri ob 10.15 prvenstvena tekma proti Gorenjcu na našem igrišču. Ob 9.45 morajo biti s kompletno opremo na igrišču naslednje igralke: Ivica, Ela, Anica, Darinka, Vida, Nika, Nada, Vlasta, Joža. Ob 8.15 naj bodo na igrišču: Zaje I in II ter g. Pogačnik. V ponedeljek je ob 18. v klubski sobi kavarne Evropa važna seja sekc. odbora, h kateri se vabijo Jurman Poldi, Nika, Per-dan Silva. — (Plavalna sekcija). Opozarjamo vse aktivno članstvo, da je zimsko kopališče odprto, in sicer vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto. Redni treningi se pričro v ponedeljek 16. t. m. pod vodstvom g. Ulage. Dolžnost vsakega rednega člana je, da se treningov redno udeležuje. Ob istih dnevih se sprejemajo tudi novinci, ki se naj prijavijo trenerju. — (Nogometna »ekcija). Danes ob 18.30 obvezen sestanek I. skupine v »Evropi«; točno! Sestave moštev za jutrišnje tekme proti SK Celju, SK Slovanu in proti SK Hrastniku so objavljene v članski knjigi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi nedeljskega gostovanja v Zagrebu ln na Jesenicah naj pridejo danes ob 19. v tajništvo: Logar, Pišek I, Bervar, Prevol-nik, Sternad, Baum, Pišek II, Svatic, šlam-berger, Golob, Klopčič, Terček, Petelin. Ob 19.30 pa: Starec, Hasl, Bertoncelj, Zemljak, Boncelj, Jug, Juž, Pupo, Caleari, Pepček Zemljič, šinkovic. Prosi se točno. ŽSK Hermes (Nogometna »ekcija). Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek vseh igračev pri Katarju: Kretič, Levi, Kovačič gotovo. V Maribor se odpotuje ob 7; v Domžale ob 13. ŽSK Hermes (Table tenis). Danes ob 17.30 odborova seja pri »Keršiču«. Vsi in točno! SK Grafika. V nedeljo ob 9.30 se morajo javiti v garderobi na igrišču Primor-ja: Gašperič, Mekina, Katavič, Pipan, Žagar, Usenik, Bončar, Bežen, Vili, Potrato, Stupica; ob 15.30 pa igralci Laurih, Muz-lovič, Mihelčič, Bežan II, Martinčič, Novak, Verbek, Veber, Frelih, Rafko, Burič, Verčnik. Rezerva za dopo; dansko tekmo Verčnik; reditelji Bežan 33, Kesler, Laurih. SK Sloga, V nedeljo morajo biti naslednji igralci ob 8. dopoldne na Igrišču Ilirije: Lipovšek, Ninkovič. Trobec. Umek, Starman Janez, Podrekar, Lejka, Zupančič, Praunseis, Mrkvička, Rihter, rezerva Starman ni. Grafika : Mars. V nedeljo ob 10. se vrši na igrišču Primorja druga prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Oba kluba Grafika in Mars sta si z zmago v pretekli nedelji poboljšala pozicijo v prvenstveni tabeli. Ker sta si nasprotnika enako močna, se obeta v nedeljo zanimiv boj za dragocene točke. Vstopnina k tekmi Je nizka. SK Reka. Na igrišču Ilirije naj bodo jutri ob 9.30: Pikič, Nany, Dane, Drage, Korle, Stari, Pino, Zinke, Broni, Ane ln Civha. Reditelji morajo biti zaradi pred-tekme ob 7.30 na igrišču. Ob 14.30 pa morajo biti na igrišču Hermesa: Torkar, Pe-trovčič, Erjavc, Remškar, čuč, Kokalj, Rožmanc, Učo, Laznik, Korli in Jaka. SK Slavija. Za prijateljsko tekmo s Slogo jutri ob 8. zjutraj naj bo v garderobi Ilirije ob pol 8. naslednje moštvo: Skerl, Eržen, Danil, Habicht, Turner, Orehek, Keržan, Pogačar, šuštaršič, Ciko, Cane, Smolnik Demonte, Baumgartner, Stopar. Oddajte fotografije m verifikacijske prijavnice. SK Istra, Ježlca. Občni zbor bo Jutri ob 8. dopoldne. Navzočnost članstva obvezna. Od 15. dalje bo trening, obvezen za vse igralce. Gorinšek gotovo. Ustanovni občni zbor Jugo-sl ovenske akademske smučarske organizacije bo v soboto 28. t. m. Kraj in čas bosta javlje-na kasneje. Akademiki - smučarji, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu! TKD Atena. V soboto ob 16. ter v nedeljo ob 10. trening na igrišču. V soboto ob 18. sestanek funkcionarjev obeh sekcij istotam. — Lahkoatletinje in hazenašice so naprošene, da se v nedeljo vse sestanejo na igrišču zaradi važnih sporočil. Kocbekov dom na Korošicl je stalno odprt in oskrbovan do Binkošti. Snega je 3 m, smuka idealna. Do doma vodi zimska markacija. SK šoštanj : SK Laško. Na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju se bo pričela jutri ob 15.30 drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Šoštanjem in SK Laškim. Tekmo bo sodil pod-Kolesarska sekcija HermeSa priredi .22. t. m. ob 15. otvoritveno kolesarsko krožno dirko na progi Zg. šiška - Koseze - Podutik proti Glincam skozi Dolnice - Dravlje v Zg. Šiško s startom in ciljem v Zg. Šiški pred restavracijo čarman. Vozilo se bo v dveh skupinah, in sicer prvorazredni in ju-niorski. Za I. skupino je določenih 10 krogov 60 km, za H. skupino 2 kroga 12 km. Nagrade: I. skupina 1. do 3. darila, 4., 5. in 6. kolajno; n. skupina 1. darilo, 2. posreb-reno in 3. bronasto kolajno. Darila se bodo dirkačem razdelila takoj po razglasitvi rezultatov v restavraciji g. čarmana. Splošna navodila: Dirka je odprta za vse amaterje, ki se izkažejo, da imajo verifikacije za leto 1934. ter, da so včlanjeni v KSKJ Vozi se po pravilniku KSKJ. Pritožbe se jemljejo na znanje 15 minut po končan' tekmi z vlogo 30 Din, katera se v primeru da pritožnik dokaže upravičenost svojf pritožbe vrne, sicer pa ta znesek pripade v korist društvene blagajne. K dirki so pri-puščeni le oni, ki bodo imeli pravilno opremljena kolesa a zvoncem la dvema zavorama, prepovedano se je vmešavati nepoklicanim v dirko ter dajati oporo ali nasvete vozačem. Vsak vozač vozi na svojo lastno odgovornost in se mora strogo držati cestno-policijskega reda in je za vsako nezgodo sam odgovoren. Vsak vozač se mora kontroli brezpogojno pokoravati, sicer se izključi od tekmovanja. Dirkači se morajo javiti na startu najmanj 1 uro pred pričetkom dirke komisiji. Vpisnina k dirki Je 5 Din, garancijski znesek za nahrbtno številko 5 Din, ki se pa po oddaji iste vrne. Repertoar DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 14.: Kulturna prireditev ▼ Črni mlaki. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din.* Nedelja. 15. ob 15.: INRI. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Zaprto (gostovanje v Šmartnem pri Kranju). Ponedeljek. 16.: Koncert Jugoslovenskega akademskega pevskega zbora iz Zemu-na. Znižane cene. Torek, 17.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 14. ob 15.: Ruealka. Izven. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Nedelja, 15. ob 15.: Carmen. Izven. Izredno znižane cerre od 30 Din navzdol. — Ob 2o.: Poljska kri. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 16.: Zaprto. Torek, 17.: Libuša. Izven. * Poslednjič v letošnji sezoni se uprizori drevi Goližva veseloigra »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Delo je imeJo zaradi svoje zabavne vsebine popoln u6peh. Predstava bo po cenah od 5 do 14 Din. na kar še prav posebno opozarjamo. Pasionska iera »INRI« se uprizori poslednjič jutri popoldne ob 15. po oemah od 6 do 20 Din. Zvečer je drama zaprta, ker gostije v Šmartnem pri Kranju. Občinstvo ponovno opozarjamo, naj prihaja točno par minut pred napovedanim začetkom k predstavam in naj ne moti s nre-poznim prihajanjem dejanja na odru. Dijaška predstava bo danes ob 15. Poje ee Dvorakova opera »Rusalkac z go. Gjun-gjienac v naslovni ulogi. Muzikalno vodstvo ima kapelnik g. Niko Štritof. Veljajo cene od 5 do 15 Din. Na simfoničnem koncertu, ki bo v proslavo obletnice smrti dr. Antona Dvoraka v petek 20. t. m. v veliki uniansld dvorani, bo izvajal pomnoženi operni orkester Dvofa-kovo uverturo Carneval, dalje iz druge serija njeeovih slovanskih plesov številko 2., 8. in 7. Slednjič pa veliko simfonijo v G-diTu. Koncert dirigira g. ravnatel; Polič. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. 8BNTJAK0BSK0 GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota, 14.: Dama na slabem glasu. Nedelja. 15.: Dama na slabem glasu. ★ >Damo aa slabem glasne, izvrstno veseloigro v treh dejanjih, ponovijo v Šentjakobskem gledališču drevi in jutri ob 20.15. Pri dosedanjih predstavah el dosegla veseloigra izreden uspeh in so se vsi posetniki od srra namejali. Naslovno vlogo kreira ga. Ervina Wrischer-Petrovčičeva. Glavne moške vloge eo v rokah gg. Košaka Karusa in Hanži-ča. Ostala zasedba ista kakor pri premieri, le pri nedeljski predstavi nastopi v vlogi Deli? Pizzari namestu odsotne gdč. Cerničeve ga. Metka Bučarjeva. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice ž« v predprodaji, ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. dc 17. ter eno uro pred predstavo. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota, 14.: Hokuepokus. Premiera. Nedelja, 15. ob 15.: Stambulska roža. Zad njič. Globoko znižane oene od 8 do 20 Din._ Ob 20.: Hokuspokua. ★ Premiera Ggtzove trodejanke s predigro »Hokuspokns« bo jutri. To komedijo eo zlasti na Dunaju uprizarjali z velikim uspehom ter učinkije po svoji dramatično pisani in napeti vsebini. Režiser J. Kovič je delo tudi zanimivo insceniral. Nastopijo: Kraljeva, Sa-vinova, Starčeva, Škrbinšek, Grom. J. Kovic, Furijan, Nakret P. Kovič, Gorinšek. Ha-rastovič, Rasberger, Medven. Blai in Črno-bori. Prva ponovitev bo v nedeljo zvečer. INSERIRAJTE V »JUTRU« Živahnejše trgovanje s hišami m parcelami Ljubljana. 13. aprila V marcu Je bilo zabeleženih vsega 81 kupnih pogodb, sklenjenih v mestu in okolici. V okolici je bilo prodanih 63 raznih parcel in stavbišč kakor tudi dve kmetiji v skupni vrednosti 1,793.673 Din V Rožni dolini je bila prodana neka hiša za 90.000 Din, v Stožicah pa za 195.000 Din. V Zgornji Šiški je bilo prodano neko posestvo s hišo za 130.440 Din. V okolici so bile cene parcelam od 10 do 100 Din za m*. V mestu samem je bilo prijavljenih 18 kupnih pogodb za skupno vrednost 809.983 Din. Cene parcelam so bile od 50 do 200 Din za m*. V poljanskem predmestju je bila prodana neka parcela v izmeri 390 m* za 60.000 EHn, v kapucinskem predmestju pa parcela v izmeri 483 m3 za 85.000 Din. Prodana je bila hiša št. 1 na Vožarski poti za 150.000, na Jurčkovi poti (Ilovica) pa hiša št. 67 za 38.000 Din. V šentpetrskem predmestju I. del je bila prodana neka parcela za 140.000 Din. v Spodnji Šiški pa hiša z zemljiščem v izmeri 252 m1 za 70.000 Din. Letošnji marec pa ni bil v pogledu zemljiških kupčij tako živahen kakor lanski. Lani se je namreč marca prijavilo za okolico in mesto 80 kupnih pogodb za vrednost 5,637.514 Din. Ali v primeri z januarjem in februarjem je bilo vendarle znatno več trgovanja z realitetami. A dražbe? V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo marca zabeleženih 27 dražb. Pri eni gre za vsoto 1.400.000 Din, pri drugi za 648 Din. Prisilnih uprav je bilo marca zaznamovanih 7. Realnih eksekucii je bilo marca zabeleženih v zemljiški knjigi 107 za najrazličnejše zneske, v prvi vrsti gre za prisilne vknjižbe neplačanih davkov in prisj>#vkov OUZD. Pri nekaterih posestvih so bile eksekucijsko intabulirani visoki zneski, tako 254.000. 200.000 in 100.000. pa tudi prav nizki, kakor 57 150 in 190 Din. Intabulira-nih je bilo tudi 1378 švicarskih frankov. Delo litijske občinske uprave Litija, 13. aprila Na svoji zadnji seji je litijski občinski odbor razpravljal o 19 točkah dnevnega reda. Za uvod je podal nekaj stvarnih nasvetov odbornik g. notar dr Grašič, ki je tudi stavil več samostojnih predlogov, med drugim o uvedbi stalnih tržnih dnevov, ki so nad vse priporočljivi. Živinske potno liste bodo izdajali v vaseh izven občinskega sedeža naslednji občinski odborniki: Lovše Franc v Dolnjem Hotiču, Krhlikar Ivan v Ponovičah in Drnovšek Marko na Savi. Občinski odbor je razpravljal o nujnosti zgraditve zasavske ceste, sprejel je resolucijo, ki jo bo predložil na pristojna mesta. Odobrili so Izplačilo zneska 4000 Din gospodarskemu odboru za regulacijo potoka Reke in za kanlizacijo od sodišča do Save. Potrdili so tudi najemno pogodbo s sreskim sodiščem za uradne prostore katastrske uprave. Za količine nad 15 1 uvo-žepega žganja ali vina se bo pobirala občinska trošarina. Vino lastnega pridelka pa je teh dajatev oproščeno. Nekaterim potrebnim občanom se nakažejo podpore. V bodoče pa jih bo predlagal socialni odsek. Sporazumno s sreskim kmetijskim referentom šušteršičem se bodo podelile podpore lastnikom bikov in merjascev. Sreski načelnik g. Podboj je podal nekaj navodil za sestavljanje občinskega proračuna, proti kateremu sicer ni bilo pritožb. Znaša 431.149 Din. Občina ima nekaj lastnega kmetijskega orodja na čuvanju pri nekaterih posestnikih, ki ga izposojujejo obča- nom. Vršil se je Se razgovor o organistu in drugih zadevah, nakar je bila seja složno zaključena. Iz življenja na deželi BLED. Kino Bled bo predvajal drevi in jutri v nedeljo najboljši FrohLichov film •Noč velike ljubezni«. Dodatek nov tednik, šala in kulturni film. DOL PRI HRASTNIKU. »Maksi« pride v nedeljo 15. t m. na Dol. Ob 3. popoldne ga bodo igrali v šolski telovadnici. Zabavna igra je v režiji br. Mahkote. RIBNICA. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes v soboto ob 20. in jutri ob 151^ in 20. Kalmanovo opereto »Grofica Marica«. Za dodatek zvočni tednik. Radio Sobota, 14. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Plošče, stanje cest. — 18 30: Zabavno predavanje (g. Dnneš). — 19: Ljudski nauv o dobrem in zlu (dr. Veber). — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Prenos akademije iz Uni-ona v proslavo Don Bosca. — 22: Cap, poročila, lahka glasba. Nedelja. 15. aprila. LJUBLJANA 8.15: Poročila. _ 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Vereko predavanja (p. Učak). — 9 30: Socialno skrbstvo mestne občine ljubljanske (Drago Kosem). — 10: Prenos cerkvene glasbe z Rakovnika. — 11: Prenos promenadneva koncerta e šentjakobskega trga. — 12: Cas. plošč?. — 16: Vloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar). _ 16.30: Pevski zbor »Zarja« iz Tarna pod Šmarno goro. — 17.15: Dolinškov šramel - kvartet. — 20: Radio-or-kester. — 20.45: Slovenski fantje (oktet). — 21.15: Harmonika solo (g. Edvard Kova?). — 22: Cas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 15.30: Pesmi. — 19: Zborovski koncert. _ 20.40: Zbor >Kolo< iz Šib*-nika. — 22: Orkester. — 23: Plesna muzika. — ZAGREB 12: Plošč«. — 17.30: Godba za ples. — 20.15: Kitare. — 20.45: Pesmi. _ 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.15: Godba na pihala. — 20.15: Prenos iz Brna. — 21: Operetna glasba. — 22.30: Pesmi za ples. — BRNO 20.15: Orkestralen koncert. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.52: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Igra. — 22.25: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert — 15.35: Zabaven program. — 18.45: Komorna glasba. — 20: Spevoigra. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20: Orkestralen koncert — 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Plesna glasba. — MOHLACKER 20: Mešan program. — 22.45: Nočni koncert. — 24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 17: CerkvanJ koncert. — 18.50: Klavirske skladbe. — 20.15: Orkestralna glasba. — 23.15: Jazz. — RIM 15: Prenos opere. — 20.45: Operetni večer. K U B A N Y-JEV v-.vr MATE e A J ■3 Jl^ir hrani ter krepča živce in g rjpf H mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva c. L ako pošljete v naprej Din 15.—. športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno! 126 postanejo Vasi zobje bolj beli za stopnje 1 enim izredno naglim postopkom Kolynos na mah ugonobi mikrobe In klice. Očistite svoje zobe s Koljmosom. V treh dneh bodo zobje postali za tri stopnje bolj belL Kolynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino ln Kolynos da rezultate: zobje postanejo beli, zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Navadite se na uporabo Kolvnosa — 1 centimeter na suhi ščetkici. dvakrat na dan. Kupite tubo Kolynosa še danes. VELIKA IZBERA SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo OMfoa UM>'J>m Meottf pogrebni ttrod Naš ljubljeni brat In stric, gospod Ivan Tekavčič dvomi svetnik v pokoju je dne 14. t. m. po daljSem bolehanju preminil, previden s tolažili sv. ver©. Truplo bl&gopokojnika se prepelje v Mokronog, kjer se vrši pogreb v nedeljo, dne 15. t. m. ob V24, uri popoldne izpred farne cerkve na ondotno pokopališče. LJUBLJANA-MOKRONOG, dne IS. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI. a. tti 27 Krinka proti krinki Roman Veter je cmoka je oblizoval podnice, kakor da bi poskušal slastno jed. Izza dimnika je zdajci z rdečo pestjo zagrozil mesec. Senca dimnika je nalik pošasti, nenadoma zbujeni iz globokega spanja, mrmrale begala po čudni rdečini palube, ki je bila videti vsa oblita s krvjo. »Rdeč mesec, poglejte!« »Očividno se bliža slabo vreme... Ta barva meseca ne obeta dobrega,« je odvrnil Young, in krepkeje zategnil jopič, ki mu je bil pravkar vzvihral kakor dvojica črnih kril. Palubna zgradba je ždela pred dimnikom kakor velikanska črna krastača. Zdajci je pa krastača odprla gobec in bruhnila v temo bleščečo belo pot. Vrata zakladnice so se bila odprla: sredi bele poti se je črno risala širokopleča postava našega kapitana. »Le noter! A, Mr. Svendrup in Mr. Young... slišal sem ko* Tcikc « Priietna toplota nama je planila naproti. Električno sobice nama ie temnordeče zažarelo v oči. Buh vetra je besno zaloputnil vrata za nama. Kapitanova glava je plavala med dimnimi klobasami njegove pipe kakor v sivem rešilnem pasu. Smehljaje se je, ali bolje, hotel se je smehljati, zakaj v resnici je bil to samo spačen režaj. Strah in nemir sta tlela v zrenicah njegovih oči in čakala prilike, da bi potuhnjeno skočila na plan. Zgradba zakladnice je imela samo en dohod. Skozi ta vrata si stopil najprej v veliko, prostorno zemlje vidno sobo. Stene so bile pokrite z vsakovrstnimi pomorskimi zemljevidi. V kotu je stal mogočen globus, ki se je sukal na mednih ležajih. Sredi prostora je bila velika miza za zemljevide, čvrsto privita k tlom. Luč je padala podnevi skozi debelo stekleno streho, zdaj je pa sijala iz nihajoče, alabastrne sklede bela svetloba. Tla so bila pogrnjena s težko preprogo. Zraven kamina je stala pisalna miza, pokrita s knjigami o merjenju globin in pomorskih cestah. Velika namizna svetilka z mednim žarometom je stala na pisalni mizi. Iz zemljevidne sobe so vodila vrata v sosednji prostor. Pred temi vrati sta zevala dva težka klubnjaka, prevlečena z govejim usnjem. Košato sta se šopirila v prostoru in mu dajala strogo in oblastno lice. To je bilo menda vse pohištvo, kar m: ga je ostalo v spominu, ko sem šel skozi prostor. Soba, v katero so vodila vrata iz zemljevidne sobe, je bila zakladnica. Tudi ta ie bila dokaj gola. Ob eni steni je stala velika, težka zakladna omara, ki je imela nešteto velikih in manjših predalov. Z zaklopnic vseh predalov so vpile številke. Kakor majhen, Siljast gobček z ostrim zobom je grozila iz vsakega predala ključavnica. Vse so bile patentne. Omara se mi je zdela nekam staroverska. Lošč je bil tu pa tam oluščen, in po enem izmed predalov, ki je bil odprt, sem videl, da je imela samo enojen oklep. Na sodobni višini ta železna omara prav gotovo ni bila ... Dovolil sem sn zastran tega opazko proti Younsru. Young je v zadregi skomignil z rameni in dejal: »Doslej je bila dobra. Odkar se vozim na .Imperiji', se ni nikoli nič zgodilo...« Young si je nehote pogladil trebušček, in z vzdihom mu je ušlo... »Hvala Bogu, da ne!« ».Imperija' menda tudi ni več nov parnik?« »Ne, zdaj vozi po tej progi samo namestu .Nicarague', ki se ji je pokvaril vijak. Drugače navadno nimamo tako imenitnih gostov na ladji, in zakladna omara je v naše popolno zadovoljstvo opravljala svo.o dolžnost...« »Kaj pa tistale vrata?« sem vprašal in pokazal na vrata, ki so vodila iz zakladnice še nekam drugam. »Ta vodijo v mojo spalnico!« je rekel Young in jih odprl. Pogledal sem v majhen, a zelo pripravno urejen prostorček, ki je bil oboje hkratu: spalnica in dnevna kabina. »Izvrsten varnostni ukrep!« sem rekel. Youngova glava je šinila izmed ramen. Njegove oči so švignile po mojem obrazu in spet odskočile. Ne, posmeha res ni bilo videti na n:em! Kakor da bi jo top izstrelil, je buhmla v sobo mrzla sapa. Vzdignila sva oči. Senca je padla skozi vrata. Visoka in težka je zrasla pred nama in se izpremenila v čokato postavo, na kateri je ždela štirioglata glava. Iz te glave je žarela dvojica oči. A bilo je, kakor da bi sršal njihov žar samo proti meni. V tem žaru je bilo sovraštvo, a tudi velika poštenost. Prišlec je bil prvi krmar, moj sovražnik. Sovražnik, kakor je vsaka težka skala sovražnica čoiniču. ki skaklja po valovih. »A, vsi na palubi...« je rekel kapitan in potrepljal prišleca po namenu. Vendar, kakor mora gospodar za jermen potegniti popadljivega psa za seboj, tako je moral tudi kapitan potegniti prvega krmarja za rokav, da je odtrgal oči od mene. UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! MILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA lpoi$&uiite i POIZKUSNA ŠKATLA 3'- DIN CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsafc oglaa tn enkratno pri-gtojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naalovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din ž,— aa vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. v si ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— aa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— xa Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek *a enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ihtli c ijluii Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega ^oddelka »Jutra. Jjj,, J#_ y Inamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. davek 2 Din za. šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ingelen »ed<"mc-evni, % okvirno anteno — h*, in od nd aparat Philips n^dno naprodaj. — Ponudbe na r,glasni oddelek ►Jutra« pod »Ingelen«. 10695-0 Beseda 1 Din. davek 2 Din ga Slfro aH dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ford d v-osed-ežen. ^ dvema ra-»ilnima eedeSeaas, v prvovrstnem stanju, pripraven za potnika, ugodno prodam. Naslov v o-2r':«<=nem oddelka »Jutra t. 10805-10 Beseda 1 Din davek 2 Din ze, Slfrc ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Perfektna kuharica i4če službo pri nemški obi-t-elji. — Naslov pustiti t o-gasuem odde-iku »Jutra« pod Slfro »Nemka«. 10798-1 Samostojno kuharico ižčem < 1. majem. — Ponudi« na oglat ni oddelek »Jutra« pod »Solldn««. J0831-1 Dobre oglarje za kuhanj« bukovega -ogija sprejmem. takoj. Prijaviti se pri tr. »Jugoles«, Črnomelj. ioeorr-1 Kontoristinjo perfektno korespondentko v slovenskem, nemškem in sri>o!irv. je*'l.ku, sprejmem Naslov pore oglae. oddelek »Jutra«. 10732-1 Brivski pomočnik d-o-ber delavec — perfekten onduler in bubištucer, dob; »talno mesto. Ponudbe e p'ačilnimi pogo-ji na o-g'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfekten onduler«. 1<1>$40-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova o Din Najmanjši znesek 17 Din Vajenca poltenih staršev, za kleparsko stroko sprejme Wwt ner. Most«, Zaloška cesta št. 31. 10683-44 .Seseda 1 Din. davek 2Din. 'A šifro ali dajanje na 3lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kateri trg. potnik bi ee m i pridružil na m oj iti potovanjih z avtomobilom Ponudbe z navedbo stroke na oglesni oddeiek Jutra pod š;fro »Gena. smerna«. 10860-5 Službe išče Beseda 50 para. davek 2 Din. za šifro »11 dalanje naslova 3Dln. Naimaniš rnese* 12 Din Prodajalka kavcij« zmožna, ižče »liti-bo v mestu ali na deželi. Ponudbe na podrui. Jutra v Mariboru pod »Specerija« 10719-2 Službo šoferja i i S e m. I m« m dolgoletno p-ekso in sem samostojen t vseh popravilih. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »I>o! gol sten«. 10692-2 Šivilja za vwe, gre n« dom, tn sprejme del« r» dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10936-2 Hotelski portir inteligenten, z mniurit-etno izobraebo, ki govori in ko-reepond-ira sl-ovensko, srbohrvaško, angleško, nemška •in italijansko., i£če za takoj službo v sezijekem hotelu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Sposoben«. 10930-2 Plačilni natakar zmoten kavcije, star 27 let., »moten jezikov, doeedaj odlično kT3l:fi«T»B, ižč« »iužbo t« takoj. Ponudbe pod šifro »Sezona« na hotel »Beograd«, Slovenska Bistrica. 10610-2 Nova okna b vrata o mtki ceni prodam. Izdelujem stavbna mizarska dela, lesene roloje itd. — Zahtevajte cene. — S eni ca Jožef, Ljubljani, Bežigrad St. 6. 10647-« Tekstilni mojster celega pripravljalnega oddelka, vešč nemškega in e'iovenskega jezika, z večletno prakso, išče službe s 1. junijem. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod mačko »Samostojen 100«. 10853-2 Trgovski pomočnik meian« stroke, z »nanjem treh jezikov in meščansko Solo, teli premenM službo. Ponudbe n« ogla*, oddelek »Jutra« pod »Marljiv 100«. 10TO3-2 Prodajalka me&ane stroke, želi preme-nici službo « 1. majem — z gotovino ali brei. Star« 20 "let., čedne zunanjosti, vešča nemščine in kresnih ročnih ded. Ima tudi gospodinjski tečaj. Sia bi tudi v «'«$č;čanno. trafiko itd. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Jamčim 7« zanesljivost«. 30806-5 Ljuba Jurkovič: MALA* * * KRALJICA > * NOCl (Ilustriral V. Mad) Knjigovodinia biVaaoistka. vešča korespon denoe, strojepisja, stenografije m vseh pisarniških del, išče ekžbo za takoj ali pozneje. Gre tudi ne de«elo. Ponudbe n«. oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Več-letn« praksa«. 10673-2 54 Tedaj je prišel medved Belin, stražar Libe XIV., kralja ledenih gora; takoj se je približal Ulici in šariku, da bi videl, česa iščeta v teh krajih, čudil se je njuni svetli barvi, po kateri je sodil, da morata biti glasnika Pingva IV., pingvinskega kralja. Ko je prijel Ulico za roko, je bila vsa mrzla. Urejuje Davorin Kavljen. izdaja Gospodična modistinja. prodajalka, va jera ročni«!! del, prosi ka-tršnokoM službo. Vešča je tudi nemščine. Ia 1 mesec gre brezplačno. Ponudbe na og'asnii oddelek Jutra pod šifro »2000 kavev-e«. 10S84-S 2 postelji 2 nočni omarici in zaveae poceni naprodaj v Slomškovi ulici 14, pritličje — desno. 1075®-« Lepa posteljica z« otroka do 19 let — la železna postelja naprodaj t Skrabčevi nli-Ci St. 6. 10674-6 Kapital Beseda i Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na 3ior» 5 Din Najmanjši enesAk 17 Din Hranilno knjižico Mestne branilaice ljubljanske, t vlogo 40.000 Din prod»m it prve roke. Ponudbe n« oglasni cddelek »Jutra« pod »Gotovima 100« 1066*3-16 2 Zephlr peči »estcevni, dobro ohranjeni kupim. — Ponudbe na Fr. K •o*, Ljubljan*, lidovska ulica 5. 10839-7 Otroški voziček dobro ohranjen, modem, globok, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Čeden«. 10656-7 Železno skrinjo večjo, ali omaro • predali kup! Jadranska straža v Ljubljani, Tvršera e. laTV 10659-7 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanjš) znesek 17 Din. Pisarniške prostore večje ali manjie. takoj oddam nasproti gavne poŠte, ^aeiov v oglasnem oddelki »Jutra-«. 10386-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aii dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Betno sesalko (Kolbenpumpe) 60 litrov na minulo, kapi Zdravilišče Slatina Radenci. 10725-7 Fotograf, stojalo ia fotoaparat 18 X 24. kupim m ' atelje — nadalje povečevalni aparat va ploS6e, oair. filme 18 X 12. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10694-7 Manjše obratovali šče (tovarno) z vodno ali električno napravo 80—50 HP, v goratem krajn S'ovenij« kupim ali vzamem v najem Ponudbe pod ?'lfro »Vodna snla« na oglasni oddelek »Jutra«. 10753-7 Trgovino dofcro idočo, ob banovin-ski oesti v ljubljanski okolici, na zelo prometnem kraj* oddam t najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod znft&ko ».V56«. 10600-16 V najem Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na alova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Vpeljano peka rijo v Smartnem pri L:t«ji oddam takoj v najem proti primerni Dajemnini. — Ponudb« na naslov: I. Raz-b«T*«k, tovarna čevijev. Trti. 10802-17 V Kranju takoj oddam trgovino meianega blaga ali sam iokai. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet«. 10808-19 Parno pekarno v novi stanovanjski ugodno prodam v Ljubljani. — Naslov v oglasn-em oddelku »Jutra«. 10624-19 Za avgust se odda v novogradnji »Pezlezen« na Poljanski cesti Se nekaj trgovskih lokalov (primernih za kavarno) ter večje stanovanje pripravno ta zdravnik* aH zobozdravnika. Poizve e« na stavbi pri pomirja. 10061-1» Čevljarji, pozor! Radi bolezni prodam dobro vpel j« no čevl ;a rs-ko delavmioo. Vzamem vložne kniižlce. — Natančneje pri Čevljarski zadrugi v Mariboru. 106&3-19 Večjo restavracijo ali hotel Tnnen v najem za sezijo ili oero leto. — Vprašanja na ogasni oddelek »Jutra« 107S3-17 Primerne prostore za toči! ni oo, gostilno ali majhno trgovino, v prometnem kraju želim dobili najem. Ponudbe na naslov: ' L. Knez, Sv. Jurij pod K-umom. 10728-17 Trgovski lokal e skladiščem in stelažnmi. na zelo prometni točki, primeren z« klobučarja, trgovino s papirjem, nsnjem ali kaj »ličnega, oddam v najem. Pojasnil'a da'e trgovec Brenčlč v P trn m. 10729-17 Stanovanje Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši enesek 17 Din Dvosob. stanovanje s kabinetom, v podpritličju. suho in solnčno. oddam • 1. majem na Vodovodni cesti 5. 10797-21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l? Din. Dvosob. stanovanje s kuhinjo in kopalnico, v centru ali v njegovi bližini išče ia junij, event. ž« za maj zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Oba usiužbena«. 10847-21/a Sobo odda Beseda 50 par davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Dir NaimanjSi ranaek »3 Din Opremljeno sobo • poseha.m vhodom, na sproti soliSča oddam stalnemu gospodu Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra« 10742-23 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajan le na slova 9 Din. Najm&nlšl znesek 17 Din Kupim franko meja 180 vagonov suhih bukovih cepanic, 100 vagonov suhih hrastovih cepanic, 50 vagonov okroglega bukov eaa oglja in 50 vagonov meoa-nee« bukovega oglja. — Ditta Ven turi, Via Mac Maboo 40. Milano. 10696-15 Pri revmatizmu Absolvent stare Mahrove šole (letnik 1904/06) t -4 razredi eimnazij«, Slovenec, prosi hot.e'ska. ♦•ujeko - prometna in slična podjetja v jugoslovanskih letoviščih ze zaposlen j« kot čistili ec čevljev, pomočnik vratarja, sluga, noeač ali »lično. Je že 3 leta brez posl*. Govori razen slovenščine iti srbohrvaščine tudi nemščino, italijanščino in deloma francoščino, ter Ima dolgoletno trgovsko - pisarniško orakso. 11 let je bil kot korespondent v Nemčiji. Trna v vsakem oziru ugla-ien naston in je h:ter etrn-jppi^ec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10S79-2 Prodam Beseda 1 Din davek 2 Din n Slfro ali dajan le na slova S Din NalmanISJ znesek 17 Din Norveško ribje olje najfinejše, »vež«, vedno v zalogi. NaroMa točno proti povzetju. Piccoli. Tyršev« (Dunajska) cesta 8tev 6 S486 bolečinah v kosteh, ibadanju. ishiasn, zobobolu, glavobolu navadno priporočajo maaažo. Za masažo je dobra A-LiGA SE DOBIVA POVSOD Opremljeno sobo v sredini mesta oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 10634-28 1—2 prazni sobi primerni »a stanovanj«, pisarno ali »lično, po z-me.r-tri ceni oddam s 1- majem v centru mesta. Pojasnila daj« dr. Grosemanu, Clga-!etov» 1. — Telefon 3R-33. 30646-23 Sostanovalca sprejmem v separirano zračno »obo. Naslov pove oglasni odd«*l»k »Jutra«. 10745-K Gospodično sprejmem kot sos^nAva^o evert. z vso oskrbo na R:mskil eesti »t. 23, levo. 10672-Ž3 Oddam sobico skromni osebi traven kuhinj«, v centru mesta. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra-«. 10864-23 Solnčno sobo « poseb. vbodom in električno razsvetljava, breu Tabora oddam. Naslov » oglasnem oddelku »Jutra« 30577 23 Na Taboru ugodno oddam čisto, par-ketirano. solnčno, opremljeno so4»o. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 10621-23 Gospodično sorejmem takoj ali si. majem kot sostanovalko. Foizve ee v Trnovski u'. St. 3, pritličje, levo. !0622-28 Sobo lepo opremljeno, i posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebam«. Nebotičnik, V nadstropje. 10617-23 Opremljeno sobo s posebn;m vhodom, od; dam v Dalmatinovi ulici St. 311, levo. — Vprašati med 2. in 4. uro popo'dne 10827-23 Lepo sobo t separatnim vhodom oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 10861-23 Sobo •mlnčmo in zračno. » vso oskrbo odd« m aa Starem trgu SaiU levo — zvoniti dvakrat. 306716-28 Prazno sobo veliko 5? m', i elektriko in plinom, pripravno i* poVovne in društvene pro store, odda e 1. majem M. Ravtar, Stari trg 19. 10676-33 Solnčno sobo oddam gospodu. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra« 10907-23 V centru mesta odd3tn lepo, »epari.ra-r.o sobo prazno »'i opremljeno, s souporabo kopalnice — boljši stalni osebi. v oglasnem oddelku Jutra 10881-® Opremljeno sobo oddam na Aleksandr**^ e. Naslov t oelae-nem oddelku .Jutra*. 30863-Ž3 Separirano sobo oddam takoj boljšemu gospodu v Rožni ulici 31. 10SPG-23 m i Beseda 50 par, davek 2 Din, za šifro ali dejanje naslova 5 Dim. Najmanjši znesek 18 Din. Enosob. stanovanje aii prazno sobo išče mirna gospa s prvim majem. Ponudbe z navedbo cene na og'asni oddelek »Jutra« pod »Plačam več mesecev naprej«. 106iS-2&a Glasbila Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Nemško dogo 8 leta «ta-ega psa, lepo zraščen. zelo poceni oddam — Vprašati pri hišnici v Beethovnovi ulici 61. 6. 30711-27 mu Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanišl znesek 17 Din Mojstrica kozmetike Slava Gril Beethovnova ulica štev. IS se p-ipor«ča cen j. d