LETO II. - Štev. 24 5 E. 2 A '-'"•'l '5,,T'-’Rl <5.' £0\", O kr -R O .X '$ B. ■ «9fP% Ib i“W»0 :«»« Prispevajte f za Kulturni dom v T rstu Ob novih odlokih 'Mafcusöje'-v zadnjih leta »osebno, pa v totošujem letu 'kažejo, daje potrebno v zakočiti . obliki dotoJiwie > zavarovati demokratične težnje ljudskih množic po samoupravi in P° neposrednem sodelovanju 1 v upravljanju apiaVe, da je potrebno zagotoviti uresničenje načel demokratizacije P.redv.scm" lokalne uprave s konkret. BejšipM predpisu. Na osnovi številnih anaiiz in ukrepov našega oblastnega iu političnega vodstva se je pri razvajanja demokratičnih pridobitev na-rpdpc-osvobodilne borbe in " ljudske revolucije v množicah iz dneva v dan bolj zaostreva! čut prav v vprašanjih demokratičnosti organov oblasti in uprave kakor tudi v pogledu demokratičnega sistema dela političnih in družbenih organizacij. To se je izkazalo v razEičntb oblikah v celotnem našem razvoju od začetka osvobodilne vojne pa do današnjega časa. Elia najstarejših oblik še iz časov, ko äö sé/.pričeli? porajati prvi narodno-ošvio&ođtici odbori kot ijudški pred' štifvnišid organi, so zbori volivcev. Razumljivo je, da je bilo v vsej tej dobi delo ljudskih odborov z zbori volivcev1; oziroma delo zborov volivcev samih ZCIo različno, tako po kakovosti, kakor po načiiiu. Na je že bilo tako ali drugače, nedvomno je, 4 so se zbori volivcev uveljavili kot najnaravnejša oblika neposrednega soaéldvanjà' ljudi pri upravljanju oblasti prav zato, ker se v njih najbolj pr «slap uresniču jejo ljpdsko-demokra-tična načela naših oblasti. Vsekakor pa se Je vprašanje demokratizacije ijudske oblasti in uprave V, zadnjem jcip hjtréjp razvijajo. V zadnjem leta zaradi večje poglobitve teh vprašanj m na »Snovi ‘izkušenj, ki jih je dala praksa sama, se kaže potreba .podrobnejših navodil za čim širšo udeležbo volivcev pri peslih lokalne uprave. Sedanji odlok o svetih in komisijah volivcev daje svetom volivcev poleg posvetovalne funkcije tudi .pod določenimi pogoji pravico soodločanja v zadevah uprave. Ker pa je po značaju samem svet volivcev tudi tisti demokratični ljudski organ, ki vrš« 'nadzorstvo nad poslovanjem organov in aparata lokalne uprave, dopolnjuje ta osnutek prejšnja določila v tem, da sveta volivcev pri posameznih poverjeništvih ne vodi poverjenik ampak eden od članov sveta, katere imenuje ljudski odbor, bodisi na predlog množičnih organizacij oziroma podjetij, bodisi po lastni pobudi. Skratka: dosedanja stopnja razvoja v izgradnji naše oblasti in tendenca k vedno večji demokratizaciji državne uprave zahteva podrobnejšo opredelitev značaja funkcije in načina .poslovanja svetov in komisij volivcev. Nedvoaiho je, eia bedo rastoča zavest delovnih mpožič in praktične, izkušnje same zahtevale dopolnitve in morebitne pomembnejše izpre-membe. Odjok o djelu ijaksJciih odl&c.rov ureja vprašanje poslovanja predstavniških organov v okrajih in mestih. Po svoji vsebini nima v ožjem smislu neposredne zveze s prejšnjima odtoko- ma. Potrebno pa je dati našla« .ljudskim odborom v izvrševanju oblastnih funkcij večjega poudarka kot doslej in jim s konkretnimi predpisi omogočiti oziroma zagotoviti tak način poslovanja, lei odgovarja pomembnosti nalcjg in odgovornosti; ki jo imajo. Ppaksa v povojnih letih marsikje ni zagotovila našim predsta^njškim organom potrebne avtoritete, ki bi jo po svojem značaju morali imeti. V načinu poslovanja so bili omejeni vse preveč le-^a izvrševanje formalnih predpisov. Izvršilni odbori so zmanjševali pomen plenumov ljudskih odborov..in .sl prisvajali -odtočpnja v zadevah, ki niso spadale neposredno v nji-bpvo področje in y celoti čutili premalo odgovornosti za svoje delo skupščini. V borbi proti birokratizaciji u-J>r$jte in ,za »Jen demokratični razvoj je brez dvoma odločujoče važnosti postojanje plenuma ljudskega odbora kot edinega ip najvišjega predstavniškega or "ano oblasti, ki na osnovi neppsr^d-Uih pooblastil volivcev izvršuje oblast v svoji upravno teritorialni enoti. Zato mora ta organ tudi dejansko to svojo najodgovornejšo natogo .vršiti in dolžnost’ naše zakonodaje, da mu ' s potrebnimi predpisi pri tem peinaga. Z okrožnoißut/ske Novi ©dioici uresničujejo d®moUr»M@mm težnje notlh ljudi V*.kcmri3kem gledališču je včeraj ZàieStfalé' Skitfena' Ijiiittislca sitapčltoa. Poleg 135 delegatov s$f b:i,li. na sikfaip-ščini .kot gostije France Perovšek, svetnik VUJA in zastopnik Juigoslo-v antike armade major' Suznjevič. Po izvoitiitivl delovnega predsedstva se je (tov, Marjan Aibram zahvatili delegatom za.' .zaupanje' in. .pozdravil delegate. Nato: -Je ipriefeiitaj dnevni red1, ki so ga delegati enoglasno sprejeli. Izvolili :so potem ov epov atelje zapisnika, nakar je-tov. Tavčar podal poročil!» o overovljenem zapisniku zad-' njega zasedanja. Poročilo o problematiki Istrskega ckrčžnega ljudskega odbora je prečital to.v'. Julij Beltram .rekoč, da je na dnČAthem ' t-eidiu tega zasedanja poleg manjših .zadev sprejemanje nekaterih zelo važnih odtokov. Osnutke1 teh od-i.ckciv ’je Izvršilni, odbor razposlal višem' delegatom |hn krajevmim ljud-• ek. m ‘CidborOm z namenom., da jih ti preučijo na abörih volivcev po v.oliv-’ nih enotah. »Ta .pratósa, Iki. se pri nas še,le uiy^ja, mora postat; sistem na-šega deta,« je rekel v, svojem pcirdčilu tov. .Beltram in rialto dejal, da bo /ta naSin cibcigatil naša zasedanja, ker Bodo delegati5 na teh zasedanjih fe tolmačili, mnenja volivčev,' pri čemer, bo prišla še v večji- mari do Izraza valja naših ljudi in .njihove, želje Nadalje je to. potrebno, je dejal tovariš BeCifcraimi, tudi iz ira,zloga, da še vedno ■ premalo razpravljajo delegati z veiii.ViC.ij, Ikicit njlihipvii predstavniki v. ljudskem odboru, in jim .polagajo račun o svojani delu. V tam pogledu bo potrebno poskrbeti, da se te pomanjkljivemu popravijo, da se delegati še tesneje -povežejo z volivci im volivci preko delegatov na ljudsko oblast; Ta ineipcisredin.a zveza .med volivci im. naj-višjlim predstavništvom .ljudske oblasti na teritoriju bio vsekakor ugodno vplivala na poslovanje samega okrožnega 'ljudskega odbora. Predno je tovariš Beltram obširneje govoril o .odlokih, ki iso ibili na dnevnem redu islkiupšiči.ne, se je' dotaknil .nekaterih ipr.obiiemoiv, ki so važni za izpolnjevanje planskih nalog in ' za nadaljnji- .razvoj našega gospodarstva ter za nadalljnje 'poglabljanje ljudske demokracije. Opozoril je predvsem na nekatere ‘Slabosti, ki jiih bo treba odpraviti, da ne ibo .oignjožeina Izvedba plana. Tako, je na primer danes na. naših gradbiščih od predvidenega povprečja 1.800 delavcev, .le 1.500, kar ,pomeni občutim imriinjis® število, katar ga , zahteva .idreewso pomprečje. Poleg tega .smo zaradi deževne zime i detoni, zaostali. Prav tako otežuje priliv dèjcrffle . Siile dejstvo, .da - je iz istih razlogov zaostalo delo na .polju .in je danes .vsa ideOiotvina siila, na vaisi zaposlena z obdelavo zemlje. Zato bo ■ potrebno resneje proučiti to vprašanje, kar v nasprotnem primerni, če ne . uspemo izravnati .razlike, ne bomo izvršili plagia- investicij, kar -bi neugodno vplivalo na .nadaljnji razvoj našega .gospodarstva. »Pri nas primanjkuje najmanj 400 delavk v prpizvo(jiaji in najmanj 500 delavcev. Tako v prvem tat v dru-gem primeru 'Jg-re .pretežno za nestro-,.kovno idEJtoivno'sllok, Je nadalje dejal tov. Beltram. «»Izmed stiribkòiwne delirile sile rabimo predvsem zidarje In mehanike. Medtem pa hodi na delo , v Tp^t najmanj enako stesilo, če štejemo tudi' dninarje, sezonske delavce, služkinje itd. Ne da hi posebej pod-črtaval, .dejstvo, da reakcija podpira to .delavno silo na škodo brezposelnih v Trstu iz polit.Onih razlogov, da z milaičiino lovi in kupuje duše, je po-treihno ipohidariti, da se nismo dovolj zavzeli, dd bi ta delovna sila delala v naših podjetjih. ziaisti še zato, ker imamo tudi moralno pravico im dolžnost, .ker tem delavcem ne gre za zaslužek ihekaj lir, ker jim tam dajejo možnost šlpejkiillacije. Zato mislim, da i«e .bornio smeji mimo teh špekulacij, ilei gredo na škodo paše delovne skupnosti. In teža' skupnih Interesov mora prsvladati nad posamezn-iimi špekulativnimi interesi in se mora prav. tako čutiti v vsaki naši, vasi in mestu.« Egmioformističoi izbruh proti feittursenäM domu v Trstu V torek 12. t. m. je bila zopet ena izmed Burnih sej tržaSkega občinskega .sveta. Ta otgah sé-liirvaija' namreč le s šovin.istlčniim.i poslanicami in • resolucijami, katere pošilja tìe Gasp eriju in drugim italijanskim veličinam. Pri tako »važnem« delu nima niti toliko' časa, da bi pravočasno sprejel proračun za leto 1951. Smo že v juniju, a proračun za letos še m določen. Na torkovi seji je raabiuriM nekatere občinske, svetnike .predlog tovariša Dekleve,, naj bi del občinskih uslužbencev, kj jih je v ,Trstu 'itak preveč, odpustili jn 'nadomestili v 'Slovenci. Proti koncu seje so se deafiokrist-j?ni in kc.rriinfo.rm.isti stporekli, kdo od njih je večji italijanski patriot. Pri tom je .keim.nfcrui,'.-.t Ferlan zalučal županu Bartoliju, naj bo kač lepo tiho, saj; so on id njegovi pókazai; svoj patriotizem, ko so prodali v-iitovcem« zemljišče za slovenski kulturni do;n. Tržaški jćolitinformfet'i ' so ponovno pokazali, da' so jim Slovenci :e trn v peti in kako si predstavljajo narodno énakoipravnost v praksi. Sirt-r pa ne more biti njihovo ppštopanje .drugačno', kot je .postopanje njihovih voditeljev v Italiji. ki tek.naj ?jo ' z dpnklkrištjaiT'Mn .’ao. .fašisti v šo.v‘-r.'.7mu in hočejo biti prvr v nekj obrambi ».itali jamstva« Trsta in Istrskega okrožja. Zato je samo po sebi u-mevno, da so se zagnali proti akciji za postavitev slovenskega kulturnega ii# rH» , . , , doma, ki j.e naijvečjega pomena za obstoj in, rast, slovei^ske k o lauro v . Testu. Morda bo to. pri.pomogio k temu, da bodo spregledali tisti tržaški. Slovenci, ki jih koiftlnformistl še slepe, kako izgleda njihova borba za enakopravnost slovenskega naroda v Trstu v praksi. Prvi volivni uspehi beneških Slovencev t Po končanem štetju glasov v volilnih okrožjih Slovenske ^enečije, za videmski -pokrajinski .svet ,š^a .'dva slovenska neodvisna kandidata, profesor Aleksander, Molar, kandidat v volilnem. cjcrcž.ju Tarčen t, jn tarnet Jože Marinič, kam!-det v volilnem 'okrožju Sv. P.eter .Slovenpy' cib ’jfladijžij (lobT.a Skupino 1.092 jglajsov. ,V jObčlni Brdo v zapadni Benečiji pa j? slovenska necidvispa tista . za občinske vQlitve izaš^dla drtiigo mesto s 109 glasovi. l>m;o Ji'.ckb je Slovenska neodvispa lista zasedla tudi v Taj,panski obči-n.i, kj:er je idolpila Ul - glasov. Manjkajo še .podatki .iz občine Grmek, kjer je tudi bila postavljena slovenska neodvisna lista. To je .prvič v zgodovini, da so Beneški Slovenci nastopili pri volitvah in tudi dosegli uspehe. , .v**?šaoje#, je nadalje||al ■■Hm. «ije slafa dit^i- pfina 'iži.a: nafeiih'" gratìi&is&niki se «d-raža v nosamezmih podjetjih v neza-dovoßjivam efektu dela. Vzrokov za to , je'verjetno več: ‘slaba, onganizacija posameznih gradbišč, .nezadovoljiva vztrajnost za uivedibo mòmm in aitor-dcv In s tem -plačilo po efektu dela, .nezadostna Elkrto za idelavce, ki, bi j.ih morato' ipoidjetjc navezati .nase, jim poskrbeti stanovanja tid. Nežadostna je pomoč siinidiikalnih organizacij delavskim svetom, da bi hitreje odpravljali ‘Slabosti v podjetju in neučinkovito je reševanje problemov tudi posameznih delavcev, za pravüho nagrajevanje itd. Skratka .premalo življenjske povezanosti med podjetji, .in po-sam.fezniihi kolektivi, meid podjetji • in investitorji.. Nadalje ge vedino nismo dgsagäi ipcivisqa, ,da ee,:č‘bie|kiti >,ne začno prej, dcilaler niso Izidelami: načrti, predračun, gcsoodarislki .račun, program, .dokler .ni lugotovljena .smotrnost objekta. 'Le ,pod tern, B'OgQjem se sklepajo pogoidilje med investitor jetri! yin, pod jej jem, ker se v drugih .pogojih že .Sklon j an e'.pogodbe ne- izvajajo, kar nam. ©r.iifcajo ecsasnozm prlmpri. Taka prakisa ivcü'i ina pot, da se, samovolj,no spreminjajo inačriti in dela s ciljetn, da se-doseže f'nainßni plan ati točneje, da se .potrosi denar ne pa, da bi's predvideno vsoto dovršili objekt; Bz-ikušrde irz. poeagneBMla. primerov take pratóse ' dela nam iraareku.jejo, da pre-nelvaimo ■ z .visalkto . površnostjo -In , ne-cidigoviOir'ncstj'0 in ,da ..ineipeboilijišljive ikličeimo-ina oaigovoirnoot. y .kolikor .se je ..naed letom, ipodraži.1 .gradbeni material,- je- ipotdiražiitevr ctojetóta ràizum-ijiva, toda ne gre za to, ampak za dejsizjv^, da obstaja še' vedno pri' nekaterih inefoiesiban, birakratelki' odnos do premagovanja • težav, -za dosego večjega učinka della, ' za Čimprejšnje in čim cenejše izvrševanje naturalnega .plain,a, Iz tega izvira, ,da še vedno trošitno preveč materÄa, da se često 1 razšiipa z .njim in da, ga ne čuva,mo •pred» vremenskimi ne,prilikami.« • Wem je itavairiš Bell ram govoril o vplivu delaivslkih .'svetov v naših podjetjih, da p.a ostaja še mnogo dela, ki ga‘ .bodo morali opraivitì sifcu.pi(io :z dlirakterjem podjetja pri odpravljanju pomanijiklljivoisti' m slabosti. Naloga lz-vrš.illhih organov oblasji je ' -prav v tem, da pomaga delavskim sveiprn in da tako skupno zagotovimo podjetjem potrebno ideiloivimo siilo za izvršitev plama investicij. Tovariš Beltram, je. zate,1 prešel ,k nekaterim vprašanjem sprostitve ,‘trgovine pri nas. Rek,el.je, da je .bito to pri nas nujna iz dveh trazloigov: prvič zaraidfi tega, ’ker sapo navezani ,na Jugoslavijo, in drugič zato, ker fai vztrajanje m« dosedanjem isistemu trgovine, ki je imela precej omejene možnosti širše izmenjave bla.ga, zaviralo samo proizvodnjo in ubijalo -iniciativo bodisi v .količini proizvodnje, ‘kakor tu/di .v.ikvaliteti in izibiri blaga. Gre v ‘bistvih za to, ida se napravi korak naprej toliko, kolikor dopuščajo razmere današnje stopnje .proizvodnje. Poskrbeti ho treba, da bi .ob tem prehodu ,n-e jtir.pelj ljudje, ki so v delo v near, odnosu glede na to, da , ‘bodo maštale razlike v cenah, iki jih bo odslej naprej: .določal trg. Nadalje bo treba zagotoviti, za .realizacijo našega izvoza, ki ga narekujejo potrebe investicij in reprodukcije, bodisi s stimulacijo na izvoznih artiklih, katar. tudi s temi, da .bodo zadruge S ,partecipa,cijioi na izvozu .zagotovile, potrebna sredstva za .nabavo uvoznega materiala, kalkor so .umetna .gnojila, .žveplo, poljedelski stroji itd., (kar Smo doslej nabavljali -te. fondov, centralizirane zunanje trgovine. Navedli smo samo izvleček iz govora- tov. Beltrama o nekaterih problemih, ki -so trenutno najvažnjšj izmed mnogih, ki jih bo treba .rešiti. S tem pa ni,-'rečeno, ida ise problenii ne irešujej‘0, ‘pač pa -je treba videti, kako. V zvezi e tem se je ,to,v., Beltram ob zaključku svojega govora dotaknil nekaterih najvažnejših odlokov ip ;Sji,cer odloka o zborih volivcev, o svetih in komisijah volivcev, o delu ljudskih odborov okrajev in .mest, o kmigitijiskih zadrugah in o odtoka 9 0‘bftaištvu in .neikaterijh drugi-h, o katerih so delegati póznejei razpravljali. Tov. Beltram pa je pri tem. poudaril, da'bodo ti 'odloki nov korak k poglabljanju sočialistiične demokracije pri upravljanju gospodarstva ‘pri naš. Obrazložil "je potem ’ v ' kratkih besetì'ah značilnosti posameznih odlo-1 ikov' :'if« zaključil svoj, govor.1' Poročil» o problematiki IÒLO tovariša Beltrama je sledila dokaj živahna diskusija. Govoril je tov. Ermiipij Medica o nekaterih pomanjkljivostih pri izvrševanju plana investicij ter prt tem poudaril, da po naših pod-. jetjiih, na primier podjetje »Progres« v Umagu, ne rešujejoi pravilno razporeditve delovne sile, uvedbe norm ! in akordov, kar lahko pomaga k dvigu delov/pe storilnosti. V zvezi s tem je toy. Medica govoril tudi o mehanizaciji naših podjetij, da pa je za to 1 premalo skrbi. Prav tako ne štedi:jo z materiali, za kar po treba podivzeti potrebne ukrepe,. Oglasil, se je nato Anton. Gorjan, kj se je dotaknil vprašanja pogilaibljanja .demokratičnosti in pri tem podčrtal povezanost volivcev z delavskimi sveti in raznimi komisijami do najvišjih organov oblasti' za uspešnejše reševanje težav pii ■ graditvi našega gospodarstva. Nekateri tovariši so se dotaknili vprašanja kmetijstva pni nas im naglasili, da je treba 'dati našim kmetov« več pomoči za nabavo .umetnih gnojil ,tii|d. Med diskutanti je govoril o pomoči našemu podeželju tudi tovariš Josip Beržan. Med drugimi so še diskutirali o raznih vprašanjih Gobo Neri no, Vjeko-slav Diminič, Zlobec in drugi. .Govoril je nato Francè Perovšek in označil predvsem trii glavne ' naloge, po katerih bi morali delati delegati za poglobitev resnično socialistične demokracije, za razvoj našega gospo- darstva :ip za prik: ii/tigv k Ju^isla-V1J1. J o varij a-eirqy|e« je nu tem *me-'stii ipbdcHal povezav®1' nasffi kmetov in naloge ljudske oblasti za zgraditev take močne organizacije, da. si bo lahko sama reševala vprašanja brez vmešavanja v te zadeve organov ljudske oblasti, kajti vsak krnet najbolje ve, kako je s svojim, gospodarstvom. Prav tako je tov. Perovšek podčrtal borbo proti reakciji, brez katere ni prave borbe za resnično socialistično demokracijo. Pot v socializem pomeni tudi to, kako globoko je segla ideja socializma med naše ljudi. Zelei je še skupščini polno uspehov v prepričanju, da kakor vsaka skupščina, bo tudi. ta n,ov korak v razvoju našega gospodarstva. Na .razna vprašanja je 00 zaključku diskusije že odgovoril tov. Beltram, ki je zlasti obširno obrazložil delegatom zadevo z žveplom in pri tem omenil, kako italijanske oblasti, čeprav je angio-amjeriška vojaška u-prava .izdala dovoljenje za prevoz žvepla v našo cono, zavirajo to dobavo, ker jim p,ri tem gre verjetno za kake politične cilje. Toda pri nas ne bodo uspeli, čeprav nas s tem za-vhajo prj graditvi našega gospodarstva. Skupščina je po odmer« in kosilu nadaljevala z delom ter predložila de. legatom nekatere zelo važne odlqke, ki -so jih po diskusiji tudi sprejeli. Nato je a'edila sp-emombt poslovnika Istrskega okrožne,?- ljud-iceva odbora S tth. st je zasJanje končalo. V središču pozornosti O^lvlianie naeizma w Zapadni WemcSSp To vprašanje so si v zadnjem času zastavljali vsi, Jsl jih zanima bodoča ugoda Evrope v zvezi z, uspehom nove nacistične stranke generala Remerja na. Dolnjem Saškem. Tudi ob obisku 'angleškega zunanjega, .ministra Morrisona v Nemčiji je bilo o tem .precej govora. Zadnje ipdkrajiinske voliibvč so pokazale Ida. je infekcijsko središče novega nacizma v Nemčij'; na Dolnjem Saškem, ikjer so imali \ovi nacisti v .volilni ‘kainupamji, v,sak uki svoja zborovanja. Ta zborovanja so bila za tiste, Mi ise .radii spominjajo nacističnih . Najnovejši način obrambe so posebne bombe, ki eks,pioid'irajo z veliko silo v takih oblakih s 'točo. V Italiji so najprej uvedli ta način. Streljanje 'borhibe se jzVrširv zrak z eno-ststvrlim .mebanlzmorn in n,j zvezano z nikako -nevarnostjo. Celotna zadeva niti ri|i mgpvjeC draga. Državni zavarovalni.. zavod v J.ugoslayijd bo začel’ letos s preizkuse van jem tozadevnih naprav. Dokler pa ne bomo mogli QiUvarojjal^ u,aravo toliiko, da:.bi vsaj po..,vee.jgi .prigpročilj tgčp.ja;’- je jpjfjo, dà zavarujemo svoje pridelke pri Zavarovalnem zavodu proti toči, kar je edino sigurno sredstvo obrambe. Zavarovanje seveda ne prepreči padanje toče, pač .pa dobimo' povrnjeno v gotovini vrednost- uničenega pridelka. Od kad pa Zavarovalni zavod dobiva sredstva za povrnitev škode? Vsakdo, ki zavaruje svoje posevke ali nasade mora zato plačati majhno premijo. Vse te premije zbira zavarovalnica in ;iz tega ustvari velik fond,' iz katerega izplačuje odškodnino tistim, ‘ki jim je toča uničila alii delno poškodovala pridelek. Tako se škoda, ki je prizadela samo -nekatere prenese preko zavarovalnice na vse zavarovance. Posameznik škodo težko prenose, zavarovanci pa lo skoraj ne občutijo. Ta način zavarovanja omogoči, ida si vsak posamezni -kmet ali. kmečke obdelovalne zadruge za zmerno plačilo zagotovi vsaj denaro» uspeh svojega dela. Za povrnjen denar si lahko zavarovanci' nabavijo pridelke na tržišču. Narod kot celota ‘utrpi po toči enako škodo kot če’'zavarovanja ne ‘bi bilo.. Današnje .Zavarovalstvo si je postavilo kot poglavitno nalogo,-da bo mejkoč preprečevalo padanje toče ‘kot zavarujemo imetja pred požari z zidanjem ga-. silskih domo-v in z nabavo gasilne opreme, kakor zavaruj amo ži-v.ino pred poginian», z.ti.ustonavjja.njetv». veterinarskih ambulant. Ne/k amaSiški strokovnjak trdi, .da bo zavarovanje šele takrat popolno, ko se bodo vsa sredstva, ki jih dobijo zavarovalnice v obliki premij uporabile za ukrepe, ki preprečujejo padanje toče in ne samo za izplačevanje odškodnin prizadetim. Kot znano, je v lanskem letu toča obiskala -mnogo krajev in povzročila precejšnjo škodo ne samo v Istri -ampak tudi v Jugoslaviji. Značilno za lansko leto je, da je toča obiskala tuffi nekatere kraje, ‘kjer se toča navadno -ne" pojavi. Vremenoslovci so napovedali, da se bo val toče, ki je lansko leto pustošil po Franciji in v zapadni Evropi -in so obronki tega vala pljuskam tudi preko našega ozemlja, pomaknil -letos bolj -na Jugovzhodno Evropo. Seveda je ta napoved nesigurna, vendar jo moramo .upoštevati, kajti -gotovo je, -da tudi letos ne bomo brez toče. Vsa-lc. napreden 'kmetovalec skrbj -za zaščito svojih posevkov izdiobro obdelavo -žrmlje, s pravilnim škropi jen jem1, izbiranjem -dobrega sem ena itd. Poleg tega pa je vsaik kmetovalec tudi dolžan, d-a- proti toči, proti, kateri je brez moči, se zaščit, tako, 'da zava-> ruje svoje posevke pr,i zavarovalnem zavodu. To bolezen miepda m potrebno na-t.TČneje opisati, Ijrer jo v,eč adii, tnanj -pozna ysaìk ikrneit.ova.lec. Bolezen pov-Krnča 'bacil, ki se nahaja že v zdr.a-. y,ih sviinjah in začne s svojim -delo-vänj’em ’ šel-e taktat, ko- nastopijo gotove Ebinainije spremembe, n. pr. toplota. Rdečica se pojavlja v mili ali hujši obliki. Kadar se pojavi rdečica v nagli' obliki, se -berime živali navadno zarivajo v steljo ,in dobijo zapeko! Takrat -lahiko tudi naglo poginejo. Pri tej obliki bolezni se navadno .pojavijo že drugi dan ali pred pogii-ncim na podtreb-u-šju, med zadnjimi nogami, na ušesih ‘in na vratu -rdeče pege. Kadar se pojavil v milejši, se že drugi- dain -pojavijo -omenjene pege ter so -bolne živali klavrne iin pobite. V obeh -primerih) prenehajo Zatirajmo išstms uši mu smiSžimm ‘i'a iupörabfjamö t.lkb, da ga dajetho m. mi ... V sedanji dobi često opažamo na sadnem, drevju listne uši. . Posebno pa 100 1 yo.de :pp 1 dp 1.5 kg. Mar- eillódo ibo:\še' ‘fen-èl mar zalogi kvasijo odi preteklega ali tega leta,. To je tudi odlično zatlra-lno sredstvo proti -listnim tišem. Raztopino kvasi,ja pripravimo tako, da 2 kg kvasila - lesa namakatno 24 Ur 'in ga nato prekuhamo v 10 litrih vod.e:. Raztopino odlijemo odnosno precedimo, les še enkrat 'izplaknemo ter razredčimo na 100 litrov ter dodamo za boljšo učinkovitost ter -prijemanje škropi-va- na listje 1 k-g mazavega mila. D. J. dosti jih najidčimo' na jaibiaindh ’ iin' breskvah. Listne uši odvzamejo drevju drevesne sokove —» hrano. Listje se začne -zvijati 'skupaj im posledica tega je, da ne more več presnavljati, Mladice se rade zvijejo in zaostanejo v rasM. To lima seveda za posledico, da ; se '.(krona (nepravilna razvija. Tudi se znižuje kakovost sadnega -pridelka. Večina listnih ušii izloča -sladke sokove, s kate-rirn-i se hranijo razno -glivice, pa tuidll žuželke. Navadno najdemo ria drevesih, -kjer so listne uši. c Udito mravelj, ki /imajo rade dreveeiie soko-ve. Kadar 'napadejo, . Oiistjae uši drevje zelo močno, je, pOiVizroiC'ena-.-aKod'a ‘lahko zèlo velika. -Zato -mpraimo li-st-ne uši.^pravočasno tin i £ Uii- Želo'‘ uspešno je zimsko zatiranje listnih uši. Takrat prezimujejo v ob-jjjloi jajjče-c, tai .^h iz tdrevesnimij ka:r-ibGjjiin.eji ; ali »dreyotsgin.om,« niEipešno ttsččiTno.’ Poletnega zatiTinja Ätnjjh - uši seveda s ikarboLi-he-ji ne -moremo . jizty^sU,-,lkqr -bi ti jiinjičUi -listje. V ta naflij&u se ,poslužujemo nikotinskih to letePčega DOT. Nikotin jjjitro .iyhl^pcva, pasto- deluje in ne -pušča 'za spboj p-o^,epjb ostankov. V jKopr.u -ima >>|K.m,aWjpki- servis« ma. raz-p-ojago Ii^i,l^iijrj.aslCji ipr.ijpra-VKik nikoti--W>l...,Te$a upoj-ablj-asno 'tako, .da ga d-ajemol ,ij.a 1,00 1 vetje- PO 1 -cjo 1.5 ik^. Škropiti), je pptreibno ^precej meč-n-o, da škropi,vo zajeida-l-ce premoči., Debr-ii se obnese, če ga 'doda-jeimp V, 'pi/ocent-ni -sordot ki brozgi. Tekoči Di.T ima tudi tfa zalo-g-i, »Kmetijski servis«. T.e- ..................................... svinje jesti in se d-vigne njihova te--lesna toplota nt 42" C. Edino uspešno zdravilo je pravočasno -cepljepje živali. Ce se je rdečica pojavita, jo lahko z velikim vbriaga-vanjem; Kagčjtmeg|ai seiruma ozdraiVimo. Seveda .se ' to lahko le zgodi, če -zdravimo prvih 6 ur po Izbruhu -boleznii. Zato 'naj vsaik živinorejec takoj pokliče žiVinozdravniika. Pozndjše icepijenje, ko so že isvinje miod-re po viseim telesu, j-e lahko neuspešno, -veterinar pač bo v tem primeru 'cepil- vsaj zdrave živali. Navadno je pa tako, ida v ’ tisti dobi, ko razsaja rdečica, živinozdravnik ne more takoj pritii, fce-r -mu to zaradi pr-ezaiposlenostii ni mogoče. Zato je edino pravilno, da vsak kmetov,alee da ž.e poprej zaščitno cepiti -svoje svil-nijie. {Cepljene živali so odporne proti rdeči-č-j 3 -do 4 mesece po zaščitnem cepljenju. Ce pa v 18 do 21 dnevih po cepljenju cepljienje pono-viimo, napravimo živali odporne za 6 do 8 mesecev. Za’ to b-oleznii,jo visako leto po-c-rika d-ostii sv-inj. Zato -naj vsak kmetovalec da pravočasno cepi-tii svoje svinje, da si bo tako zavaroval svoje živali predi to nevarno boleznijo. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Ko-pru. — Odgovorni -urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v -Kopru 5i iiriiii' pi Dol se usedi, kaj boš stal »Dol se usedi, kaj boš stal, kaj boš stoje slovo jemal?« »Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, nazaj nas več ne bol« Ce, se usedem, pa zaspim jp še večerjo zaimiciim. »Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, nazaj bas več ne bo!« Kaj pa delajo ptički Kaj pa delajo ptički, da nič ne pojo? Ai’ se mraza boje, al v the'ga s z c g a? Ce pa vpi ;k »neg pade, je gvišno hud mraz, je veselje pri kraju, za ptičke in nas. Ko ptičica na tuje gre Ko ptičica na tuje gre, v kijupčku ■ neje piseface. Le nesi, nesi pisemce, do moje ljubice. Ko ijubc’ca pismo brala bo, prav milo sc jokala bo. Le jokaj, jokaj, se dekle, saj več ne vid’va se. Kaj mora vedeti vsak kmetovalec o prašičji rdečici Ravnateljstvo dvoletne Kmetijske gospodarske šole, v Sifpcfcrm iprj,._Ko-piru irazprauje Vpis za šolsko leto 1951-52. Pouk se 'bo vršil v slovenskem in italijanskem jeziku. Poučevali se bodo vsi strdkov-ni predmeti, posebno pažnjo se bo polagalo na vinogradništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. Učenci bodo imeli brezplačno oskrbo ,;v lin-ternaifcu. Boljšim in socialno šibkejšim dijakom'se bodo izplačevale -tujii štipendije. ■Pogoj,i za sprejemi so -naslednji: 1. Sprejeti bodo dijaki in dijakinje slpv.enslk-e -in italijanske -narodnosti, ki so dopolnili 14 let, dovršili 5. razred osnovne šole ali 1. razred gimnazije. Dijaki italijanske narodnosti, ikj so dovršili nadaljevalno šolo (avviamento), bodo sprejeti brez -izpitov v 'drugi letnik. 2. -Sprejeti bodo kot g-ojenc-i mladinci :i!Z STO -in iz Slovenskega in Hrvaškega Primorja. «3. Kandidati morajo dostaviti upravi Sole do 15. julija 1951 prošnjo za vpis, kolkov ano z 10 din. -Prošnji morajo priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo KDO o imo-vln-sikem stanju, ipc-brdilo staršev ali varuha, da bodo poravnali vse stroške šolanja v primeru, če ,bi bil učenec po lastni krivdi izključen iz šole. 4. Sprejeti- kandidati bodo pozvani v golo s -posebnim obvestilom. 5. Vsak gojenec bo moral -položiti sprejemni izbit 'z slovenščine oziroma -italijanščine -in računstva. Najboljši učenci 'bodo lahko po dovršeni kmetijski gospodarski šoli nadaljevali študij na Kmetijskem teh-nikumu ali pa na Gospodarskem teh-nikuimu) " Po diplomskem izpitu iin po opravljeni praksi -bodo absolventi -nameščeni pri Kmetijskih državnih posestvih, KOZ, KZ, K-E itd. Ravnateljstvo. NOVA ZMAGA „§SD PROLETER Apolli utrpela rpoštva Spa^taika, VWV< in NSpredka po' zaslugi'Šibkejših i ■ Briito io OBVEST ILO Aiutcipoidjetje »Adrian — Koper obvešča stranke, -da ibo imelo .skladišče zaprto od dne' 20. 6. 51. — 30. 6. 51. valed -iinivenlture. i-Ne -mine nedelja -ne da bi Ikolesirji SSDI - PROLETER « zabeležili ncäVih zma-gi Za-dnjo -so -WrajUvW-i preteklo nedeljo na dirkah za cestno prvenstvo LR Slovenije na iprogi Celje— .Mariibor—Celje v dolžini 140 Jano za člane in 80 km za mladince. Čeprav -so naši ko-lesarjj nastopali -izven iko-nkilrence, je-vendarle zadnja zmag-a na -prvem mestu po važnosti tekmovanja in -nam -potrjuje odlično kondicijo naših. kolesarjev, kar nam da dobro Upati za- bližnje jugoslovansko državno prvenstvo ki bo, kakor je znamo, 24. junija v -Beogradu. Tokrat so nasto-pali- vsi, mladinci in člani. Oboji so proti močn-i ‘koaliciji- -najboljših kolesarjev LR Slovenije dosegli dokaj -razveseljive uspehe. Med prvimi šestimi mla-di-nci, ki so 'prispeli na cilj, je bilo kar 5 članov BSD Proleter, ikii so zasedli prvo, tretje, peto -in šesto rpetsto in to po zaslugi A-pollon-ija, Brajnika, Miklavčiča in Pa-ulpiccija. Tudi člani so dosegli lepe uspehe, saj se jih je plasiralo med prvo sedmorico n i-č -m-anj kot - -pet. Kot običajno, največje usipehe med mladinci je žel APoMonio, -kateremu je ns-pelo v zadnjem odločujočem-sprintu premagati znane Zanoškarja, Brajnika -in Bajca, s katerimi je privozil na cilj. Med člani se je tudi tokrat (izkazal Rinaldi iko-t -naš najboljši dirkač. Vseskozi je bil kos znanima jugoslovanskima državnima reprezentantoma Luliku in Pernetu, ki sta- ga šele tik pred ci-ljem v zadnjem- Sprintu premagala za - kolo razdalje. Med člani sta bila dobra tudi Luglio in mali Grlo. Do nastopa na državnem prvenstvu Jugoslavije bodo člarti počivali, medtem iko 'bodo mladine; v nedeljo so- delovali* na dirki, ki jo ohgahi2ira kolesarska- sekcija KDTV v. Trstu. Prepričin-i smd, ha 'bo v uVdfeljo zmagal Apollonio, Brajnik ali Tamaro. ZMAGA JUGOSLOVANSKIH TELOVADK V ITALIJI V okviru zleta italijanske telovadne organizacije so bile v Firencah mednarodne ženske teknie v orodni telovadbi, pri - -katerih so sodelovala moš-tvai Italije, Avstrije, Finske in Jugoslavije. Največji uspeh so dosegle Jugoslovanke, ki so se plasirale na prvo mesto s 183,65 točkami, druge so bile Italijanke, tretje Avstrijke, četrte pa telovadke -iz Finske. DINAMO SPOMLADANSKI PRVAK I., LIGE -Predzadnje kolo.sppm-ladainskega nogometnega prvenstva I. lige je pri-neslb -nekaj dokaj 'presenetljivih rezultatov. Največje presenečenje predstavlja -nedvomno zmaga zagrebškega Dinama v Beogradu proti Rdeči zvezdi. S to1 zma-go Sj je Dinamo zaslužil na-slov pomladanskega prvaka, 'ki miu ga ne - more n-ihče več ogrožati zaradi- treh točk naskoka, iki jih .ima pred Hajdukom. Borba postaja srditejša tudi v zadnjih mestih lestvice, kjer se moštva ibo-re za Obstoj -v I. -tigli- 'Sa-mio ta vzrok opravičuje težke poraze, ki so jih >j,vodilne sih nasip roto iikov. V nedeljo bodo odigrali zadnje kolo pomladanskega -prvenstva, v 'katerem se postavlja v Ospredje tekma mrd -beograjskima mol tv ani a Partizanom in Rdečo Svezao. Druge tekme bodò: Spartak-Hajduk, Mačva-Loko. motiva, Borac-Ns-pređak, Sarajevo-Vojvodina. MAGNI PRVI NA DIRKI OKROG ITALIJE V peideljh se je zaključila: v Milanu tra:diciO|nalna kolesarska dirka okrog Italije, na. kateri se je probi vsakemu pričakovanja letos uveljavil ne-gorsiki dirkač Ma-gn-i, ki je premagal svetovno znane kolesarje Van Steen-her-gepa, Kublerja, Coppija, Bobeta in druge. NOVI DRŽAVNI REKORDI V LAHKI ATLETIKI Jugoslovanski lah-koatleti so v nedeljo na raznih tekmovanjih izboljšali tri dosedanje rekorde, in sicer Ceraj v teku na 3000 m s časom 8 minut 21” 8’, Dimitrijevjč v skoku v višino z odlično znamko evropske vrednosti 1.93 -m. V Ljubljani’ pa je Zga-liin postav-il - nov slovenski rekord v skoku v višino z 1.85 m. FREDPRVENSTVENI turnir v košarki Sedmo kolo pyediprvenstvepega turnirja v.košarki je potreklo brez presenečenj. j’etc-riiic.a -jJA je v -Portorožu težko -poraKila tržaški-Polet, težji posel .so .imeli Izolani, iki so šele v zadnjih trenutkih igre realizirali odločilni koš, ki jim je pri-pesel dve dragoceni točki. Po-vSem- ipri-calkovana je t-udi visoka -zmaga odličnih Tržačanov -proti Sv. Križu. Igli oglasi in objave iimgrudna k sr št um k a 1 2 5 4 5 6 ii 7 8 9 lo 11 11 13 ' UII u 15 fišš 16 17 ■mena aaua Baata 18 il 19 Ii 20 unnm IUI 21 22 m UHttB iBHiaui 23 24 miti šu BBBB BBBB Miš 25 26 ii 27 BBimn lis 26 29 MIŠ ■ DOB 30 BPIBB Ü 31 EsSS MJD 32 Erag« ssss 33 ■■■■ ■■■a B3S 34 Ü '• 35 .36 37 as 38 39 Ii 40 41 nmwm slsl 42 43 BElfl šššš 44 45 ■nn nsxä” BUHU 46 su: ŠD: Ii 47 48 49 Ü 50 RUDA ». D. PIRAN naproša vse upnike MENŽHC OPEKARt NE BAN-DEL, -znane tudi pod 'imenom, menza cpakafhe Bivio, Križišče, Sečovlje, naj naj-pozineje do 30. VI. 1951 prijavijo svoja 'dobroilmetj-a za dobavljeno in nčplača-n-o blago. Dopise s prepisi računpv naj pošljejo na RUDO d. d PIRAN. Naknadne prijavi terjatev se pr j ljkyl-daqìj.i ne bodo vtč upoštevale: Ravnateljstvo Breč roj. Petaroš Antonija polk. Antona '-n Godime Mailije r,pje-na dne 2. IX. 1897 v Vikavčah št. 16 je zgubila osebno i-zlkatziniico dne 7. VI. 1951, izdano od KLO Sv. Peter — Sečovlje s teni jo proglaša za mevetjavino. Vižintin , Jpže, pok. Jožeta rojen, 5. 12.' 19^9 pa Vršiču ^t. 19, stanujoč v Ankaranu št. 495, je -izgubit osebno izikäznico in manjšo vacillo, denarja dne 10. V. 19.51 o-d postaje v Skoicjan.u do križišča. Najditelj se naproša, da i-zkaizntco vrne, v nasprataem primeru jo (proglaša za neveljavno. #- ' ' 'f 'f '\f. 1 Pribac Ivan, od, Antona in Pučer Marlije, -roj. 23. XI. 1931 v Novi vasi št. 39 KLO Sv. Peter, je izgubil osebno .izkaznico -dne .9. VI. 1951 v -Novi vasi. Najditelj se naproša, da jo vrne na KLO iprcitt nagradi. Vodoravno: 1. dialekt, 7. ‘kapetan, 13. poziv — klic, 14. glavna telesna lUtripalrvica — žila odvodnica, 16.'reka V’ Sloveniji, 17. tego-ben, tudi astronomski pojav, 19. jme glavnega tajnika OZN, 21. mlad, 22. samoglasnika, 22. tuje moško ime, 25. vr-iskai in poje, 27. -nika-lnica, 28. vrsta južnega pdja, 30. tekma, 32. obsedena, 33. ploskovna mera, 34. Ljudska tehnika, 35. kazainii z^imcik, 36. Gidejevo -ime, 3-8. domača mileikairica, 40. kladivo, 41. število, 42. . tisoč ime;trov, .44. itjrezpravmii sloj, 46. na-ravnij -pojav, 47. izvir, 49. pustolovščina, 50. ime znamenite tržaške pevke. -Na v ,p 1 8.0,0 : 1. -na mene, 2. mesec, 3. jarek — prislovlica, 4. španski spol-nik, 5. tuja pritrdi Rilca, 6. grški bog vetrov, 7. oblika glagola ‘biti, 8. kazalni zaimek, 9. zmačka na tržaških avtomobilih, 10. afriška ptica, 11. Mo-sadeghova domovina, 12. risba- s satirično ali humoristično vsebin o-, 15. orientalska' glavna prehrana, 18. črk, 20. živordeč, 23. 'Uboj, 24. osebni za-im]ak. 25. samoglasnika, 26. spis — dejanje' — listina, 29. dežela ob Gangesu in Indu, 30. gledališka igra, 31. Katerina, 33. vinäk-i okus, 35. -kazalni zaimek, 37. moralnost — značaj, 38. 'duhovniJk; Stan, 39. oblika glagola vedeti, 40. pritrjeni mostiči, 43. narobe uti, 45. konec plana, 48. veznik. RÌESITEV KRIŽANKE Vodoravno: 2. pi-r, 4. Kajuh, iz 22. številke »Istrskega tednika« 6. bom, 7. sad, 9. -orati, 11. kemija, 13. Skanata, 15. it, 16. a:-b, 17. to, 18. name, 19. -rdi, 21. ac, 23. ukine, 25. Rim, 27. platina. N a v -p 1 č n o : 1. iki j, 2. Panama, 3. Rusija, 4. korektor, 5. ha, 6. /boksit, 8. da, 10. tintin.i-k, 12. atathan, 14. abeceda, 20. Duma, 22. srp, 24.. ili, 26. -ji. Tokrat se je sreča nasmehnila Dragici Janežičevi iiz tovarne e-majliirape .posode, v Celju, ki seveda prejme nagrado po pošti. /Međaš' Velik seučnat vrti Vsak dan razen ponedeljka ples od 19. do Sl.ure Igra odlični plesni in zabavni orkester s pevcem Hladne pijače in mrzla jedila (/fyudwy m&fyefd! i DOBE)M TEK . tok, Petrov sorodnik, prevzame torej Ram.ešj:o'n.jega povelijc’ ni-d kozjašItfinTi in s-tiškimi hlapci-V kloštru so popravljali poškodovano oizidje, zna-šaii živež s pristave in vse pripravljali, da bi se braniti Turikóm dp. žime, kajili privreti so le kakor pioha in jnaspaj, ko so dovolj narep-a-li in se do sita nadivjali v' krvi krščamslvi. V lem splošnem vretju- ni nihče mislil na zaprtega- cigana: hlapci, ki niso’ odšli z Ludoivikom ned Turka, so imeli drugega posla obilo, ne da-'bi bili vérpy.oli Imdodelca.' Nekega jcira torej if-ča pi fe^lo-v g-nozdii. Kalk,o je ušel, lega nihče ni vedel. Jurij Šemk -je bil s svojo malo vojsko, kajti menili 2000 mož je imel — zalo-br srednje krdelo turške yoj-ske. Misleč, da je To vsa turška vojska, se vrže,jo- Šlo-vepci.hreib-ro pa Turka, in preden je tis-tega dne sence zpšlg, ^a.,goro, jc Jožalo cikoli dve sto nevernih sovražnikov pobil ih na bojišču; drugi se umaknejo. Veliko je bilo veselje medi Šenkovo pialo vojjsJko, kajti menili so- feko,? laihkippi truidom za zdaj zopet odbili w^òjn. rešiji .deželo. Še listo noč pošlje iorej Šenk Posip,, da bi. Qzpenit po deželi veselo poročilo. Drugi dani,je .hob.!-Senik .sovražnika zagnali čez mejo. Veselo poročilo, da so Slovenci Turke premagali, pr jele, ludi v si,iški klpsler. Ópat Ud-alrik brž napove pi'QCeisjj-o k .c.edfvi Matere božje na Muljavi, va-si dobro uro. oddaljeni od kloštra. Povabi vse ljudstvo in gospodo z gradov, da bi bili deležni pri lej procesiji ter ‘Zahvalili Boga, da je Qdyrn.il 'od dežele veliko nesrečo in podelil tzR)ag.o krščacsilčemu pravičnemu orožju. Medile,m .kp -s-o se pripravljati za- procesijo, se je zgodila, slovenski vojski 'velika nesreča. Àhmeii paša, .turški poveljnik, je komaj zvedel, da. so kristjani njegovo krdelo razmetali im večidel. pobili, kar razkačen zapove, svoji petkrat večji vojski, naj še listo noč zajame krščanske junake. Ko napoči jutro, so Slovenci . naenkrat’ videti, da jih je. zajel desetkrat večji sovražnik; i-n nepripravljeni, prestrašeni so morali zopet zgrabili za orožje j:n braniti selbe in deželo. Krvavo so se zdaj bili, vsak vojak je bil junak, nobeden ni zaman da! svojega življenja; ali- nuda, že prejšnji dan utrujena in zdelana slovenska: vojska nazadnje v eh darle obnemore. Koroški glavar Šenk, kranjski plemenitaš Ladovi,k Kozjak in mnogo 'drugih imenitnih vitezov je bilo ujetih, ker jih burki niiso' hoteli umorili, češ, da dobodo veliko odkupnino zanje. Ostanki krščanske vojske se -naglo umaknejo v, ' gozdove. Po ■ deželi ni še nihče vedel za io str-pišno pclbiiije. Turiti s-o vedeli, da jim zda.j nikjer ne more enaka vojska zaip-reli poti, zalo so hrumeli v Kranjsko- nàiprej proli Sredi. \ eselo ;je vstajalo. sonce in obsevalo polja in velike travnike stisikega- kloštra. Par za parom je šel v procesij,) za s-velim križem iz kloštra. Naprej menihi, za. njimi plemeniti gospodje: Peter Kozja(k s svojo grbavo postavo, Janez Mačer-o! z Mačcrolcp, vitez Rav-bs-r ^Kravjaka in veliko drugih; za temi pa so stopali pcboždi kmčičiki ljudje, moški in žensike, neizmerno število. Počasi .se je pobpžn-a množica gibala naprej. i-ravjiica pripoveduje, da so na Velikem travniku, ikonec katerega stoji -nekdanja -podružnica stiškega kloštra, cerkvica Ma-tdre božje, da so se iu ljudje iz sedmi-h far sèsti s svojimi duhovnimi in bander-ami ter plesali neki star narodni ples, ki je bil dovoljen po cerkvenih poglavarjih. Zdi se mi, da ga -imenujejo stari očetje ovricnico in da je ostanek tega plesa še po si o venskih božjih potih. Bilo je torej n-a iravraku veliko množje ljmdslva. Vse jc bito brezskrbno veselo ali pa utopljeno v pobožnost. Menihi in gospodje, med niji-mi Peter Kozjak, so bili že blizu cerkvice. Kar se zasliši od vzhoda in severa znani grozoviti krik »Alah, Alah!« in ko bl-iisk se naglo začuje strašna beseda: »Turki!« In od vzhoda' čez Bajanji vrh so dirjali turški ko-njiki naravnost -po travniku proti mno-čici; od severa, cd kloštra, so pa vpele druge čele ! mikov. Strah cb-ide ubogo ljudstvo. Kakor plane jastreb zviška med piščeta, da jih nekaj podavi, nekaj razkropi, lako so pridrli Turki n-adUje. Zdajci- se dviga vpitje do neba; vse beži. Večji del ljudi je (pobegnilo v' cerkev in na- obziidano pokopališče, nekoliko v bližnjo iioslo, nekoliko brez namena in brez glave tja, kamor jih je noga nesla. Veliko pa so jih Turki posekali in p oj e.r-d it i na - travniku, talko da stari ljudje pravijo, da je laida tačas kri po trati kakor potok v žlebu,-da so jo Turški konji do členkov gazili. Cerkev in pokopališče, obdano s precej visokim zidom, je bilo natlačeno beguncev, ki so tu iskali zavetja-. Menihi, ženske, otroci in starci so šli v cerkev, možje pa so sc- -zbrali za zidom in sklenili, braniti'sc do zadnjega diha. Tu je Vsakdo pograbit, ’ kar mu je bilo pri rokah, za orožje, bodisi da je iž železa ali iz lesa delamo' orodje ali sirovi kolec. Drugi so nabirali kupe kamenja, odlkrhovali ga od cerkvenega zida in metali na sovražnika, ki se je bil približal * in podi-i počasnejše begunce. Med iistffivi, ki so rajši zbežali v hosto 'kakoT zà cerkveni zid pod' božje varstvo, je bil tudi Peter. Kakor hudobni ljudje, Iki nimajo dobre vesti, je bil tudi Peter grozdvito plašljive in boječe duše. Ko mu je udar;! krik .»Tu-rki so tu« na uho; kar popusti menihe in Tovariše, pcmeša. se med ljudi, ki so bežati kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v hosto. Mohirve so donele iz cerkve, da bi Mati božja izprosila od Borja srečno brainbo' in rešitev pred strahovitim sovražnikom. Pre-d oltarjem so kleče molili menihi, sivolasi možje, glasno so jih spremljala grla vse verne muc-ždce v cerkvi. , Okoli in okoli po planjavi So dirjali divji Turki. Eni so vlačili zvezane ujetnike s seboj, eni so se zbi- iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii rali v čete; da bi navalili n,a kristjane. Pač je molalo bridko zajedati ubogemu ljudstvu v srce, ko je videlo, kako so hiše in poslopja-, v katerih so- se rodili otroci, zdaj naiglo zgorele, zažgane po vragovi roki. Pač je nekatera slovenska pest tesneje v pravični jezi stisnila svoje orožje, žele, da bi ji -moči bilo, maščevali se nail vragom za toliko hudo. V mpijhndh krdelih prjtispejo zdaj Turki na tabor. Ali kmetje niso brarrili le sebe in svoje domovine, branili so tudi svojo vero, svoje žene in oiroke. Vedeli sc, da iinrmilosti ni pričakovati, ampak da so sužnji, brž ko se vdaijo. Zato so Se branili za siaibi-m zidom in s Slabim orožjem proti nešievilncmu dobrg oborožcr nemu sovražniku s iako hrabrostjo, kakršne bi morda današnji dan zaman iskal med nami, njihovimi vnuki. _ Nekateri Furek se je zvrnil, ko ga je žade! trd, leicik, kamen, .odlyrh-njen. qd zida; ali tudj inarsikatcri Slovenec je padci, zadet s puščico s turškega loka. Zmerom bliže in bliže se pomikajo Turks; kamenje, ki Se je osipalo- narije’ kakor toča, jih ni moglo zavreli. In ko se je sonce nagnilo že blizu gor, so bili strahoviti sovragi p,rqd zi-diom. Zerom- več in več jih je prihaajio. Že so najpogumnejši plezali po zidu in prislanjali tramove. Iz oči ¥ oči s pestjo proti pestj se spopadej-o; Zunaj so se bliskale Krive sablje, izza zida pa só prosti možaki vihteli različno orožje' Eni so z drogi merili- Turkom črepine, eni so s cerkveno, v sili odtrgano desko suvati vraga raz zid; tam je zopet velik, močan mladenič sukal težek kovan svečnik z oltarja'' da je nekaterega nevernika za vselej minilo poželenje' Htttiiii ropat v na-še dežele. En sam nož je bil, ki je imel vojno orožje, ki je bil izurjen v boju. Bil .je Janez z Mačeroiea, edmii plemenitaš, ki je bil ostal pri menihih in kmetih. Ta je učil, kaj in kako naj se bijejo ter krepko pomagat okoli in ok-oli, kjer je bila stia °" >e k' )e prigovarjal oslabelim, naj ne odnehaj0; »Kmailu bo noč iu, potem se oddahnemo « tako jih je tolažil, ' \