Siev. 126.
V ШШШ, v шк one з. in 1921. Posamezna steviifia stane i fl500in. Lelo LIL
Naročnina
za državo SHS:
<ta mesec ...... Din 20
sa pol lela .....
u celo leto ....
120 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostoipna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglusl nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3-— tn 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka tn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnlna plačana v gotovini
SgHSffiESSS 1 Političen list za slovenski narod. 1
Kri v Trbovljah.
V nedeljo, 1. junija, je tekla v Trbovljah kri, dragocena človeška kri. Padlo je devet žrtev človeške strasti, med njimi dva starčka, eno štiriletno dete in mladi možje. Nesrečni starši in rodbine bodo objokovali žrtve in se vpraševali, ali je bilo tega treba. Tudi mi vprašamo, ali je bilo tega treba? Odgovor na to vprašanje smo dali že v neštetih člankih, v katerih smo poudarjali, da naj skrbi za red, mir in varnost v državi v to poklicana oblast. Je-li ta oblast za to nesposobna? Če je za to nesposobna, potem naj odstopi in napravi mesto drugim, ki bodo znali vzdržati red in mir oelo brez prelivanja krvi. Seveda, če slišimo prvega krmilarja države na ljudskem shodu groziti s prelivanjem krvi, potem sc ne čudimo, da so glasila od leve in desne že ves teden grozila za nedeljo, 1. junija. Komunisti so škripali z zobmi, ker so Orjunaši nekaj tednov prej smrtno-nevarno ranili nekega delavca na Trati pri Škofji Loki, ki je menda tudi umrl v bolnišnici. Pohoti oborožene Orjune v Trbovlje so smatrali za izzivanje in temu primerno tudi pisali v svojem, glasilu. Zahtevali so, da se orjunaška slavnost v Trbovljah prepove, kar pa se ni zgodilo. Ljubljansko glasilo Orjune in demokratska glasila so pa pozivala na pohod v Trbovlje in »Orjuna« je odgovarjala na grožnjo komunističnega glasila, da bo odgovorila tako, da se ne bodo tresle samo Trbovlje, ampak tudi rdeča trdnjava na Turjaškem trgu v Ljubljani. Istočasno kakor »Orjuna« so imeli v Trbovljah napovedan shod komunisti. Strasti so se razburjale do viška, oblast pa je držala križem roke, mesto da b! bila ali vso skupaj prepovedala, ali pa izdala strogo prepoved, da nihče ne sme nositi v Trbovljah	Mesto tega so
videle Trbovlje v nedeljo prihajati čete z revolverji, noži za pasom in z granatami oborožene. Kdo bi se potem čudil, da eo se obe strani spoprijele in da je telcla kri?
Mi vse žrtve brez izjeme obžalujemo In delamo za nje odgovorne na eni strani tiste, ki so na spopad že prej liujskali, na drugi strani pa oblast, ki je to trpela, ker še vedno velja svetopisemski izrek, da kdor z mečem, L j. orožjem grozi, bo od meča poginil. Tu je zaman vsako izgovarjanje ali poskus zvaliti krivdo samo na eno stran in proglašati nedolžne žrtve za narodne mučenike, ki so žrtve tistih, ki proglašajo v politiki načelo nasilja.
Zdi se nam pa, da žalostni dogodki v Trbovljah niso ljudi s terorističnimi načeli prav nič izučili in da hočejo celo kovati politični kapital iz narodne nesreče. Mi danes, ko so žrtve že na mrtvaškem odru, o globljih vzrokih in političnem namenu, ki se kaže izza te nesreče, ne bomo razpravljali in si pridržimo to za pozneje. Najodločneje pa moramo zavrniti hujskarstvo, ki veje povodom te narodne nesreče iz demokratskega časopisja- to časopisje eo prav nič ne sramuje kovati iz narodne nesreče politični kapital in hujskati državno oblast proti strankam, ki niso bile s trboveljsko nesrečo niti v najmanjši zvezi.
Slovenska javnost globoko obžaluje, da je prišlo do krvoprelitja, ker vidi v krvavem spopadu dveh politično orientiranih organizacij nadaljevanje bratomornega divjanja, ki se je začelo v drugih pokrajinah in se je preneslo sedaj v Slovenijo. V kulturnem slovenskem narodu je to nekaj nezaslišanega, da se začenja politična borba z revolverji in bombami. Kadar stoji na državni meji sovražnik, hoteč ugrabiti in pustošiti našo zemljo in ogrožati življenje in posest našega naroda, tedaj je razumljivo za vsakega Slovenca, da se je treba braniti in je orožje potrebno. Stotisoči našega slovenskega naroda pa ne odobravajo, da bi se v notranjosti države, ko je ne ogroža dejansko ne noben zunanji sovražnik ne notranje sile, vršili krvavi poboji takorekoč pod protekcijo državnih oblasti. Ti stotisoči se zgražajo nad krvo-prelitjem in tudi mnogi Ljubljančani so včeraj in danes temu mišljenju dali izraza z razobešenjem črnih zastav. Za nje ni bil merodajen za ta akt teroristični pritisk, ki ee je, kakor slišimo, izvrševal tudi v Ljubljani, marveč zgolj gori omenjeno mišljenje. Eno je jasno. Slovenski narod je po Bvoji mehki naravi in poštenem mišljenju načeloma proti vsakemu terorizmu in čaka
in gleda, kdaj mu bo državna oblast napravila konec. Gorje pa tedaj, ako bi prišli ti stotisoči do spoznanja, da državna oblast ne more ali noče napraviti konca terorizmu, pač pa da hoče iz Slovenijo napraviti
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Privatne vesti, ki prihajajo iz Romunije, so skrajno nepovoljne. Nekatera govorijo o predsto-ječem prevratu. Mogoče, da so te vesti pretirane, vendar je jasno, da tudi v Romuniji gre vsak dan bolj navzdol. Korupt-ni in nasilni režim Bratiana in njegovega brata, ki je finančni minister rodi svoje sadove. Naša vlada seveda še nima nobenih poročil in danes so nam v ministrstvu zunanjih zadev izjavili, da sploh niso iz Bukarešta tekom včerajšnjega in današnjega dne prejeli nobenih poročil. Tudi ta odgovor je zanimiv. Istočasno prihajE.jr1 vedno bolj grozeča poročila iz Albanije. Od albanskih prijateljev prirejeni izgredi so se spremenili v državljansko vojsko, in prijatelji, ki so jo podvzeli, bodo morali skrbeti za svojo varnost. Italija se pripravlja in govori se o intervenciji. Če se bodo dogodki v Albaniji in Romuniji raz-
Iz Trbovelj smo dobili o nedeljskih dogodkih še naslednja poročila.
Trbovlje, 2. junija. Včeraj dopoldne okrog 10. ure je prikorakalo okrog 800 mož Orjune v Trbovlje k razvitju svojega prapora. Orjuna je bila bojno opremljena, deloma v uniformah, oborožena z noži, samokresi in ročnimi granatami. Pred Povšetovo hišo na Vodah, kjer je cesta zelo ozka, je stalo ob cesti več gledalcev. Iz vrst gledalcev se začujejo klici; »Doli Orjuna!« in podobno. Medtem se zažene eden gledalcev proti eni zastavi ter jo prime. V istem hipu se začujejo streli. Gledalec, ki je skočil proti zastavi, pade zadet od krogle na tla. Eil je to delavec Fric. Takoj se začne streljanje od vseh strani. V hipu je bilo ranjenih več oseb, od katerih je do večera -bilo 7 mrtvih, nekateri pa so umrli še tekom noči. Popoldne jc Orjuna od 5 talcev, ki jih je vzela izmed prebivalstva, ustrelila v kamnolomu delavca Fakina iz Zagorja. Po drugih vesteh pa je Orjuna vzela celo 15 talcev, katere pa je Orjuna potem na intervencijo orožnikov izpustila. Od orju-našev sta bila mrtva dopoldne Žnidaršič in Boltavzar, v trebuh ranjeni farmacevt Šlajpah pa je umrl popoldne na kolodvoru. Ob tričetrt 1 popoldne je oddelek or-junašev prišel v Rudarski dom, kjer so polili pohištvo s petrolejem in zažgali. Baje je bilo prišlo v dom 7 orjunašev, ki so to izvršili. Enako so se orjunaši razkropili po vasi z revolverji in noži in sekirami v rokah, zahtevali, da se zapro okna in vrata. Izvrševali so osebne preiskave. Pri tej priliki so vzeli seboj več talcev. Ko je popoldne cerkovnik zvonil k popoldanski službi božji, so hoteli streljati v zvonik. Ko so se pa ljudje vračali od večernic, so oddelki Orjune ustavljali ljudi ter preiskovali moške, misleč, da jih hočejo ti i z cerkve idoči ljudje napasti. Razumljivo je, da je to povzročilo med otroci in ženami velik jok. Opažalo pa se je, da so orjunci, ki so nastopali po Trbovljah, govorili povečini v srbohrvatskem jeziku. Zvečer ob pol 9 je prišel v Trbovlje veliki župan z vojaštvom. Ob 6. uri zvečer so bile v Trbovljah vse hiše zaprte. Občinske volitve, ki bi se imele vršiti v petek, bodo odložene.
Trbovlje, 2, junija. Ko se je med trboveljskim prebivalstvom poleglo prvo razburjenje, je nastopilo splošno žalovanje. Splošna sodba je, da bi se bilo moglo preprečiti krvoprelitje, ako ne bi bile obe organizaciji imele istočasno svoje prireditve, orjunaši razvitje prapora, komunisti pa shoda. Danes je v Trbovljah vse mirno in bo tudi jutrišnji dan, dan pogreba peterih žrtev miren, če smemo soditi po današnjem položaju. Vojaštvo je ostalo tu, orož-ništvo je danes pomnoženo. Gostilne so vse zaprte.
nekako turško' drajno, kjer si mesto zakonite oblasti vsak sam ali pa posamezne organizacije iščejo pravo in pravico. To naše načelno stališče smo za danes hoteli povdariti.
vijali v tej smeri, potem bodo tudi v Belgradu morali misliti na to, da ukrenejo vse potrebno. Vzemimo slučaj, da bi bili primorani podvzeti kake dalekosežnejše korake, kdo bi mogel zato nositi odgovornost? Sedanja vlada nc. Sklicanje skupščine bo težko, kajti vlada bi dobila odgovor, kakor ga zasluži in vsled lega ne bo upala pred parlament. V najtežji položaj bo s tem postavljena krona. Zato v krogih onih radikalov, ki so za to državo, vedno bolj zahtevajo, da se čimpreje najde nova rešitev krize, ki bo v skladu z ustavo in bo kos velikim nalogam v notranji in zunanji politiki. Akcija teh radi-! kalov je resnejša od dosedanjih in krona bo v kratkem imela priliko izreči svojo sodbo. Vsi rodoljubi pričakujejo, da bo ta rešitev napravila koijec diktatorskemu stanju in to čimpreje, ker je to v korist države in krone.
VLADA IN JAVNO MNENJE V BELGRADU O TRBOVELJSKIH DOGODKIH
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Veliko sen-;>ne.iio so vzbudile vesti o dogodkih v Trbovljah. Ministrstvo za notranje zadeve je dalo časnikarjem o teh dogodkih sledeče poročilo:
Včeraj dopoldne ob pol 10. uri so prišli člani Orjune s svojimi prijatelji v Trbovlje in so se napotili v sprevodu na prostor, kjer bi se naj razvila zastava. Bilo je okrog 150 Orjunašev iz najrazličnejših krajev. Naenkrat je z neke strani padlo nekaj revolverskih strelov. To je bil znak za splošen napad. Streljanje in metež je trajalo nekaj nad dsre minuti. V tem spopadu so bili ubiti trije Orjunaši in trije delavci in en gledalec, 15 je težko in 40 lahko ranjenih. Imena se še ne vedo, ker veliki župan še ni poslal obvestil. Žendar-merija se je takoj umešala in takoj je bila poklicana vojaška asistenca, ki pa orožja ni uporabila. Sodnijska komisija iz Laškega i:rga je takoj odšla na lice mesta, vodi preiskavo, potem ko je vse prevzela od policije. Aretiranih je bilo 20 oseb. Aretacije se bodo nadaljevale. Ko se je za to zvedelo v Ljubljani, so pričele burne demonstracije. Padali so klici proti komunistom. Razbite so bile šipe na stanovanju dr. Lemeža. Demonstranti so vdrli v njegovo stanovanje in zmetali ven njegovo pohištvo. Ministrstvo za notranje zadeve jc izdalo odredbo, da se manifestacije ne smejo nadaljevati in da se morajo krivci kaznovati. Od ministrstva za notranje zadeve je odposlan v Trbovlje višji uradnik, da na licu mesta vidi, kaj je bilo in da takoj poroča ministrstvu.
Tako se glasi poročilo ministrstva za notranje zadeve, za katerega se je potom popoldanskih listov zvedelo v Belgradu. Vesti o teh dogodkih so vzbudile senzacijo in so bile povsod predmet najrazličnejšim komentarjem. Splošno se ema'ra, da je cela stvar posledica izzivanja, ki sta ga organizirala dr. Žerjav in Pribičevič v razne politične namene. Predvsem naj bi to izzivanje, za katero se je vnaprej moglo vedeti, da ne bo končalo na lep način, ker v Trbovljah ni niti 'deset Pribičevičevih pristašev, imelo svoje posledice.
Smatra se, da je bilo vso to prirejeno v prvi vrsti zato, da bi dr. Žerjav uspel preti velikemu županu in da bi uspel s svojo kandidaturo Beltića in Pirkmajeria. Smatra se v nekaterih krajih, da ni izključeno tudi to, da so ta izzivanja prirejena zato, da bi delovala na krono, da bi se čimpreje kralj povrnil v Belgrad. Kar se tiče odredb ministrstva notranjih zadev, se smalra, da je odobravati odredbo, da prepovedo nadalnje manifestacije, dočim so splošno čudijo odredbi, da bo srbijanski uradnik vodil preiskavo v slovenskih Trbovljah. Da taka preiskava ne more imeti
pravega uspeha, je jasno. Pribičevičeva »Reč« skuša dogodke izkoristiti in grozi vsem, ki niso v Sloveniji za režim z zakonom o zaščiti države.
URADNA PREISKAVA.
Belgrad, 2. jun. (Izv.) Danes jc od° potoval Kosta J a n k o v i ć , sekretar v ministrstvu zunanjih zadev v Trbovlje, dđ bo preiskal trboveljske dogodke. Kakor se misli, bo odpotoval tudi državni podtajnik Večeslav Vilder in bo ta vodil preiskavo.
Zdravstveno stanje dr. Seipla.
Dunaj, 2. junija. (Izv.) Kanclerjevo zdravstveno stanje je ugodno. Jedi uživa normalno. Danes je sprejel že vodilne politike, s katerimi se je nekaj časa razgo-varjal.
Dunaj, 2. junija. (Izv.) Vsi lisli ostro obsojajo atentat na dr. Seipla, »Reichspost« zahteva strogo preiskavo. Atentator Javo-rek se svojega čina kesa. On je bil član socialistične stranke, a se politično ni udej' stvoval.
BfflHHHCJgDi •.Јњид&иљч	л .чнт.um атившв—
Borzna poročila.
Dne 2. junija 1924. s ZAGREBŠKA BORZA.
Promet v devizah in valutah je bil da< nes živahen. Vse devize in valute so bile čvrste, razen Italije in Pariza. Blaga je bilo malo na trgu. Narodna banka ni intervenirala. — V efektih ni bilo nobenega prometa* Samo Slavonija se je kupovala po 114.—.
Devize in valute.
V	oklepaju tečaji z dne 30. maja.
Dunaj 0.1155—0.1175 (0.1143-0.1163-
Italija 3.5640—3.5940 (3.58—3.61). London 356.25—250.25 (352.50—355.50). Newyorfc 82.70—83.70 (81.15—82.15). Pariz 4.0750 do 4.1250 (4.315—4.365). Praga 2.42—2.45 (2.3975—2.4275). Švica 14.6350—14.7350 (14.40—14.50). Efekt, dolarji 81.50-82.50 (30.125—81.125). Amsterdam 31.— (30.45 do 30.75). Budimpešta 0.00—0.1 J.
Vrednostni papirji.
7 odstotno drž. iuv. posojilo 66.—. Vojna odškodnina 140.50—141. Hrvatska Eskompt-na banka, Zagreb 133—134.—. Jugoslaven-ska banka, Zagreb 119—120.—. Hrv. slav. zeru. hipotekama banka, Zagreb 67.50 do 69.50. Piva hrvatska štedionica, Zagreb 915. Slavenska banka, Zagreb 110—114. Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 122 do 125. Hrv. slav. d. d. za ind. šeecra, Zagreb 1.155—1.175. Narodna šumska ind. Zagreb 100. Našica 100—102. Guttman 886—900. Slavonija 113—115. — Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana 610. Združene papirnice, Vevče 175 (blago).
CURIŠKA BORZA.
V	oklepaju tečaji z dne 31. maja.)
Belgrad 6.90 (6.9450), Budimpešta 0.0063 (0.0065), BerUn 1.35, Italija 24.50 (24.72), London 24.50 (24.48), Newyork 568.75 (568.37), Pariz 27.80 (28.95), Praga 16.00 (16.65), Dunaj 0.007960 (0.007962), Zofija 4.05 (4.05).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 2. junija. (Izv.) Zivnostenskrf 810.000, Alpine 484.000. Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 1.130.000, Trboveljska 528.000, Leykam 269.000, Hrvatska eskomptna 112.000, Jugoslovanska banka 96.000, Hrvatsko-slavonska deželna hipotekama banka 57.000, avstrijske tvornire za! dušik 315.000, Guttman 800.000, Munduo 1,030.000, Slavex 295.000—305.000, Slavonia 98.000.
Dunaj, 2. junija. (Izv.) Devize; Belgrad 8.58—8.62, Pešta 8.76—0.72, Kodanj 11680 do 11720, London 306.300—307.300, Milan 3074 do 3086, Newyork 70935—71185, Pariz 3477 do 3493.
Dunaj. 2. junija. (Izv.) Valute: Dolarji 70460—70860, funti 304.500—306.100, francoski frank 3435-3465, lire 3070—3090. dinarji N54—860, češke krone 2062—2078.
PRASKA BORZA.
Privatne vesti e revoluciji v Romuniji,
V ZUNANJEM MINISTRSTVU NIMAJO NOBENTH POROČIL.
Krhava nedelja v Trbovljah,
Nesporazum med radikali in Pribičevsčem
se poostruje.
RADIKALI OČITAJO SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM 8 MILIJONOV DINARJEV PLAČILA ZA USKOŠTVO.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Že par dni traja med Pri'oičevićem in radikali poostreno in napeto razmerje, ki je nastalo radi Pribičcvičevih zahtev glede .imenovanja, vpokojevanja, premeščanja raznih uradnikov in pa vsled zahtev, da se morajo izplačati velike vsote za demokratsko časopisje. Glede uradništva je Pribičevič zavzel zelo komodno stališče. On gleda v uradništvu biljardno kroglo, ki jo lahko brca in suva po mili volji. Njega sc pa popolnoma nič ne tiče dejstvo, da je z usodo posameznega uradnika zvezana in odvisna ne samo njegova osebna eksistenca, temveč tudi številni člani rodbine, stariši in otroci.
Ta spor je precej zostren vsled nastopa radikalov iz Vojvodine, ki so poslali Pašiču pismo, da bodo izvajali kon-sekvencc, če se bodo izdali katerikoli ukazi o nameščenjih in premeščanjih uradnikov v Vojvodini.
Kar se tiče disjx>zicijskoga fonda, so radikali dosledno zavzeli odklonilno stališče, češ da je Pribičevič dobil že dovolj za časa prve koalicije, ko so mu dali za zagrebške, ljubljanske in drugo demokratske liste in agitacijske stroške osem
milijonov Din, kateri so bili kmalu porazdeljeni. Ker sedaj radikali no dajo več, je prišla v posebno težki položaj bel grajska Pribieevičeva >Reč«, ld no more plačati niti tiskarskih niti uredniških stroškov. Vsled takega položaja je nastopilo v krogih samostojnih demokratov obupno razpoloženje. Nazaj ne morejo več, naprej jih ne pustijo radikali.
Danes je bila seja Pribičevićevega kluba, na kateri niso prišli do nobenih sklepov. Splošno vlada med njimi pobitost in ogorčenje na radikale, češ da so jih izdali in da niso držali dane besede. Pri tem pa ne mislijo, da so samo oni sarni prvi zagrešili izdajstvo nad lastno stranko in da so zato prejeli tudi zasluženo plačilo.
BORBA ZA DIJETE.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) V sredo 11. t. m. je sklicana seja administrativnega odbora, za torek 10. t. m. pa seja administrativnega odbora za pregledovanje računov. S tem je rešeno vprašanje dnevnic za člane administrativnega odbora. Kar se tiče ostalih poslancev, vodijo Pribiče-vičevci še vedno ostro kampanjo, da se dnevnice izplačajo vsem poslancem.
UKREPI VLADNE MANJŠINE NEZAKONITI.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Mi smo par-krat povdarjali, da je sedanje stanje nepar-lamentarno in neustavno. Glede tega so si edini vsi politični krogi in tudi krogi, ki se v teh zadevah smatrajo kompetentni. Navedli smo mišljenje raznih politikov vseh strank in buli mišljenje kapacitete Slobo-dana Jovanovića. Iz te soglasne sodbe se mora logično napraviti sklep, da ie sedanje stanje nelegalno in da noben ukaz sedanjega diktatorskega režima manjšine nima zakonite veljave. Da je temu tako, nas potrjujejo izjave voditeljev parlamentarne večine. Vaš dopisnik je o tej zadevi govoril z raznimi politiki, ki so mu izjavili, da bo<'o storili v tej smeri korake pri državnem svetu in glavni kontroli, da jih opozorijo na to stanje. Kolikor je znano mišljenje teh krogov, prevladuje med njimi mišljenje, da je delovanje sedanje vlade nezakonito in da bodo posledice morali osebno nosili člani režima.
JAVNOST O PROGLASU JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 2. .junija. (Izv.) Proglas Jugoslovanskega kluba so objavili vsi bel-grajski listi, nekateri popolnoma dobesedno. Proglas je vzbudil v vseh političnih krogih m v vsej javnosti največje zanimanje od vseh dosedaj objavljenih proglasov in se trdi, da je ta proglas dosedaj najboljši tako pp stvarni vsebini kakor po odločnosti. Proti proglasu je danes nastopil v Pribioevićevi »Reči« g. Lukinić, ki polemizira z vsebino proglasa in dokazuje Pribičevičevo tezo o protidržavnosti Slovencev in Hrvatov, katerim ne priznava nobenih pravic in končno pobija tezo, da bi morala parlamentarna večina s kraljem deliti vladarske dolžnosti. Članek dr. Lu-kinića je seveda prazna ničla.
SHOD NEZAVISNIH RADIKALOV.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Včeraj so imeli nezavisni radikali lepo obiskan shod, na katerem sta govorila Arangjelović in dr. Ivanić, ki je izjavil, da je radikalna stranka zapustila parlamentarizem in da je prešla v roke oligarhije, ki brezobzirno in nevzdržno eksploatira državo in stranko. Na konferenci so sprejeli ostre resolucije proti sedanjemu neparlamentarnemu in neustavnemu stanju in proti vodstvu radikalne stranke, ki je zašlo na ntran pota.
JO V ANO VIČEV A AKCIJA MED RADIKALI.
Belgrad. 2. junija. (Izv.) O akciji Ljube Jovanoviča pišejo »Novosti«:
Lj. Jovanovič vedno bolj stopa na plan kot tista oseba, ki naj zameni Pašiča in naj pripravi radikalno stranko ponovno do tega, da bi prišla v stik s Hrvati. Vsi člani radikalne stranke uvidevajo to in pri večini prevladuje to mišljenje, da se mora Iziti iz tega neparlamentarnega stanja, v katero je Pašića pripravil Pribičevič. To mišljenje je bilo jasno obileženo na sejah radikalnega kluba, na katerem se je jasno videlo, da je ena večja skupina z Jovanovi-eem, druga manjša s Pašičem.
>Novostk pravijo, da Jovanovič radi-lega ne more uspeti, ker ga zadržuje neodločnost uglednih radikalov. Vdedtega prihaja na dan Nastas Petrovič. Ta stari Pašićev nasprotnik jo prešel v odkrito borbo. Na včerajšnji seji jo tudi nastopil in se jc jasno opredelil. On, Stanič, Vujičić, Tri-runović, Radivojevič, Peleš, Miletič, Popo-vić, Galejević in Sveković tvorijo skupino, ki im,0. toliko več upanja na uspeh, ker je za sporazumno delovanje s Hrvati in Slo-
venci in ker zahteva konec koruptnega režima. Ako pa Jovanovič ostane pri svojih nastopih, 1 K) Petrovič izšel kot človek, na katerega se mora v bodočih parlamentarnih kombinacijah računati.
Te informacije »Novosti« so precej točne, kajt radikali, ki podpirajo Jovano-vićevo akcijo, smatrajo, da so oni z ozirom nn dosedanje delovanje Jovanoviča in P.-trovića dosti bližji Petroviču in da je nje-gqva akcija mnogo bolj na mestu.
PISMO DR. RAVNIKARJA PAŠIČU.
Belgrad, 2. jimija. (Izv.) Predvčerajšnjim se je odpeljal iz Be'grada dr. Ravnihar, vodja slovenskih radikalov. Pašiću je poslal pismo, v katerem zahteva, da vlada s svojo avtoriteto deluje na Pribičevičevo demokrate, da poslanec Reisner d^ži svojo častno besedo in odloži poslanski mandat. Obenem izraža v pkmu željo slovenskih radikalov, ki se tičejo imenovanja novih velikih županov in so popolnoma protivne zahtevam dr. ŽeriifVa.
PROTEKTORAT RADIKALOV.
Belgrad, 2. jun. (Izv.) Z ozirom na nevzdržnost položaja in ker se pričakuje, da se bo sedanje stanje ukinilo, so radikali sklenili, da se mora to preprečiti. Sklenili so, da mora na Bledu stalno bivati eden od ministrov', ki uživa popolno Pašićevo zaupanje. To so dr. Ninčič, Velja Vukioe-vič in Marko Trifković. Ninčič je danes veliko bliže Pašiču, ker je zadnja rešitev krize Ninčićeva zasluga. 0 drugih dveh kraljevih prijateljih Vuki^eviču in Trifkoviću se misli, da bosta govorila vse to, kar jima bo naročil Pašič. S to akcijo nameravajo radikali obdržati kralja pod svojim vplivom in si tako zasigurati, da bodo vse zahteve radikalov rešene v njihovem smislu. Ta nastop radikalov se najbolj obsoja, ker jemlje ugled kroni, ki mora biti objektivna in ne smo biti pod vplivom posameznih koterij. Parlamentarna večina obsoja tak nevaren poizkus radikalov in bo proti njemu primerno nastopila.
SEJA MINISTRSKEGA 4SVETA.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Nocoj sc je vršila seja ministrskega sveia, na kateri so Pribičevič in njegovi ministri ponovno stavili na dnevni red vprašanje njegovega spora. Radikali njegovega predloga niso sprejeli, pač pa je ministrski svet sklenil, da se na jutrišnji seji izvoli poseben odbor ministrov, katerih naloga bo, da reši vse te spore in da sploh odloči o pravcu vladne politike. Kar se tiče imenovanja novih velikih županov, se misli, da bo prišlo to vprašanje iznova na dnevni red. Pribičevič se posebno vnema za imenovanje dr. Baltiča in nudi radikalom popolno jamstvo glede njihovih organizacij in predlaga, da bi sc Baltiču dodelil poseben pravni referent, ki bi bil imenovan, da se onemogoči Baltičevo delovanje samo v prid demokratom in ne proti radikalom. Glede Pirkmajerja se zdi, da je definitivno propadel. Poleg tega so razpravljali na ministrski seji o dogodkih v Albaniji. Ker jc odsoten zunanji minister dr. Ninčič, je poročal Pašič. Ker so albanske vladne čete popolnoma pasivne ali so celo pomagale vstašem, se smatra, da stoji za vso akcijo v Albaniji Italija, ki bi hotela posredovali v svojo korist. Govorilo sc je o predlogu, ki je bil ponuden naši državi, da se Albanija razdeli med Italijo in našo državo. Minister za notranje zadeve je poročal o dogodkih v Trbovljah. Izjavil je, da bo po preiskavi uporabil zakon o zaščiti države, ako sc bo dokazalo, da jc šlo za organiziran napad.
PODR2AVUENJE POŠTNIH URADOV.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Ministrstvo pošte je sklenilo, da se podržavijo neera-rične poste: v Mežici, Dolnji Lendavi, Kamniku, Kočevju, Krškem, Ljutomeru, Murski Soboti, Rogaški Slatini, Slovenjem Gradcu, Slovenski Bistrici, Škof ji Loki in Tržiču.
ITALIJANSKI POSLANIK V SLOVENIJI.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) V Slovenijo je odpotoval italijanski poslanik Bordrero radi ureditve razmejitve med našo državo in Italijo na slovenski meji.
Opor v Albaniji.
Virpazar, 2. junija. (Izv.) Po vesteh, ki prihajajo od albanske meje, so uporniki pod vodstvom narodnih poslancev Gura-lcuja, Džemel-bega Musatija napadli orožništvo in vladno vojsko v Skaclni. Razvila se je huda ulična borba, ki je trajala vso noč in ves dan. Snoci je bilo stanjo sledeče: Vojska upornikov in Malisorov ima v svoji oblasti katoliški del mesta in del turškega mesta do sredine Skadra. Vlrdni pristaši imajo v svoji oblasti prefekturo in občino ter del muslimanskega mesta. Najlju-tejši boji se vršijo v središču raesla za poslopje prefekture in za staro urško vojašnico. Uporniki imajo 700 vojakov, 1000 Malisorov, več topov in mitraljez. Njim nasproti stoje vladni pristaši in sicer 300 orožnikov in 400 dobrovoljcev. Poveljnik vladnih orožnikov je fra Seri. Pričakuje se, da bo Skader v najkrajšem času padel v oblast upornikov. V Tirani so silno vznemirjeni in vse pričakuje, da bo Italija intervenirala v prid vladne stranke in upor vdušila.
Rim, 2. junija. (Izv.) Iz Tirane poročajo, da je vlada demisijonirala. Novi ministrski predsednik je Vrioni.
!ta!ijansk! parlament.
Rim, 2. junija. (Izv.) Salandra je sestavil odgovor na prestolni govor. Odgovor naglasa, da je delo italijanskega Risorgi-menta s končnoveljavnim odrešenjem Reke dovrSeno. Zahvala za to gre italijanski armadi na kopnem, na morju in v zraku. Svoje pridobitve hoče Italija ohraniti varne. Danes ima Italija priznano pravico, da v mednarodnih vprašanjih dejansko sood-loeuje. Iz lozanskih paktov, dogovorov z Rusijo, političnih in gospodarskih konvencij z državo SHS ter češkoslovaško republiko poteko za Italijo vedno nove koristi. Svoj mednarodni položaj kot velesila pa mora Italija opreti na stalnost in varnost razmer v notranjosti. Doba stresljajev je z zmago sedanjega stanja enkrat za vselej premagana. Velika Italija je našla samo sebe. — Potem se peča odgovor z gospodarskim napredkom in zaključuje z izjavo, da bo italijansko ljudstvo kakor.začasa velike vojne tako tudi v mirovnem delu zvesto stalo za kraljem.
Za debato o prestolnem govoru je večina določila doslej 10 govornikov. Upajo, da se razprava, ki se začne jutri, konča še ta teden.
Nato pride na vrsto proračunski pro-vizorij. Parlamentarna manjšina, in sicer skrajna levica, se peča z vprašanjem, ako naj proti nasilju večino in grožnjam, ki jih je izrekel posl. Giunta, odgovori s tem, da zapusti parlament. Zaenkrat takega sklepa še ni.
VRNITEV ITALIJANSKE KRALJEVE DRUŽINE V RDI. - OBISK V ŠPANIJI.
Rim, 2. junija. Minulo soboto dopoldne se je kraljeva družina iz Anglije vrnila v Rim. Dne 5. t. m. odpotuje kraljeva družina na obisk v Španijo.
PROTI MILLERANDU.
Pariz, 2. junija. (Izv.) Socialistični kongres je sprejel soglasno resolucijo, ki jo je predlagal Renauldel, in ki zahteva, da stranka pobija vsako vlado, ki bi jo imenoval Millerand.
HERRIOT Ш MAC DONALD.
London, 2. junija. (Izv.) Herriot je izjavil dopisniku »Observerja«, da bo takoj po nastopu vlade obiskal Mac Donalda.
HERRIOT IN SOCIALISTI.
Pariz, 2. jimija. (Izv.) Herriot je izjavil, da hoče sestaviti vlado lo iz levičarskega bloka. Če socialisti ne vstopijo v vlado, zahteva od njih lojalno podporo.
REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA V ANGLIJI.
London, 2. junija. (Izv.) Ministrstvo za narodno zdravje je predložilo spodnji zbornici načrte zn zgradbo stanovanjskih hiš. Na podlagi teh načrtov predvideva državna uprava zgradbo 2 in pel milijona stanovanjskih hiš v dobi od 15 let. Doslej je k stanovanjskemu fondu prispevala državna blagajna 278.000 funtov, lokalni davki pa 135.000 funtov. Te vsote bodo seveda na-rastle tekom let in 1. 1933 bo država prispevala 10,130.000 funtov, lokalne samouprave pa 5,130.000 funtov.
PARLAMENTARNA KONTROLA VNANJE POLITIKE.
London, 2. junija. (Izv.) Parlamentarni odbor Delavske stranke je sprejel resolucijo, ki pravi, da mora parlament kontrolirati vnanjo politiko Anglije in da se brez pritrditve stranke no sme skleniti nobena diplomatska pogodba in noben sporazum, ravno tako tudi ne noben sporazum med generalnimi štabi raznih držav. Vsak tak sporazum meri Anglijo in med prijateljskimi državami se mora prijaviti Društvu narodov.
LETALSKA RAZSTAVA V PRAGI.
Praga, 2. junija. (Izv.) V petek so do» speli z letalom v Prago angleški minister za zrakoplovstvo sir Branker in član Mac Donaldovega kabineta Frank Hodges. Za pot iz Londona v Prago so potrebovali 6 ur in 40 minut. — V Prago se je pripeljal kol zastopnik francoske vlade tudi polkovnik Seguin, ki je preletel 910 trn dolgo pot v 4 urah 25 minut.
OBČINSKE VOLITVE V BRNU.
Brno, 2. jimija. (Izv.) Pri občinskih volitvah so zgubili Nemci 3 mandate. Poslej si bodo stali nasproti 24 Nemcev proti 24 Čehom.
Lepa je bila v nedeljo slovesnost 30 letnice kršč. socialnega gibanja na Slovenskem. Brez pompa in velike parade je bila, ker težki časi zahtevajo skromnost. Žato pa je bila v nedeljo dopoldne v Ljudskem domu na slavnostnem zborovanju zbrana po svojih organizacijah cela Slovenija.
Zjutraj ob 8. je delavstvo prisostvovalo sv. maši v cerkvi sv. .Jožefa, ki jo je opravil č. p. T o m c D. J., kateri je imel tudi lep nagovor. Pred mašo je deputacija položila venec na Krekov grob. Po sv. maši so udeleženci v sprevodu korakali v Ljudski dom, spredaj pa je igrala delavska godba iz Vevč.
Dvorana Ljudskega doma je bila polna, na galeriji pa so prisostvovale tudi ženske delavke. Poleg delavstva so na to slavnosbio zborovanje prišli tudi zastopniki ostalih naših lcršč. soc. organizacij. Zborovanje je otvoril s kratkim nagovorom predsednik pripr. odbora Srečko Ž u m e r, nakar se je izvolilo predsedstvo: predsednik poslanec Gostinčar, podpredsednik Jakopič in Ziler, vsi trije iz vrst onih veteranov, ki so pred 30 leti začeli orati kršč. socialno ledino med sloves skim ljudstvom.
Predsednik posl. G o s t i n č a r je nato v daljšem govoru podal zgodovino našega kršč. socialnega gibanja, se spominjal v toplih besedah vseh, ki so v teku 30 let delali za našo kršč. soc. stvar. Na vzgledih preteklosti se mlada kršč. soc. generacija uči delati za bodočnost. Govor posl. G o -s t in čar j a je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem.
V	imenu SLS je govoril podnačelnik prof. Remec, ki je prinesel kršč. soc. organizaciji pozdrav in zahvalo SLS. Naša stranka temelji na kršč. soc. načelih, in organizacija, katera danc-з slavi svoj jubilej, ima zaslugo, da je kršč. socialna misel j>o-stala last slovenskega ljudstva. (Veliko odo. bravanje.) Govorili bi bil moral poslanec Kremžar, ki pa vsled obolelosti ni mogel nastopiti. Nato je govoril dr. G o s a r c pomenu kršč. socialnih idej za sedanjo družbo in sedanje razmere. Tudi njegov govor je bil aktualen ter je žel polno odobravanje.
V	imenu katoliške inteligence je pozdravil zborovanje prof. J a r c kot predsednik katol. akad. starešinstva, ki je povdarjal potrebo ozkih zvez med kršč. delavstvom in kršč. inteligentstvom. Te vezi v teku 30 letne naše zgodovine so bile velike in tesne. Če so jih morda povojne razmere nekoliko zrahljale, mora to v bodoče zopet postati tako kakor je bilo nekdaj. (Veliko odobravanje.)
Tajnik pripr. odbora Š m a j d je nato prebral celo vrsto brzojavnih in pismenih pozdravov: knezoškofa dr. Jegliča, Prosvetno zvezo iz Sorice, kmečko-delavske zvezo iz Sorice, Prosvetne zveze iz Maribora, zveze kršč. delavstva iz Belgije in Ho-landije, Mednarodne zveze kršč. delavstva iz Utrechta itd. Vsem pozdravom je sledilo veliko odobravanje.
Predsednik posl. Gostinčar je ob velikem navdušenju v kratkem in lepem nagovoru zaključil slavnostno zborovanje.
_ Popoldne se je v Rokodelskem domu vršil občni zbor Delavske zveze pod predsedstvom dr. G o s a r j a. Na občnem zboru so se obravnavala važna dnevna in načelna vprašanja, ki so sprožila živahno debato.
Zvečer se je vršila v Ljudskem domu slavnostna predstava Divjega lovca, ki jo je priredila Krekova mladina. Pred predstavo je posl. Gostinčar imel slavnostni govor. Predstava je bila proti koncu motena.
'+ Shod SLS v Semiču. V nedeljo 1. junija po rani maši se je vršil v društveni dvorani sijajno obiskan shod SLS, na katerem sta poročala poslanec Josip Nema-n i č in dr. Ivan Stanovnik o političnem položaju in sedanjem protiustavnem stanju v naši državi. Zborovalci so izrekli zaupnico poslancu Nemaniču, načelniku dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu.
Hujskaštvo na račun tuje krvi. Za nas Je danes jasno, da so žalostni dogodki v Trbovljah bili pripravljeni, zelo spretno in skrbno pripravljeni, od gotovih politikov, ki so svojo kožo nedeljo skrivali lepo na varnem, ki pa so včeraj takoj prišli na dan, da iz prelite krvi napravijo račun za se. V tem nas potrjuje včerajšnja posebna izdaja > Jutra«, ki že n a p p r e j napoveduje, kaj bodo »klerikalci« pisali po svojem časopisju. In iz tega, kar »Jutro« najprvo domneva potem takoj sklepa in obsoja ter vlači »klerikalce« v celo zadevo, kakor da bi oni bili imeli tam razvitje svojega prapora, ki so ga prišli slavit oboroženi z revolverji, noži in bombami in kakor da bi bili »klerikalci v kamnolomu ustrelili zvezanega človeka. In to piše »Jutro« prej, predno ie sploh katerikoli naših listov o tej tragediji zavzel stališče. Tudi iz drugih izvajanj »Ju-
trove« izdaje ве jasno in točno vidi, da ti ljudje delajo — zavestno ali nezavestno — po načrtu nekih politikov, ki jim ta tragedija služi v dosego političnih ciljev. Obsojamo poboje, obsojamo prav posebno grdi in zverinski umor, ki se je.la dan izvršil v Trbovljah, nič manj pa obsojamo hijenstvo klike propadlih politikov, ki iz krvi tudi nedolžnih starcev in otrok hočejo delati kapital za se. To so hijene v pravem pomenu besede!
Dopisi.
Fara ob Kolpi. V kratkem se bodo tudi pri nas vršile občinske volitve. Cela občina — izvzemši par oseb, ki jih lahko seštejemo na prstih ene roke — je trdno v taboru SLS. Seveda to ni všeč »Ju.trovcem«, zato so naročili dopis iz Fare ob Kolpi, v katerem slikajo položaj v občini tako, kakor bi ga sami želeli, in izražajo pobožno željo, da bodo preprečili načrt »farovških komornikov«. Kako se jim bo to posrečilo, bo pokazal izid volitev. Kandidatna lista SLS ie bila sestavlje'na brez vsakega oporekanja in je bila sprejeta soglasno. »Jutrov« dopisnik trdi tudi, da bi župan rad postal g. Briški. G. Briški bi bil že davno lahko župan, če bi le hotel, pa ni sprejel županskega mesta in ga tudi topot noče sprejeti, ker mu tega ne dopuščajo obilni zasebni posli. Sicer pa pozivamo dopisnika »Jutra«, naj pride z imenom na dan in naj dokaže svoje trditve. Dokler pa tega ne stori, je v na-Sih očeh navaden lažnivec.
—	Umrl je v nedeljo, 1. junija t. 1. zj. ob pol 4 g. zlatomašnik Franc Eržen v Mengšu. Rojen je bil na Homcu 2. aprila 1844, služboval je kot kaplan v Poljanah in v Spodnji Idriji, kot župnik v Zalem logu do 1. 1910; od tedaj je živel v pokoju v Mengšu pri sorodnikih. Doživel je izredno starost 80 let, med tem pa je storil zelo veliko dobrega. Telesno precej oslabel vsled današnjih težav, ki jih imajo duhovniki-vpokjenci pri svojih malenkostnih prejemkih, je bil vseeno duševno čvrst in neumoren tako, da je opravljal do zadnjega cerkvena opravila v hiralnici v Mengšu. Bil je tudi opora domačemu g. župniku, ter ga bo tudi domača duhovščina težko pogrešala. Danes se vadi njegova splošna priljubljenost med ljudstvom, ki ga hodi od blizu in daleč kropit in plaka ob njegovi krsti. Izgubilo je vzor moža-duhovnika, ki je imel vselej dobflo srce in pomoč za svoje ljudi, zato pa mu je tudi ljudstvo pomagalo v njegovi onemoglosti in pomanjkanju z različnimi darovi, da se je mogel preživljati. Umrli zapušča mnogo dobrih del, spominjali se ga bomo in
težko pogrešali. Naj v miru počiva. — F. K.
—	Zadružno-gospodarski tečaj v Bohinjski Bistrici se bo vršil v sredo po Binkoštih,
11. junija t. L Tečaj bo celodneven za Bohinjsko dolino in so vabljeni vsi zadrugarji, zlasti pa člani načelstev in nadzorstev zadrug. Predavatelja pošljeta Zadružna zveza in Gospodarska zveza iz Ljubljane ter se bo po predavanjih vršil tudi razgovor: o željah in predlogih, ki jih imajo bohinjske zadruge glede poslovanja blagovnih, kreditnih, mlekarskih in živinorejskih zadrug.
—	G. Ivan Hribar nam je poslal sledeče pismo: Slavno uredništvo! Današnje »Jutro« skuša v posebni izdaji takorekoč vsi krivdo za včerajšnje obžalovanja vredne dogodke v Trbovljah zvaliti na-me. Dasi vem, da nimam pravice zahtevati gostoljubja v prostorih cenjenega Vašega lista, prosim Vas, kot Vaš stari naročnik vendar, da zato, ker bi zastonj apeloval na resnicoljubnost »Jutrovo« in ker so mi tudi zaprti predali »Slov. Naroda«, blagovolite priobčiti to-le moje kratko pojasnilo.
Mihe Korena nisem jaz imenoval za ge-renta trboveljske občine. Nasprotno sem zahtevo gotovih krogov po njegovem imenovanju ва gerenta vselej takoj in kar najodločneje odklonil. Gerent je postal Koren še-le po mojem odstopu.
Kako je bilo moje stališče do komunistov, o tem dajo pojasnila uradni spisi pokrajinske uprave. Nikake pravice nimam iznašati jih v javnost; toliko pa smem reči, da so vsa pripovedovanja »Jutrova« o tem zgolj neutemeljena ugibanja.
Ob jednem Vas prosim nasproti poročilu, ki ga je v tej zadevi priobčil današnji »Slov. Narod«, ugotoviti, da je gospod Plaušak bil taktično gerent občine v Trbovljah tudi še ob času mojega odstopa.
Zahvaljujoč Vas na prijaznosti, prosim Vas, da sprejmete zagotovilo mojega odličnega spoštovanja.
V Ljubljani, 2. junija 1924.
Udani
Iv. Hribar,
bivši pokrajinski namestnik.
—	Herman Wendel v Dalmaciji. Nemški publicist Herman Wendel je 1. t. m. dospel v Split.
—	Telovadna prireditev dijakov v škof. tavoda v št. Vidu se je vršila v nedeljo na velikem igrišču. Otvoril je telovadbo domači orkester pod vodstvom g. prof. Hvbaška, nakar se je razvil veličastni rajalni pohod 260 telovadcev prvo- do osinošolcev. Enakomerno korakanje, sklenjene vrste in točno kritje je
napravilo nastop dovršen. Sledile so vaje vi-šješolcev, ki so učinkovale s svojim eksaktnim izvajanjem; nižješolci so bili pri 'svojih prostih vajah v nekaterih gibih naravnost izvrstni. Vaje s palicami bi bile učikovitejše, ako bi jih izvajalo večje število telovadcev. Redovne vaje, kakor telovadne igre, so zopet pokazale, kako smotrno se goji šolska telovadba, ki naj nudi dijakom resne in prijetne stvari. Orodna telovadba je tvorila višek prireditve. Nastopili so na šestih orodjih: drog, bradlja, konj, koza, in 2 skoka čez vrvico. Atrakcija je bila pri obeh vrstah na bradlji in drogu. Posamezni telovadci so izvajali vaje z dovršenostjo. Pri lahki atletiki: skok čez konja v šir. in v daljo (s skrčko), skok čez kozo in vrvico hkrati in metanje kroglje (7 in četrt kg) do 8 m (z boljšo roko) so pokazali dijaki vso spretnost, ki je le sad vztrajne vaje. Prireditev dela čast šolski telovadbi v škof. zavodu, ki jo vodi g. prof. telovadbe Jos. Arh. Navzoče občinstvo je dobro nastopajoče dijaštvo opetova-no pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem.
—	Na naslov »Jutra« in »Kmetijskega lista«. Priobčili ste pred kratkim notice, s katerimi napadate okrajnega glavarja v Novem mestu, g. vladnega svetnika Svetka, češ, da je pri vlaganju kandidatnih list za občinske volitve postopal pristransko iu »protežiral klerikalce«. Ker sem prepričan, da ste bili od svojih informatorjev napačno poučeni ter delate g. okr. glavarju krivico, resnici na ljubo izjavljamo: Ni res, da je sprejel okrajni glavar mene »klerikalnega tajnika« pred osmo uro in zapostavil druge čakajoče stranke, res pa je, da sem vložil liste točno ob 8. uri, torej zatem, ko je g. okrajni glavar obvestil vse čakajoče — tudi- vaše poročevalce — da morejo pričeti z vlaganjem. Slučaj je namreč hotel, da sem prišel prvi na okr. glavarstvo, kar ie rodila za vaše dopisnike in druge, sicer njim neljubo, toda logično posledico, da sem tudi pi-vi vložil liste. In če so bili gospodje prepričani, da mi ta prednost ne gre, zakaj niso na mestu prolestirali? Le čemu zdaj napadati okrajnega glavarja in mu delati krivico, ko je ravnal po zakonu in je na glasu kot eden najobjektivnejših uradnikov. Nazadnje boste še rekli, da je vi. svetnik g. Svetek »klerikalec«, ker uraduje strogo po zakonu. Pričakujem, da bosta kot »najmodernejša« in »najboljša« lista krivico, storjeno g. okrajnemu glavarju popravila, sicer bom smatral, da imajo tozadevne vaše notice kak drug namen. To pričakujem tembolj, ker se rada imenujeta kot zagovornika poštenega uradništva. — Josip Munda.
—	Ministrski obisk v belgrajskih zaporih. Minister za pravosodstvo ie te dni nenapovedan obiskal razne belgrajske zapore, da se osebno prepriča o upravičenosti pritožb nad razmerami v teh zavodih. Minister se je menda zanimal za vse podrobnosti ter je po obisku izjavil časnikarjem, da je dobil v zaporih zelo slab vtis. Sedaj velja, da minister iz teh vtisov izvaja potrebne posledice.
—	Učiteljski tečaj za ročno delo. Podmladek Rdečega križa priredi od 1. julija do 7. avgusta 1.1. učiteljski tečaj za moško ročno delo. Tečaj se vrši v sporazumu » prosvetnim ministrstvom na moškem učiteljišču v Alek-sincu. Sprejme se do 40 učiteljev.
—	Zdravljenje bivših aktivnih častnikov. Glavni odbor Rdečega križa je sklenil, da odstopi revnim bivšim aktivnim častnikom, ki so potrebni zdravljenja, v svojih sanatorijih po kopališčih brezplačno stanovanje.
—	Poletni čas v državnih uradih. »Belgr. Novosti« poročajo, da se od 1. junija dalje uveljavi v državnih uradih potrebni uradni čas ter bodo uiadue ure ob delavnikih od 7. ure
zjutraj do 1. ure popoldne, ob nedeljah pa od 9. ure do 11. ure dopoldne.
—	Za izplačevanje delavskih mezd ob četrtkih. Masarykova akademija za delo je razposlala vsem vladam spomenico, v kateri predlaga, da naj se uvede kot izplačilni dan za delavske mezde četrtek namesto sobote. Na ta način bi delavstvo gotovo imelo več koristi od svoje plače nego jo ima sedaj.
—	Izlet v Ljubljano. Dramsko gledališče bo v soboto 14. t. m. priredilo predstavo »Mogočni prstan« za podeželsko šol. mladino. Ker je potrebno najmanj 500 otrok, se obrača podpisano šol. vodstvo na vse one šole, ki nameravajo napraviti izlet v Ljubljano, in bi si hoteli pri tej priliki ogledati to volezanimivo predstavo, da javijo število otrok do 10. t. m. podpisanemu šol. vodstvu. — Vstopnina znaša 6 Din za otroka. — Šol. vodstvo v Strugah na Dolenjskem.
—	Pri javni bolnici v Brežicah razpisuje Inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani mesto pomožnega zdravnika. Intere- j senti se opozarjajo ua razpis v »Uradnem listu.«
—	Samo cerkveno sklenjeni sakoni v Vojvodini neveljavni. Novosadsko vzklicno sodišče je v nekem konkretnem slučaju razsodilo, da zakoni, ki so sklenjeni samo v cerkvi, ne pa tudi pred državno oblastjo, v Vojvodini niso veljavni.
—	Proti psovki in kletvi. V Šibeniku je poseben odbor izdal proglas proti psovki in kletvi. Proglas sta na prvem meslu podpisala katoliški in pravoslavni škof, potem mestni župan, mestni poveljnik in zastopniki vseh državnih, cerkvenih in vojaških uradov, raznih korporacij in organizacij,
—	Radiopostaja v Rakovici. Te dni so izročili prometu novo brezžično brzojavno postajo v Rakovici pri Belgradu. Postaja tvori mogočno radijsko središče z dvema skupinama alternatorjev po 50 KW.
—	Razglas. Javno se daje na znanje, da bo dne 9. junija (t. j. ua binkoštni pondeljek) ob 2 popoldne prodal na javni dražbi gospod Gregorčič hišo z vrtom, 2 gozda in 1 stelnik v Črnomlju štev. 106. Kupci se najuljudneje vabijo na lice mesta.
—	Najden samomoriloc. V gozdu pri Notranjih goricah so našli neznanega samomorilca, ki se je, kot je ugotovila preiskava, zastrupil. Mož je srednjevelik, ima dolge kostanjeve lase in je bil jako čedno oblečen. Pri njem so našli pleteno ovratnico in 7 Din 50 par denarja. Dosedaj so ugotovili, da je bil samomorilec šofer in prišel v Ljubljano iz Trsta.
—	Razbojnik Čaruga pred sodiščem. Na sobotni razpravi so nadaljevali zaslišavauje prič/PrHia Pavlović, ki je bil zailišan o umoru Čaruginega tovariša Matota, se je zapletel v protislovja ter so na predlog državnega pravdnika uvedli proti njemu preiskavo zaradi krivega pričevanja. Pavloviča so takoj odvedli v zapor. Na popoldanski razpravi ni bilo navzočega nobenega izmed zagovornikov ter je moral predsednik prekiniti razpravo, da so jih vsaj par sklicali skupaj. Nato se je razprava nadaljevala. Priča Imbro Herceg, šum-ski poslovodja izpoveduje o roparskem napadu pri Mullerju v Čeralijah. Čaruga dosledno naziva z »gospodinom«, kar predsednik dopušča. Čaruga trdi, da priča laže in pravi, da je bil sam Predragovičev »jatak«. Priča nato pravi Čarugi: »Vi niste človek. Vi ste nesrečnik.« Predsednik pozove pričo, naj ne žali toženca. Ker je Herceg v svoji izpovedbi navedel nekatere stvari, kakor bi bil Čaruga Danici Mliler vendar-le hotel storiti silo, dasi je Danica Mtiler to v svoji izpovedi odločno zanikala, je predsednik odredil ponovno tajno sejo. Uspeh zaslišanja je ostal popolnoma negativen.
—	Pobegnila sta iz strahu pred kaznijo nevarna tatova, že večkrat kaznovana radi tatvine, 28 letni Martin Gostinčar iz Zgornjega Kašlja in 23 letni Franc Cimerman, pos. sin iz D. M. v Polju. Baje -sta pobegnila na Štajersko in odtod preko meje v Nemško Avstrijo.
—	Razne tatvine in vlomi. Posestniku in gostilničarju Martinu Laportniku v Zabukov-ju je bila ukradena rjava denarnica, v kateri je imel 500 Din gc 'ovme. — Jožefa Radcj s Polžanske gore je ukradla svojemu gospodarju Francetu Sancerju pri Sv. Križu več obleke, čevljev in perila v skupni vreduosti
I 2000 Din in je neznano kam pobegnila. Pe-, kovski hlapec in prodajalec kruha je pone-i veril svojemu gospodarju Jožetu Tretze v Laškem 100 Din za kruh, ogoljufal ga je pri plači za okroglo 50 Din in gostilničarju Bur-gu pri Sv. Marjeti 100 Din. — Ana Zonta, posestnika žena iz Potavrha pri šmihelu-Slo-pičah je pobrala svojo obleko in je neznano kam pobegnila. Žena je nekoliko slaboumna.
—	Na kolodvoru v Karlovcu je ukradla 28 letna Milka Popovičeva potno košaro z obleko in perilom in se je odpeljala z vlakom proti Ljubljani. — Iz usnjarne Franceta Woscli-nagga v Šoštanju je bilo ukradenih 45 telečjih kož v vrednosti 9000 Din. Kože so bile črno- ln rumeno ustrojene, boljše vrste. Delavcu Jožefu Petriču iz Rafolč je bilo ukradeno izpred gostilne Barbare Šarčeve v Radomljah 1500 Din vredno črno pleskano kolo.
—	Sedlarju Ferdo Klobasi v Radohovi vasi pa je bilo ukradeno 1250 Din vredno kolo, črno pleskano, še dobro ohranjeno.
Priučivansvift пггосшУv!
Primorske novice.
p Poitaljančenjc sodstva na Goriškem.
Premeščenje slovenskih sodnikov na Goriškem, ki je bilo napovedano že pred par meseci, se seda; izvrši. Vsi prizadeti sodniki so prejeli ukaz, da morajo biti do 8. t. m. na svojih novih mestih. Tako ostane poslej na Goriškem samo še en sodnik, ki razume jezik domačega prebivalstva.
štajerske novice.
š Podnmiica »Slovenfevo« uprave v Ma* riboru je že začela poslovati in ima začasna svoje prostore v tajništvu SLS, Aleksandrova cesta št. 6, I. nadstr. Tam se sprejemajo novi naročniki na »Slovenca« ter dobe vsa pojasnila glede inseratov. V nekaj dneh bo organizirana dostava časopisov na dom neposredna po dohodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. — Cenj. naročniki bodo vsled tega imeli časopis v rokah že pred poldnem.
š Protestna zborovanja radi bolnišnic nft Štajerskem. Kakor v nedeljo, dne 25. maja \ Ljubljani, tako so se tudi na 30 krajih po celem Štajerskem povodom okrajnih zborov za-upnikov SLS vršila protestna zborovanja proti nečloveškemu postopanju vlade napram našim bolnikom. Ljudstvo je bilo povsod radi tega brezsrčnega postopanja ogorčeno. Bolniki prihajajo iz bolnic domov, ker bi sicer morali v bolnicah skoro gladu umreti. In oni, ki so tako nesrečni, da imajo svojce v umobolnici na Studencu, pričakujejo s strahom, kdaj jim jih pošljejo neozdravljive domov. Mera potrpežljivosti je polna. V srca ljudstva se zmiraj bolj zajeda gnev do centralizma in nje-govih hlapcev. Saj se bič centralizma zmiraj huje vihti nad njim in to rodi samoposebi vedno hujši odpor. Zastopniki občin so sklenili vložiti tudi potom občin proteste.
š Umrl je dne 30. maja na kliniki v Gradcu g. Ivan B e 11 e, kmetijski svetnik-usta-novitelj in dolgoletni ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. železnici. Pogreb bo dne 3. junija ob 16. iz drž. kmet. šole v Št. Jurju.	\
š Naznanilo. Pri sv. Jožefu nad Celjem bo slovesna blagoslovitev dveh novih zvonov na trojiško nedeljo, 15. junija ob 9. pred-poldne.
š Smrlna nesreča. V Celju je padel v Go< sposki ulici s strehe dvonadstropne hiše, kjer je pomagal popravljati dimnik, 15 letni Jožef Platovšek. Pri padcu se je težko poškodoval ter je med vožnjo v bolnico umrl.
š Ptuj in falska elektrarna. Ptujski obč. svet je sklenil, da občina sama zgradi električno omrežje mestu, če falska elektrarna postavi do meje mestnega teritorija na svoje stroške glavni vod.
š Leseni dravski most v Ptuju je. prevzel s >1. junijem v svojo popolno oskrbo ptujski okrajni zastop.
š Predrzen vlom v Mariboru. Dne 30. maja je neznan vlomilec vlomil v stanovanje g. Černička v Trubarjevi ulici. Ukradel je zlatnine in dragocenosti v vrednosti 15.000 dinarjev.
NI POTREBNO, da Vas muči revmatizem in trganje v križu, ker «Rcumatis« odstranjuje bolečine v najkrajšem času. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico je lekarna Leustek.
lj »Jutro« žaluje nad nedolžno padlimi žrtvami na ta način, da kliče novega velikega župana, razpust občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice, kjer jim diši ljudski denar. Taka je demokratska pieteta nad nedolžnimi žrtvami, da kaže zraven ro-žičke.
lj Umrli so v Ljubljani: Angela Kocjan, hči čevljarskega pomočnika, 4 tedne. — Ve-koslava Pantar, zasebnica, 32 let. — Friderik Bakarčič, lekarnar, 73 let — Marija Janežič, dninarica, 16 let. — Antonija Srčnik, delavka, 21 let. — Miroslav Leopold, železn. strojevodja, 48 let. — Frančiška Golob, stavčeva vdova, 34 let. — Katarina Marenka, tobačna delavka v p., 73 let. — Ivana Gostič, žena umirovlje-nega kurjača, 7.1 let. — Ivana lvaslelic, vdova užitninskega paznika, 83 let. — Kristina Drame, hči dniiiarice, hiralka, 19 let. — Ivan Po-reuta, tovarn, delavec, 24 let. — Ivan Kardinal-, posestnikov sin, hiralec, 33 let. — Danie! Balon, sin krojaškega mojstra, 11 mesecev.
lj Ponesrečeni kolesar. Predsnočnem okrog 7. je bila obveščena policijska stražnica na Dolenjski cesti, da leži na cesti pod Rakov, nikom neki kolesar onesveščen na tleh. Prepeljali so ga na stražnico, kjer so ugotovili, da je ponesrečenec tesar Jernej Hočevar, doma iz Hrušice na Dolenjskem. Odtod so ga prepeljali v bolnico.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 10 ovadb, in sicer radi kršenja cestno policijskega reda 5, radi pasjega kontumaca 2 in po ena radi kaljenja nočnega miru pijanosti in ena nezgoda.
lj Okradena hlapca. Hlapcema Mat. Brezniku in Antonu Jeršetu pri Zakotniku v Sp. Šiški je bila ukradena listnica, v kateri je bilo 12 milijonov nemških mark in 125 Din, in pa srebrna ura z verižico. Kot tatu so izsledili delavca Francela Mandeljca, doma iz Ov-gri Radovljici, ki je prvotno tatvino tajil,
nato pa je priznal in povedal, da Je prodal
uro In verižico na Btarini.
lj Talvine. V kurilnici na glavnem kolodvoru je bila ukradena ključavničarju Alojziju Drinovec 300 Din vredna delavna obleka.
Iz vrta hiše št. 203 v Rožni dolini eo bile ukradene 4 deske, vredne 200 Din, laet posestnika Jakoba Draščiča od Sv. Martina. — Ivanu Trilerju, strežniku v Šentvidu je bila ukradena na klopi v Zvezdi niklasta žepna ura s rebrno verižico, uenjata denarnica z vsebino 100 Din in pa srebrna žepna doza v skupni vrednosti preko 500 Din. — Na Mestnem trgu je bilo vlomljeno v zaklenjeno stanovanje trgovca Karola Sossa in ukradena zlata ženska ura, zlat prstan z opali in zlata puščica v skupni vrednosti 20.000 Din. O vlomilcu nimajo še nobene sledi. — Frančiški Šinkovec na Glincah je bila ukradena ženska srebrna ura vredna 350 Din.
i Iz katoliškega sveta.
Papež o mladinskem gibanju. Pij XI. je nedavno sprejel belgijskega ministra za delo iTschoffena, V pogovoru se je sv. oče dotak-ttil mladinskega gibanja v Belgiji ter rekel, da smatra delavnost katoliške mladine, ki se posebno Išivo udejstvuje v Belgiji, Franciji, Italiji in Češkoslovaški, za jamstvo prave .■verske obnove. Na ministrovo vprašanje, ah Baj se posveča mladina javnemu delu na socialnem in političnem polju, še prcdno je umsko dozorela, je papež odgovoril: »Kolektivna ljubezen do bližnjega, katere ena oblika je politično delo, je ravnotako potrebna kakor individualna. Kristjani imajo brezpogojno dolžnost, da se zanimajo za javno stvar in se torej udeležujejo političnega življenja. Toda izvrševanje te dolžnosti ne more priti brez priprave, brez duševne zrelosti in obvladanja samega sebe, ki se morajo pridobiti naprej. Ko ee mladi »formirajo« in »reformirajo«, ko bodo dejansko prodrli v duh evangelija, tedaj se bodo naravno in s plodovito uspešnostjo udeleževali političnega gibanja v blagor dežele, Ni treba zahtevati od mladine prezgodnje akcije, in se ne bati, da jih trenutna zdržnost zapelje v indiierentnost. Jasno pojmovanje verskih dolžnosti jih bo nujno do-vedlo do tega, da se v primernem trenutku posvete politični in socialni akciii.« Končno je sv. oče še enkrat povdaril: »Verska obnova katoliške mladine je občudovanja vredna.«
Cerkveni vestnik.
i
c Sveto leto 1925. Dne 29. maja, na vne-bohod, je Pij XI. pod običajnimi slovesnimi ceremonijami izdal dovoljenje, da se razglasi bula o sV. letu 1925, Nato so bulo med zvo-nenjem zvonov po vseh rimskih bazilikah slovesno prečitali in jo nabili na cerkvena yj>ata.
c Polaganje temelja za mednarodno volivno cerkev Pija XI. Na vnebohod je sv. oče blagoslovil temeljni kamen za votivno cerkev Marijinega srca, ki jo v izraz spoštovanja do Pija XI. gradi mednarodni odbor otrok Brezmadežnega M. Srca. Kamen so vzidali minolo nedeljo.
c Kongregacija gospa pri st. Jožefu ima danes, 3. t. m. ob pol 6. shod.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 irečer. Torek, 8. junija: Zaprto.
Sreda, 4. junija: CEZAR IN KLEOPATRA. -Red B.
Četrtek, 5. junija: ANA KARENINA. — Red C. Petek, 6. junija: IZGUBLJENE DUŠE. — Red A. Sobota, 7. junija: ANA KARENINA. — Red D. Nedelja, 8. junija: DOM. — Izven. Pondeljek, 9. junija: PAGLAVKA. — Izven. Torek, 10. junija: Zaprto.
OPERA.
Zueetek ob pol 8 zvečer. Torek, 3. junja: Zaprto.
Sreda, 4. junija: MANON LESCAUT. — Red D. Četrtek, 5. junija: CARJEVA NEVESTA. - Red E. Petek, в. junija: Zaprto (generalna vaja). Sobote, 7. junija: TELOVADNA AKADEMIJA SOKOLA I.
Nedelja, 8. junija: PRODANA NEVESTA, popoldanska predstava ob štirih. — Izven. Pondeljek, 9. junija: PIKOVA DAMA, premijera.
— Izven. Torek, 10. junija: Zaprto.
Uprava Narodnega gledališča vljudno opozarja gledališke abonente na malo spremembo v tekočem redu repertoarja in abonmaja. Abonentje reda B, ki so imeli določeno Carjevo nevesto za torek, dobijo to opero takoj po Binkoštnih praznikih. Dramski repertoar se je moral na novo urediti glede obolelosti gospoda Putjata.
Naznanila
Odbor društva oroiniških vpokojenrev м SIo-renijo v Ljubljani vabi svoje člane in članice na •voj V. redni letni občni zbor, ki bo v nedelje, dne 15. junija t 1. ob 9. dopoldne v restavraciji pri »Novem svetu« v Ljubljani s običajnim dnevnim redom Člani, ki se radi oddaljenosti občnega zbora ne morejo udeležiti, naj predložijo svoje morebitne konkretne pismene predloge 4 dni pred občnim iborom predsedstvu. — Odbor.
0. Z. javnih пашг»!епеег sklicuje za petek, dne в. t. m. ob Dol 20. uri k »Mraku< na Rimski
cesti sestanek predsednikov vseh strok, organizacij aktivnih in vpokojenih dri. nameščencev ter njihovih gospodarskih in posojilnih ustanov. Dnevni red: Generalna debata o novem osnutku Zve-zinih pravil. Krajevne organizacije naj pošljejo na sestanek svoje delegate. — Predsedstvo.
Na današnji občni ibor Gosposvetskoga ivo-na opozarjamo vse člane, da se ga udeleže v polnem številu. Vrši se ob 8. v salonu pri Lozarju pri sv. Jakobu. — Odbor.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna seja v sredo dne 4. junija t 1. ob 20. uri v veliki dvorani mestnega doma. Dnevni red: »Vprašanje ustanovitve stavbene zadruge«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
Dijaški vestnik.
d Mesečni sestanek »Zarje* se vrši danes (3. VI.) ob 20. uri v dvorani Akad. doma. Predava tov. St. Gogala o »Organizaciji srednješolskega dijaštva«. Udeležba je za vse Zarjane obvezna. Tovariši bratskih društev in gg. starešino vabljeni.
Turlstika in šport.
Šport in srce.
Silni razmah športa v povojnem času bo koristil najširšim plastem. A poleg dobrot je tudi nekaj nevarnosti zraven. Najbolj ogroženo je srce. Pa imajo ljudje o takozvanem »športnem srcu« navadno napačne pojme; ne samo lajiki, večkrat tudi zdravniki. Dva dunajska zdravnika, dr. Deutsch in dr. Kauf, sta to vprašanje temeljito preštudirala in izdala tudi knjigo: Srce in šport. Kliniško in rontgenološko sta preiskala okoli 4000 športnikov in sta dognala, da se v normalnih slučajih srce športnika prav nič ne razlikuje od srca nešportnika. Samo v gotovih slučajih se srčno mišičevje raztegne.
Ne ozirajoč se na nekatere infekcijske bolezni, ki srcu škodujejo, sta še dva druga činitelja, ki ga razširita. Prvi činitelj je prirojena rodbinska dispozicija. Eden ti bo napravil najtežje delo brez najmanjše škode za zdravje, drugemu pa škoduje vsak količkaj večji napor. To je že v krvnem sorodstvu. Zato imajo razširjeno srce skoraj redno vsi bratje in sestre, tudi če kdo ne trenira preveč. Drugi činitelj je pa vrsta športa, ki jo gojimo. Vsaka vrsta ne zahteva od organizma istega dela in je zato razlika pri raznih vrstah zelo velika. Na čelu kot najbolj naporno, kar bi malokdo pričakoval, koraka tekmovalno veslanje. Več kot četrtina veslačev-tekmvival-cev ima razširjeno srce. Sicer je odstotna mera najvišja pri lahkih slučajih, vendar so pa tudi srednje in višje stopnje še prav številne. Za veslači pridejo smučarji, kolesarji in pla-vači. Potem šele razvpiti rokoborci, veleturi-sti, težki atletiki in tekači. Čisto na koncu, s samo tremi do štirimi odstotki, sledijo bo-rilci, bokserji in gojitelji nogometa.
Kako napačne pojme smo imeli dosedaj! Za zgled bolnega športnega srca so nam navajali navadno težkega atleta, za najbolj zdrave športe veslanje, plavanje in smučanje. Saj so tudi, a le, če jih zmerno gojimo.
Pomen razširjenega srca za športnika se menja po izmeri razširjenja. Lahke stopnje so čisto nedolžne, težje stopnje pa zdravje resno ogroža io. Dobro bi bdo, če bi mogli razvoju pravočasno rlediti in škodo pravočasno preprečiti. A navadno jo opazimo šele potem, ko je že prepozno.
Zato jp za resne športnike, ki res veliko trenirajo, najbolje, če so zmeraj pod zdravniškim nadzorstvom in če imajo rSntgenizi-rano sliko srca. Zdravnik lahko ob pravem času poseže vmes, zabrani škodo in dovoli nadaljno treniranje, kakršen je pač slučaj. Avstrijska zveza plavačev in zveza bokserjev sta vpeljali pred vsako* tekmo obvezno preiskavo, in kogar športni zdravnik ne pripusti, ta ne sme zraven. Tudi pri Olimpskih igrah imajo posebne laboratorije, kjer tekmovalce pregledajo, pripustijo ali izločijo. Kako je letos v tem oziru, nam ni znano.
Za nas najbolj zanimiva jc omenjena razvrstitev po posamnih športnih panogah, ki odstrani toliko predsodkov.
Domače nogometne tekme 1. t m. — Ilirija : Villacher Sportverein 4:1. — Gostovanje koroškega prvaka je prineslo zanimivo tekmo, v kateri je dominirala na igrišču vsled svoje boljše tehnike in modernejšega igralnega sistema Ilirija. Krilska vrsta Hus—Zupančič II—Lado in obrambni trio Miklavčič—Pogačar—Beltram so igrali sigurno in skoro brez pogrešk. Forward je nekoliko zaostajal, kar se je izražalo zlasti v prvem polčasu, ki je ostal vkljub trajui ofenzivi Ilirije brez rezultata. V moštvu Beljača-nov je ugajal predvsem izvrstni golman, dobra je bila tudi obramba in srednji krilec. Sodnik g. Rus je bil nedisponiran. — Za predigro sta absolvirala prijat. tekmo II. moštvo Ilirije in SK T r b o v 1 j e , ki je končala z rezultatom 6 :1 za Ilirijo.
Prvenstveno tekmo Ptimorje : Svoboda je odločilo Primorje v svojo korist z rekordnim seore .19 :0. Igra je bila brez športne vrednosti. Svoboda dandanes ni res protivnik, ker nima niti prinuniega vodstva niti stalnega moštva. Teden dni preje je doživela od ju-
, niorjev Ilirije poraz 0 :12, včeraj od Primorja
■ 0:19.
Kolesarstvo. — Na 150 km dolgi progi Zagreb—Novomesto—Zagreb se je vršila v nedeljo z ozirom na Olimpijado v Parizu kvalifikacijska kolesarska dirka, katere so se udeležili vsi boljši kolesarji Zagreba in nekateri ljubljanski vozači. Izid dirke se glasi: 1. Du-kanović (Sokol, Zgb) v času 5 ur 8 min., 2. Sovič (Gradjanski, Zgb), 3. Šolar (Ilirija, Ljubljana), 4. Truban (Orao, Zgb), 5. Kranjec (Sokol), 6. Prošek (Danica, Jožica). Prva trojica je dospela na cilj popolnoma strnjena, odaljenost med vozači je znašala komaj pol dolžine kolesa.
Olimpijada. — Nogometni turnir na pariški Olimpijadi s>e razvija na nepričakovan način. V drugem in tretjem kolu je izpadla cela vrsta najopasnejših konkrentov, tako Češkoslovaška, Madžarska in Belgija. Za najres-nejšega tekmeca za prvo mesto velja še vedno Uruguay, čegar igro smatrajo za najdovrše-nejšo, kar se je doslej v tej športni panogi izvajalo. Rezultati se glarijo: Holandska :Rumu-nija 6 :0, Francoska : Letska 7 :0, Švica : Češkoslovaška 1:1 in 1:01! Irska : Bolgarska 1:0, Egipt : Madžarska 3:0!! Švedska : Belgija 8 :1, U r u g u a y : Amerika 3 :1, Italija : Luksemburg 2 : :0, Uruguay : Francija 5 : Д, Švedska : Egipt 5 :0. O nadaljnem poteku turnirja bomo poročali. Finale se vrši 9. t. m.
Hazena. Novoosnovana ženska rokometna družina Atene je nastopila včeraj prvič, in sicer v trening-tekmi proti družini Primorja. Igra je bila živahna, posamezne igralke so pokazale lepo tehnično znanje. Rezultat se glasi .16 : 4 za Ateno.
Iz ženskega sveta.
Staroindijska pravila ženitve. »Kdor se hoče poročiti, naj se ogne sledečih deset ro-dovin, pa najsi so še tako odlične in naj imajo še toliko krav, ovac, koz, zlata in žita: rodo-vine, ki se ne drži predpisanih cerkvenih zapovedi; rodovine, ki nima moških potomcev; rodovine, v katerih ne berejo »vede« — indij-.skega svetega pisma; rodovine, ki nima gladke kože; rodovine, ki trpijo na hemoroidih, feSiki, slabi ^»rebavi, božjasti, gobavosti in oteklih nogah — te bolezni so v Indiji mnogo hujše kakor pri nas —.
Nc poroči se z deklico rdečkastih las, pohabljenih udov, če je bolehava, če ima premalo las na glavi ah pa preveč, če je blebetava in če ima vnete oči. Tudi ne, če se imenuje tista deklica po kakšni zvezdi, po drevesu, reki, barbarskem narodu, po gori, krilati živali, kaci, po sužnju ali pa če zbuja njeno ime grozo.
Izvoli si pa deklico brezhibnega stasa in ki ima prijetno ime in hojo kakor flamingo ali mlad slon, koje lasje in zobje so srednje-močni in srednjeveliki, oziroma dolgi in koje koža je prožna.
Noben pameten moški se ne bo poročil z žensko, ki nima brata in koje oče ni zadosti znan; v prvem slučaju bi si izbral njen oče njenega prvega sina. da ga pokoplje, kar bi jo seveda bolelo; v drugem slučaju se pa lahko zgodi, da njen zakon ne bo priznan kot veljaven.
Če le moreš, glej, da se poročiš z žensko iste kaste, v kateri si ti — v Indiji je ljudstvo zaenkrat opredeljeno še natančno po kastah ali stanovskih razredih —.«
Kakor vidimo, so v Indiji precej izbirčni.
Ženske kot kapitani. Angleški mornariški urad jc upošteval boj žensk za enakopravnost z moškimi v toliko, da jih pripušča k skušnjam za mornarje, pilote in kapitane. Lahko se torej na morju udejstvujejo, kakor se hočejo. A vendar jih je prav malo takih, ki si služijo kruh na morju. Neki strokovnjak pravi, da ne vsled pomanjkanja inteligence. Veliko je žensk, ki gojijo jadrni šport, ki jim morska vožnja nič ne škoduje in ki si prisvojijo tudi potrebno znanje. A pred skušnjo, ki bi jo gotovo naredile, je štiriletna doba mornariškega učenca. Biti bi morala pač že žena ali hči kaprtanova, ki bi pod vodstvom moža ali očeta prenesla vse težave mornarskega življenja. Kajti življenje na morju ie trdo in občevanje se ne javlja v najrahlejših oblikah. Sicer pravijo stari kapitani, da je delo na modernih parnikih v primeri z delom na jadrnicah prejšnjih časov samo neka vrsta domačih opravkov. Mornar na parniku mora veliko prati, snažiti in pospravljati. Zato bi bile ženske torej prav pripravne. A poklic kapitana na morju zahteva tudi druge stvari: pogum, hladnokrvnost, energijo in poseben način v občevanju z moštvom. Ne morem si misliti, pravi oni strokovnjak, da bi mogla kakš-na ženska voditi tako ladijsko moštvo, kakor sem se vozil jaz z njim. Celo žena, ki gre kot soproga kapitanova na ladjo ima težko stališče. Sicer beremo tudi o ženskih kapitanih, ki so veliko naredili; pa to so le izjeme, ki pravilo potrjujejo.
Mlada žena pri 40 lelib. »Nikar ne sramotimo sedanjih časov, kakor jih politiki. Se-| danja d.cba je podaljšala našo mladost za najmanj dvajset, leti«, kliče angleški psiholog James Douglas v razpravi, kjer govori o zanimivi spremembi naziranja o sdarosti v zadnjih 50 letih.
»Pred pol stoletjem je bil mož, ki je bil star 40 let, že v srednjem veku«, ženska pa že starikava. Prod sto leti šelu je napravil Balzac za junakinjo romana 30 let staro žen-
sko, prej so bile vse stare šele 20 let. Danes bi vsaka ženska, ki je stara 30 let, bila zelo ogorčena, če je ne bi imeli za mlado. Noben mož noče biti star, tudi če jih ima že šestdeset. Boj za mladost se danes začenja šele po 40. letu, dočim se je morala v 19. stoletju štirideset let stara ženska priznati že k »ta* rim. Ženska pri štiridesetih letih vć, da v gotovih ozirih ne more tekmovati z mlajšimi sestrali; odkrije na sebi druge vrline in jih goji. Nabrala si je skušenj in znanja, vi, kako mora hoditi, kako govoriti, kako jesti, kako plesati, kako varčevati s toaleto itd.
Ženska do 30. leta je pravzaprav le do« bra tovarišica za mlade može brez velikih zahtev. Preveč misli nase in preveč govori o sebi, in zanese v okolico dolgočasje. S štirideset leti je pa spoznala, da so možki tudi pametni in da zanje ni večje nesreče, kakor če se dolgočasijo. Tedaj je čas zanjo in tedai je na novo mlada.
Indijske ženske so bile prej zelo zaniče« vane in niso imele nobenih pravic. Zlasti vdove so bile največje reve. Sedaj so jim pa dali Angleži v krajih, ki so neposredno pod angleško vlado aktivno volivno pravico, torej da smejo voliti. Gibanje za enakopravnost z moškimi je pa postalo v zadnjih časih tako močno, da zahtevajo tudi pasivno volivna pravico, torej da smejo biti izvoljene. Vsaj t, nekaterih krajih zahtevajo to. Sicer bi se te pravice poslužilo le malo žensk, a imele bi jo. Pri nas v Jugoslaviji nimajo niti aktivne, pa smo tako »napredni«.
Po svetu.
NOVA PRVINA HAFNIJ.
Mendelejev in Мауег, dva kemika, sta v preteklem stoletju sestavila takozvani periodični sistem prvin ali elementov. Uvrstila sta znane prvine po atomski teži in sta pri tem spoznala, da so si poznani vezani členi po kemičnih in fizikalnih svojstvih zelo podobni. Amerikanec Mosely je spoznal na podlagi pre-skušenih rontgenovih spektrov, da je treba uvesti 92 elementov, ki bi odgovarjali nasploh Mendelejevemu sistemu. Danec Bohr je še izčrpneje raziskal rontgenova spektra in je skonstruiral atomske modele. Pri tem je upošteval lastnosti posameznih prvin z ozirom na položaj sestavljajočih elektronov. Elementa pod štev. 61 do sedaj še niso našli. Po Bohro-vem mišljenju bi moral biti element št. 72 soroden titanu, cirhonu in toriju (izmed 92 elementov). Dva danska učenjaka, kemika Coster in Mewesy, sta nedavno v Eohrovem kopen-haškem laboratoriju izsledila in popisala element št 72. Imenovala sta ga po mestu Kopen-hagen (Hafnia) hafnium. Spektralna naliza je pokazala, da vsebujejo rude cirkona 5 odst. hafnija. Posrečilo se jima je slednjič, da sta napravila preparat hafnija, ki je vseboval prav malo cirkona. Znano je, da je dandanes cirkona v zemlji le 0.017 odst, torija pa 0.002 odstotka. Hafnij pa se nahaja po množini med cirkonom in torijem in je torej precej močno
zastopan v zemeljski skorji.
* » »
—	Sklep mednarodne izseljeniške konference v Rimu. Prva mednarodna izseljeniška konferenca v Rimu je dne 31. m. in. zaključila svoje delo. Zvečer je ministrski predsednik Mussolini članom na čast priredil večerjo v hotelu Excelsior.
—	Proslava obletnice italijanske ustave. Dne 1. t. m. so po vsej Italiji kakor običajno proslavili obletnico državne ustave, ki je ena najstarejših v Evropi. Italijani so bili na svojo ustavo vedno zelo ponosni; pod sedanjim režimom pa seveda ustava ni dosti več nego lepa kulisa.
—	Nova italijanska pristaniška dela, V( Neapolu, Benetkah in Livorno bodo pristanišča popravili. Stroški bodo znašali 345 milijonov lir. Uvedli so davek v višini poldruge lire, ki ga morajo v pristanišča prihajajoče ladje plačati za vsako tono.
—	Štiri leta star deček z brado in basom. Na Ruskem kažejo novo čudo, štiriletnega dečka, tako močnega, da vrže skoraj vsakega odraslega; dolgo brado ima, govori pa z glasom, kakor bi prihajal iz vehkega votlega soda. Starši so normalni. Do prvega leta se je razvijal kakor vsak drug otrok, potem je pa začel vzhajati in je sedaj štiri čevlje visok. Moskovski znanstveni kongres ima zanimiv predmet za študiranje.
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE.
Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Ilumek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga ,120 Din.
Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din.
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Anle Beg. Cena 100 Din.
Kubična računica. V novi meri s prideja no naštevanko do '100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Diu.
Hitri računar v kronski iu dinarski veljavi. 30 Din.
Vse navedene knjige se naročajo т Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
Gospodarstvo.
Amerika in svetovno finančno
stanje.
Tok zlata, ki je že leta in leta usmerjen proti Združenim državam severne Amerike, je še vedno čvrst. Vedno in vedno se ponavljajo poročila o pošiljatvi te rumene kovine v Združene države in sicer iz vseh delov sveta. Pač ni dežele na svetu, ki bi lahko trdila, da tega še ni storila. Nasprotno se oglašajo v Ameriki že avtoritete, ki v preobloženi bank z zlatom ne vidijo nikake .pomoči za gospodarstvo Unije. Še tako dobro gospodarstvo, kakor je v Združenih državah, ne more pro-spevati brez živahnega blagovnega prometa Z gospodarstvi drugih dežel. In ta promet zastaja radi slabili gospodarskih razmer večine držav, posebna onih srednje Evrope. Ob priliki glavne skupščine »International Accep-tance bank« v Newyorku se je perdsednik jako rezervirano izrazil o nevarnostih dotoka kapitala ▼ Ameriko. Zanimivo je dejstvo, da porabi marsikatera vodilna centrala banke, kakor tudi cela vrsta novih novčanih bank, svoje v Združenih državah deponirane depozite Ln dolarske akcepte kot prvo ali drugo zlato rezervo. Tako služi velika amerikanska zlata zaloga ne le za bazo lastne valute in kreditne strukture, temveč tudi za druge države. Radi tega ne morejo Združene države smatrati ta zlati zaklad kot lastni, temveč kot rezervo celega sveta in jo tudi v tem smislu upravljati osobito, ker se morejo zavedati, da bi gospodarski in finančni polom Evrope gotovo tudi potegnil s seboj Ameriko. Jasno je, da se Amerika ne more popolnoma odrtegniti usodi ostalega sveta, V resnici je sedajni položaj Evrope važen faktor v ame-rikanskih zadevah. Evropa dolguje ameriški državi deset miliard dolarjev, amerikanskitn finančnim zavodom, privatnim tvrdkam in posameznim osebam pa tri do pet miliard dolarjev. Istočasno je amerikanska produkcijska kapaciteta že daleko presegla njeno kon-zutnno možnost. V inieresu Združenih držav bi bilo, da vzpostavi evropsko konzumno možnosrt ter naredi red in oživi normalne trgovske in produktivne pogoje. Hočeš — nočeš, Amerika je prisiljena se udeležiti na svetovnemu gospodarstvu ter se pridružiti stremljenju za sanacijo tega gospodarstva.
Zadružništvo na Finskem.
Žadnjič smo že omenili, da ie je r&zvilo zadružništvo na Danskem iz potreb kmečkega prebivalstva v svrho enotne proizvodnje mlekarskih izdelkov. Na Finskem pa opažamo razvoj zadružništva ravno nasprotno v vseh večjih mestih in sicer v vseh panogah tri vine. Leta 1902. je imela Finska samo 16 drug. Deset let pozneje pa preko 500 1922. že preko 600. Napredek pa je bil še v številu članov, ki je poraslo od 5000 v 1902. na 81.000 v letu 1912 in na 343.000 letu 1922. Važnost teh zadrug nam kaže njih promet, ki je porasel od 53.4 milijonov finskih mark v letu 1912. na 1801 mil. finskih mark v 1. 1922. in je prekoračil lansko leto •vsoto 2000 mil. finskih mark. Vse zadruge pa so vdružene v enem izmed dveh centralnih zavodov. Prvi je bil ustanovljen 1. 1904. pod imenom »Finska zadružna centrala za trgovino na debelo« m ima sedaj 464 zadrug z 1673 detajlnimi prodajalnami. L. 1923. je str-žila centrala za 517 mil. finskih mark, promet pa je znašal 1082 miL finskih mark. Dru-
gi zavod je socialističen. Ustanovljen }e bil 1. 1918. in se je rapidso razvil; prvo leto j« stržil za 14 mil. finskih mark, leta 1922. za 318 mil. finskih mark in zadnje leto že za 465 mil. finskih mark. Sestoji 112 zadrug z 954 prodajalnami. Število članov znaSa 172.166 in letni promet 812 mil. finskih mark.
Obe centrali delujeta za domače potrebe in le v izjemnih slučajih za eksport (vžigalice I).
• • •
g Iavoz v aprila. V teku meseca aprila letos je znašal izvoz iz naše države 260.920 ton v vrednosti 725.2 milijonov dinarjev napram 216.068 tonam v vrodnosti 489.4 milijonov dinarjev v mesecu aprila lanskega leta. To pomeni povečanje količine izvoza v teku enega leta za 20.75 odstot, vrednosti pa za 48.16 odstot. Napredovanje aprilskega izvoza letos napram aprilskemu izvozu lani. V prvih štirih mesecih t. 1. je skupno znašal izvoz iz naše države 976.186 ton v vrednosti 2 milijard 786.6 milijouov dinarjev. V istem času lanskega leta se je izvozilo samo 753.546 ton v vrednosti 2 milijard 2 milijonov dinarjev. Natančnejše podatke o izvoženem blagu bomo objavili kasneje. Na žalost nimamo zaključene uvozne Statistike za leto 1923, ker manjkajo podatki o uvozu za zadnje tri mesece pr. leta, kakor tudi za prve tri mesece t. 1. Vsekakor je višina izvoza mnogo pripomogla k relativni stabilnosti našega dinarja.,
g Točaj Bleerovoga posojila v Newyorku. Kakor poroča >Jugoslovenski Lloyd« je dosegel tečaj Bleerovega posojila v Newyorku 90 dolarjev. — Kakor je razvidno iz tečajnice newyorške borze z dne 29. maja ta vest ne odgovarja resnici. Bleerovo posojilo je notiralo še ta dan samo 83 dolarjev.
g Angleški kredit za zgradbo Jadransko železnice. Angleški konzorcij Armstroug-Whit-worth je stavil jugoslovanski vladi ponudbo glede zgradbe Jadranske železnice. Konzorcij je pripravljen podeliti naši državi kredit v višini 6 milijonov funtov šterlingov. Od tega bi se izplačalo v gotovini 8 miljona funiov, a za protivrednost 3 milijonov funtov bi dobavil gradbeni material sam.
g Poplava v Bački. Sedaj se vidi, da so bile prve vesti o poplavi pretirane, ko se je pisalo o milijardi dinarjev. Poplavljeno je bilo po ugotovitvah 153.000 hektarov in pri cenitvi škode po 1000 Din največ na hektar je to 153,000.000 Din. Od zemljišč vodnih zadrug v Bački, kjer je bila poplava najhujša, je bilo popravi jenih 17 odstot., od zemljišč vseh vodnih zadrug v državi 4 odstot., od vse obdelane površine v državi pa 1.35 odstot. Vpliv poplave na celokupni uspeh žetve torej ne bo tako velik.
g Vodne zadruge imajo posestniki najro-itnejših delov v Vojvodini ob Donavi. V zadrugah skupno vzdržujejo nasipe proti plavam, skupno vzdržujejo kanale in ve-sesalke (na paro ali z motorji) za odvn-e vode iz kanalov čez nasipe, g Poštno hranilnico nameravajo ustanoviti v Češkoslovaški republiki. Ze 1. 1920, ko se je delalo na organizaciji' poštnočekovnega urada podobno kot smo ga izvedli pri nas šele pred kratkim časom za celo državo, je pokojni fin. minister Rašin predložil ob priliki proračunske debate zbornici resolucijo za izdelavo zakonskega načrta za poštno hranilnico. Načrt je sedaj gotov po temeljitih študijih to inštitucije v drugih državah zlasti v Angliji in v Avstriji. Gospodarski krogi polagajo na poštno hranilnico veliko važnost radi aktivi-
ranja varčevanja med ljudstvom z izvedbo popolne mreže varčevalnic, ki jih bodo predstavljali poštni uradi.
g Nova steklarna v Srbiji. S pomočjo In-duetrijsko-gospodarske banke d. d. v Zaječaru ee bo otvorila v Zaječaru v najkrajšem času nova steklarna.
g Poljedelski proizvodi. Cene poljedelskim proizvodom so pričele zadnje dni na vojvodinskem trgu vsled izgledov dobre žetve padati.
g SvUarsivo v ЈиШ Srbiji. Leta 1919. je dala Južna Srbija okoli 110.835 kg svileuih kokonov, leta 1920. 145.377 kg, leta 1921. 199.630 kg, 1. 1922. 227.300 kg in 1. 1923. okoli 300.000 kg. — Poljedelsko ministrstvo je sklenilo ustanoviti pri Dževdželiji veliko in moderno tovarno za pridelovanje svilenih kokonov.
g Nevarnosti disparitete k svetovnim cenam. Nevarnosti, katere povzročuje dispariteta k svetovnim cenam, so se predvsem pokazale v Švici Razlika v cenah drži produkcijske stroške švicarske industrije nesorazmerno visoko ter manjša njeno korakurenčno zmožnost napram inozemstvu. Sedaj se kažejo posledice disparitete v novi težavni situaciji: v izseljevanju industrije i z Švice, katero je postalo zelo obsežno. Posebno v za-padni, pa tudi v severni in vzlindni Švici so se prodale tovarne s stroji, inventarjem in pa-teuli vred v Francijo. Mnogo velikih podjetij, ki imajo še sicer tovarne v Švici, re ustanovilo v inozemstvu podružnice. Glavno obratovanje se polagoma prenaša na podružnice, medtem ko ostane bivša glavna tovarna v Švici le neznatna dclavnica. Ta prenos ee opaža posebno v avtomobilski industriji in tovarnah za izdelavo tekstilnih strojev. Bazelska industrija se seli po večini v St Louis. Tako na pr. obratuje tovarna Brown, Boweri & Co. vedno več v inozemstvu, povečuje tam svoje podružnice, ter zaposluje doma v Švici mnogo manj delavstva kakor pred voino. Cela industrija zapušča Švico, ki ima veliko previsoke prevozne tarife in delavske mezde. V Franciji n. pr. znašajo že skozi eno leto delavske mezde, preračunane v svic. franke samo dve tretini švicarskih mezd, medtem ko so tudi prodajne cene v Franciji mnogo nižje kot v Švici.
g Nova devizna uredba v Bolgariji. Te dni
je izšla v Bolgariji nova devizna uredba, na podlagi katere se koncentrira ves promet e tujimi plačilnimi sredstvi v bolgarski Narodui banki, katera ugotavlja tečaje, na podlagi katerih se mora vršiti nakup in prodaja deviz in valut. — Izvoz zlatega in srebrnega denarja, bolgarskih novčanic, obligacij in kuponov bolgarskih državnih posojil in občin, ter bolgar-5KO Banque Agricola je prepovedan. Samo oni, ki potujejo v inozemstvo, smejo vzeti s seboj brez posebnega dovoljenja bolgarske Narodno banke 1000 levov. Vsak uvoznik mora sporočiti Narodni banki, ko naroča blago iz inozemstva, količino blaga, nakupno ceno ter datum izplačila, ako se mora izplačilo takoj ob prejemu izvršiti. Bolgarski izvozniki morajo izročiti tekom 10 dni po prejemu protivrednosti itfroSenega blaga, pri čemur dobi država 9 odstot. tečajno razliko od ene tretjine vrednosti izvoženega blaga. — Bančni zavodi smejo prodajati devize svojim odjemalcem le potom posredovanja banke na podlagi fakture, carinarske deklaracije Itd. Slede nato še podrobnejša določila za bančne zavode.
g Likvidacija Avstro-ogrske banko. V preteklem tednu so je izvršil prepis hipo-tekarnih dolgov prejšnje avstro-ogrske banke na našo državo. Prepisani znesek znaša 17 milijonov 970.415.20 jngokron. Poleg tega
je bilo sklenjeno uničiti med menjavanjem cirkulirajočega denarja povlečeno avatro-ogrske bankovce v vrednosti 5686 milijonov kron.
g Rezultati češkoslovaške sladkorne kampanje. Iz Prage nam poročajo: Kamjmnja sladkorne rafinade v Češkoslovaški je zaključena začetkom maja. Celokupna produkcija znaša 8 in pol milijona q in je za 2 milijona q večja kakor v preteklem letu. Od tega jo porabljeno v Češkoslovaški 3 milijone q, a na eksport je padlo 5 in pol milijona q. štiri petine so že izvožene. Največ se je eksportiralo v Auglijo, kjer je uvoz zuatno poskočil. Istotako je poskočil ludi uvoz v Jugoslavijo, medtem ko je izvoz v Francijo padel na minimum zaradi konkurence poljskega sladkorja.
g Državni dohodki in izdatki v deccinbru lani in januarju letos. V decembru lanskega leta so znašali državni dohodki 918 milijonov, 63488 dinarjev, izdatki pa 739 milijonov 212 tisoč 284 dinarjev, v januarju letos pa dohodki 783 milijonov 681.579 dinarjev, izdatki 802 milijona 541.191 dinarjev.
Maribor. >Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.c
Lji!h!janska porota.
Žrtev plesa. Včeraj se je otvorilo poletno zasedanje s prvo obravnavo proti posestniko-vim sinovom iz Moravč. Obtoženi so bili France Bizjak, Jože Kisel in Leopold Resnik radi hudodelstva težke telesne poškodbe, zvezane s trajnim pohabljenjem vida. Senatu je predsedoval sod. svetnik A n 11 o g a, votau-ta sta bila dr. Gradnik in sodnik Janša, zapisnikar dr. Štrukelj. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik Domenico, zagovarjali pa so obtožence dr. Brejc, dr. Zore in dr. T o m i n š e k. Obtoženi so г drugimi domačimi fanti v Resnikovi gostilni dne 26. nov. 1922 plesali. V gostilno jo prišel z izleta v zidanico učitelj Josip Jerele od Sv. Križa v družbi učiteljice Brigite Borštnar-jeve, njegove sedanje soproge. Borštnarjevo je prosilo več fantov za ples, toda ona jih je zavrnila. Pač pa jo plesala s svojim zaročencem Jereletom, kar je fante ujezilo, tako da so jima žo med plesom nagajali. Ko je Jerele z Borštnarj evo odšel, se je zbal gruče fantov, ki jih je videl na cesti in je tekel preko travnika do mosta v Gabrovki, kjer je moral na cesto. Tam so ga čakali obtoženci v zasedi, oboroženi s koli in so ga napadli. Pobili so ga s prvim udarcem na tla, tako da je obležal nezavesten. Ko ga delj časa ni bilo, ga je Borštnarjeva šla iskat in ga je našla nezavestnega ob cesti. Hitela je po ljudi, bi so ga spravili domov, kjer se je šele drugi dan zavedel. Dobil je težko 'poškodbo na glavi in je zdravnik ugotovil atrofijo očesnega živca, ki je povzročila trajno oslabljenje vida levega očesa, ki bo bržkone oslepelo in tudi oslabi j en jo desnega očesa, ker je bil ranjen očesni živec. Fantje so krivdo deloma priznali, vendar pa se ni moglo ugotoviti, kdo mu je prizadejal to usodno poškodbo. Državni pravdnik je vzdržaval obtožbo in ugotavljal, da gre tu za skupen domenjen napad, zagovorniki pa so ugotavljali, da je to nesrečo zakrivil predvsem gostilničar, ki je imel ples in sicer brez naznanila in je točil pozno v noč pijanim fanlom pijačo. Forotniki so vsa vprašanja zanikali in eo bili vsi obtoženci oproščeni.
Ponarejeni »kovačk. Meseca novembra in decembra lani so se pojavili v Ljubljani in tudi po drugih mestih ponarejeni 10 dinarski bankovci, ki so znani med ljudstvom pod ime-
James Oliver Curwood:	33
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
XVIII. Za volkuljo.
Kazan in Sivka sta čakala sede.
Pet minut je preteklo, nato deset, nato še petnajst Sivka se je začela vznemirjati. Nobeno tuljenje ni odgovorilo njenemu klicu. Še enkrat je zaklicala in med tem, ko se je Kazan tresel poleg njo, ie poslušala v tišino. Zakaj ji ni tropa dala navadnega odgovora?
Toda skoraj ob istem času so se njene nosnice razširile. Oni, ki jih je klicala, so bili tu.
Kazan je opazil obliko, ki sc je prikazala v luninem svitu na koncu jase. Tej je sledila druga in tretja, dokler jih ni bilo pet. Hodili so s sklonjeno glavo po krvavi sledi.
Ustavili so se šestdeset yardov daleč ln čakali.
Tu se je pa Kazan silno začudil, ko je videl, da se volkulja Sivka umika. Povesila je ušesa, pokazala zobe in začela sovražno renčati.
Zakaj? Zakaj se je postavila v obrambo, ko je imela j)red seboj plemenske bra-fe, ki jih je sama poklicala na pojedino?
No brigajoč se za njeno jezo je šel lahnih korakov naprej z visoko pridvignje-no glavo, prišlecem naproti. Njih duh mu je prav ugajal, ravno nasprotno kot volkulji Sivki.
Ustavil se je kakih dvajset korakov pred malo skupino, ki se je bila usedla v
sneg. Njegov kosati rep je začel mahati po zraku, ko se je ena živali skokoma dvignila in se mu približala. Ostale so ji sledile ln trenutek pozneje je bil Kazan obkrožen od tolpe. Z velikim zadovoljstvom so se začeli duhati. Novi prišleci niso bili volkovi, temveč psi.
V samotni koči v ledeni pustinji jo umrl njih gospodar. Tedaj pa so odšli v \Vild.
Nosili so še znake sani, v katere so bili upreženi. Okoli vratov so še imeli vrat-nike iz kože severnega jelena. Dlaka njih bokov je bila oguljena in eden je vlekel za seboj tri čevljev dolg lanec. Bili so vidno oslabeli od lakote in njih rdečkaste oči so žarele v globoko udrtih očesnih votlinah.
Prijazno je Kazan stopal pred njimi in jih vedel k truplu ubitega severnega jelena. Nato se je ponosno in zadovoljno vrnil k volkulji Sivki in poslušal lomastenje zob ubogih par, ki so se gostile.
Ko so je tolpa nasitila, se je približala Kazanu in volkulji Sivki, da se natančneje sjx>znajo. Posebno jih je zanimala slepa volkulja in obdali so jo od vseh strani. To zanimanje pa Kazanu nikakor ni ugajalo.
Eden psov je bil naravnost strašna zver. Bil je oni, ki je vlekel za seboj lanec. Približal je svoj nos nosu volkulje in se ga dotaknil. Kazan je divje zatulil / znak pozornosti. Pes se je umaknil in preko glave slepe volkulje sta si pokazla zobe.
Velik ћиаку2,1 jo bil glavar tolpe. No-, ben pes se mu ni še upal nasprotovati. Pri-
" Irao nekoga plemena psov, ki jih. uporabljajo za uprego sam.
čakoval jo, da se ho Kazan začel tresti, kot so to storiii drugi, in se bo s povešenim repom umaknil.
Zelo se je pa začudil, ko se to ni zgodilo. Nasprotno, Kazan je bil pripravljen skočiti čez volkuljo in takoj začeti boj. Veliki husky se je oddaljil, divje renčaje, in ohladil svoj jezo na enem svojih tovarišev, katerega je divje ugriznil v bok.
Čeravno volkulja Sivka ni mogla ničesar videti, je vendar razumela, kaj se godi. Stisnila se je h Kazanu, ga gladila z gobcem in mu skušala dopovedati, naj oba odideta. Vedela je, da je boj nevaren in bala se je za svojega tovariša.
Kazan je v odgovor gromovito zaren-čal. Vlegel se je poleg volkulje, tujim psom nasproti.
Luna je zahajala in slednjič zginila za vrhovi smrek na zapadu. Nato so začele ugašati zvezde druga za drugo in napravil se je sivi in mrzli northlandski dan.
V	poltemi je Kazan zapazil, kako je veliki husky ustal iz luknje, ki si jo je bil izkopal v sueg in se vračal k ostankom jelenovega trupla.
Tudi on se je takoj dvignil in .sel k jelenu z ježečo se dlako in povešeno glavo.
Veliki hueky se je umaknil in napravil Kazanu prostor. Ta je začel gristi zledene-lo meso. Ni bil lačen. Toda hotel je pokazati, da ima on prvo pravico do mesa.
Medtem ko je tako jedel in navidezno pozabil na volkuljo, se jo bil husky tiho splazil nazaj k volkulji. Komaj se je je dotaknil, že mu je bila globoko zasadila zobe v ramo.
V	tem trenutku pa je kot siva, bliskovita strelica šinil Kazan v Doltemi delajo-
čega se dneva na huskyja. Brez krika se je navalil nanj in začela sta se boriti za življenje. Štirje psi so prihiteli in gledali iz daljave kakih dvanajst korakov oba borca, pričakujoč bojnega izida. Volkulja Sivka je ležala mirno na tleh.
Bila je kratka, a divja bitka.
Stari husky je bil dosedaj še vedno zmagi v vseh bojih, toda Kazan je bil za-jedno pes in volk in vedel je za vse zahrbt-nosti borenja. Tako sta se naskakovala in valjaja po snegu, držeč drug drugega. Štirje psi so se približali, a si niso upali napasti enega ali drugega, če je padel na hrbet in pomolel noge v zrak. Rajši so še čakali.
Kazan je začel s taktiko volka, začel jo obkroževati nasprotnika, kakor je bil to storil s starim jelenom v družbi z volkuljo Sivko.
Husky ni mogel razumeti ta način boja. Težko se je sukal, kajti ena rama mu je bila zdrobljena. Kazanu se jc vrnila vsa njegova čuječnost in pozornost.
Petkrat je napravil okoli velikega hu-skyja usodepolni krog. Nato se je pa nenadoma kot strel zagnal v bok neprijatelja z vso svojo težo, da ga podere na tla.
Sunek je bil tako mogočen, da je husky odletel, padel vznak in pomolil vse štiri noge v zrak. In že so se vrgli nanj psi, ki so tvorili mrtvaški sodni dvor, in ga raztrgali.
Vse njih sovraštvo, ki se je nabralo tekom mesecev, v katerih jih je stari huskv, tiraniziral, si je dalo v tem trenutku duška.
Kazan se je ponosno vrnil k volkulji in ta je z veselim cviljenjem jioložila gobec na hrbet zmagovalca. Slišala je, kako so pokalo huskyjeve kosti v žrelih do-žreenih wov«
nom »kovači«. Policija in ostale oblasti so dolgo časa zasledovali ponarejalce in raspo-čevalce in so končno ugotovili, da je denar napravljen v inozemstvu in sicer v Zejah pri Postojni in so ga raspečevalci vtihotapljali k nam preko meje. Glavni razpečevalec, neki dobro poznan in zelo predrzen tihotapec, ki je tihotapil z raznim blagom, pa si je pridobil v Ljubljani precej obsežen krog raspečeval-cev in jih je založil z denarjem. In vsi зо živeli, on jim je dal namreč celo po 50 odstot. zaslužka za nevarno in riskantno delo. VeČina teh raspečevalcev je bila precej občutno kaznovana v Belgradu. Proti trem obloženim ljubljanskim raspečevalcem pa se je vršila včerajšnja porotna obravnava. Obtoženi so bili dijak France Gabrenja, uradnica Mira Lenasi in čevljarski pomočnik Ivan Merlak. Zapeljal jih je zloglasni Zupančič, ki je tudi že dobil kazen. Pripravil je tudi mater Franceta Ga-brenje, da je prevzela za 40.000 dinarjev bankovcev. Dala je ponarejene kovače svojemu
sinu in k nesreči sta se seznanila z njim tudi soobtoženca Mira Lenasijeva in pa Ivan Merlak. Gabrenja je priznal, da je zamenjal prvi bankovec pri neki branjevki pod Tivoli, kjer si je kupil en štrukelj. Koliko jih je razpečal, se ni ugotovilo. Mira Lenasijeva je zamenjala nekaj bankovcev, večji del pa jih je, ko je zvedela, da jo policija aretirala na Rakeku nekaj raspečevalcev denarja, sežgala. Merla-ku pa je izročil Gabrenja 8 zavitkov po 100 »kovačev«. Aretirani so bili obtoženci dne 27. decembra lani. Ponarejeni bankovci pa niso dobro ponarejeni, ker so bili bledejši in niso imeli onih značilnih plavih žilic. Zato je bilo raspečavanje zelo težko in nevarno in jih spravilo končno tudi res na obtožno klop. Pri hišni preiskavi v Trstu so našli pri nekem A. Košuta in Gorjupu ploščo in vse priprave za tiskanje in rezanje bankovcev. Izdelavala sta bankovce fotolitografskim potom. Obtoženci so po večini vse priznali, šlo je samo za število razpečanih bankovcev, katero hočejo za-
govorniki kolikor možno znižati. Senat je stavil za vsakega obtoženca po eno glavno vprašanje glede sporazumnega raspečavanja. Glede Mire Lenasijeve in pa glede Merlaka so bila dovoljena tudi dodatna vprašanja glede sporazuma. Vprašanju glede nepremagljive sile pa se je drž. pravdnik protivil, češ da se obtoženec s tem tudi ni zagovarjal. Državni pravdnik je označil raspečevalce ponarejenih bankovcev kot poseben tip hudodelcev, ki so izobraženi, velikopotezni, grosisti, ki delajo na debelo in silno oškodujejo — davkoplačevalce. Med ljudstvo gredo s slabim denarjem in si pridobe dober denar. S tem škodujejo pa hidi jako občutno na kreditu države. Po njegovem mnenju so napravili morda več bankovcev kot pa imamo pravih. Porotniki so potrdili glavno vprašanje glede Gabrenja, glede Lenasijeve in Merlaka pa dodatni vprašanji, da sta spravila vedoma ljudi v zmoto in škodo, nakar so bili obsojeni Gabrenja na 3 leta ječe, Lenasijeva in Merlak pa vsak na
Lesni strokovnjak
izvežban v lesni trgovini in vodstvu žage (če mogoče tudi v parjenju) SE iščE za takoj. Ponudbe pod "Izvežban in vesten itev. 3160« na upravo »Slovenca«.
Industrijsko podjetje
t lepo bodočnostjo, brez konkurence, na zelo prometnem kraju Slovenije, ob železnici, NAPRODAJ za 400.000 Din. Informacije daje «Urad za p,ospeievanje obrti Celje«.
3 mesece zapora. Vsem se všteje preiskovalni zapor od 27. dec. 1023 odnosno 5. jan 1924 tako, da sta Lenasijeva in Merlak kazen ža prestala. — Obravnave se danes nadaljujejo,
PRODAM PARCELO
660 m', po Din 18 v Zgornji Šiški ob CelovSki cesti. Pojasnila v gostilni pri KOSU v Zgornji Sliki.	3170
VSAKOVRSTNA
ročna de!a
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filiallci na Bledu. Naročila je poslati na «Atclje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
PRVOVRSTNO
MORSKO TRAVO
SUPERIEURE nudi najceneje «FRUCTUS«, Tabor 2.
nudi ure, srebrnino in
zlatnino najceneje v ve-:-: liki izbiri :-:
Ljubljana
STARI TRG ŠTEV. 20.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znanccm pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna mati, stara mati, tašča, gospa
Ivani Kastelic n]M\m
danes, dne 1. t. m. ob 10. uri dop. po daljši mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 83 let boguvdano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice sc bo prepeljalo v torek, dne 3. junija 1924 ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta 15, v rodbinski grob pri Sv. Križu
Sv. maša zadušnica re bo brala dne 4. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 1. junija 1924. FRANC, IVAN, PETER, sinovi. — IVANKA, hči. — ANA KASTELIC roj. RABITSCH, ANA KASTELIC roj. VIDIC, VALENTINA KASTELIC roj. MOROZOVA, snahe. — VNUKI in VNUKINJE.

Naznanjamo, da je velezaslužni kmetijski strokovnjak, naš ravnatelj, gospod
\4№ Bei!e
kmetijski svćtnik, imetnik reda sv. Save III, razreda
v petek, 30. maja 1924. po dolgi in mučni bolezni zaspal.
Pogreb se vrši dne 30. junija ob 16. uri v Št. Juriju ob južni železnici.
Kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel.
л^јшшшмацшмш н мш wtw Mtt шшишш,
Kfaznanllo I
Naznanjamo, da začne poslovati
z IO. funijem 1924
naša na novo otvorjena
v Celju
Aleksandrova cesta 4, ki bo vršila vse bančne posle.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D
v Ljubljani.
i wv A ^лти w j mu »Kft
.....................................t »(Hmw««»»<«t.
v ,Slovencu imaio za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med naš.m ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in ie torej insercija pristopna tudi mani iraovitim. Ta način reklame se je izkazal še vedno
...................................
prvovrstno moč, kavcije zmožno, sprejme de t. Julija
Državno zdravilišče, toplice

Folrl posaorl
2a ibkmo !
Najboljše in najcenejše obleke ca birmance v vseh velikostih in največji izbiri Vam
nudi priznano solidna tvrdka
m*
EJIISSEJANA
DvORNI TRG 3.
Vedno v zalogi angleško in češko suleno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo manufakturno in modno blago po konkurenčnih cenah Lister v vseh barvah, dalje surova svila, platno, panama rips, itd. za obleke v ogromni izbiri. Blagovolile si ogledali zalogo!
UČENEC	j
poštenih staršev, 14—16 let, j se takoj sprejme za slikar- i
sko in pleskarsko °hr'Pri , v praktičen pouk v svrho shkor, Krško. . „.■.._„.... __ i„_j__
Sprejemam
d« hi gospodične
Naznanjamo, da smo izgubili našega dolgoletnega delavnega predsednika, gospoda kmetijskega svetnika
ШМ Si
ravnatelja kmetijske šole v št. Jurija ob juž. žel.
Podružnica kmetijske družbe v Št. Juriju ob juž. žel.
Čuden Ivan, 8В««ВЕ»ВИИВавВКВН18
IŠČEMO
krojačico
ki jc popolnoma izurjena v ženski konfekciji, za vodstvo delavnice. Prednost ima ona, ki bi po dogovoru ostala več let v tem poslu. Plača dobra, nastopiti more takoj. -Pismene ponudbe poslati na
ČIRO MANEVIČ
Kumanovo — Srbija. иииииЈЈиагаииинзрагагаи
I priučenja za lastno rabo samostojno izvrševali vsakovrstne modne KLOBUKE. -S 1. jnnilcm tudi večerni tečaji. — Konc. učni tečaji za modno obrt in modni salon
1 A. VIVOD - MOZETIČ,
Ljubljana, Pred Škofijo 21/П.
AKRATOTERMA 37 0 C, bogata na radiju in ogljikovi kislini. — ZDRAVLJENJE SRCA in ŽIVČNIH bolezni, bolezni ledvic in mehurja ter vseh ženskih bolezni; Termalne in hladne KOPELI, solnčcnfe, ležanje na prostem, pitni vrelci, masaže, kopeli v vročem zraku; zdravljenje z mlekom. — Gorsko podnebje, smrekove Sume, krasen park, divni izleti, vojaška godba. — Celodnevna preskrba s stanovanjem in taksami približno 100 dinarjev. — Otroci do 12. leta plačajo polovične takse. — Prospekti brezplačno.
j Priporočamo Ivrdko
!
pošteno in pridno, v starosti od 16 let naprej, takoj sprejmem. Hrana v hiši. Naslov pove uprava «Slo-vcr.ca« pod številko 3184.
*
SVOJO BLAGO DUŠO
je dne 1. junija t. 1. izdihnil po hudih mukah na kolodvoru v Trbovljah naš ljubljeni sin, oziroma soprog in oče, brat, svak in striček
Franc Slajpah
magister farmacije,
za katerim žalujejo neizmerno potrte podpisane družine.
šlajpah, Terseglav, Wressner, Vidmar.

ljubi';*!! uegs spomenika za vciio.
NfijcencjSi ssahup
noga-dic, žepnih robcev, brlsalk, klo'e, belega in гџјгусда platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, ullic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngcn in za obrezovanje trt.
Nfi VELIKO № MALO.
PRODAJAM
Industrijsko podjetje
z lepo bodočnostjo, brez konkurence, na zelo prometnem kraiu Slovenije, ob železnici, naprodaj za 400.000 Din. — Informacije daje «Urad za pospeševanje obrti Celje«.
E№ova drva!
Kupi se večja partija cepa-nic Ia, brez okroglic, popolnoma suhih, sečnja 1.1923, kakor se jih zahteva za Švico. — Večja partija popolnoma su';.ih bukovih DRV, mešana z okroglicami do 20% in več. — Popolnoma suha hrastova eksportna drva. - Ponudbe na upravo lista pod šifro EKSPORTNA DRVA štev. 3190.
Pozor!	Pozor!
Plačujem najbolje stare
obleke, čevijs
in POHIŠTVO. — Dopisnica zadostuje. Pridem na dom. Dramć MarUn, l.juhljana, Sv. Jakoba nabrežje 5t. 29.
KOŠNJA pod Gradom,
sladka trava, se ODDA v najem. Lončarska steza 10.
STEKLENICE
od soda - vode, pol-litcrskc, samo steklo, belo, ccno naprodaj. Oddajo sc tudi manjše množine. - IVAN 6TEII, Dobrćpolje.
лшииикинганивнззкжиашвешинвиа
ВОШК
Pred nakupom obleke za
Шгггаапсе
si oglejte bogato in najcenejšo zalogo pri pri tvrdki
Ložar & Bizjak
Ljubljana, Sv. Petra cesta 20,
sa a k k k sb s m a к ta is sa a и к иавшав в ш
ob 15. uri popoldne SE BO PRODALO na
DRVA ZA KURJAVO Naprodaj je POSESTVO
(odrezki od žage in parket) j	Maj;sa in ,oitfe BENCINA,
in žaganje od trdega lesa —	Tinsko 4t. 7, p. prisUva (Sp.
dokler traia zaloga — po j	gj^,.^,,), „bstoječe iz: 18 :-: znižani ceni. j ora|ov zcmijci 5 oralov 0b-
Kupujem okrogel LES *eicn !llovct vinograd, trav-r	nikov, njiv in poslopja v
najboljšem stanju. Poizve se na licu mesta.
ENONADSTROPNA VILA z 12 sobami z gospodarskim poslopjem in ca. 5 oralov vrta (deloma park).
PAROMLIN 20 vodna HP, 60 parna HP, kapaciteta en vagon. Moderno urejeno ob železnici. Objekti v bližini Celja. Podrobne informacije pri dr. GORIČAN, odvetnik v Celju, ali Lava št. 14 pri Celju. — Interesenti se vabijo!
(hlode) za žago od vseh vrst jistnatega drevja, posebno hrast in bukev, vedno vsako množino po najvišjih cenah. Ozira se le na ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. — IVAN ŠIŠKA, tov. parket In parna žaga, Ljublfana, Metel" ova ulica štev. 4.	3052
NAPRODAJ JE VELIKO gospodarsko POSLOPJE
na lepem prometnem kraju z vrtom poleg, tudi zidna opeka za nadaljevanje zgradbe. - Naslov pove uprava
• Slovenca« pod itev. 3149.
Za birmance!
Za dečke:
razllCno sukno. Scvljoll ln perllno blago. Za deklice:
Efamlnl, bnlisll, Švicarska vezenina Ud.
čvE. Skabeme, Ljubljana
Mestni lrg 10:
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica št. 1.