PoStnlna platana v gotovini.
Izhaja vsak torek. Četrtek In soboto.
(ena posamezni Številki Din. —50.
TRGOVSKI
J*
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO OBRT.
Uredništvo Iti upravnISIvo Je v Ljubljani, Gradišče fitev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — štev. pH ' ov \\i nradu v Ljubljani 11.953. — štev. telefona 552. NaroCnlna ta ozemlje SHS? letno D 60‘--, za pol leta D 30*—. za četrt leta D 15’—, mesečno D . V^>,a0reras(vo D 90'—. — Plača In toil se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dno 6. junija 1922.
ŠTEV. 67.
List stane od 1. marca 1922:
reioletno Din. 75.—, t. j. (K BOO.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); Četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Zopetni zastoj pošt.-carinskih paketov.
(K. P.)
Neposredna posledica najnovejše odredbe finančnega ministrstva glede uvoznih formalitet je kupičenje poštno-carinskega ^blaga pri ocari-njalnih uradih.
Osobito trgovstvu so se napravile težkoče pri ocarinjenju; in ovire, ki smo jih bili vajeni pri uvozu potom železničnih tovorov, pojavijo se naenkrat pri paketni pošti. Mesto paketa ali obvestila o paketu^ dobi naslovnik od ocarinjalne pošte poziv, da predloži potrebno uvozno dovoljenje od odbora narodne banke. — Mogoče, da strokovni referent pri ureditvi te odredbe sploh ni mislil na pošto, gotovo pa ne na posledice, ki izvirajo iz doslednega izvajanja te ves promet ovirajoče odredbe.
Naše ocarinjalne pošte so pri hvalevredni vnemi in polnem razumevanju za službo opravljale ocari-njenje zadnji čas že precej brezza-niudno, danes pa so njena skladišča zopet prenapolnjena, carinsko poslovanje je skoraj prekinjeno, ali vsaj jako omejeno.
Škodo trpimo trgovci, obrtniki, sploh naročniki, oziroma naslovniki inozemskih paketov, škodo trpi pa brezdvomno tudi poštna uprava, ki po nepotrebnem hrani pod lastno odgovornostjo velike količine blaga ter jamči za visoke vrednosti, včasih celo pod precej neugodnimi varnostnimi okoliščinami.
Ne bodemo se spuščali v nadalj-no kritiko oblastvenih ukrepov, ki povzročajo grajane ovire, edini smoter jim mora biti vsekakor, da se povišajo prejemki iz raznih vlog in prošenj, katere je treba vse koleko-vati.
Ne zamerite nam gospodje okrog zelene mize, če si usojamo v tej zadevi kot neposredno prizadete stranke tudi izraziti naše nestrokovno mnenje, kako bi se dalo doseči isti uspeh, brez zamude in škode, osobito pa brez burokratičnih formalitet, ki se zaenkrat pač ne strinjajo z modernim obratom.
Paketi, ki pridejo na ocarinjalno pošto, in za katere treba uvoznega * odobrenja, se obvestijo naslovnikom z izvirno spremnico, katera se jim po pošti s primerno opazko dostavi.
• Naslovnik izposluje s to spremnico pri odboru narodne banke uvozno odobrenje, ki se zabeleži na obratni strani odrezka te spremnice.'
Naslovnik vrne spremnico cari-njali.i pošti, kot uradno pošiljko in stvar je formelno rešena, carinjenje se lahko izvrši. — Kolekovina pa se prilepi na spremnico in vse je v najepšem redu.
Spremnica je uradni dokaz izvora, priključena carinska napoved vsebuje potrebne podatke za količino, kakovost in vrednost blaga, sploh vse, kar utegne oblasti v tej zadevi zanimati.
Poseben račun za poslano blago je popolnoma nepotreben, ter tudi ne utegne vselej odgovarjati istini, sploh se tem listinam ne more priznati v vsakem slučaju uraden značaj.
To postopanje se odlikuje na-pram sedanjim običajem z večjo pri-prostostjo; doseže se isti učinek, naslovniku se prihranijo pota in delo, poslovanje se pospeši, blago se brez posebnih zamud odpravi iz carinam.
Poštna uprava bi gotovo ne imela razloga se našemu predlogu upirati, bila bi samo stvair merodajnih činiteljev zadevo razmotrivati, ter, če jim je res na dobrobitju prizadetih slojev kaj ležeče, resnih ovir tudi ne bodo našli, da se v smislu našega načrta nastale težkoče omilijo.
Vsiljuje se nam namreč mnenje, da odočilna oblast v zadevah novih, uvoznih odredb, ni delala nikake razlike med železno-tovomiškem in paketno-poštnim ocarinjenjem.
Poštni zavod pa uživa, vsaj v vseh kulturnih državah, v mednarodnem prometu vedno prednost izjemnega poslovanja, ocarinjenje in uvozne formalitete se vršijo po posebnih predpisih in v obče precej enakih pravilih, ki so tudi pri nas v veljavi. — Po razločnem besedilu tega pravilnika naj se potom pošte uvoženo blago tekom 24 ur ocarini.
Če interes države neobhodno zahteva uvozna odobrenja, se morajo poštnim pošiljkam vsaj priznati v tem pogledu ugodnosti, ki povzročene zamude do skrajnosti omejijo, sicer je tudi naloga poštnega zavoda v tej stroki popolnoma iluzorična.
Občni zbor gremija v Mariboru.
(Dalje.)'
Omeniti je še, da se je vršil lanski občni zbor Zveze gremijev in pa II. vseslovenski trgovski shod v Mariboru, katerega priprave je vodil gremij in je v vsakem oziru lepo uspel. Nameravani izlet v Falo je moral takrat žalibog vsled slabega vremena odpasti, zato je pa napravilo trgovstvo Ljubljane in Iz Kranjske skupno z našimi trgovci dne 10. junija skupni izlet v Falo in Ruše.
Uradni dnevi Trgovsko-obr{niške zbornice se vrše v Mariboru redno vsako sredo dopoldan in se priporoča, da se članstvo te ugodnosti v polni meri poslužuje in si prihrani ogromne potovalne stroške v Ljubljano.
Cenjeni gg. zborovalci! Pod mojim vodstvom so potekla 3 leta, odkar je bil izvoljen odbor gremija in si navzel dolžnost, delovati do sedaj v prid svojih članov. Povdariti moram, da sem si s tem prvim vodstvom predsedstva nadal zelo težavni posel, kakršnega ni doživel trgov-ski^gremij doslej in ga tudi ne bode doživel poslej. Reči moram, da je imel ravno naš gremij na skrajni severni ^ meji v vsakem oziru veliko hujše in težavnejše stališče, kakor vsi drugi nam sorodni oziroma bratski gremiji v državi. Ni bilo dovolj, da sem moral prevzeti kot predsednik naloge, koje so čakale in zadevale našo strokovno organizacijo od slučaja do slučaja od strani uradov in od strani nepoklicanih elementov,
koji so se hoteli z vso silo vriniti v trgovski stan in izpodriniti legalno in legitimno trgovino, temveč je imel naš odbor še velike težkoče z mnogimi novimi naredbami. Kakor je gotovo vsem članom znano, je imelo trgovstvo zadnja leta v vsakem oziru velikanske težkoče na vseh koncih in krajih, povdariti pa moram, da je imel s trgovstvom vred prestajati najhujše boje ravno trgovski gremij, kamor se je vse to stekalo.
Naša glavna borba je seveda veljala v prvi vrsti proti raznim novim uredbam, katere so izdajali naši gg. ministri, ki so bili gotovo vsem drugim slojem bolj naklonjeni in prijazni, kot ravno proti nam trgovcem in drugim pridobitnim slojem. Dobili smo tudi med tem časom naredbe, koje' so bile morda primerne za kake druge države nikakor pa za nas, ki se nahajamo šele v povojih. Ako bi imeli mi v našem ministrstvu zastopstvo — ali pa sploh poslance — koji imajo le malo pojma v pravih gospodarskih vprašanjih in o bodočnosti naše države le nekaj smisla, potem gospoda moja, bi imela danes naša trgovina, obrt in industrija popolnoma drugo stališče in gotovo ne v škodo državi, kajti že naša valuta bi stala na čisto drugi stopnji, kot de fakto danes stoji, kar je predpogoj vsemu drugemu blagostanju. Povdariti pa moram, da smo v tem oziru tudi sami mnogo zakrivili, to pa zato, ker se nismo dovolj zavedali svojih dolžnosti v organizaciji.
Cenjeni zborovalci! Gotovo Vam je še v spominu, koliko smo se imeli boriti proti lanski naredbi zaradi ve-rižniških uradov. Ti uradi zasledovali so ja vsako še tako reelno in legitimno trgovino, isto šikanirali in ovirali v svojem poslovanju, kjer so le mogli in naše trgovce občutno kaznovali in reči moram, vse to po krivici. Gremij kot tak je imel v tem oziru mnogo dela in posla, konštati-ram pa, da se je po dolgem času in boju vendarle dosegel uspeh in se je ta verižniški urad vendarle ukinil. Da pa naš trgovec ne bi imel preveč dobrega, udobnega in mirnega življenja, prišla je obenem takoj tudi nova naredba, koja se glasi, da je treba za leto 1919 plačati vojni davek. Treba je torej bilo od strani naših trgovcev plačati neizmerne davke, koji denar so imeli deloma investiran v razširjenju svojih podjetij itd., največkrat pa toliko sploh zaslužili niso in jim je bilo tem težavnejše plačevati take ogromne in nepredvidene davke.
Gremij je torej tudi v tem oziru imel mnogo posla, da ščiti svoje članstvo in moram povdariti, da se je marsikomu vendar posrečilo doseči omiljenje predpisanega vojn. davka.
V	tem času doživljali smo pa* tudi od dne do dne hujše povišanje cen cen na blagu, to pa morda ne po krivdi trgovcev, ampak vsled usode razmer. Vsled splošnega zvišanja draginje so se pa oglaili med letom zopet naši vestni soirudniki, to so trgovski nastavljenci, ter so zahtevali svoj povišek. Trgovski gremij je tudi v tem oziru storil svojo dolžnost, posebno pa, ker nikakor ni pripustil, da bi se ta kočljiva razprava vršila javno, je posredoval po svoji moči naravnost pri šefih. Če pa uspeh ni bil tak, kot je želel gremij, in odbor nastavljencev, je to pripisovati edi-
nole dejstvu oziroma kaprici pomočniškega odbora, ker niso hoteli ustreči zahtevi gremija in mu javiti imena tvrdk, ki svoje nastavljence preslabo plačujejo in pa imena onih nastavljencev, ki so s svojo plačo še vedno nezadovoljni.
V	preteklem letu imel je gremij skupno z obrtniki in sploh z vsemi pridobitnimi sloji izvojevati tudi volitve v dohodninsko davčno komisijo. Ta volitev je imela za nas tem več pomena, ker že več let sem ni bilo takega odbora, ki bi ocenil dohodke posameznih obrtnikov. Potrditi moram, da so iz tega vzroka bili marsikateri — pa ne morda po krivdi davčnih uradnikov, — krivično obdavčeni. Gremij tudi te zadeve ni pustil iz vidika, ter postavil skupno z drugimi pridobitnimi skupinami svoje kandidate, ki so pri volitvah tudi častno zmagali. Isto storiti bode naša dolžnost pri sedanjih volitvah v pri-dobninske komisije, ki se vrše prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m.
(Dalje prih.)
Dr. Ciril Pfeifer:
Mlinarji, obseg obrt. pravice.
Na vprašanji 1. če so mlinarji upravičeni trgovati z mlevskimi izdelki in deželnimi pridelki in 2. če smejo mlinarji v sedanjih razmerah peči bel kruh, ker je ta na kmetih že tudi običajen, je izdal oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pod štev. 9489 od 3. decembra 1920 odnosno pod štev. 3409 od 31. maja 1922 naslednji rešitvi:
K 1.
Imetniki obrtnega lista za mlinarski- obrt so na podlagi te svoje obrtne pravice upravičeni trgovati z mlevskimi izdelki, ne glede na to, ali so to njih lastni izdelki ali ne. — Niso pa upravičeni trgovati z ne-zmletim zrnjem in ostalimi deželnimi pridelki.
Prej omenjena pravica trgovine z mlevskimi izdelki je po § 37/3 obrtnega reda vsebovana v mlinarski obrtni pravici.
K 2.
§ 1., točka 45 obrtnega reda (zakona z dne 5. februarja 1907, drž. zak št. 26) izvzema iz rokodelskega pekovskega obrta peko črnega kruha, ki jo izvršujejo mlinarji po dosedanji navadi v deželi kot postranski obrt s pomočjo domačih ali posebnega pomožnega osobja.
Ta, določba ima svojo zgodovinsko podlago. V prejšnjem času je bilo mletje žita zvezano s predelavo moke v kruh. Z napredujočim speci-jaliziranjem obrtov ^postala peka belega kruha poseben obrt, medtem, ko je peka črnega kruha ostala še mlinarjem, katerim je ' bila ta pravica izrecno priznana z ukazom pisarne od 16. marca 1808, dalje z dekretoma dvorne pisarne od 30. julija 1818 in od 27. avgusta 1818. Na tem nista izpremenila ničesar ne obrtni red iz leta 1859, ne njegova novela od leta 1883. Leta 1884 je bila izdana posebna ministrska naredba (od 14. oktobra 1884 drž. zak. št. 166), glasom katere so mlinarji po dosedanjem deželnem običaju upravičeni izvrše.vati peko črnega kruha kot
postranski obrt s pomočjo domačih ali lastnega pomožnega osobja-. To določilo je bilo dobesedno prevzeto
v novi obrtni red.
Vsa določila, prejšnja in sedanja, omenjajo izrecno črni kruh in se morajo v varstvo rokodelskega pekovskega obrta in z ozirom na to, da vsebujejo izjemo, strogo tolmačiti. Ukaz dvorne pisarne od 16. maja 1808 omenja izrecno ržen kruh. Pasus »po dosedanji navadi v deželi, se nanaša tako na izvrševanje peke, kakor na pojem »črni kruh . Vsekakor je pod »dosedanjo navado razumeti staro, več generacij preživel navado in se pojem : črni kruh« ne sme s sedanjo večjo razvajenostjo ljudi poljubno širiti, tako, da bi se vedno bolj bližal pojmu »beli kruh in, da bi n. pr. le še kruh iz pšenične moke štev. 00, 0 in mogoče še štev 1 veljal za beli kruh. Na tem stališču je stala tudi dosedanja praksa, ki je ponekod pač pripuščala pridatek male množine pšenične moke (V-. do Vs) ali celo od te le one, ki se ne rabi za kuho in belo pecivo (štev. 4), rženi moki, če je bila to krajevna navada, dočim je drugje pravico peči takozvani mešan kruh pridržala pekom.
Z ozirom na rečeno se zgornje vprašanje zanika.
Peči bel kruh so upravičeni le oni mlinarji, ki imajo obrtno pravico za izvrševanje rokodelskega pekovskega obrta, dalje oni, ki so izvrševali pekovski obrt v dobi neomejene obrtne svobode (od 20. decembra 1859 do 15. marca 1883) in, ki ga izvršujejo še sedaj na podlagi starega obrtnega lista, in slednjič oni, ki izvršujejo pekovski obrt na tovarniški način.
Ob tej priliki se opozarja še na sledeče:
Vprašanje, ali se izvršuje peka čmegai kruha v okviru izjemnega določila obrtnega reda, je treba rešiti v vsakem posameznem slučaju na podlagi dejanskega položaja. Z ozirom na to, da velja ta posel za postransko obrt, vsled česar se ne more strožje presojati kakor postranski obrt kmetijstva in gozdarstva in, da se mlinarjem soglasno priznava pravica v zmislu § 37/3 obrtnega reda prodajati tudi moko, ki ni bila zmleta v lastnem mlinu, se mora smatrati, da so mlinarji upravičeni peči črni kruh ne le iz moke lastnega mletja, temveč tudi iz v ta namen kupljene moke, pri čemur pa se mora rabiti po večini lastno zmleta moka. Prostor, v katerem se peče kruh, mora biti v mlinu ali v njegovi bližini, da se ne izgubi značaj enotnega podjetja. Pod »posebnim ali lastnim pomožnim osobjem«, ki se more poleg domačih uporabiti pri peki črnega kruha, je razumeti mlinarsko pomožno osobje, pri čemur je seveda n. pr. mlinarski pomočnik lahko izučen v rokodelskem pekovskem obrtu.
Podlistek.
Ing. M. Savič:
lUlo Industrim In obrti.
(15. nadaljevanje.)
Upravni ukrepi.
V	svrho napredka kulture in povišanja vrednosti bombaža je treba prirediti v vsakem kraju tekmovanje in dati onim, ki dobijo najboljše uspehe v kultiviranju novih vrst nagrade in odlikovanja. Vlada mora na vse načine podpirati snovanje bombažnih predilnic tako, da bi novi konzumen! vzpodbudil producenta, da poveča produkcijo.
Gospodarska zboljšanja.
Pomanjkanje denarja je eden od glavnih vzrokov, ki ovirajo producenta, da bi v kultiviranju napredoval, akoravno je zelo rentabilno. Bombaževa kultura zahteva večja stroške kakor druge in zato se mora večina kmetov obrniti na skopuha, ki ga pozneje oropa celega presežka bombaževe žetve. Vsled tega kmetje zapostavljajo bombaž in se raje pe-čavajo s cenejšimi kulturami. Da bi
Mlinar, ki hoče izvrševati peko črnega kruha kot postranski obrt, mora v zmislu razpisa avstr. trg. min. od 15. XII. 1884, št. 29.990 zl. n. 3259 to prijaviti obrtnemu oblastvu.
Fr. Zelenik:
iz žitne trgovine.
Vrste pšenice: 1. botanične.
Pšenica (Weizen, triticum, fru-meuto, iroment, wheat) pripada k družini trav (Graser, Gramineen) in se goji v mnogih vrstah. Ker je bila znana' le kultivirana pšenica, so mislili, da je divja pšenica izumrla in je ni več. Leta 1910 pa je našel botanik dr. Ahronsohn divjo pšenico v Palestini in kakor so botaniki dognali, je to pramati kultivirane pšenice. Dokazano je, da kultivirana pšenica ne podivja^ tedaj od Ahron-sohna najdena pšenica ni kaka po-divjanka. Za divjo pšenico so se posebno zanimali Amerikanci in so ustanovili celo posebno društvo in kmetijo, kjer bi sogojili divjo pšenico in jo križali z našimi kulturnimi vrstami. Kaka usoda je doletela to postajo med vojno, ne vem.
Za kmetovalca je važna le pšenica ozimina in jarina, čeravno je znana tudi večletna pirnica. Ozimina in jarina se deli A v pravo pšenico in B v piro ali polsko.
A) Prava pšenica obsega zopet štiri vrste, ki so:
1. Navadna pšenica (gemeiner Weizen, triticum sativum vulgare);
2. angleška (debelozrnata) ko-smatinka (englischer W., turgidum);
3. trdozrnata (banaška) pš., (Glas-Hart-Gersten-W., tr. durum);
4. Poljska (dolgozrnata) pš., (pol-nischer \V., tr. polonicum).
Te vrste prave pšenice imajo zopet mnogo vrst. Samo od navadne pšenice jih je znanih kakih 15. Nekatere bolj važne bomo navedli pozneje.
B) Pira ali polka ima tudi več vrst, ki baje niso niti vse znane našemu kmetovalcu. Navedem le nekatere:
1. navadna pira (echter Spelz, Dinkel, Fesen, »Kernen«, tr. spelta);
2. dvozrnata pira (Ehmer - Em-mre-griechiescher Weizen, Amel-korn, tr. amyleum);
3. enozrnata pira (Einkorn, Pfer-aedinkel, tr. monococcum).
Te vrste so menda najbolj znane v južni Nemčiji in Švici. Tudi pira je ali ozimina ali jarina.
Že zgoraj smo omenili, da ima prava pšenica 4 vrste, ki se dele v mnogo vrst ali oblik; navadna pšenica jih ima baje 15. Navedem jih le nekaj, ker so važnejše tudi za trgovino s pšenico.
a)	Golica (Kolbenweizen, tr. sativum vulg. mutivum) je ozimina brez res. Zrno je ali rjavo ali zlato-rumeno ali belo, jako dobre kakovosti, ki da lepo moko. Znano je najmanj 6 podvrst golice.
agrarna kultura splošno mogla napredovati, bi bilo treba spremeniti pravila agrarne banke, da bi se smet dajati bombažnim nasadnikom špe-cijelni kredit na krajšo dobo.
8. Produkcija riža pri nas.
Riž se pri nas goji v Kočanih, Strumici, Demirkapiji, Bogomilih in Pekli pusti v Baški. V Kočanih se goji /v Kočanski, Viniški, Blataški, Orizarski, Zrnovski, Obleševski in Sokolarski občini. Tu se naseja riž na površini 1084 ha. Riž se tu že goji nad 200 let. Najemnina za ha zemljišča ‘za riž znaša 240 dinarjev. Obdelovanje zemlje za riž znaša do žetve 500 dinarjev, na ha. Ha daje letno okrog 3000 kg neluščenega riža. Od 100 kg neluščenega riža se dobi 50 do 60 kg luščenega riža. Za luščenje riža obstoja 20 vodenic, ki se naziv-Ijajo »dinjke« in so vse primitivne razen ene moderne, ki se nahaja v vasi pri Baeeivu. Ta mlin predela lahko letno okrog 500.000 kg. Meseca julija 1919 je bila cena neluščenega riža v Kočanih 180—200 dinarjev, a oluščenega pa 300—320 dinarjev za 100 kg. Kočanski riž spada med najboljše vrste. Kočansko okrožje lahko
b) Osinka-resnica (Grannenw., ti’, sat. vul. aristatum) ima kratko, stisnjeno in vedno resasto klasje.
Imamo 6 podvrst osinke in sicer dve podvrsti jarine, tri ozimine in eno podvrsto, ki se lahko seje kot ozimina ali kot jarina.
Od ozimine navajam le Wester-vvaldsko pšenico (Fuchsvveizen), ker se jako pogosto seje v južni Nemčiji, uspeva tudi na slabi zemlji in daje fino moko.
c) Gostoklasna osinka (Igelvvei-zen, tr. v. erinaceum) ima kratke, narazen stoječe rese, kot pri ježu bodice. Zrno je kratko in debelo. Se seje kot ozimina ali jarina. Ne polega in se je ne prime z lahka rja. ima močno slamo.
d) Gostoklasna golica (Bingel-Bi-ckelvv., tr. v. compactum) ima kratko in debelo klasje brez res. Pleve so rjave ali bele barve. Golica z rjavo-barvastimi plevami je najboljša jarina ali uspeva le pod milim podnebjem v dobri zemlji.
Angleška (debelozrnata) kosma-tinka ima tudi 9 podvrst. Eni teh pravijo Nemci Pyramidenweizen. — Svoje ime je dobila po govorici, da so njeno seme našli v piramidah. — Dognali so pozneje, da so špekulativni Arabci sveže pšenično zrno prodajali in trdili, da so ga našli v rokah mumij. Angleška pšenica daje večji pridelek, boljšo slamo in ne polega tako lahko kot navadna pšenica, ali moka ni kaj posebna in tudi se zrno težje izmlati.
Trdozrnata (banaška) pšenica se seje le kot jarina in ima jako dolge rese. Radi jo sejejo v Italiji, ker daje dobro moko za makaroni. Znanih je nekaj podvrst.
Poljska (dolgozrnata) pšenica ima značilno dolge pleve. Ima pa ta pšenica razna imena kakor: vlaška, egiptovska ali astrahanska. Nemci ji pravijo tudi Gommer, Švicarji Go-mas. Zrno je podobno naši rži. Moka je temna.
Pira ali polka ima tudi precej podvi’st. Nekaj smo jih navedli zgoraj. Piro gojijo posebno Nemci in ji dajejo prav različna imena.
Pri nas se seje najbolj navadna pšenica in menda sta najbolj razviti podvrsti golica in potem osinka.
(Se nadaljuje.)
Kedaj bo plačala Rusija svoje dolgove?
V	zadnjem času, osobito za čas genovske konference, so prinašali inozemski listi najrazličnejše številke glede dolgov, katere je sklenila Rusija pred vojno* Po teh podatkih se ceni, da znašajo predvojni dolgovi Rusije približno 18—20 milijard zlatih rubljev. V tej svoti predvojnih dolgov, tičijo velike postavke za stroške, katere so napravili zavezniki iz lastne inicijative, in od katerih so imeli koristi zavezniki, nikakor pa ne Rusija sama. Iz tega razloga ne
da na leto 150 vagonov oluščenega riža.
V Demir Kapiji se pridela 15 vagonov riža. V Bogomilih se pridela 2 vagona riža. Ta riž je rdečkaste barve in je slabejši kot kočanski.
V Strumici se doseže letno okrog 75 vagonov riža. Strumišlki riž uspeva 15 dni bolj zgodaj, je pa nekoliko slabejše kvalitete,, kakor kočanski.
V Bački producirajo: V Pekli Pusti država na 360.17 ha; Ludvik Mah na 115.10 ha; vdova Jurija Krignera na 161.10 ha; v Despot Ivanu Jaša Leonhard na 23.02 ha; Šajrih Šik na 11.51 ha; v Vrbasu sladkorna tovarna na 6.90 ha; delniška družba Francovega kanala na 3.46 ha; in Kolo-man Šnajder v Petrovem selu na
11.50 ha: torej vsega skupaj v Bački na 692.77 ha;
Gojenje riža pri nas.
V Pekli Pusti je vpeljana kultura riža od leta 1880 in se voda dobiva iz kanala kralja Petra. Vsak oral vrže 15—33 stotov neoluščenega riža. Seje se 20. aprila in žanje 10. septembra. Dve leti se seje riž, dve leti pa koruza za povrstjo.
Luščenje se vrši v državnem mli-
prizna Rusija teh dolgov, ter se brani, da bi jih plačala. To svoje stališče pa utemeljuje ruski finančni minister v spomenici, katero je vposlai kot odg6vor na spomenica strokovnjakov iz Londona, približno tako: na podlagi podatkov ruskih ekonomistov Varzara in Prokopoviča, so znašali ruski dohodki pred vojno v letu 1913 12 milijard zlatih rubljev in po statistiki ruskega premoženja iz leta 1920 ter po podatkih glede položaja industrije iz leta 1920 in 1821, bi znašali kosmati ruski dohodki približno 5 in pol miljard, a čisti dohodki po kalkulaciji optimistov, približno 4 milijarde zlatih rubljev. Vzemimo, da je Rusiji nemogoče izvršiti katerokoli izplačilo predvojnih dolgov prej, nego bo produkcija ruske industrije in poljedelstva dosegla predvojno višino, in skušajmo ugotoviti najkrajši termin, kedaj bo produktivnost ruske industrije in kmetijstva dosegla to visočino.
Državni dohodki Anglije, Francije in Rusije so se od leta 1893 do 1913 dvignili v sledeči meri: Anglija, od 273 rubljev na človeka, na 473 ali za 70 odstotkov; Francija, od 233 rubljev na človeka, na 355, ali za 52 odstotkov; Nemčija, od 184 na 292 ali za 58 odstotkov; Rusija, od 67 na 101, ali za 50 odstotkov. Ako vzamemo, da bodo državni dohodki Rusije rastli v isti meri kakor je to bilo pred vojno, to je, da se dvignejo v 20 letih za 50 odstotkov in dvakratno v 35 letih, bomo našli, da bo treba približno 50 let, predno se doseže predvojno višino v svoti 101 rubljev. Tudi ako vzamemo, da se bo produktivnost Rusije povečala trikrat bolj hitro nego se je to vršijo v zapadnoevropskih državah pred vojno, bomo dosegli v prihodnjih 12 letih sledeče približne svote: V letu 1922 4 miljarde zlatih rubljev letnih dohodkov, v letu 1923 4.4 milijarde zlatih rubljev, v letu 1924 4.8, v letu 1925 5.1, v letu 1926 5.6, v letu 1927 6.1, v letu jl928 6.8, v letu 1929 7.5; v letu 1930 8.2, v letu 1913 9.1, v letu 1932 10.0; v letu 1933 11.0; v letu 1934 12.0 miljard zlatih rubljev. Ako se bodo tedaj večali dohodki zelo naglo, bo zamogla' doseči ruska produkcija komaj črez 12 let predvojni nivo. Toda pomisliti je, da se bo med tem časom pomnožilo tudi prebivalstvo, zbog tega moramo podaljšati rek na 15 let, da dosežemo za vsakega prebivalca predvojni dohodek. Zavezniki zahtevajo, da se -izplača prvi obrok že 1. novembra 1927. Ro gori navedeni shemi, bo imela Rusija v letu 1927 za 6.1 milijard letnih dohodkov. Carska vlada je plačevala obresti in amortizacijo svojih dolgov približno 400 milijonov rubljev na leto, kar je znašalo za 3 do 4 odstotke vseh dohodkov, in za 12 odstotkov predvojne državne bilance.
Kakor razvidno, stojijo zavezniki pred sledečo dilemo: ali se njih dolgove ne bo moglo izplačati, ne glede
nu v Malem Staparu, ki dnevno lušči 4000—5000 kg brušenega riža. — Od 100 kg neoluščenega riža se dobi 50—55 kg prvovrstnega luščenega riža, 6—8 lomljenega riža, 17—20 riževe moke in 20—23 kg luskin in prahu. Lomljeni riž se uporablja za ljudsko hrano, riževa moka za živinsko krmo, pleve pa se uporabljajo za pakovanje stekla. Kar se kvalitete tiče je baški riž boljši kot inozemski, ker pri kuhanju ne razpade in je srednje debel. Vzdolž celega kanala * kralja Petra bi se lahko razširila kultura riža. Investicija dela za en oral stane približno 5000 kron.. Za katastralni oral se potrebuje okrog 75 kg semena. Obdelovanje orala stane 1585—1660 kron. Gojenje kakor tudi sušenje na solncu Stane 300 kron na oral. Cena vode iz kanala kralja Petra znaša 15 kron, od Be-gejskega društva 45 kron, dalje se računa dvakratno oranje, brananje po vsakem oranju po 300 kron, sejanje po 100 kron, dvakratno pleve-nje 300 kron, košnja in odvoz 300 K, kar znaša skupaj 1660 kron stroškov na oral.
(Dalje prih.)
na dobro voljo sovjetske vlade, ali pa morajo zavezniški strokovnjaki računati, da se bo Rusiji posrečilo pomnožiti svojo produkcijo in razširiti svojo zunanjo trgovino za 40 do 50 kratno od predvojnih časov.
Dasi so v Rusiji vsi prepričani, da se bodo pod sovjetskim režimom razvijale produktivne sile bolj hitro nego je to bilo mogoče pod carsko vlado, in tudi bolj hitro nego v kapitalističnih državah pred vojno, izjavlja ruski minister v svoji spomenici, da ni mogoče upati, da bi se dohodki pomnožili v meri, kakor to predvidevajo angleški strokovnjaki v svojem memorandumu. Ako bi bila Rusija že tekom 5 let v stanu plačati to, kar želijo nje upniki, bi bil to čudež brez primera v svetovni zgodovini. Tekom prvih štirih ali petih let, bo povečanje produkcije brez dvoma zelo veliko, osobito se bo to opažalo glede poljedelstva, kjer ne bo za sedaj, razen uporabe večje množine delavnih sil za obdelovanje zemlje, potrebna investicija kapitalov. Tudi industrija bo prešla v prvih letih dovolj hitro iz stanja mrtvilai in stagnacije v kateri se nahaja sedaj, k živahnemu obratovanju, za interesiv-no produkcijo bodo pa potem potrebne večje investicije. Ako bi Rusija bila tudi v stanu, da plača tekom 5 ali 6 let kak obrok zunanjih dolgov, bi bilo to edino mogoče odnosno onih posojil, katere se je investiralo za povečanje rezervnega kapitala ruskega poljedelstva in ruske industrije. Ta del dohodkov, katerega bi se moralo kapitalizirati v državi, bi se moglo potrositi za izplačilo obresti in za amortizacijo novih posojil. Rusija bo skrbela, da se poravnajo novi dolgovi z največjo točnostjo, kajti tudi najnavadnejši mužik bo uvidel, da so mu novi krediti potrebni za nadaljni obstoj, med tem, ko bi izplačilo starih dolgov državo popolnoma izčrpalo, ter občutno oviralo nje restavracijo. Tudi se v ruski spomenici jiovdarja, da država, ki ne izvaža kapitalov in ki nima dohodkov iz zunanjih investicij, ne more plačati svojih dolgov inozemstvu, kakor samo iz presežka izvoza nad uvozom, kar je pa za sedaj Rusiji nemogoče. Tudi ako bi se doseglo višino prejšnjih dohodkov, in bi izvoz presegel uvoz za 300 do 500 milijonov zlatih rubljev, bi vendar država ne bila v stanu, da izplača katerikoli stari dolg. Ruski finančni minister, oziroma auktorji ruske spomenice so prepričani, da se bo tekom 15 let investiralo v ruski industriji, v poljedelstvu in prometu za najmanj 8 ali 10 milijard tujega kapitala, in celi aktivum* ruske bilance se bo moralo uporabiti za izplačilo obresti in amortizacije takih novih dolgov. Tudi so ruski finančniki mnenja, da zbog možnosti novih vojn, slabih letin in drugih okolnosti nikakor ni mogoče garantirati, da se bodo dohodki v predvideni meri res tudi povečali in zato bi bilo skrajno nevarno prevzeti odgovornost za izplačilo zahtevanih svot in to še v natanko določenih terminih.
Nemogoče je tudi približno ugotoviti, kedaj bo Rusija dovolj premožna, da bo zamogla brez vsake težkoče plačati letno par sto milijonov. Tudi ako bi se smatralo, da so zahteve zaveznikov opravičene, ne bi moga Rusija — po mnenju ruskih strokovnjakov — poravnati nikakih starih dolgov. Toda v spomenici se povdarja, da Rusija starih dolgov ne prizna, kajti škode, katere so povzročile zavezniške intervencije v Rusiji, presegajo daleč svote, katere zahtevajo zavezniki od Rusov. Ako bi zavezniki zahtevali, da se Rusija zaveže plačati predvojne dolgove, ter poravnati zahteve privatnikov, bi se moralo to izplačati iz sedanjih dohodkov države, ki znašajo 30 rubljev na prebivalca letno. Od teh 30 rubljev se uporablja polovica samo za nakup kruha, med tem, ko zahtevajo zavezniški strokovnjaki več nego peti del samo za izplačila upnikov carske vlade. —
Kopirne vloge
THE REX CO., LJUBLJANA.
ftmdfit ftpMOKke zsdm.
Trgovina,
II.	ljubljanski veliki semenj je izdal pravkar prvo številko svojega »Vestnika«, ki se te dni razpošilja brezplačno vsem sejmskemu uradu znanim naslovom. Ako bi kdo slučajno »Vestnika« ne prejel, naj to izvoli potoni dopisnice javiti sejmskemu uradu, ki mu bo takoj dragevolje poslal »Vestnik«, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne članke in je okrašen z lepimi slikami. Ker je začelo prostora na starem sejmišču že primanjkovati opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave in vse one, ki se nameravajo še prijaviti, naj čimpreje vpošljejo prijavnice, ker se bo v doglednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Domneva sejinske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in so se na novem delu sejmišča planacijska in kanalizacijska dela že pričela. Celo sejmišče bo letos obsegalo preko •50.000 kvadratnih metrov. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejem sigurno ob določenem roku otvorjen. Pri tem pa naj upravo podpirajo vsi zainteresirani krogi na ta način, da se čimpreje prijavijo. Kdor še nima prijavnice, naj jo takoj, kakor tudi vse informacije, zahteva od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta, Telefon int. 140.
Zunanja trgovina Madžarske v letu 1921. Soglasno podatkom objavljenim od madžarskega trgovinskega ministrstva, je znašala zunanja trgovina Madžarske v letu 1921 sledeče svote: Vrednost uvoza je znašala 43 milijard madžarskih kron a vrednost izvoza 22.3 milijarde. Potemtakem je bila trgovinska bilanca pasivna za 20.7 milijard madžarskih kron. —
Indusirija.
Nove tovarne v Mariboru. Po preobratu se je začela industrija v Mariboru silno razvijali. Ustanovilo se je mnogo domačih podjetij, pa tudi iz inozemstva, večinoma iz Češkoslovaške se je priselilo innogo tovarn, ki izdelujejo blago, katerega pri nas še nimamo, n. pr. tekstilno blago, kemikalije itd. Tvrdka Kiibal iz Češkoslovaške namerava v Melju zgraditi novo tovarno za izdelavo vodovodnih, plinarskih in dru-gity cevi ter je že prosila pri občini za potrebno stavbišče v izmeri 700 kvadratnih metrov. Novo tovarno tekstil gradi v Melju češka tvrdka Bedrich Šoutikv. To bo že tretja tovarna te vx-ste v Mariboru. S tem zopet pridobimo nova podjetja, ki jih dosedaj krvavo pogrešamo. V kratkem prinesemo zanimivo statistiko o razvoju industrije v Mariboru po preobratu.
Specijalni tehniški oddelek v Pragi je otvorila privilegirana trgovinska agencija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oddelek se bavi z izdelovanjem načrtov in proračunov za zgradbo tovarn za rekonstrukcijo tovarn in za dobavo vseh tehniških potrebščin.
Sladkorna industrija Severne Češke. Občni zbor severočeških sladkornih in-dustrijcev je zahteval od vlade določitev delovnega časa na 12, namesto dosedanjih 8 ur, ker traja pridelovalna sezona le 3 do 6 tednov ter je letos za 15 odstotkov manj obsejanega sveta kot je bilo lani.
Kovinarski štrajk v Lombardiji. Pogajanja med delavci in podjetniki kovinske industrije so se razbila ter se je nad celo Lombardijo proglasil kovinarski štrajk.
Izvoz našega lesa v Francijo. Iz bivše avstro-ogrske monarhije se je izvozilo sledfeče količine lesa:
1910:	19.305	ton	ali	26.000	m3;
1911:	14.304	ton	ali	19.000	m";
1912:	13.301	ton	ali	18.000	m!1;
1913:	14.554	ton	ali	19.000	m\
Za leta od 1914 in 1919 ni nobene statistike, toda s početkom leta 1920 se je začelo znova voditi točno statistiko, ki kaže:
1920: 5063 ton ali približno 6700 m:1; 1921: 3908 ton ali -približno 5200 m":
Evropski dolgovi Ameriki. Soglasno referatu ameriškega finančnega ministra Melona ki je bil razglašen koncem
leta 1921 je bila Evropa dolžna Ameriki 10.141 milijonov dolarjev in to v milijonih dolarjev:	Angleška 4166;
Francija 3350; Italija 1648; Belgija 375; Rusija 192; Poljska 135; Čehoslovaška 91; Jugoslavija 51; Rumunija 36; Avstrija 24; Grška 15; Estonija 13; Armenija 11; Kuba 9; Finska 8; Libija 5; Litvanija 4 in Ogrska 1. —
Csrtna.
Stavba carinarnice v Gornji Radgoni. Ministrski svet je odobril za stavbo carinarnice v Gornji Radgoni 160.000 dinarjev.
Kmetijstvo.
Tri nove kmetijske šole se ustanove še letos v Sloveniji, ena na Gorenjskem, ena v Prekmurju in ena srednja v' Mariboru.
Hmelj.
IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Vkljub ugodnemu vremenu se stanje hm. nasadov ni bistveno spremenilo in se še vedno lahko označi kot dobro če tudi neenako. Od našega zadnjega poročila ni deževalo in zjutranja temperatura je znašala povprečno nekoliko več kakor 8° R — kar rastlini ni bilo v korist. V posameznih krajih zahodnega ozemlja se je prikazal tudi bolhač kateri pa ni povzročil posebne škode. Nekoliko mokrote in tople noči bi kaj ugodno vplivale na razvoj hmelj-ake rastline.
Žatec, Č. S. R., dne 27. V. 1922. Minuli teden smo imeli prav lepo, poletno vreme in tople noči. Včeraj je bilo nekoliko deža, kateri je pa le nekaterim krajem prinesel zaželjeno mokroto, večina krajev je pa ostala brez nje. V rano obrezanih nasadih je rastlina popolnoma zdrava in že 2—3 m visoka, krepka in brez vsakega mrčesa. Precejšnji del po bolhaču ogroženega okoliša se je toliko popravil, da se poganjki že privezujejo na žico, med tem ko je ena tretjina vse s hmeljem . zasejane ploskve tako močno popadena po bolhaču, da je videti gola; v takih nasadih tudi rastlina ne bo kaj posebno obrodila. V mnogih krajih se je prikazal tudi hmeljski keber in ogrci, katera škodljivca glodata hm. koreniko in tako slabita rastlino. Povprečno se mora ječi. da je stanje zelo neenako; dasi se je nekoliko zboljšalo, je vendar še nezadovoljivo, Bolhača bi pregnale le izdatne padavine. Kupčija je zopet precej oživela in je hmelj napredoval ne le glede kakovosti, ampak tudi v ceni in sicer za 100—200 č. K. pri 50 kg. — Češki hmeljarji ne silijo več k prodaji, ker se nadejajo še boljših cen. Konečno razpoloženje in cene so čvrste. — Zveza hmeljarskih društev.
Promet.
Povišanje železniških tarif za 50 odstotkov. V ministrstvu za promet je bilo končnoveljavno sklenjeno da se s 1. julijem povišajo vse železniške tarife za 50 %.
Prometne omejitve. Radi prenapol-njenja postaje Soštanj-Topolščica s tovornimi pošiljkami se s takojšnjo veljavnostjo do nadaljnega ukine sprejemanje in odpošiljanje kostanjevega lesa za tovarno Woschnagg v postajo Soštanj-Topolščica. Že sprejete pošiljke naj iztečejo.
Nove poštne znamke. Ministrstvo za pošto in brzojav pripravlja izdajo novih poštnih znamk. Načrte za nove znamke bodo izdelali naši domači umetniki.
Prva sovjetska ladja na Angleškem.
V	Anglijo je prišla te dni prva sovjetska ladja »Karl Marks: z 2700 tonami lesa. To je prva ladja, k je priplula v Anglijo pod sovjetsko zastavo.
Nove lokomotive v Italiji. Uprava italijanskih železnic je izročila napravo 475 lokomotiv za parni in 82 lokomotiv za električni pogon. S tem pa še ni zadoščeno tekočim potrebam, temveč se zahteva še nadaljnih 450 milijonov lir za nove lokomotive.
Iz nuffli srjtmiHffi,
Občni zbor gremija trgovcev za pol. okraj Logatec se vrši dne 11. junija t. j. v nedeljo ob pol 3. uri popoldan v hotelu Kramer v Dol. Logatcu z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Računske sklep za leto 1921.
3.	Določitev doklade za leto 1922.
4.	Sprememba pravil. 5. Raznoterosti. Občni zbor v Cerknici je dne 15. III. 1922 določil doklado, toda ker so nastali novi poviški, je potreba že sprejet proračun pregledati in istega na novo zagotoviti. Udeležba je dolžnost vsakega trgovca! V slučaju nesklepčnosti, je eno uro kasneje občni zbor ob vsakem številu članov.
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. Pismene neposredne pogodbe glede dobave mesa za čas od 1. julija do konca septembra 1922, ki bi se imele skleniti 8. junija t. 1. pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandah vojnega okru-ga v Celju in Mariboru ter pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici, se bodo sklepale istotam 13. junija t. 1.
Dobava kruha. Pismena neposredna pogodba dne 7. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici, ki bi se imela skleniti za pečenje kruha iz državne mokg za potrebo garnizije Slovenksa Bistrica, se bo sklenila istotam 12. junija t. 1.
ftazno.
Oddaja poljskih železnic v zakup.
Poljski finančni minister Mihalski je napovedal da bo vlada predložila zakonski predlog o oddaji poljskih državnih železnic radi naraščajočega deficita vsled uradniških zahtev.
Izšla je knjiga: Ivan Lapajne »Jugoslovanski posojilničar in zadrugar?, drugi popravljeni in pomnoiženi natis Slovenskega posojilničarja«. Knjiga sestoji iz treh delov, in sicer teoretičnega, praktičnega dela in dodatka. Založi) jo je pisatelj, tiskala pa brata Rumpret v Krškem. Cena je 20 Din.. oziroma 18 Din. Priporočamo jo vsem p. n. naročnikom. Naročila sprejme Iv. Lapajne, šolski ravnatelj v pokoju in predsednik »Okrajne posojilnice:	v
Krškem.
Na dan poroke Nj. Vel. kralja 'Aleksandra, t. j. dne 8. junija bodo, kakor poroča tiskovni referat pokrajinske uprave, vsi državni uradi zaprti.
V	spomin na kraljevo poroko je izdelala novo ustanovljena tvrdka »Ica-rus«, izdelovalnica letečih igrač in drugih novosti v Ljubljani-šiški relief Kralja Aleksandra s kraljico Marijo. Izdelan je s kartona, z bronciranim pročeljem v ovalni obliki v premeru 21X16.5 cm in je primeren kot stenski okrasek.
Češko investicijsko posojilo. Minister Haberman je napovedal v parlamentu, da se bo v kratkem zaključilo novo investicijsko posojilo.
Pridelovanje tobaka v Avstriji. Avstrijska monopolna uprava je sporočila zvezi trafikantov, da je sicer sajenje tobaka slej kot prej prepovedano, vendar se molče trpi. Proti temu, da bi država prevzela pridelovanje tobaka pa govori več vzrokov.
Pomanjkanje sladkorja v Budimpešti. Ker se nameravajo sladkorne cene povišati, zato je pričelo v Budimpešti zadnje dni primanjkovati sladkorja. Vlada namerava odpraviti uvozno carino na inozemski sladkor, da odpo-more pomanjkanju.
10 urni delavnik v Švici. Dosedanji 8 urni delavnik je prinesel tudi v Švici gospodarsko krizo, zaraditega je obrtna zveza na izrednem kongresu zahtevala znatno zvišanje delovnih ur. Na predlog vlade so se zedinili za 10 urni delovnik.
Podvojitev železniških tarif v Avstriji. S 1. ali najpozneje s 15. julijem se zvišajo železniške tarife v Avstriji za dvojno dosedanjo višino.
Rockspcdicija žitnih pridelkov. Soglasno okrožnici italijanskega finančnega ministra imajo carinarnice pravico dovoljevati v lastnem delokrogu reekspedicijo v inozemstvo žitnih pridelkov uvoženih iz inozemstva v tržaška javna skladišča (Magazini generali).
Zakaj pada nemška marka. Novča-nična cirkulacija nemške državne banke je iznašala pred vojno (31. julija 1913) 2 milijardi 909 milijonov mark. Danes pa dosega novčanična cirkulacija na Nemškem 142 milijard mark (6. maja). Nje porast za časa zadnjih mesecev se je vršil sledeče: 15. marca 1922 je znašala novčanična cirkulacija
Ljubljana
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka'
ILjTjL.Toljatin.sfea,	Is: red. it n st	Toa-nikisu
LJUBLJANU, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v hančrco stroko spadajoče posle, j
i	 —_______——— i
Podružnice: Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	I
122 milijard, 31. marca 130 milijard, 15. aprila 134 milijard, 29. aprila 140 milijard, 6. maja 142 milijard. Danes velja 100 rnark 23. dinarjev, pred 1 le-lom je veljalo 100 mark dvakrat več, a pred dvemi leti trikrat več (72 dinarjev).
Brezposelnost v Italiji. V mesecu aprilu je znašalo točno število brezposelnih v Italiji 498.606 (102.109 moških in 96:497 ženskih). Dne 1. maja je delalo ob skrajšanem času 25.699 delavcev. Od meseca marca je padlo število brezposelnih na 70.000 in to zbog sezone poljskih delavcev. To število bi se še več zmanjšalo, ako ne bi kovinarske industrije odpustile na novo večje število delavcev (Fiat 1500, S. Giorgio 700, Seat i. dr.)
Stavke v Karpatski Rusiji. Delavci skoro vseh strokovnih skupin v Karpatski Rusiji so proglasili 24 urno protestno stavko radi brezposelnosti in ker so jim delodajalci zmanjšali mezde.
Trias poročila.
Vinski trg. V Franciji so cene vinu stalne. V Bordeauxu se plačuje za črno vino 1150 do 1200 frankov. Letina obeta biti dobra. V Nemčiji vlada zadnje dni v vinski trgovini stagnacija. V Avstriji so cene vinu čvrste, toda trgovina je precej slaba, ker vsled slabe valute vinogradniki nočejo razprodajati svojih zalog. Vina letnika 1918 in 1916 6 do 7 odstotno, se prodajajo po 500— 600 n. a. K liter, letošnje pa 1000—1200 n,-a. K liter. Vinogradi kažejo dobro. Na Ogrskem se je živahnost v trgovini z vinom zadnje dni nekoliko polegla. Največ se eksportira vina v Avstrijo, Švico, Češkoslovaško in Nemčijo. Nekoliko tudi v Italijo in Francijo. Vilanjec 12—14 odstotni se plačuje po 45.50—55 o. K liter. Letina obeta biti dobra. —
V	Rumuniji je trgovina z vinom slaba. Boljših vin ni. Vina 8—9 odstotna se prodajajo po 5 lejev liter.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ■ živine v kateri koli kraj. ■ ■■■
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =====
Tovarna lesenih žebljev
„ZORA“=
Črnomelj
nudi najboljše lesene ieblje za čevljarje.
Izdelani so po najnovejšem Amerikan-skem načinu ter so neprenosljive vrednosti.
Nabirajte pri vsaki priliki za
JRGOVSK! DOMM
Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana"
GradiSe« 17.
kontiolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred wkofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK-
I Za daljno prodajo j
\^)ianat francosko žganje.	5
£ Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah \	pri tvrdki FRANC GULDA v Mariboru.
Na drobno!
Na debelo I
Vse vrste usnja: boks, ševro, 6rni in barvani, prodaja trg-ovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra oesta štev. 30.
Lahki
BENCIN
Ima trajno po najnižjih cenah na razpolago
Druiba ZORA
skladi&e Balkan.
Najboljši škrilj jugosli
±,.SALONIT"
zdelan iz znanega cementa znamke Salona od tvrdke Split, dion. društvo za cement portland. Najboljše in naj cenejše sredstvo za pokrivanje streh.
Glavna zaloga; OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Esence za žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome zn m puafe:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esenci za kantiite in statike.
Sadni eter! 9 treh različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni soKI:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
Srečko Potnik, Ljubljana,
Metelkova ul. 13, vis a-vis Belg. voj.
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje.
mt Zahtevajte cenike I -m
Brzojavi: Hediet
mwm*xxm*xwm Manufakturna trgovina na veliko xxxxmmxxxxx¥m
”E3Ied.žet Sz Koritnik — ILj-u."bijsena,
vlUc» -4 mxxxxxx®xxmii0m j
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Clavni urednik. Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zčbal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin » Ljubljani