Posamezna Stevilfca stane 40 vinarjev* Štev. 32. V Ljubljani, dne 15. JnHJa IMS. Izhaja vsakega prvega in petnajstega. CtloMna naročnina znaša K 12"— polletna • • , 6- Eotrllatna * . . S*— nann*nMnawnwnwnwwwiwwn,ii«mniiii«MHMiiBiiii!i GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA iiitmntnmnraiitiniiiuiniiiimiiniittttniuiiiiBnmmniiiiiiiiiiiinnuiuiiiniiuiiniiiuiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiniiniiiiiniiiionuiiiiinnuiriiiniiitiuiiniinimiiimiiiiniiimiitifnmnRiiiRnmnRinnimiiMiiiitnmHinnHuiiiimiiitiuiimNiuininiiuiiri uflnM Uredništvo In upravnlštvo ae nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovoru iitmnnmimnnnmmtnmmimnmmmuniiramimuini 0 delovnem časa. Troje nas zanima danes z ozirom na delovna čas: načrt zakona o delovnem ča-6U, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno noktiko, stališče Jugoslovanske Strokovne Zveze ter vse Vseslovenske ljudske stranke in posledice. Naredbo o delovnem času za Slovenijo že imamo. Bil je to najlepši dar Slovenije in po njej se ustavnovljajoče Jugoslavije slovenskemu delavstvu. Jugoslovanska Strokovna Zveza se ponaša s tem, da je bila ta čas na vladi Vseslovenska ljudska stranka, ki je s tem socialnim činom proslavila svoje delo in krščanski del slovenskega ljudstva, katero je zastopala. V«eh sedem naših poverjenikov je glasovalo za osemurni delavnik in v delavstvu )e narastlo zaupanje do vlade v Ljubljani, za katero je danes žal tudi nasprotnikom, kateri so bili za kaj dobrega vneti, ker ustreglo se je vsakemu, kdor je kaj pravega zahteval, čeprav je kdo kaj zahteval iz politike. Naredba o osemurnem delavniku je bila začasna in je veljala samo za Slovenijo. Sedaj pa meseca junija je razposlal minister za socialno politiko Jože Gostinčar načrt zakona o delovnem času. Osemurni delavnik naj pride v postavo z a v s o Jugoslavijo. Upoštevati ga morajo industrijska, obrtna (rokodelska), rudarska, trgovska in prometna podjetja. Delavci po državi SHS so dobili že priliko š*r«H se o načrtu in splošno se je načrt povsod z odobravanjem sprejel z nekaterimi opombami. Po načrtu sosveta ministrstva za socialno politiko je dana prilika tudi vsem ostalim prizadetim krogom izraziti svoje mnenje. Načrt zakona o delovnem času z dodatki J. S. Z. je priobčen y zadnji »Naši Moči (XIV. št. 31). Stališče Jugoslovanske Strokovne Zveze v zadevi osemurnega delavnika je znano. Njen predsednik je predložil predlogo, po kateri naj se osemurni delavnik zakonito uveljavi za vso Jugoslavijo. Odkar se je začelo krščansko družabno gibanje, tvori eno temeljnih zahtev pravično mislečih delavskih slojev 8umi delavnik. Nahaja se tudi v krščanskosocialnem pro- rnu delavskih stanov, ki ga je izdelal Krek pred 27 leti. Najlešpa zmaga družabne misli v politiki ljudske stranke, v kateri so organizirani tudi drugi delavski stanovi, ki osebno niso interesirani pri osemurnem delavniku, je, da je cela ta stranka — Vseslovenska LISTEK. Jens Johannes Jorgensen: Sodnjž dan. (Dalje.) Nlels Graff naj bi umrl in nikogar ni bilo tukaj, ki bi se potegnil zanj, in tukaj tudi ni bilo nikogar, ki bi to mogel in človek si ni mogel o smrti »domišljati« in tudi ne o smrti »sanjati« in tudi ne smrti pregovoriti in ne imeti smrti za norca in ne bežati pred smrtjo. Tu je zgrabila Niels Graffa brezmejna strahota, kar čuti oni, ki drči iz strmega obrežja v prepad in zgubi oporo nog in oporo rok. Kamen je trd in gladek, človek drvi preko njega in drvi dol v prepad in je br«z rešitve izgubljen. Tu še je vsplamtelo zadnjikrat Niels a^jU' T~ njegova volja in njegov um sta se združila k upom nasproti smrti, O n n i ra o g e 1 umreti, on ni hotel umreti, on n i s m e l umreti. Bilo je krivično, bilo je nepojmljivo, da naj bi bil on, ki je tukaj ležal, ki je ležal tukaj čuječ in živ, v kratkem času trdo, mrtvo telo. Vedel je, da so bili drugi mrtvi. Da! Vendar bil je že prej bolan, bil je ravno tako nevarno bolan, kakor zdaj. Jaka sila more storiti čudež ... In on je h o t e 1, hotel, h o t el živeti... Ljudska Stranka — sprejela osemurni delavnik v svoj socialnopolitični program. S tem je začrtano tudi stališče Jugoslovanskemu klubu. Osemurni delavnik bo zmagal. Tretje, na kar naj se ozremo ob načrtu za uzakonjenje osemurnega delavnika, so posledice. Te so družabno dobre. Ureditev delavnega časa rešuje delavčevo zdravje, delavčevo dušo, delavčevo družino in je zato velik blagoslov za vso državo in družbo. Tisti, ki oklevetajo vse, kar je bližnjemu v dobro, ki se ne zavzamejo nikdar za nobeno dobro napravo, razen če so sami prizadeti, tisti, ki gledajo ^se na svetu iz svojega ozkega osebno ali stanovsko sebičnega vidika, ki niso kristjani zaradi krščanstva, ampak zaradi svojih dnevnih interesov, se obračajo tudi proti osemurnemu delavniku. — Osel in vol imata svoj počitek, človek-delavec naj bi pa ne imel časa za svoje človeške dolžnosti. Osem ur dela posveti drugim ljudem v jami, v blatu, v dimu, ob plavžu, v prahu. Uprezi vola, da bo oral osem ur, pa mu odreci jelo in počitek. Ali ni delavec več vreden ko vol in konj? Pa ne gre se tukaj samo za oddih in zdravje. Le naj poskusi eden metati rudo v peč cel dan in potem naj si utrga noč in se f»otrudi zanimati se za duševne reči, za astno duševno izpopolnitev in drugih potrebe. Ali bo šlo? In vendar ima človek do tega pravico in dolžnost. Da so zanemarjali delavci najsvetejše duševne dolžnosti, je imelo svoj vzrok poleg drugih vplivov tudi v tem. Truden in izmučen, umazan in zdelan nisi za drugo, ko da padeš po ležišču, dokler te spet trda sila ne požene v včerajšnje obsojenje. In doma čaka delavca družina. Po delu se mora umiti, oprati, preobleči, vsaj moral bi se in potem, da pogleda in povpraša, kako so se imeli danes njegovi, da imajo tudi njegovi dragi priliko pogovoriti se ž njim. Saj jim je, ali bi vsaj moral biti, oče, svetovalec, varuh, učitelj, a kako naj jim bo, če se delavcem delovni čas ne uredi? Če je podjetniku na voljo dano izkoriščati delavčevo moč in potrebo? Poleg tega kličejo delavca k državnim dolžnostim. Ker so krivi liberalni nauki ugasnili ljubeča in socialna srca v oficiel-nem svetu, se mora sam brigati za volitve, za postave, za šolstvo. Kako naj se, če ga ne spustite od telesne vpreženosti. Poleg tega danes še zdaleka niso raz- Ni mogel izobličiti misli, da naj zapusti življenje, da naj se loči od lepega, bogatega življenja, ki ga je ljubil s polno dušo in ki ga je še ljubil danes goreče, navdušeno, do blaznosti. Srce mu je kar trepetalo od ljubezni, če je stopil skozi vrata jasnega jesenskega jutra in gledal tja v visoko plavo nebo, k belim oblakom in k velikomestnim zelenim kupolam in vrhovom zvonikov, ki so bliščali v svetli luči jutranjega solnca. In ponoči, ko je svetil mesec, je hodil ure in ure okoli po pustih sprehajališčih, ki so odsevali v plavi mesečini in ki so njih daljne, mokre strehe se svetile kakor srebro. Med vsem tem bi moral živeti, moral bi vse to imeti. Rešil bi svet, ki ga je živel, ne da bi poznal lepoto življenja, razodel bi ljudem višek luči, krasoto barv, čar mesečine. Zato bi moral živeti — in zato ni mogel umreti... * ♦ * Niels Graff se je tako nekoliko pomiril in bil je gospodar strahu. »Pa zdravnik je vendar rekel,« je menil njegov glas. »Je-li pa zdravnik nezmotljiv?« je vprašal nasprotno. »Ali se zdravnik ne more tudi zmotiti, napraviti krive diagnoze, videti simptome, ko jih sploh ni? — Da, da — možno je že bilo — moralo je biti mogoče!« Niels Graff je bil miren. Ko je treno-tek pozneje stopila vdova, je našla svo- mere take in še precej časa ne bodo, da bi bile tovarniškega dela oproščene ženske. Danes delajo po tovarnah tudi te in ne v malem številu. Delajo tudi matere. Zdaj pa naj kdo pomisli nanje in otroke. Ureditev delovnega časa je danes sveta družabna dolžnost, tudi če bi človek ne bil kristjan. — Ena tretjina dneva za druge, recimo za družbo po tujih predpisih, eno tretjino za svojo prehrano in duševno izpopolnitev zase in za svojo družino, eno tretjino za telesni počitek, to ni napak ampak prav. Zato naj časopisi, tudi tisti, ki ne zastopajo naravnost delavcev, govore spoštljivo o ureditvi delovnega časa, zlasti tisti, ki se hočejo gibati v okvirju naših skupnih načel, da ne bodo nasprotniki, zlasti socialisti zlorabljali neprikladnih in dvomljivih notic v svoje namene. Osemurni delavnik je socialno dobro delo. SLAVNOST NAŠEGA DELAVSTVA V ZAGREBU obeta biti lepa. Vrši se na najlepšem kraju Zagreba v Maksimiru, prekrasnem zagrebškem parku. Tisti, ki žele znižano vožnjo, naj priglase pravočasno imena na pisarno Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, Slavnost se vrši 3, avgusta. Začenja sa. V petek 4. julija ob 4. uri popoldne je prisegalo učiteljstvo vpričo šolskega nadzornika. Šolski nadzornik sam jim je narekoval besede. Pred prisego je učiteljstvu govoril. Besede in cilji, ki jih je poudarjal so imeli tak pomen kakor nož v roki vojakovi, s katerim lahko reže kruh ali pa glave. Z »narodnostjo« so rezali Nemci glave Slovencem, s »svobodo« pa so kapitalisti rezali delavcem glave. Tako bil moral g, nadzornik pojasniti, kaj da misli s svojimi velikotiStnimi besedami, da bi ne premlevali on in ubogi njegovi dvoumnih besed, ampak pomen. Izogibal in izognil se je g. nadzornik tistega cilja vzgoje in učiteljstva, ob katerem se razdeli in vidi dobro in hudo ko na svetlem solncu. Izognil se je končnega cilja in njegovega imena, ga prezrl in s tem zaničeval tudi v prisegi. Prisega je tudi vsebovala, vsaj g. nadzornik jo je narekoval, vidno smernice?, ki naj vodi našo šolo. »Prisegamo,« tako je moralo ponavljati učiteljstvo jega najemnika v globokem spanju. Tiho je sedla v svit nočne svetilke in pričela plesti. V bližnjem cerkvenem zvoniku je bila ura devet. III. Niels Graff se je prebudil. Pritisk je čutil na prsih ... Hotel je odpreti oči, a ni mogel... okoli njega je ostalo temno. In vendar se mu je zdelo — zdelo se mu je — kakor da njegove oči niso zaprte, temveč odprte. Poskusil jih je odpreti še bolj — in zdaj je videl natančno, kako se je plazilo nekaj čez očesno jabolko. Bilo je nedvomno: ležal je z odprtimi očmi — in vendar ni videl ničesar — ničesar razen črne, nepro-dirne teme. Moj Bog, kje je samo bil? Kaj se je zgodilo? Zapazil je, kako so se mu ježili lasje na glavi, ko se je glasil v njem, kakor po hripavem, tujem glasu, odgovor: »Živ si pokopan! V lastni rakvi ležiš! In pri tem odgovoru je bilo v njemu vse kakor brezimna groza, kakor blazno strmenje. Bila je strahota sanj njegovih mladeniških let, samo stokrat in tisočkrat močnejša —■ strahota, ki se ga je lotila, če ga je tlačila mora, vendar strašno, vedel je, da ne sanja, da stoji tukaj resničnosti nasproti. In k tej grozi, ga je še objelo razjedajoče hrepenenje, in srce mu je hotelo počiti vsled brezupnega domotožja po svetli deželi življenja. Torej so ga smatrali, da je mrtev — zdravnik in njegova vraskava gospodinja — zanimivo prisego, »da bomo vzgajali mladino v duhu kralja Petra.« Namesto Boga in božjega duha je stopil torej v ustih teh ljudi kralj Peter in njegov duh. Imena božjega in vzgoje v duhu božjem se ni omenilo. Izpuščene so bile tudi besede: »Tako mi Bog pomagaj!« Ko bi lažnjivci res ljubili kralja Petra, ali ga vsaj spoštovali. Kdor Bogu ni zvest, kako bo ljudem. Prepričani smo, da bi ta jara zlomiselna gospoda istotako prodala Petra, kakor je prodala svetost svoje vesti, ko bi njenim tajnim namenom, ki jih pa preodkritosrčno razodeva, kazalo. Vendar to je samo opomba. Nekaj drugega je za- nas resno dejstvo, namreč da se bojni ples duhov že začenja. — Pri tem boju imamo zoper sebe dve fronti. Biro-'kratično, kapitalistično, lažinarodnjaško go-spodkarstvo, ki sc hoče zbirati v JDS. in se hoče zakrinkati s hrbtom kralja Petra in imamo zoper sebe tudi druge, ki so si zaenkrat z imenovanim popolnoma v laseh in ki se v mnogih svetnih stvareh krijejo z nami. Z ozirom na šolo so se plazili pristaši J. D. S. še z drugimi zanjkami okoli. Neumni bi bili, ko bi si zakrivali položaj in ako ne bi nastopili z odkritim vezirjem na pozorišče na šolskih tleh. Zdaj je še vse v naših rokah, vsa Jugoslavija, — Nasprotniki nc bodo niti s pretkanostjo niti s skrivanjem za Petra nič opravili, ako nastopimo s pravo opremo v kulturni bojni ples. Nastopili pa moramo radi ali neradi. V zaspanosti se pustiti podaviti, hi bilo zelo malo vredno. Nasprotniki se pripravljajo, prihajajo, se posvetujejo deloma odkrito deloma zakrito kot v mraku po noči, »quia Judas non dormit,« »ker Judež ne spi.« Drugega nam ni treba za zmago našo, ko srčnosti in življenja po načelih pa neumornega dela — in videli boste, kako se bo Jugoslavija zasvetila v solncu od zgoraj, temni elementi pa se bodo poskrili. „Vojaa Ni ie bilo tako n.cumne zmote v zgodovini, da bi ne bila našla pristašev, če je le količkaj laskala katerikoli strani izmed neizmerno številnih barv sebičnosti, _________ Tudi socialistična zmota jih je našla. Vsa njena rekla, ki jih je podedovala po liberalcih, so jih našla: mzooroka, razkristja-njena šola, krematorij, da je vera privatna stvar — poleg nasilnega komunizma, vse je umili so ga bili in preoblekli, in on ni zapazil ničesar. In zdaj je ležal tukaj, pod privitim pokrovom s cvetlicami na prsih s cvetlicami na rakvi — in nad rakvijo in nad cvetlicami je ležalo šest čevljev zemlje, šest čevljev mokre, težke pokopališke zemlje. In tu ni bilo pota, ki bi ga mogel zopet pripeljati nazaj k življenju. Ni bilo rešitve. Edino to je bilo, da zgubi najprej razum in da umre telo šele po duhu. In potem — potem bi bil mrzel in tih mrlič med drugimi mrzlimi in tihimi mrliči. In medtem, ko bi tu naprej na grob padal dež in ga pokril sneg, bi se pričela grozovitost, hi se vršila grozovitost tu doli v rakvi — grozovitost vseh grozovitosti — trohnenje. Pričeli bi svoje delo, bledi črvi, zarili bi se v njegovo meso, ki bi po njem pričela rasti vlažna plesnoba, izdolbli bi njegov drob, povžili oči, spremenili celo telo v smrdljivo tekočo snov, ki bi v njej nastale in uspevale ličinke. In ko je to delo končano, bi zapustilo pregnito rakev in opustile, kar je bil nekoč, telo, ki je Niels Graff ž njim ljubil in živel, opustile bi ga kakor — kup rjavih, nečednih kosti. Moj Bog, nekoč je bil videl pasjo mrhovino v nekem umetno napravljenem jarku. Črvi so mrgoleli, lezli vun in noter, in strašanski smrad se je dvigal k vročemu solnčnemu siju. In on — in — on, ki je š<* dihal, on, ki je živel dokaj let, bogatih ali ubogih let, vsa pa vredna, da živijo naprej v spo- 1 našlo svoje papige. Ali kazen je tudi socialistom za petami. Čudovito kratka je povsod njihova glorija. Kako brž so poginili prvi hbeiatci v francoski revoluciji eden za drugim. Pa tudi socialistični in boljševistični zastopniki prejemajo plačilo. V strahu so pred napadalci, in to iz socialisti uri vrst. Liebknecbt in Roza Luksemburg sta žela zelo hitro sadove socialistične države. Prišla so poročila, da je bil napaden Lenin, da tzgublja podnožje Bela Kun. da se maje Adlerjeva zvezda. Najbolj bridko pa je, da se še ob življenju odkrivajo zločeste strani vodilnih korifej kakor povodenj. In pri tem nam ni potreba kazati, kako služijo žene ruskih boljševističnih komisarjev, ampak kar na domačih socialističnih tleh zremo primerne sadove teh novih rešiteljev. Kadarkoli smo se pritožili na naše socialistično vodstvo, da njih člani silo delajo, so si umivali roke, kadar niso mogli utajiti, in se izgovarjali, da vodilni in odločujoči niso krivi. Če smo v »Naši Moči« opozorili, da njih ljudje ropajo, ubijajo, se nam je zamerilo, češ da je to robato. No, »Vojna Zveza« jc razkrila tudi odločujoči del vodstva slovenske socialne demokracije. Ko govore socialisti o socializaciji, bi človek mislil, da mislijo tako, da bo ljudstvo deležno, ki je res potrebno javnega socialnega gospodarstva. »Vojna Zvc/f.« je po velikodušn osti naših ljudi prišla v roke Kristanu. Ravno tako, kakor se mu je tudi poverjeništvo izročilo po velikodušnosti naše stranke; češ ljudje, ki vedno nosijo delavstvo na jeziku, bodo delavstvu in potrebnemu ljudstvu radi koristili. Takrat, ko se je Kristanu izročilo »Vojno Zvezo«, se je tudi to reklo, da je bil komi in sam trgovec, torej bo lahko prav veliko storil za delavstvo. Pa prišlo je drugače. V »Vojni Zveri« so bili včlanjeni vsi naši konzumi, vse konzumne zadruge kranjskih industrijskih podjetij. V »Vojni Zvezi« je bilo včlanjenih 50.000 ljudi izve-čine delavcev in njihovih družin, in te jc goljufala »Vojna Zveza«. Pošiljala jim jc neki pralni prašek po imenu »Tow-Tow«, Člani niso marali za »Tow-Tow«. Pa ni nič pomagalo. Dobivali so cele množine tega Saška »Tow-Tow«, Jugoslovanski socia-tični glavar Kristan jc vedel za ta zanimivi prašek »Tow-Tow«, ki so ga morali člani plačevati po 4 K kg. Ko so pristopili štajerski člani (60.000 jih je bilo) v »Vojno Zvezo«, so bili takoj osrečeni s »Tow-Tow«, dasi so po vrsti ugovarjali in odklanjali »Tow-Tow«. Nekatera včlanjena društva in prehranjevalne zadruge, n. pr. iz Krope ali iz Jesenic, Zagorja, so naravnost sporočila zvezi, da »Tow-Tow« ljudje komaj zastonj roara.o Drugega jim ne preostane, kakor da »Tow-Tow« dajo članom za nameček ali pa ga pomečejo stran. Tako je osrečeval Kristan okoli 110 tisoč stiskanih ljudi. Ta »Tow-Tow< je spravil v »Vojno Zvezo« in ga vsiljeval članom Kristanov skladiščnik Linin^er, s Kristanovo vednostjo seveda. Ali je Lmin-ger sam spravil dobiček ali sta si ga s Kristanom delila, še ni pojasneno. »Vojna Zveza« je morala kupiti »Tow-Tow« po 3 K 80 vin. Razposlala ga je takoj ob Liringer-jevera nastopu cel vagon. Seveda ga je do_ bila mnogo nazaj. Nazadnje so raznesli trditev, da je vlada . ei*ia razposlati ta »Tow-Tow«, Končno so se ga znebili tako, da so zadnjo zalogo odstopili socialističnemu Konzumnemu društvu za Ljubljano in okolico — seveda po znatno nižji ce- ru to dragim društvom, namreč po 60 vin., dočim so gd morala ostala društva plačati po 4 k Tako je bila »Vojna Zveza« oškodovana za velike isote in vsi ostali čltuii, ki niso vedeli, kaj bi *; tem d'-ag vplačanim »Tow-Tow.; in denar, ki so ga plačali, jim je bil tudi zapravljen. Lininger, ta vzorni Kristanov skladiščnik, je bil na Kristanovo prizadevanje z ozirom na svojo novo službo oproščen trde vojne službe. Takrat sc ie govorilo o podkupnini, ki jo je Kristan prejel. Upamo, da se to tudi še pojasni. Za danes naj zadostuje »Tow-Tow«. — Kristan je še vedno socialistični glavar in ne veliko manjši »kras« in »ponos« slovenskega ljudstva kol njegov amerikanski brat Etbin Kristan. — Šušteršič, načelnik V. L, S., je samo svoje-olavno podpiral avstrijsko politiko, čiš da drugače izpostavi slovensko ljudstvo zasledovanju avstrijske vlade, ako Avstriji?, zmaga, pa jc moral leteti in si niti več prikazati ne upa nazaj. Kako pa socialistična stranka! Zdaj je že nekaj stotisočev dognanih, za katere so bili ogoljufani slovenski dclavci ob najbolj hudem času. Kristan sc vedno načeluje in socialistični agitatorji šc vedno agitirajo za socialistično stranko. Dolžnost ¥iade poslance? in inteligence. V sedanjem času je dolžnost vseh, ki morejo, osobito pa tistih, ki se z javnimi zadevami pečajo, pred vsem vlade, poslancev in inteligence, da se zavzamejo za delavske stanove, tako da delavci, mali kmetje in mali obrtniki ne bodo imeli vzroka se pritoževali, da se jim slabo godi in da jih država ne varuje. Ako poklicani krogi — in to so: vlada, poslanci in inteligenca — tega rte_ store in ne pospešijo socijalnih razmer, pade na njihove glave strašna odgovornost ruskih, mažarskih in nemških razmer, kjer si v krvi in po grobovih iščejo pravice. Zdaj je Jugoslavija v naših rokah. Zdaj jo lahko socijalno pravično uredimo. Izgovor, s katerim odkladajo od sebe nekateri uradniki in drugi prizadeti odgovornost, ko pravijo: »Saj sc nam tudi slabo godi, še slabše smo plačam ko delavci, pa študirali smo, naj pa še drugi potrpe —->•, v teh časih nc velja. Kadar se ladja potaplja, tedaj vrl kapitan vsem drugim prej pomaga v čoln in nazadnje stopi sam v čoln, da reši tudi sebe, ali pa utone, če nc more drugače drugih oteti. Ako jc dano inteligenci, uradnikom in vsem, ki morajo preurediti javne zadeve, na izbero, da otmejo ljudstvo ali pa sebe, tako so dolžni prej skrbeti za prehrano, za varstvo, za plačilni in zavarovalni zakon ljudstva, delavcev, kmetov, obrtnikov kakor pa zase. Oni so namreč zaradi ljudstva ne narobe. Liberalci za draginjo, Beograd. »Domovina«, glasilo mladih liberalnih advokatov, jc prinesla par člankov glede neke Koroščeve izjave o rekvizicijah v prihodnji dobi. Člankar govori po svoje o pisavi »farovške gospode« in primerja »Kmetsko zvezo« Šušteršičijanstvu. To je sicer okus, ki ga člankar ju nikakor nečemo greniti. Vsakdo ima lahko svoj način zaba- minu — on, ki je živel tako dolgo in silno na zeleni zemlji pod večnim nebom — on naj bo mrhovina, kakor pes na cesti, in nobena sila na svetu — nobena — nobena sila na svetu ga ni mogla rešiti. Kako prazna in črna in brez tolažbe je pač beseda »nobeden« — in praznejša, vedno praznejša je bila, čimdalje jc strmel v »jo. In iznova je čutil pod seboj zevajoči prepad — brezdno, ki je moral vanj zdr-5ati brez preklica. In vpil je v smrtnem strahu, vpil, da jc odmevalo v rakvi, in vpil je, in vpil je vedno dalje, kakor vpije oni, ki se potopi v razburkani noči z razbito ladjo. Dokler ni objela noč njegove duše in te ni onesvestil, kakor utopljeni v morju. (Dalje bo sledilo.) Rož. Severna pokrajina naše države, ki meji na Nemško Avstrijo, je del bivše Koroške. Med Borovljami in Podrožico leži Rož ali Rožna dolina. Krasna je in po pravici vredna tega imena. Kot ograja okrog cvetočega vrta se vije Drava ob njenem robu. Dnevi, ki sem jih pred kratkim preživel v vaseh in pokrajinah te doline so bili lepi. Čustva, ki so me navdajala, je treba doživeti. Bilo je 17. junija zvečer, ko me jc peljala pot iz Št. Janža v Borovlje, Pridem do enega znamenja v obliki kapelice. Odpre se mi razgled po dolini. Sedem na klopico pri kapelici: v ozadju gozd, pred menoj cvetoče polje, vasi, na katere ie razlivalo zahajajoče 2 solnce svoje zlate žarke. Spomnim se trpljenja, katerega je moralo prestati to ljudstvo in dolina. Kot majhen dečko šolar sem bral povesti iz Rožne doline, zgodovinsko povest »Miklova Zala«, Zaželel sem tedaj biti Rožan, doma v Rožni dolini, v tistem kraju, kjer je slovenski rod toliko pretrpel ob času turških pohodov. Ko tu danes spet premišljujem, postane mi rosno oko. Narod, ki je toliko pretrpel in še ni bilo dosti, prišla je še hujša nadloga od Turkov, prišli so Švabi, tlačili so narod hujše od Turkov. Žalosti se ti trga srce. Prej čvrsto zdravo ljudstvo, sedaj pa, ko ga pogledaš, vse preplašeno, boječe vsled nemškega tiranizma. Prehodil sem vse va6i med Podrožco in Borovljami. Povsod enako. Plašni in boječi pogledi. Povsod sledi nemškega barbarstva. V Št. Jakobu manjka zvoniku strehe, v Št. Janžu je cerkev vsa obstreljena. Kaj to! Ko bi le ne bilo še hujšega. Opažajo se tudi duševne posledice na ljudstvu. Sedaj je svobodno, rešeno švabskega jarma, a se svobode še ne zaveda, nc more si misliti, da je drugače, kot je bilo prej. To večno trpljenje, ki ga je moralo prestati to ubogo ljudstvo od Nemcev v gospodarskem in narodnem oziru je izpodrinilo vsako drugo mišlenjc. Ljudstvo v tamošnjih krajih je naravnost žejno izobrazbe. Dobro bi bilo, da bi se malo bolj zanimali naši inteligenti za Rožane in za vse koroške Slovence. Kolikor je gori slovenske inleligencc je vsak tako zaposlen, da mu malo časa preostaja za izobraževalni poduk. Lc pojdite med nje, zakaj hrepene po vas. ve. Toda za Člankom se skriva nelcaf, že-sar mi ne moremo zamolčati in to je, da hoče g. člankar izročiti konzumente in med temi posebno delavce in uradnike prosti špekulaciji z živili. Preveč imamo skušenj iz vojne dobe, da bi se mogli v slučaju nevarnosti brezpogojno podvreči povsem prosti trgovini in prosti špekulaciji. Ali naj ba-naški in slovenski veliki posestniki pridelujejo žito v prvi vrsti za špekulante, ter sc njim samim neovirano pusti svobodno navijanje cen? Ali gospodom ni znano, da Slovenija niti v normalnih časih ni pridelala žita za lastno potrebo? Mi vsj 81110 gotovo za svobodno trgovino, ako ista vrši brez škode za konzumente svoj posel. Tako danes, ko je vse zastrupljeno, ko vsakdo hoče polniti žepe na račun drugih, moramo biti skrajno previdni, Zato jc bila tudi Koroščeva izjava popolnoma na mestu. Ako gospod člankar namerava s tem morda napraviti v vrstah slovenskih kmetov kako zmedo, se grozno moti. Kmetje, ki razumevajo organizacijo, bodo v vsakem slučaju storili svojo dolžnost. Ogromna večina našega kmetskega ljudstva si želi čimpreje rednih razmer in rednih ter sigurnih cen pridelkom. Tega pa neomejeno oderuštvo in navijanje cen nikdar prinesti ne more. Zato je v interesu konzumentov kakor tudi v interesu kmetovalcev, da sc zapre pot divji špekulaciji, ki se čimbolj pojavlja tedaj, ako preti nevarnost poniankanja, Ako bodo razmere take, da nam prosta trgovina čim preje prinese redne prcživljanske razmere in ustanovi tudi stalnejše cene, potem dobro. Ako pa tega ne bo, potem mora država poseči vmes in napraviti red. To je po našem mnenju hotel dr. Korošec in zato smo mu lahko delavci hvaležni. Tedenski ©bsor. Delavec ia dijak. Na shodu v Št. Petru pri Mariboru 22. junija je govoril tudi dijak Šedivy. Iz njegovega govora navajamo tu odstavek, iz katerega veje značilen duh novih časov v katoliškem taboru. Za vzgojo v mrzli sebičnosti, s katero so obdali žc dijaka in ga ločili od delavskih in rokodelskih vrstnikov, češ da mora imeti sebe za nekaj več, v tem taboru nc bo prostora in tudi nc za zaničevanje drugih. Ravno zaradi svojega napuha je največ dijakov obrnilo hrbet krščanstvu, ker krščanstvo zahteva tega duha kakor ga je Šedivy mislil. Naj navedemo njegove besede, ki jih v liberalni strankarski dobi nismo slišali. — Kako poimuie razruorie do vajencev: »Če katoliški dijak premišljuje, kako bo nekoč deloval med ljudstvom, kako bo samega sebe popolnoma žrtvoval za srečo drugih, kako bo branil in razširjal sveto vero, naj bo potem zdravnik ali profesor ali sodnik ali duhovnik, tedaj mu začne kri burneje plati po njegovih žilah, tedaj začne srce hitreje bili in neka mrzlica ga spreletava. Kakor magnet hoče potegniti vse nase, storiti vsem le dobro. Čeravno mi katoliški dijaki ljubimo z neizmerno ljubeznijo vse, ki sc zbirate okoli križa, vendar nam so posebno pri srcu tisti, ki so našemu stanu najbližji; naši vajenci. Ravnotako kakor dijak zapusti vajc-nec skrbnega očeta in ljubečo materker ga domača hiša ne bo mogla preživeti, ali pa ker ga vroče koprnenje žene v svet. — Kakor zalezuje dijaka vedno ostro oko profesorjevo, tako vajenca mojster. Kakor dobiva dijak tako tanke kose kruha, da lahko skozi nje vidi v knjigo, tako se navadno tudi vajenca ne zalaga preveč s kruhom. Kakor vzame dijak o počitnicah v roko polno palico, da pogleda malo v svet, tako gre tudi vajenec, ko je »frei«, pogledat med tuje ljudi in zbirat izkušenj. Ker pa jc navadno tudi z vajenci in pomočniki tako, kakor pravi pesem o dijakih — študentih: »Če študent na rajžo gre, penes nema nič krc se« — zato naj bo tako po-magano vam, kakor pomagamo sebi. Izdali bomo potovalno listino, kjer bodo navedeni po imenu vsi tisti katoliški dijaki, katerih starši bodo dali zastonj hrano in prenočišče ne Te katoliškemu dijaku, ampak tudi katoliškemu vajencu. Kamorkoli boste prišli v Jugoslaviji v kraj, kjer jc kak katoliški dijak, tam bo tudi vaš doni, tam boste našli v počitnicah svojega ljubečega brata, četudi ga boste videli prvič in zadnjič.« Cena pSenioi padla. Zagrebški ltsfi poročijo, da je zadnje dni cena pšenici padla od 260 in 280 K na 200 do 220 K. Stavka železničarjev. V Belgradu je izbruhnila pred par dnevi stavka železničarjev, Izdana, je bila naredba, da sc mobilizira 25 železničarjev, ki niso hoteli iti v Pečuh pod pogoji, Iti jih je stavilo ministrstvo za promet. Stavka okoli 800 železničarjev. Požar v cerkvi, V katoliški cerkvi t Čapljini jc goreča sveča povzročila ogenj ter jc upepelila vso cerkev, razen zidov. Župnika so našli nezavestnega v cerkvi. 600 hiš bodo zgradili. Občinski »vet v Parizu jc sklenil, da bodo zgradili do jeseni 600 hiš in vsaka hiša bode imela svoj vrt; seveda tu v Ljubljani imamo stanovanj v izobiliri, zato pa le čakajmo kot Judje na Odrešenika. . Za socialno pravičnost proti boljfovi-horo, Kakor znano, boljševiki nc marajo, da bi vsi državljani pfOsto glasovali in da bi vsakokratna vlada zavisela od pravilne večine, ampak branijo svoje stališče z oboroženo silo, namesto da bi se umaknili od vlade, kadar nimajo za seboj večine državljanov, Boljševiški predstavnik na Ogrskem Bela Kun se tudi z orožjem drži. Države, ki jim jc količkaj za red in mir, bodo morale delaii na to, da bodo vlade v ljudovladah prosto izvoljene od vseh državljanov in da ne bodo 'c ti strahovani od male peččice nasilnežev. Poštenim državljanom jc vse eno, ali jim dela silo pest grofov in baronov ali pa pest proletarcev. Demonstracijska stavka na Francoskem. Francoski železničarji so skenili, da sc udeležijo demonstracijske stavke dne 21. julija, od 5 .ure zjutraj bo počival ves promet na Francoskem. Stavka petrolejskih delavcev, Na Ru-munsketn stavkajo petrolejski delavci, in na zahtevo delavccv so lastniki odgovorili sledeče: ako se ne zavežejo, da nikdar več ne bodo proglasili stavke in da bodo zdr-ževali red in mir in brezpogojno zopet sprejeli delo, jih odpustijo vse. Dclavci so 6C takoj napotili v deputaciji k ministru za notranje ftvari Marcescu v Bukarešto. Vsa petrolejska industrija počiva, Se ne izpre-vidijo ti izkoriščevalci delavstva. Sprevideli bodo, ampak potem bo prepozno. Meje ima tudi potrpežljivost. _ J. S. Umrlemu elanu Jugoslovanske Strokovno Zveze. "Dvag in ljub i«s čla*i, Ui rjuri)<2 samo, ampak sc tudi trudi in z delom koristi organizaciji, Ivan Stocklinger, čegar spominu so posvečene te vrstice, jc služil dolgo let v Jugoslovanski tiskarni kot strojnik. Rojen jc bil na Koroškem. Ncmškutarski boji ga niso potlačili. Ostal jc zvest Slovenec. V Ljubljani še je seznanil z Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Pustil jc vsa socialistične organizacije in se z vsemi silami in ognjem oklenil organizacij, ki rastejo in slone na krščanski misli. _ ričanje in vera jim je ostala. Našteli bi ahko nad polovico, ki so našega prepričanja, vaši so pa raditega, ker ste jih prisilili. Pri vas organizirani nočemo biti, ker so pa časi in razmere take, da moramo biti organizirani, se bomo organizirali rajši v krščansko - socialni delavski organizaciji Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki nam je Je preskrbela prepotrebne kopeli. Kaj ste nam pa vi? Slabo ime. Spoznali smo vas cadosti, na primer maja in pa tudi pred kratkim. Dobro se imejte! Več rudarjev, Mežica. Poživili smo skupino. Spet de-famo in to z večjim veseljem, ker se nam ni treba več bati nemških roparjev in lačenpergarjev. Kakor smo zvedeli iz časopisja, pripade naš okraj brez plebiscita Jugoslaviji. Stari Člani, ki so prej vsled pritiska socialistov odstopili in pristopili k toc. demokratom, so se vrnili. Tako bomo spet začeli z delom. Okrajno glavarstvo, oz. Štacijsko poveljstvo je zaprlo vse gostilne do ene, to je Kivodova, ki je socialistična in tako nam ni preostalo dru-{ega, kot da smo vložili vlogo na dotično inštanco, da odprejo našo gostilno, katera je bila v času najhujšega nemškega tiranstva zavedna slovenska gostilna in katere prejšnji lastnik rajni oče Praper p. d. Žag-mojster je prvi v Mežici podpisal majniško deklaracijo, kakor tudi njegov sin Ivan, sedanji lastnik, ki je bil vseskozi zaveden Slovenec. Naša vloga je bila ugodno rešena. Gostilna je odprta od 5. julija naprej od 8. do 21. ure. Bomo še marsikaj preiskali, da ne bo nam in državi v kvar. Borovlje v R. Strnili smo se krščanski socialni delavci in ustanovili skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze. Da bi nam bilo uspešno! , Bistrica v R. Oddahnili smo se od pre-stanega strahu, ki smo ga prestali v času, ko smo imeli Nemce tukaj. Sedaj smo prosti, bomo spet lahko delali za našo stvar. Na delo! Nc ustrašimo se! Pogum velja! Stanovanjska najentfiina. Po naredbi o najemnini z dne 28. oktobra 1918 , drž. zak, 381, § 10, pravi, da se stanarina sploh ne more povišati. Edini razlog bi bili zvišani davki, ki se pa niso prav čisto nič zvišali. Pa tudi če bi bila stanarina zvišana pogodbeno, ta pogodba ne velja ter bi najemnik od hišnika lahko zahteval zvišani znesek nazaj. Če se more, in to le, če so dani nujni pogoji, zvišati stanarina, odločijo o tem posebni uradi o najemnini, ki pa na deželi sploh ne obstojajo in bi to vprašanje imelo premotrivati edinole okrajno sodišče v izvenspornih zadevah. Zato ni treba delavcem nič reagirati, ampak naj plačujejo staro najemnino naprej brez ozira na ogovore, ker stanovanja po zgoraj citirani naredbi ne more nihče odpo\edati razen v nujnih slučaijh, ki so navedeni pod § 7, točka 5 + 3. V tem oziru vam priporočamo, da citirano naredbo pogledate pri županstva, ki jo gotovo ima in je izšla v Uradnem listu avstrijske vlade (Reichsgesetzblatt). Rudarske kopeli. Skale pri Velenju. Naša skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze, dasiravno je še mlada po številu članov, a se je že z vso vnemo lotila dela za delavske interese. Dne 24. maja 1919 je vložila po svojom zastopniku J. S. Z. rudarju Vekoslavu Zajcu v Velenju zelo važno vlogo glede delavske kopeli. Že večkrat se je govorilo o tej važni zadevi, a ni prišlo do rešitve. Že leta 1917. je Vekoslav Žaj’c izposloval pri bivši avstrijski vladi omenjeno kopel in je bilo odločeno žc za zidanje za leto 1918. spomladi, a ker so takrat vladali na tukajšnjem prcmogokopu razni avstrijski mogotci, kakor Randa, se je pa cela zadeva zavlekla. Precej se je ti-stokrat prizadeval nas rudar Zajc, ki ga je delavstvo prosilo, da se naj ukrene eno ali drugo, tudi saradi zboljšanja plače itd. Randa ga je zato pustil vreči k vojakom in cela stvar je čakala zopet do danes, ko sc je zopet j>obrigal Zajc za to važno zadevo, ker kopel je neobhodno potrebna* za delavsko zdravje. Mnog® delavcev se je prehladilo že vsled tega, ker hodijo pozimi po eno uro in še dale na svoje stanovanjc in pridejo vsi vroči in mokri iz obrata na mrzli zrak. Ko bi bil človek iz železa, se mora prehladiti, ker človek, ki ima daleč na svoje stanovanje, se mu obleka kar strdi vsled mraza na njegovem telesu in jih je že mnogo šlo vsled tega v prezgodnji grob. Odločno smo sklenili, da letos mora priti do tega, da se začne v najkrajšem času graditi omenjena kopel in da naj bode gotova do jeseni. Dne 15. rožnika je načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani poročalo rudarju Zajcu, da je deželna vlada rade volje odredila, da se ima v najkrajšem času pričeti zaželjena kopel graditi in da bode gotova do jeseni. Mi delavci smo iz dna srca hvaležni našemu tovarišu Zajcu in načelstvu Jugoslovanske Strokovne Zveze ter vladi, da se je naša dolgoletna srčna želja vendar enkrat izp>ol-nila! Posebno hvalo zasluži pri tem začetnem delu tukajšni obratovodja svetnik Gostiša, ki se je z vso vnemo tudi odločil za to potrebno in koristno delo. Težko je danes dobiti vse moderne in potrebne priprave, a kakor je videti, bo skrbel in ukrenil vse, kar se bo dalo, da ustreže želji in potrebi delavcev. Tudi njemu moramo izreči za njegovo odločno delo vso zahvalo in priznanje. Obratovodja bo tudi gledal, da bode prej ko mogoče potegnil vodo iz spodnjega oddelka jame. Ravno takega energičnega in spretnega vodja smo tukaj P0-trebni! Delavci, kako potrebna je organizacija, poštena, katoliška delavska organizacija, ki se bo v resnici v prvi vrsti borila za pravice delavskih interesov. Zato kateri šc niste vpisani, glejte, da to kmalu storite, ker lc potom naših močnih organizacij si bodemo izvojevali svojih pravic! Organiziran mora biti danes vsak nc glede na spol in na stan. Vsakemu je na prosto voljo dano, kje se hoče organizirati, ne sme se mu pa žugati in siliti, kakor znajo rdečkarji, ki groze: če ne bo kdo pri npE organiziran, ga bodo pa vrgli na cesto. Torej pristopajte nemudoma vsi v krščansko stanovsko organizacijo v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Kovinar. Jesenice. Mezdno gibanje. Pred 14. dnevi sta se pritožila dva oddelka v jeseniški tovarni kranjske industrijske družbe zaradi velikih razlik v plačah in tudi zaradi prenizke plače. Ravnatelj jih je takra odslovil z odgovorom, da bo podala tovarna sama v kratkem času preurejene plače. Pretekli teden sta res dobili oboji delavski organizaciji liste, na katerih so bile zaznamovane prenovljene plače. Te plače so bile prenizke, nakar je stavilo organizirano delavstvo obeh strokovnih organizacij v petek dne 11. t. m. svoje zahteve. Delavstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je nastopilo solidarno z delavstvom, organiziranim v kovinarski organizaciji. To izjavo, seveda, so vzeli socialisti na znanje, a slišati niso hoteli nič o kaki skupnosti pri pogajanjih. Rekli so, da so oni večinski zastopniki organiziranih delavcev in da bodo že oni sami zastopali interese vseh delavcev. Seveda, naša skupina pa ni bila tega mnenja in je stavila svoje zahteve na tovarno. Naše zahteve so se ujemale z onimi Kovinarske organizacije, ker zavedamo se skupnosti delavskih interesov, v katerih se ne sme kršiti sloge. Pozabili pa ne bomo, kako so delali socialisti z vso močjo, da bi odvrnili našo organizacijo od vsakega delovanja. Seveda so se zmotili, če so mislili, da nam ni za delavstvo, ampak samo za denar, kakor je njim samim. Iz postopanja socialistov se kaže, da oni nočejo in nočejo sloge med delavci in hočejo še vedno glavno vodilno in odločilno besedo imeti. Mi tega nočemo, da bi bili naši organizirani delavci igrača v političnih rokah, Zavedamo se našega cilja, zavedamo se naših nalog, katere peljejo do sloge, reda in miru med delavstvom. Iz jeseniških tihih dogodkov, ki so se odigravali te dni, se kažejo jasno razlike med obema organizacijama. Na eni strani nemir in nevolja, na drugi strani trezno in preudarno mišljenje in delo. Na izjavo sodruga Gabrijela, da se boje skupnega dela v delavskih interesih, da bi jim to znatno škodovalo, povemo mu samo to, da naj le ima on svoje ljudi lepo pri sebi, ker kričačev itak ne rabimo, ljudi nestalnega mišljenja prepuščamo tudi njemu. Oni pa. ki bodo spoznali, kako bridko so se varali, ko so mislili, da je njihova Kovinarska organizacija res prava organizacija, ne pa izrabljalno sredstvo in privesek politične stranke, si bodo pa že sami poiskali organizacijo, kateri se bodo priključili. Zapomnili si pa bomo taktiko sodru-gov. Knjiga jeseniških socialistov je polna grehov proti sodelavcem, proti narodu in proti ljudskemu blagru. Mi si jih zapomnimo in tudi porabimo ob gotovem času. Delavske zahteve skupine J. S. Z. na Jesenicah. Ravnateljstvu Kranjske industrijske družbe Jesenice-Fužine. •— Naznanjamo, da odobravamo regulacijo plač, kakor nam jih je ravnateljstvo naznanilo, pač pa so plače v današnji draginji in v primeru drugih nam sličnih podjetjih prenizke. Zato smo primorani staviti, to storimo tudi v sporazumu z organizacijo kovinarjev, sledeče zahteve: 1. Vsi oni delavci in delavke, ki služijo dnevno izpod 7 K, naj se jim plača zviša za 75%. 2. Vsem onim, ki služijo dnevno nad 7 K temeljne plače, naj se jim ista zviša za 50%. — Ta povišek velja po od tovarne reguliranih plačah. 3. Vsak delavec naj dobi za ženo dnevno po 2 K, za vsakega otroka po 1 K. 4. Izplača naj se takoj enkratni nabavni prispevek, in sicer za delavca in delavko po 500 K, za ženo 250 K, za vsakega otroka po 100 K. — Ta nabavni prispevek velja za mesece julij, avgust, september, oktober in november, torej za dobo 5 mesecev. 5. Delavcem in delavkam se mora dati brezplačno stanovanje; kdor stanuje pri zasebniku ali ima lastno stanovanje, mu mora tovarna stanarino izplačati 6. Isto velja tudi za razsvetljavo. Po vseh delavskih stanovanjih mora biti vpeljana brezplačna električna razsvetljava, kjer je pa že vpeljana, se mora dotičnemu delavcu strošek za napeljavo povrniti, 7. Tovarna da letno vsakemu delavcu 3 m3 drv, in sicer po 5 K m8, 8. V slučaju spremembe valute naj se za isti mesec izplača vsakemu delavcu za 1 krono 1 dinar, da nc bode delavstvo trpelo škode, 9. Zidarji se morajo prišteti med kvalificirane delavce, 10. Radi povišania plač nai tovarna ne poviša cene življenjskim potrebščinam, ka tere nudi delavcem sedaj pod ceno. 11. Te zahteve in določbe naj veljaj* žc za mesec julij. 12. Zahtevamo, da tovarniško vodstvt da delavskim konsumnim društvom na ra.7 polago toliko svojih izdelkov, kolikor jii morejo ista razpečati. Rok za odgovor na te zahteve naj ve Ija kot ga določa organizacija kovinarjev Prosimo, da nas ravnateljstvo obvesti kdaj se bodo vršila pogajanja in pozov« naše zastopnike, da zastopajo pri nas or ganizirane delavce. Skupina Jugoslovanske Strokovn* Zveze Sava-Jesenice, dne 11. julija 19H Peter Arnež, tajnik. Štefan Weber, predsednik. Skupina Jugoslov. Strok. Zveze na J e senicah je sklenila na svojem sestanku dn« 8. julija 1919, da stopi po svojih tovariši! Peter Arnežu in Janez Bertoncelju v stik i vodstvom strokovne organizacije kovinar jev v svrho skupnega nastopa v času mezd nega gibanja ter tem potom izjavlja: 1. Razmere zahtevajo skupnega nasto pa vseh interesiranih delavskih organizaci v svrho zboljšanja delavskih razmer. 2. Naša organizacija je pripravljena, da nastopi sporazumno z vašo organizacijo pr.< zahtevah glede regulacije temeljnih plač, kakor tudi v vsem drugem, kar bi mogh delavski položaj izboljšati. 3. Vsaka razlika v zahtevah zna vsemt) delavstvu v splošnem škodovati. Socialistična organizacija kovinarjem je odgovorila na ta dopis, da ne mar? skupnega nastopa. Železničar. Žene železničarskih delavcev trpijo. Zjutraj ob petih morajo kuhati zajtrk možu delavcu, ki odhaja na zgodnjo službo, po-tem pa še enkrat za otroke. — Za stanovanja jc treba tudi železničarjem nujno poskrbeti, najprej za tiste, ki stanujejo po vagonih s svojimi družinami. Železničarska skupina Studenec pr Mariboru je stavila svoje zahteve. Cestar. Vloga cestarjev »* socijalno skrbstvo z dne 7. julija 1919. Cestarji so v svoji odborovi seji dne 6. julija t. 1, sklenili sledeče zahteve: 1. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo ter ministrstvo za socijalno politiko v Bel-gradu se naprosita, da dobe vdove in siro te v vojni padlih cestarjev popolno pokoj nino. 2. Prosimo, da se izplača donesek s» stanarino in podporo kar je vsem državnin uradnikom in uslužbencem dovoljeno, česar pa do danes nismo prejeli. Prosimo, da se tudi cestarjem nakažejo te podpore. Prosimo, da se ta stvar čimpreje ugodno reši in da poročate o rešitvi. | Listek. Iz nasprotnega tabora. Murska Straža je dne 11. julija 1919 (št. 13.) prinesla po »Jugoslovanski Njivi« članek: Ruski boljševizem. Ruski profesor Lavrov je govoril v ruskem krožku v Zagrebu o razmerah v bolj-ševiški Rusiji in je med drugim povedal sledeče: V Petrogradu uživajo mesto kruha takozvano »dur and o«. Tako se pravi mešanici iz semletih bučnih košdc, otrob in malo ječmena. Od »durande« umirajo v Petrogradu na tisoče. Žene inteligentov hodijo v delavske skupne kuhinje in pobi. rajo ostanke kruha. Rdeči teror ne pozna pravičnosti. Izza atentata na Ljenina je bilo ustreljenih na Ruskem 517 oseb brez vsake obsodbe. Na ulicah in po trgih se lahko vidijo zoperni prizori- Tako je videl prof. Lavrov voziti trupla padlih častnikov in plesati po mrtvih telesih .V Kislovod« sku so ubili generala Dimitrijeva na zve. rinski način. Večkrat izvršujejo smrtne kazni s sadističnim razpoloženjem; rabelj se roga svoji žrtvi, nekemu mladeniču: >Povej, kje naj začnemo!« in mu odseka uho; ranjenec se zruši, a rabelj sede k njemu, zvija cigareto in ga prosi, naj jo kadi, pa mu odseka še nos. Nekateri zbeže pohabljeni in obliti s krvjo, za njimi pa se podi množica ljudi in se norčuje iz »bur-žuja«. Medtem pa se je ta množica, ki preganja meščane, sama »pomeščanila«, pravi prof. Lavrov; kupuje in nosi briljante in gospodske igrače. Velika tvrdka južnega sadja Jelisejev pošilja na določene proletarske naslove mesečno za 200.000 rubljev kolonijalnega sadja, konzerv itd. — Rus Bobrinskij je pripovedoval na istem sestanku o razmerju kmeta do boljševiške vlade med drugim tudi to-le: Kmetu so obljubili zemljo, zato je zbežal s fronte in pri. čakoval, da dobi zemljo v svojo posest. Ko pa je videl, da boljševiški denar nima nobene vrednosti, je pridelal zgolj za lastno 3 uporabo in ni pošiljal v mesta nobenih Živil. Ljenin je bil prisiljen poslati na deželo rdečo gardo, da rekvirira živila, toda vojaki so se vrnili prazni, ker so kmetje poskrili vsa odvečna živila. Trockij je zategadelj postavil kmete pod državno nadzorstvo in organiziral državne žitnice, v katere je moral spraviti kmet vse žito in vso hrano, za lastno uporabo je pa dobival sproti. Vendar se je tudi ta način izjalovil. Boljševiška vlada pa si je izmislila tretji prestopek: velikim posestnikom, grofom in drugim agrarcem je zopet izročila veleposestva, dala na razpolago vojaško asistenco in jih pooblastila, da lahko postopajo s kmeti, kakor hočejo, samo da se obdela zemlja. Tako se je vrnila stara kmečka tlaka. Tudi drugi delavci so bili nezadovoljni, ker niso dobili hrane; začeli so štrajkati, ampak boljševiki so postavili za gospodarje zopet tiste fabrikante, katere so preje napodili, dali so jim vojaške čete na razpolago in te gonijo delavce z orožjem v tovarne. Delavsko pravo. OKROŽNICA IZ LETA 1891. Dolžnost vlade. Vlada mora gledati na to, da varuje celoto in njene dele. Najprej celoto, ki jo je narava izročila v varstvo najvišji oblasti v tej meri, da je čuvanje javne blaginje ne le najvišja postava, ampak tudi ves nalog in razlog za vladne kroge; potem za posamezne dele: ker državna uprava ni za korist tistih, katerim je izročena, ampak za korist tistih, ki so ji izročeni. V tej resnici soglaša modroslovje in krščanska vera. Vladna moč ima svoj vir v božji moči. Ima s to neko skupnost. Zato mora biti izvrševana po vzoru božje oblasti. Božja oblast pa skrbi z očetovsko skrbjo za vse, za poedine stvari in za celoto. Ako torej skupni blaginji kaj škoduje, jo ovira ali pa krati srečo posameznih stanov, kaj takega, kar se ne da ozdraviti ali odvrniti na drug način, mora nastopiti državna oblast. Za javni in zasebni blagor pa je koristno, da vlada red in mir, da ravnajo božje zapovedi in naravne postave vse družinsko življenje, da se izvršuje in spoštuje vera, da cvete nravnost doma in v javnosti, da je pravica vsakemu sveta, da jo brez kazni nihče ne žali, da rastejo iz mladeničev krepki in zdravi državljani, ki so sposobni pomagati državi in jo varovati, če zahtevajo razmere. — Zato če se pojavijo nemiri ali v&led tega ker so se delavci uprli ali vsled tega, ker se jim je ukinilo delo, če kdo ruši družinske vezi v delavskih krogih, če kdo skruni versko dolžnost delavcem s tem, da jim ne da časa, da zadoste verskim dolžnostim, če v tovarnah grozi nevarnost za nravno življene moških in ženskih, če se jih zvablja s pogubnimi sredstvi v greh, ali če delavski sloj stiskajo delodajalci s krivičnimi bremeni ali jih trapijo z drugimi pogoji, ki onečaščajo človeško osebo in človeško dostojanstvo, če neprimerno delo škoduje zdravju ali če ni prikladno za spol in starost, tedaj mora, čisto jasno je, v takih slučajih nastopiti moč in auktoriteta postav, seveda v gotovih mejah. Te meje začrtava ravno tista zadeva, katera kliče postave na pomoč; zakaj bolj nastopiti in dalje iti postave ne smejo kakor do tja, da se tlo ozdravi in nevarnost odstrani. Pravico vsakega, bodi kdorkoli, je treba sveto čuvati. Da vsak svoje obdrži, mora skrbeti državna oblast s tem, da prežene in maščuje krivico. Ko pa varuje prava državljanov, mora najbolj gledati na nižje in potrebne. Zakaj rod bogatih je obdan s svojimi prednostmi, zato potrebuje manj javnega varstva; ubogo ljudstvo pa, ki nima nobenega premoženja, je navezano popolnoma na državno varstvo. Zavoljo tega mora delavce, katere štejemo med množico potrebnih, varovati in ščititi država s posebno skrbnostjo. Socialna demokracija pre^ sodnim stolom človeškega razuma. (Dalje.) Kot pustni mož ^ede zametuje Marx 7se poboje, taji vsa večna, nespremenli'-va načela in resnice na modroslovnen, verskem, nravnem in zakonitem polju; trpi velikodušno samo nekaj malo matematičnih resnic. Takoj nato postavi mojster z neverjetno naivnostjo celo vrsto gospodarskih, modroslovnih, nravnih in verskih resnic v svoje zgodovinsko modroslovje, ki morajo veljati za vse veke, ker počiva na njih njegov razvojni zaken ki z njimi stoji in pade: 1.) Vse kar je, je snov. 2.) Snov se vedno giblje; to gibanje je večno, 3.) Odločilne sile v naravi so: gospodarski pogoji, proizvajanje in zamenjava proizvodov (produktov); drugi činitelji ne igrajo nobene, ali kvečjemu samo podrejeno vlogo. 4.) Med duhom in snovjo ni nobenega razločka. 5.) Vera, nravnost, modroslovje, pravo, umetnost, veda, vse to je proizvod ma-terijalnih, gospodarskih razmer. 6.) Nravno je vse, kar je običajno. 7.) Zgodovina se razvija od stopnje do stopnje potom gospodarskih nasprotstev, potom razrednih bojev. 8.) Razvoj nastane z notranjo nunostjo in nezmotljivo zanesljivostjo naravnega zakona. Tu imamo celo vrsto domnev; splošno veljavne, trajne, neizpremenljive resnice, za katere ta čudni mož vede zahteva brezpogojno vero, dasi zametava vse večne, neizpremenljive resnice. Toda — mogoče je pa Marx teh osem stavkov dokazal? Trdil jih je, poskušal jih je obrniti na svetovno zgodovino, toda izkustvo in zgodovina vseh časov in narodov ga obsojata. Bernstein, dolgoletni mojstrov prijatelj, priznava s tešklm srcem, da se je Marx motil in da bi rešil njegovo čast, je predlagal, da naj se izpremeni ime: gospodarsko razumevanje zgodovine; tako ostane Marxu slava, da je bolj ko drugi raziskovalci opozoril na vrednost gospodarstva v zgodovini. To je drugo ime, toda tudi drug sestav, to ni ni-kaka nova iznajdba, da uplivajo gospodarske razmere na tek zgodovine, saj tega nihče še ni tajil, in če mojster ?>larx ni hotel ničesar drugeta povedati, bi bil prav tako lahko molčal. Marx je hotel nekaj povsem drugega s svojim zgodovinskim modroslov-jem in ravno radi tega je tako zelo na-glašal materijalne činitelje in železno potrebo. Bernstein je po pravici grajal v mojstrovem nauku tisti prenapeti materializem, ki ne pripisuje svobodno učinkujočim silam v družabnem razvoju prav nobene, ali pa kvečjemu le podrejeno vlogo; tisti materijalizem, ki izžene iz sveta duha, ali pa ga napravi za slugo gospodarskih (ma-terijalnih) razmer: »Proč z materijalizmom, nazaj h Kantu!« kliče Bernstein. Naj bi bil raje rekel, nazaj k sv. Tomažu! Po Marxu se vrši družabni razvoj z brezpogojno nujnostjo. Vse stoji pod gospodarstvom naravnih zakonov in pod nameni, ki nujno delujejo. Po Bernsteinu ni nikake brezpogojne, železne sile v zgodovini. Posamezniki in narodi se lahko odtegnejo nato ranemu (elementarnemu) gospodstvu gospodarskih razmer, narodi na ta način, da uveljavijo v družabnem življenju kako misel (idejo), načelo obče blaginje, nasproti vsem enostranskim zasebnim in skupin-fkim interesom. S tem je materijalistično zgodovinsko razumevanje, to branišče socijalne demokracije, sojeno za vse čase: Razen gospodarskih razmer delujejo še druge, svobodne in ■'•zorne sile v razvoju narodov in tc delujejo mogočneje in trajneje; dalje ni v zgodovini nobene železne nujnosti nobene brezpogojne sile. V resnici nasprotuje materijalistično razumevanje zgodovine in potom razrednih bojev slopoma napredujoči družabni razvoj izkustvu in svetovni zgodovini. Razredni boji igrajo v svetovni zgodovini jako podrejeno vlogo; skoro nikdar niso bili pogojeni vsled gospodarskih razmer in niso nikjer odločujoče uplivali na kulturo, vero, nravnost ali modroslovje narodov; uplivali so na ustavo in zakonodajo, nikdar pa na vero, nravnost in modroslovje narodov. Kljub temu pa je Marx verjel v pravilnost svoje teorije. Verjel je, da je mogoča popolna človeška zveza, socijalna svetovna republika, svetovni prevrat in splošna ugotovitev (likvidacija) stare družbe. Zato je ustanovil internacijonalo pod geslom: Proletarci vseh dežel združite se! Marx je bil o svoji stvari tako prepričan, da je šel med preroke in napovedal socijalno revolucijo na Francoskem in v Nemčiji; namesto prerokovane diktature proletarijata je prišla na Francoskem diktatura Napoleona III,, v Nemčiji pa Bismarckova, Po Napoleonovem padcu je pač udarila strela misli —- da govorimo s Hege-lom — v pariški proletarijat, ki je nastopil kot diktator — in izginil po grozo vladi malo dni s površja; vsaki dan te grozo-vlade socijalnih demokratov pa je vpisal v svetovno zgodovino morje krvi in grozot — kakor še povsod v zgodovini, kjer je prišla socijalna demokracija na površje. Tudi mojster Engels je šel med preroke ko kralj Savel in je prerokoval veliki bim-bam za leto 1898; Liebknecht in Be-bel, enako navdana s preroškim duhom, sta ugibala na podlagi zgodovinskega razvoja — in sta se ko mojster Marx in Engels nesmrtno blamirala. Svet stoji še vedno, še stoji zasebna lastnina, še gospodarska neenakost ljudi in še bo vse to obstalo, dokler ne bo Stvarnik vcioijvvva ustvaril nov svet in novo človeštvo. Veda. tudi socijalno demokraška veda, tudi Hegelova in Feuerbachova in Marxova šola ne more ustvariti novega sveta, novih ljudi; in če postavi razumoslovnim potom svoja po-snetja in izmišljotine v svet ter jih zagovarja, tedaj stori nekaj, kar se dogaja po umobolnicah: umobolni imajo svoje fiksne ideje in zidajo gradove v oblake in gorje, če kdo ne verjame njihovim blodnim domišljijam. Ozlovljen se je mojster umaknil v skrajni kotiček svojega doma in se tam kujal ko rajnki prerok Jona, ki je prerokoval, da bodo v štiridesetih dneh Ninive uničene in se je potem razburjal, ker je Bog prizanesel spokornemu mestu. Mojster pa je bil tudi po vsej pravici ozlovoljen, zakaj vedel je, da rabi materi-jalni družabni razvoj, ako hoče podpreti šibko točko v načrtu svojega družabnega nauka: tam je postavil meščanstvo v nasprotje fevdalnemu redu, proletarijat v nasprotje meščanstvu. Vedel pa je, da je vse to samo nekak hegelijansko-metafizično-razumosloven »trik«, ki visi v zraku in potrebuje nujno opore. Vprašanje, od katerega vse zavisi, je: Odkod je proletarijat; ali je nujen, ali samo slučajen pojav v razvoju novodobne družbe; ali je samo slučajno ali pa nujno dejstvo? Za Marxa in njegov družabni nauk je vse od tega odvisno, da se v zgodovini vse nujno razvija, z nepremagljivo silo naravnega zakona. Zato je materijalno razumevanje zgodovine za socijalno demokracijo tako važno: v njim stoji in pade. Kakor pa sam Bernstein priznava, ni v zgodovini nobene nujne sile, in zate visi proletarijat v temeljnem načrtu družabnega nauka v zraku; v teoriji je precejšnja luknja, ki jo je Marx zamašil z drugo luknjo. To je navadna borna krpanja, nikakor pa znanost, tem manj modroslovje. Marx rabi železno silo v zgodovini, da bi z njo rešil svoj družabnik nauk, in zato se je oklepa s pogumnim obupom, kakor se oklepa potapljač travne bilke, in prezre najočitnejša in najostrejša protislovja. Najprej uči, da ni na zemlji nobenih trajnih, vezajočih pravic in vendar postavi v svoj družabni nauk neko trajno pravico, ki državo prihodnosti v resnici šele napravi v tako. To pravico pa varuje za vso prihodnost z drakonično postavo, ki ne pripusti nobene izjeme: ne smeš posedati nobene zasebne lastnine proizvajalnih sredstev! Uči, da je vsa zgodovina samo neke vrste gibanje, prihajanje in odhajanje, večno izpreminjanje, podobno nemirni, večno se gibajoči snovi: je li mogoče država prihodnosti, ta tako vroče zaželjena gospodarska enakost, za katero baje teži vsa narava z nepremagljivo silo, ali je ta tudi samo nekak provizorij (začasnost), ki gre mimo v večnem toku izpreminjanja in minljivosti? In če je temu tako, zakaj potem vse orjaško socijalno gibanje, za. katerega si socijalni demokrati toliko prizadevajo, da ga z ognjem in mečem, trombami in bobnanjem spravijo v tek? Če se v zgodovini izvrši vse z nujno potrebo, z nezmotljivostjo in gotovostjo naravnega zakona, čemu je potem treba socijalno demokraške stranke? Zakaj ne pripusti, da učinkujejo naravni zakoni to, kar mora priti in česar ni mogoče ustaviti? Pravi, da narava potrebuje, kakor vsaka mati pri porodu, pomoči — in socijalna demokracija bi bila tako babica matere narave. Toda ali gospod Marx ni vedel, da babica poroda otroka ne sme ne pospešiti (pohitriti) in ne zadržavati, temveč da mora pričakovati pravi trenutek, če hoče rešiti mater in otroka? Zakaj torej slepa naglica socijalnih demokratov, s katero hočejo vsiliti svetu svoje babičevanje? Socijalni demokratje naj bi opustili svoj brezuspešni trud — mati narava ne potrebuje nikake babice — ker ni v blagoslovljenem stanu! Marx spada k oni šoli, ki neusmiljeno kritikuje krščanske nauke in obliva z lugom sramotenja in zasmehovanja čudeže, o katerih poroča evangelij. Čudeži, pravijo, so nemogoči, ker nasprotujejo naravnim zakonom, ki delujejo nujno in nezmotljivo. Čudeži nikakor ne nasprotujejo naravnim zakonom, temveč Bog, gospodar narave in vseh njenih sil, zabrani, kolikor-krat stori čudež, gotovi učinek, ki bi bil nastopil, če bi ga Bog ne bil zabranil. Marx, mož znanosti in vede, stavi v svoj družabni nauk naravni zakon in ta zakon deluje s popolno nujnostjo — vendar pa potrebuje babice. Tako imamo po vsej sreči naravni zakon, čigar učinki in delovanje zavisijo od babice! Kam pride veda, če ji načelujejo različni Marxisti! Socijalna demokracija je potemtakem popolnoma nepotrebna stranica; tudi temelji na krivih domnevah in nedokazanih trditvah; zanesti hoče v zgodovino železno silo in taji svobodne sile in moči v družabnem razvoju; snov stavi nad duha in dela za sužnja snovi; železno nujnost stavi nad svobodo in nosi slepo usodo, železno silo poganstva zopet v kt»Sanski svet, Taka stranka ie nezmov in tud' ni- ma nikake pravice igrati vlogo odrešitelji, ce iz suženjskih okovov. Osvoboditev delavstva socijalna demokracija ne more izvršiti in ne odrešiti proletarijata. Sociial-na demokracija le nazaduje, nikakor pa ne napreduje. (Dalje.) Razno. Jugoslovanski Obrtnik, vestnik »Obrt-nC- ^Xczc* stane letno 8 kron. Naroča se pri Obrtnem tajništvu, Ljubljana, Sodna ulica 11. — Dozdaj sta izšli dve številki. Stanovske slike. Če se sprehajaš po mestu, vidiš različne stanove. Tam vidiš gospodo v finih oblekah, parfumirano, da se ti kar nos vije. Eden drugemu se klanjajo, odkrivajo, ošabni pogledi, ponosni koraki — na drugi strani zazreš navadnega delavca globoko udrtih oči, od skrbi nagubano čelo, doma ima ženo in kopico otrok, skrbi ga pri tej draginji, kako bo izhajal. Gredoč vidi tiste prezirljive poglede, ki ga postrani pogledujejo. Potem spet vidiš ubožce, ki sedijo ob ulicah in prosijo milodarov. Zdihujejo včasih cel dan za eno boro desetvinarsko znamko. Kot oster meč te bode v srce, če pomisliš na ta giz-davi svet, ki živi samo sebi in za teh par svojih dni. Ne pomislijo nič: Če bi ne bilo delavca, da bi tudi oni ne mogli hoditi ošabno in mogočno po mestnih trgih. Delavec, ta jc tista sila, ki drži ves ta pokret pokoncu! Kaj je v očeh tiste gospode delavec? Navadni stroj, katerega lahko izrablja ko mrtvo bitje. Ko ga enkrat obrabi, se ga vrže med staro šaro. Urednik:'A nton Komianec. — lzdaiateli: Mihael Moškerc. — liska Jujoslo-vanska tiskarna v Ljubljani. Delavci in delavke, priljubljene med svojimi sodelavci, dobe lahek postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ustmene in pismene ponudbe v upravi „SlovencaM, Naj večja slovenska hranilnica I • K I II !!ll Ljubljana, Prešernova ulica št 3 je imela koncem 1.1918. vlog . K 80,000.000— rezervnega zaklada..... ^SOO.OOO-— Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Hranilnica je pupilarno varna. —-Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovce« in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo, 1000 delaoceo rndargeu za moderno urejen prsmogoonllK o lioioodinl se iafttol sprejme o delo pod zelo ugodnimi pogoji. Jaoiti se ie S3ar»a osebno osak pone-deliek popoldne o našem uradu o LiuKsijani. 2a dobro plačo, brano in sianauanje Se posftrbigeno, potni stroSkl sc pa poorne/o. Odttod osak torek zjutraj o skupni transportni. „S9ržaona posredooaiiMsca za delo", [Ljubljana, ______________iradiSte.____________ Gospodarska zveza centrala za skopni nakup ln prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z. Stalna zaloga poijedelj. Strojevi motorjev, mlatilnic, viteljev, slamo. in reporeznic, brzopariSnikov, plugov, bran, ilstltnikov i. t. d. Prodaja: umetnih gnojil, kolonijainega in Speče, rijskega blaga ter poljskih pridelkov, Zaloga: pristnega domaCega in ogrskega vina, žganja 1.1. d. Lastna Izdelovainica In prekaje* valnlca klobas. - Lastna zetjarna« v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 3> Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica in je imela koncem lela 1918 nad <3 milijonov kron vlog ln nad 1 milijon en* stotisoč kron rezervnih zaUladov. Posojila se dovoljujejo od 4 do 50/„. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.