PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
____(Official Organ of four Slovene Organizations)
'Najstarejši V« najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
The Oldest
Most Popular Slovene Newspaper j *» United States of America. f ^——
*• vIN(_> ) 168	---———----v	■	- ■	■■	■■ 1
----CHICAGO, ILL., CETR'TEK, 29. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 29, 1935	__LETNIK (VOL.) XLIV
Kongres postil ne rešene zadeve-Združitev avto delavstva
t — O
ttator Long preprečil, da ni kongres pred svojim razhodom nakazal potrebnih skladov za razne ustanove. — Nasedanje kongresa se zaključilo v ponedeljek opolnoči. — Sprejeti zakoni posegajo globoko v socijalno
m gospodarsko življenje. _
i ^ashington, D. C. — V to- .
i Ii0o Je Poklical predsednik \ ^j.^'elt na konferenco vodi-; i e obeh kongresnih zbornic Poleg njih tudi par vladnih 2ai„ fov, da se razgovori j o ^
I PUst lleke zadeve' katero je I je^1' ^°ngres nerešeno ob svo-;; pa 'izhodu. Tiče se ta '/ade-; ^ manciranja nekaterih vladno Ustanov, katerih obstoj je S
! "H,?",8icer odobri1' ni Pa c nje "el potrebnega sklada za y
[ da^r'V(^a> da se o tem zadnji ^
ljaj' v Ponedeljek, ni razprav, j
.' 'eži na senatorju Longu, ■
[sv0..e Preprečil glasovanje s
LJ"11 "filibusterjem." Ker® atDr'pfv. , 11 , • , . n I % predlogu, ki vsebuje
! lociranje omenjenih skla-
1 uai ' hotel senat pristati na 1 Ko •	, ,	. r
0(|| _ "Jegovo zahtevo, se je
rL°e'l. da bo preprečil vsako I fji debato, m tako je govo-1 (j^t in pol ur neprestano, ,er ga ni načelnik senata, Garner, opol-j; divj, ln'ekinil z udarcem kla-; .Se<j ' .Oznanjajoč zaključek za-cas; t seiiata za nedoločen cjj ' čas se je zaključilo tu- 1 ; niCe Se^anje poslanske zbor- l fl0yn ^°ngi'es se zbere k po-jI Jan, em,-r zasedanju začetkom il >Ja.	5
j-VTed
1a t Ustanovami, ki so ostale ' j)rv.a način brez skladov, je v j Hil)a Vrsti socijalna zavaroval- £ Dje ' ^alje odbor za urejeva- ] cij'i aVsWh odnošajev, agen- 'j je^ ■/'a Pokojnino železničar- ] iH0 'n uPrava za Guffeyev pre-1 i tla j) zakon. Domneva se, s 1st Vi° nJih financiranje vze- 1 gih llda Potrebni denar iz dru-'( ad9v do prihodnjega ji \ ^j.a)l3a kongresa.	ji
' ^dnJUb tej pomanjkljivosti j Se<W Se mora reči o za- ji se je končalo v po- j V*. da je bilo eno naj-1 ]6 v .Isih v zgodovini te deže- 1
,sWamirnih časih- Ni bil° še 1
| lo 2 2a«edanja, ki bi spreje- i [;H0kone. kateri bi tako glo- I "Docj tloaegli v socijalne in go- 1 i [f.^6 razmere dežele in i \ do važnih reform v s ■	Pečina sprejetih !
pioij. °v ima za podlago iz- '
socijalnega stanja §k JSlh sl°Jev in prikrajša- : > Ak aVi° b°gatašev. ti	°menimio nekatere za-
S' . W SP 0(i januarja na-s,n'ejeti, moramo postavila^0 mesto zakon za ust-. * Petniiljardnega sklada Vna dela in relif. Nič I SteV °Spredju ne stoji usta-; % v federalnega sistema za \ ^ starih ljudem. Ve-kv aznosti je tudi Wagner-.".lev za uravnavo odno-jHlci ^>ed delavci in deloda-JJifti s70r tudi zakon, s ka-:	Popravlja konec ve-
tetnim monopolnim dalje Guffeyev lzb°ljšanje delovnih
Premogarski
i ldustri-H , je t«di novi bančni >J?;'0 ko terim dobi vlada .S ,;in,rol° nad bankirji, Je<W.k°ntrol0 vlade nad Klmi produkti, dalje
VAŽNA
KONFERENCA\
i
--I
Mussolini sklical svoje ministrt ' k izredni seji.	:
—o—	<
Bozen, Italija. — Veliko pre" '< senečenje je vzbudil Mussoli- ( ni, ko je pretekli ponedeljek j; objavil, da se bo vršilo izredno ( zasedanja članov vladnega t kabineta, in sicer ne v Rinur, j< marveč v tukajšnjem mestu, ki ,1 leži v bivšem južnem Tirol- |1 skem in katero točasn0 tvori središče velikih vojaških ma j nevrov. Zasedanje se bo bržko- j ne vršilo ta četrtek. Kakor se j ugiba, utegne Mussolini na dra-. matičen način od tukaj izdati 1 lukaz četam v Afriki, naj prič- 1 I no s svojim pohodom v Abesi- 1 'r.i.io. Vsekakor se trdi, da bo i to zasedanje izredne važnosti. 1
----f---- i
NEPREVIDNOST GA STALA ŽIVLJENJE
Chicago, 111. — 20 letni Le "Roy Ki^bycheck, 4914 No. Kil ' Patrick ave., se je šel pretekli ,1 (ponedeljek zvečer vozit v' iRiverview parku v eno zračnih j ! zabavnih železnic, imenovano "Big Dipper." Med vožnjo pa 1 je padel iz vozička 30 čevljev globoko in se ubil. Kakor izpoveduje njegov tovariš, ki se ■ 'je vozil z njim, je fant sam povzročil svojo nesrečo. V razigranosti je med vožnjo vstal 's sedeža, kričal in mahal z rokami. Med tem pa- se je pot obrnila navzdol in fant je iz-jguibil ravnotežje ter omahnil jiz vozička.
-o-
PRAVDA SE NA LEP NAČIN
KONČALA i Los Angeles, Ca.l. — Neki Vigil F. Winslow je vtožil tožbo za razporoko od svoje.žene, s katero je bil poročen 35 let. Pritožil se je, da ga preveč "komandira." Ko pa se je mož vsedel na pričevalni stol, so mu nenadoma pričele teči solze po licu in z vzklikom: "Ne morem več dalje tega pre-1 našati. Jaz ljubim svojo ženo !" je vstal, stopil k ženi in jo objel, na kar je sodnik proglasil konec obravnave.
-r-o-
SLEPARJI PORABIJO VSAKO PRILIKO
Richmond, Va. — Skupina 1 starih črncev je prišla pretekli • ponedeljek v governerjev urad . in zahtevala starostno pokoj-
■	nino, katera jim je bila ob
-	ljubljena. V uradu niso nič ve-
-	deli o kaki taki obljubi in i z-
-	kazalo se je nato, d!a so neki
■	sleparji izrabili reveže. Dva
-	bela moška sta od njih pobira-i la po en dolar od vsakega, re-
koč jim, da je to pristojbina i za registracijo za pokojnino.
i zakon za vzdrževanje Ameri-i ke v nevtralnosti v slučaju voj-, ne, podaljšanje obstoja civilne 1 gozdne armade in število dru-? gih.
ŠTEVILO ROJ- j STEV PADA\
V zapadni Evropi rojenih čim- j
dalje manj otrok.
—O—
Berlin, Nemčija. — Mednarodni kongres za znanstve-' no preiskavo problemov pre- j bivalstva, ki točasno zboruje v j tukajšnjem mestu, ugotavlja žalostno dejstvo, da v zapadnih 1 evropskh državah stalno naza- ' duje število rojstev. Rojenih je: čimdalje manj otrok, in še ti- . sti, ki se rodijo, pridejo navadno j od najbolj nezaželjne vrste Staršev, kakor trdijo izvedenci. Da številb prebivalstva tako hitro ne pada, se je zahvaliti le dejstvu, da se je umrljivost I znižala.	|
DVA DIKTATORJA NA !
MANEVRIH
Berlin Nemčija. — Med tem, ko italijanski diktator Mussolini osebno prisostvuje velikim vojaškim vajam italijanske armade na južnem Tirolskem, v bližini nemške meje, se pa je istočasno diktator Nemčije, Hitler, udeležuje manevrov nemške mornarice v mestu Kiel. Kakor pa se trdi ni nobene nevarnosti, da bi prišlo do spora med obema državama, in so baje Nemci veseli, da so izstopili iz Lige narodov in jim tako ni treba odločevati glede Italije. Druge vesti vedo celo povedati, da se, med obema džavama pletejo pogajanja ža prijateljsko zvezo.
— Berlin, Nemčija. — Na splošno pritožbo, da primanjkuje v Nemčiji jajc, je odgovoril uradni list Der Angriff, naj prebivalstvo namesto jajc uživa slanike, češ, da so bolj redilni.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
! KOMUNIZEM MED MLADI-NO
i	a {
| Chicago, 111. —- Pred mestnega sodnika Greena ste bili i pretekli ponedeljek pripeljani dve mladi dekleti, ki ste bili aretirani skupno s štirimi ni-gri, ker ste pomagali pri pike itiranju pred neko javno relif- j no postajo. Obtoženkj ste dija-j kin j i na Chicago univerzi, • vsled česar je sodnik odredil, ! i da mora priti k zasliševanju : j kot priča tudi predsednik ome. : njene univerze. Obe dekleti sta bili ožigosani kot komuni- ; j stinji a ju je sodnik oprostil, ko ; ste obljubili, da boste pretrgali 1 svoje zveze z njimi.
i
KRIŽEMJVETA
{ — Atene, Grčija. —V mestu , ;pylos so kmetje ki se bavijo 3 L (pridelovanjem grozdja za ro-!■ zine, vprizorili demonstracije 'i zaradi nizkih cen. Razkropiti j ' r,e niso hoteli niti, ko je orožni- ( Štvo streljalo med nje, pri čemer je bila ena oseba ubita in , yeč ranjenih.
j —St. John's^ JS'ova Fundlan- j dija. — Strahoviti viharji so divjali pretekli ponedeljek ob j tukajšnjem obrežju in boje se, d'a se niso v njem razbile štiri J male ladje in njih posadka po- j
i topila. Valovje je prineslo na'
i t i
obrežje razbite ostanke, ki j utegnejo biti od teh ladij. ! — Haag, Nizozemska. — V, starosti 60 let je preminul tukaj pretekli ponedeljek pro-J, jfesor W. A. Schuecking, nem-| ški član svetovnega razsodišča i S^oječasno je bil profesor med.' narodnega prava na univerzi v j Kiel in bil je tudi državni po-1 slanec.
-o-
"Slovenski katoliški dnrvnik nas druži, da se razkropl jeni ■ned tujci, ne izgubimo med n iimi.—
ABESINSKA BOJEVNIKA
Dva možakarja, iz kakoršnih je sestavljena abesinska armada, s katero si bodo pogledale italijanske čete iz oči v oči. Kakor kaže slika, sta oborožena samo s sulicami, toda trdi, se, da bo njih junaštvo daleč odtehtalo vse italijanske moderne priprave.
NOVA AVTOMOBILSKA UNIJA
Nje namen je, da pribori de-lavstvu pravični delež od produciranega bogastva.
j	o
i Detroit, Mich. — Pretekli ponedeljek je Ameriška delavska federacija izdala carter 1 novi uniji, ki se je organizirala i pod imenom International ( Automobile Workers Unio.ii, f katera ima namen združiti ce- 1 lokupno delavstvo v avtomo- i bilski industriji, ki je bilo do- i slej razkropljeno med razne, c dostikrat si nasprotujoče uni- j je, med njimi tudi v kompanij- i ske unije, ki pa so odpravljene i po Wagnerjevem zakonu. i Ob izdaji čarterja je pred- ,l sednik federacije Wm, F. i iGreen, apeliral na delegate, ji {katerih je bilo navzočih kakih 1 250, naj gredo na delo, da pri- s dobijo za unijo 250,000 delav- 1 cev. Povdarjal je, da je namen č unije, da se pribori za delav-h stvto taka plača, kakoršna mu |( gre, in ki mu bo pomagala do ( dostojnega življenja skozi celo leto.	;
"Kar zahtevamo," je dejal i Green, "obstoji v tem, da se ; j vam izplača vaš delež bogastva, j katerega vi producirate. Ek-sekutivni uradniki si z visoki- ;; mi plačami in bonusi napelju-jejo k sebi večji delež dohod- ] | kov, kakor pa jim gre, in mi ( ,bomo v tem oziru izvršili iz- ( ipremembo." Omenil je Green j I dalje, da ima nova unija za t Jcilj, da združi v sebi tisto de- , i lavstvo, ki dela avtomobile, 5 kakor tudi tisto, ki izdeluje 1 avtomobilske sestavne dele. j
--o----
LAKOMNI DELODAJALCI , IZRABLJAJO PRILIKO
Washington, D.C. — V svojem poročilu, ki ga je poslal predsednik Roosevelt kongresu preteklo soboto, ki pa je bilo objavljeno šele v ponedeljek, se povdarja, da čimdalje več delodajalcev opušča izvrševanje določb, h katerim so bili prej prisiljeni pod NRA. Predsednik je apeliral na kon gres, naj napravi potrebne ko- 1 rake, da se ohranijo pridobitve, ki jih je prinesla NRA. Tekom meseca julija je nad 10,-000 delodajalcev opustilo obveznosti svoječasnih kodeksOv. Zviševanje delovnih ur in zniževanje plač se je dogajalo v največji meri v državah Texas, California, New York, Nebraska, Georgia in Michigan.
-o——
TO STA VOJAKA!
Kairo, Egipt. — V torek sta j prispela z ladjo v Port Said j Mussolini jeva sinova, Vittorio | in Bruno, ki sta z drugim vojaštvom na potu v Afriko. Ka-Ikor pa kaže, bosta italijanski j armadi bolj v oviro kakor v jpomoč, ako bodo morali vedno tako paziti na nju, kakor so ob tej priliki. Na stotine uniformiranih in civilno oblečenih policistov je bilo namreč postavljenih v pristanišču, da a so pazili, da bi se mladima a 'signoroma" kaj zalega ne pri_ petilo.
Prizadeti rudarji	n
Ljubljana, 8. aug. — Veli- 11
ko razburjene je vzbudil med'^
rudarji, komunike, ki ga je iz,jv
dala vlada in to radi tega, ker ;
se ta komunike dotika tudi do- v
t«
bav premoga za železnice. Mi- . nisterski svet je namreč skle-i"' nil, da se izključijo od na- ' daljnih dobav premoga za dr- ^ žav-ne železnice vse one vrste premoga, ki po svoji kvaliteti ne ustrezajo potrebam drž. železnic in pa premog onih .rudnikov, ki zaradi oddaljc- v jnosti ne pride v poštev. Ti L ukrepi se zlasti tičejo rudni- g kOv v Sloveniji in tako je pri- p zadetih več rudnikov zlasti v h Velenju, Beli Krajini in Ko- n čevju. Ti rudniki bodo kmalu n nehali obratovati in na ta na- z čin bo izgubilo delo stotine ru- S' darjev.	ž
Zlasti so s tem ukrepom pri- I zadeti kočevski rudarji in z r njimi sploh kočevsko Ij'udstvO. jn Že v januarju letos je zgorela^ v Kočevju tvornica za suknoj "Tekstilana" in je bilo ob delo j 300 delavcev, ki so padli pol večini občini v breme. Sedaj j I hočejo tudi druge manjše in-1 s dustrije v mestu ustaviti sVoje lč obrate in s tem bo zopet pri-j l zadetega veliko delavstva. Vsi i J ti so pristojni v kočevsko ob- 5 čino in bo ona morala skrbeti 1 za njih preživljanje. Mesto je c pa že sedaj v silnih finančnih stiskah in je vsled tega postalo najdražje mesto v državi. Sedaj je prišla še ta odredba gle-- f de pi-emoga železnicam in tako < je ostalo od 1100 delavcev v i rudniku samo še 94 delavcev, c Pri najboljši kapaciteti je šlo iz r premogokopa 1800 vagonov premoga, sedaj jih gre na mesec le še 85. To dokazuje, da je obstoj premogokopa že sedaj ogrožen, jr
Ce se uresniči sklep ministr-jl skega sveta glede dobave premo- j\ ga, bo TP D kočevski premogo- 5 jkop opustila in vospodarska ka- 1 tastrofa Kočevja in okolice je < neizogibna. 1 -o----------1
Nesreča starčka	}
Tg pri Ljubljani, 8. avg. — Posestnik Ivan Kraljic iz Kre-menče vasi št. 5 pri Igu, 70 let star, se je danes na zapravljiv- j čku peljal na Ig. Nenadoma se ] mu je med vožnjo splašil konj in je tako nesrečno odletel z voza, i da si je zadaj ob cestnem kan- ] tonu razbil lobanjo. Na odredbo j dr. Debevca, ki se mudi tamkaj j na počitnicah, so ponesrečenca 1 izpred Grbčeve gostilne v smrt- : no nevarnem stanju okrog 8. ure j Zvečer prepeljali v Ljubljano v splošno bolnišnico. Le malo upanja je, da bi mu oteli življenje.
1	-o--ji
Nasilni gosti
Pri posestniku Tošu Antonu • - v SlavSčini pri Ptuju se je i ustavilo pet voznikov, ki so l zahtevali 5 litrov jabolčnika, i katerega so hoteli plačati s po-. inarejenim kovancem, katerega |pa kmet ni hotel sprejeti. Voz-
nike je to razjezilo, da so planili na Toša, ki se je moral z vsto družino skriti v kleti. Toda, tudi v klet s0 vdrli nasilni vozniki in začeli tam vse pretepati z bikovko in noži. Tošu so prizadejali pet vb odi j a-jev v hrbet ter mu prerezali palec do kosti. Ovadeni sodišču so vse priznali in bodo tudi dobili svoje plačilo.
---o-
V nevarnosti
Med mestnimi delavci v Novem mestu je bila tudi neki J. Liper, ki je imel zmenjati pregorelo žarnico na kandelabru pred magistratom. Ko je že hotel da izmenja žarnico, se mu je lestva ki je bila naslonjena na okrogel lcandelaber zmaknila in on je ves prestrašen, zgrabil za električno žico, d'a ga je tok skoro popolnoma omamil. Nazadnje je padel na tla in obležal s hudimi poškodbami.
-o--
Za pol hleba kruha — en mesec
Nesrečni Jernejček je hodil po svetu lačen, pa je že lani stopil v shrambo Marije Klopci če ve v Mošeniku, odkoder je bil pa prepoden. Letos je pa prišel k nekemu posestniku v Zalog pri Kamniku in vzel pol hlebca kruha, radi česar je bil obsojen na en mesec zapora.
Nesreča v tovarni
V	tovarni za sveče Pax v Šiški je padlo težko železo na delavko Slavko Zerjavovo in ji prizadejalo težke \poškodbe, da so jo morali spraviti v bolnico,
-o-
Napoved požiga
Posestnik Josip Ilabinger v [mariborski okolici je pred j kratkim dobil podtaknjeno I pismo, v katerem mu je ne znana oseba sporočila, da mu bo zažgano. Par dni nato je res ogenj vpepelil gospodarsko poslopje z vsem orodjem in mrvo vred, le živino so še mogli oteti.
-o-
Svojeglavna narava
2e lansko leto so na vrtu gostilne "Wilson" v Gaber ju pri Celju, meter od tal pre-žagali precej debel kostanj, da so na ta štor pjibili mizo. Letos sredi poletja je iz štora, med skorjo in deblom, nenadno pognalo več lepih mladik, katere so v teku dveh tednov zrastle več kot za čevelj dolge.
-o-
Cesto bodo gradili
V	kratkem bodo pričeli z jdeli na novi cesti iz Maribora jy Št. Ilij. Cesta bo deloma tlakovana, deloma asfaltirana.
"Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega .lovenstva.
Ie J%igc*$la-vi!e*
Kočevju in okolici grozi" gospodarska katastrofa: Zaradi opustitve kočevskega premogokopa več sto družinskih Članov ob kruh. — Huda nesreča starega posestnika pri Igu. — Številne druge novice.

"AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 29. augusta 1935
TARZAN NEPREMAGLJIVI
(Metropolitan Newspaper Scrvice)
Napisni: Edgar Rice Burroughs
i/i7; ^TT
DENARNE POŠILJAT VE
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jug°sL vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesli' direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile cene:
Dinarji:	Za Izplačila v
Za $ 2.7S .......... 100 -Din Za $ 5.00 pošljite 5
Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $}%
Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite
Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite
Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite g^j
Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite
Lire: t»
Z» $9.35________100 lir; za $44.50_________500 lir lD
$88.20..........1000 lir
V«a pisma In pošiljate naslovite n«:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovene«) . 1«49 W. CERMAK RD„ CHICAGO,

Brez vsakega poguma so sedaj Zveri in njegova družba hodili po džungli, da bi zopet prišli v svojo prvotno kempo. Nobenega navdušenja ni bilo med njimi in skoro nobenega pogovora. Če so pa že začeli pogovor, so si bili kmalu v nasprotju z raznimi nasveti in očitki, kar jih je delalo še bolj odvratne.
Wayne Colt je sedel v senci odprtega šotora, črnci so se pa senčili v senci pod drugim šotorom, ko sta se Zveri in Pavel ze bližala kempi. Ko je Colt zaslišal hojo je vstal in pogledal kdo prihaja. Zveri ga je takoj opazil in divja^ ško nahrulil. "Ti izdajalec! Dobil jih boš, pa če je to zdnje kar na tem svetu napravim."
Ko je Zveri še govoril, je že potegnil izza pasa svoj samokres, pomeril in sprožil na neobo-roženega Amerikanca. Krogla je šla mimo Col-ta, ne da bi mu oprasnila niti kože. Zveri videč da ga ni zadel, je pripravil drugi strel, a ga ni! i:nel več časa oddati, ker ko je že imel prst na vzmeti, je za njegovim hrbtom počil drugi strel.
Zveri ie spustil svoj samokres na tla, se od silnih bolečin zvil in se prijel z roko za bok ter se sesedel. — "Zora, kaj si napravila?" je kričal Pavel nad Zoro. "Napravila sem to, na kar sem že dvanajst let čakala, na kar sem čakala, odkar sgm bila še otrok," je jasno odgovorila Zora.
Amerikanski Slovenec
jjfrjri in najstarejši slove*uki The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
0»tanovljta let« MSI.	Eetnbllahed 1OTL
Izhaja vsak dan rasna »ed«U, pozm- Issued dally, »accept Kundty. Mon-leljkov in dnevov po praznikih,	day and the day after holidays.
Izdaja In dsfatf	Pnblished byi
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
N^bIov uredniitva in uprave:	Addrea« ol publication office;
1849 W. Cermak RcL, Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 55«
Naročnina)	Subscription i
It celo leto ------»5.00 For one year---$5.00
Za pol leta . ___2.50 For half a year----2.50 I
Za četrt leta __ -- 1.50 For three month*--1.50
Za Chicago. Kanada ta ®*ropo:	Chicago. Canada and Europa:
Za celo leto____$6-00 For one year--$0.00
Za pol leta____3.00 For half a year - 3.00
Za četrt leta _______ 1.75 For three months -- 1.75
^A Dopisi važnega Domena za hitro objavo morajo hiti doposlani oa uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko laide Ust. — Za radnjo Žtovttko » tedna ]• ix* Ao ietrftat dopoldne — Na dopisa
WW*- brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo M vrač*.
W DO OUR fA/ir	^____________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._________
Nekaj o starosti in zdravju
Že od nekdaj so se ljudje bali starosti in smrti; želja po dolgem življenju se izraža v mnogih pravljicah, pripovedkah, legendah ter v mitologiji vseh narodov. "Kamen modrijanov", ki so ga iskali v srednjem veku, naj bi bil' imel predvsem svojstvo, ozdraviti človeka vsake bolezni, ohraniti ga svežega in čilega ter mu podaljšati življenje. I In tudi danes mnogo govore in pišejo o tem, kako naj živi- j mo, da si ohranimo delj časa svoje moči. Mnogi ugledni! zdravniki priporočajo, da bodimo zmerni v vsem ter delaj-i mo zmerno telesno in duševno. Telesno gibanje pospešuje dotok krvi v vse organe, tudi v možgane, zato ohrani gibanje vse dele telesa elastične. Istočasno se vrši na ta način najlažje menjava tvarin v možganih in se izboljšuje kri živčnih stanic.
: t 1
Hoja, gibanje in telesno delo varuje človeka odebelosti in poapnenja žil. A tudi duševno delo pospešuje, cla se do-taka kri k možganom, kar je seveda potrebno in koristno. Zato pa tudi ljudje, ki imajo svoj določen poklic, svoj posel, navadno bolje izgledajo, so bolj zdravi in zadovoljni i kakor oni, ki žive brez dela. Morda tudi iz tega lahko I sklepamo, da upokojenci, ki so ustavili svoje delo v uradih,; mnogokrat ne žive več dolgo. Zato priporočajo zdravniki i bogatašem, ki so brez posla, naj delajo telesno.
Pa tudi duha je treba vežbati, zato naj se bavijo z delom v društvih, z zgodovino, politiko in izobraževanjem ljudstva. Naj mnogo peš hodijo, kajti primerna duševna hrana ter primerno telesno gibanje in izprehodi v svežem zraku ohranijo človeka zdravega in zadovoljnega. Vsi veliki možje, pesniki, pisatelji, politiki in državniki umirajo povprečno v visoki starosti, seveda če niso pijanci in se ne vdajajo drugim ekscesom. Tudi krepka volja, da bodimo zdravi, sveži, mnogo pripomore k dolgemu življenju. Lenoba pa je najškodljivejša zdravju! Zato je neprecenljive vrednosti, da delajo tudi one žene, ki jim sicer ni treba boriti se za obstanek, ter se izuče v stroki, ki jim je najbolj priljubljena. Sicer pa, kdor hoče delati, najde lepega plemenitega dela povsod dovolj. Ako živi človek brez namena, ne more biti zadovoljen in zato tudi ne zdrav in spočit.
Razume se pa, da niti v delu ne smemo pretiravati in da velja tudi tu hoditi srednjo pot; ne premalo, a tudi ne preveč! Sirote so mnoge žene nižjih stanov, ki so primo-rane same služiti, a so poleg tega še gospodinje in matere. Dobro služiti dvema gospodarjema je težko in navadno take žene sčasoma omagajo, venejo in se predčasno postarajo.
ItraB 2
ZADNJA ROMARSKA NE- .': DELJA V LEMONTU ji
Lemont, III. 1
Prihodnja nedelja je zadnja j! romarska nedelja pri Mariji j] Pomagaj v Lemontu. Poleg te- t ga se tisti dan praznuje oblet- i' niča blajfaslovitve lurske votli-! ne na hribu poleg jezera.
Kdor ima še namen, letos poromati v Lemont, naj se i hitro odloči. Letos smo imeli izredno veliko romarjev od vseh strani. Prav je, da sklene-1, mo romarsko sezono na lep / način.	i
To je samo prvo opozorilo. ' Več bomo objavili v tem listu j. proti koncu tedna. Za sedaj | bodi samo toliko povedano da i bo program celodneven, to se • pravi, pobožnosti bodo dopol- |J dne in popoldne. Popoldne tu- j' di dovolj proste zabave pod j' hrasti na hribu.	i
Ker b0 drugi dan Labor Day, ! bo marsikdo tuhtal, kako bo preživel tista dva dneva. Ako 'se hitro odločiš, 6a poromaš in(
se prideš razvedrit v nedeljo r
i •
,v Lemont, je polovica tvojih1 'skrbi za tista dva dneva od-ipravlljenih.
j Torej na svidenje pri Mariji I Pomagaj v Lemontu.
Oo. Frančiškani
DVA VAŽNA DOGODKA V JOHNSTOWNU
Johnstown, Pa.
Res zelo važna! V soboto j31. augusta bo prifreala cela: j vrsta avtomobilov iz New Yor-| ka. Vstavili se bodo na gričku, sv. Terezije v Johnstownu. Iz i teh avtomobilov bodo poska-j kali mladi ljudje, ki ne znajo nič* govoriti temveč šanlo peti. i Pevski zbor slovenske cerkvet 'sv. Cirila v New Yorku napravi J namreč svoj izlet in svoje ro-j 'manje k sv. Tereziji v John-i .stown. Romanje vodi g. orga-' jnist Jerry Koprivšek. Razume' se da bodo pevci morali pokazati, kaj znajo. V nedeljo Sept. 1. bodo ob 11. uri peli latinsko , mašo v naši cerkvi. Zvečer ob 8:30 pa bodo priredili koncert slovenskih pesmi v cerkveni j dvorani. Ne veste, kako željno 1 v Johnstownu pričakujemo te-; ga' redkega užitka. Samo ne ( vem, kam bomo vse množice slpravili, ker bo dvorana goto- j i vo petkrat premajhna. V slučaju prevelike množice bomo Inapravili koncert kar na prostem. Preskrbite si o pravem J času vstopnice, da ne boste j oropani redkega užitka. Pevci j bodo zapeli nekaj točk, ki so , jih že peli na Radiju v New | Yorku. Slovenci od blizu in da- j leč na svidenje! Pesem "Po , 'jezeru" bo pela cela dvorana ' in z vsemi zbori sv. Terezije, "da bo odmevalo od gore." | Drugi veliki dogodek je zadnji veliki piknik fare sv. Te-' režije, ki se začne v nedeljo
i* ■■■ n ■ ............i ii——j i i	- rnim
1. sept. ob pol dveh popoldne na cerkvenih prostorih. Na pikniku bo igrala velika ban-da okoli 30 mož. — Za Bingo imate Mrs. A. Gall in Mrs. M. jliren pripravljenih na stotine (najlepših dobitkov. Naše ku-|harice vdarjajo z nogami ob |tla in pravijo: Nak! kaj take-'ga pa še ni blo. Vso umetnost .bomo pokazale, da se bodo ljudje dlo novega leta oblizo-jvali. V senci bomo seveda imeli nekaj takega kar je najboljše mrzlo za razgreta grla. Saj jveste, kaj se deva poleti na jied in zakaj imajo naši možje bele predpasnike kot v starem jkraju oštirji?! Zdaj veste vse!| j Ne še vse! Še neka druga j posebnost bo na našem pikniku in to je: Veliko politično [zborovanje. Menda cela rano-:žica politikov pride ( na naš : griček. Eden najodličnejših bo sam mestni žtfpan McClosky. Povedali nam bodo, kako bodo rešili Ameriko in kako bodo skrbeli za slavno zgodovino I Johnstown a. Zvečer po koncer. |tu bodo tla namazana in polka bo vkazana in vrtele se bodo vse pikaste, lisaste, šepaste, vegaste, muhaste, sitne, jezika-ste kot pravi pesem. Pa naj teče kdo, da se pri nas držimo, kot bi same zelene lesnike jedli!
Nekdo, ki to gotovo navzoč
NOVICE IZ CHICAGE
Chicago, III.
j Če nobeden drugi noče nič |iiapisati o naši slavni Chicagi, j bom pa jaz napisal par vrstic, jda bodo ljudje po drugih naselbinah znali, da še živimo in i da nas vročina zadnjih tednov, (ki je na nas z vso silo pritiska-, la, še ni pobrala. Sedaj se je •namreč že nekoliko ohladilo lin precej laglje dihamo. ' Kar se tiče delavskih raz-jmer, se še ne moremo veliko pohvaliti, zato o tem raje molčim. Kar se pa tiče društev in njih prireditev, gre še precej dobro naprej. Društva nam namreč vedno pripravijo kako (veselo urico v prosti naravi. jPbleg tega pa imamo tukaj v I Chicagi še raznih drugih za-ibav, ki se imenujejo 'party's." j Med te spadajo vse vrste obletnice ; razen 13 letnice nam-ireč obhajamo vse druge obletnice — in teh ni malo. Veste, ko grem včasih tako le 'malo ven iz hiše. čeprav ni to jinoja navada, slišim marsikaj, (kako si ljudje šepečejo skrivnosti na uho, da bo namreč za jtega ali t0 supra j z party ali ■kaj takega. Ko sem se zadnjič ,enkrat nekoliko del j zamudil na ongavmu Vogalu, sem pa še nekaj drugega vjel na ušesa. |Tam sta se namreč pogovarjala dva, pa nič kaj skrivnostno, 'pač pa precej glasno, da je bilo jasno, da tukaj ne pojde
za nikak suprajz. V mislih sta namreč imela tistega chikaške-ga ledenega moža ali kako bi mu že rekel. To je tisti, ki vam v poletnem času vozi led, po zimi vas pa s premogom zalaga, ali vam drva pripelja, ime mu je pa Jože Papeš. — Prvi je pripovedoval drugemu, da 'bo on obhajal svoj 50. rojstni dan in to je že nekaj, če človek k Abrahamu pogleda. Zato se je ta suhi možakar domislil, da je treba tak0 obletnico malo bolj slovesno obhajati, ker on pravi, da je samo ena v človeškem življenju, kdor namreč naprej šteje. Zato je sklenil, da bo napravil party sam za sebe in za vse znance in prijatelje. Ta party se bo pa vršil v četrtek 29. augusta tega leta v znanem Kegelnovem vrtu v Willow 'Springs, 111. Slavnost se b0 pa pričela že ob 4. uri popoldne in bo trajala do nedoločene i ure ponoči. Nadalje mu je tu-|di pravil, da bo skoraj vse za-jstonj in da bodo peli tisto pesem: "Micika Kovačeva, piva nič pvac'ova; Piu bi ga vsak hu'der, pvačov nikjer." — Drugi se pri tem samo globoko oddahnil in dejal: Ce bo pa vse to res, potem pa mene tam gotovo ne bo manjkalo in že sedaj privoščim Mr. Papežu še nadaljnih petdeset let ter mu priporočam, da se naj še večkrat kaj takega domisli. — Po 1 tem pogovoru sem odšel domov in si mislil: Škoda, da sem vedno doma, drugače bi se še jaz pridružil. — Pozdrav vsem : znancem, ki se snidete skupaj.
Chicažan
-o-
DELEGATOM ENAJSTE LETNE KONVENCIJE AMERIŠKE JUGOSLOVANSKE ZVEZE V MINNESOTI Enajsta letna konvencija Ame-, iriške Jugoslovanske Zveze v
-	Minnesoti se bo vršila v Gom-i munity Building-« v mestu , Chisholm, v nedeljo dne 1. , septembra. Pričetek zborova-; nja točno ob 10. uri dopoldne.
>	Zatorej se n;i tem mestu poživlja vse delegate in delega-
-	tinje, naj bod0 vsi na pristoj-) nem mestu ob določenem ča-
-	su. Delegatje ki žive oddalje-l jiii od mesta Chisholm, naj bi j .zapustili svoja mesta ob pra-l I vem času, da bi zamogli do-) !speti v mesto Chisholm naj-. (kasneje ob 9:30 dopoldan v ; nedeljo dne 1. septembra.
Delegatje Duluth Ameriške-' ga Jugoslovanskega kluba st.
-	7. naj se zberejo pred okrajnem poslopju (County Coiurt
-	House Square) točno ob 7.
-	uri zjutraj 1. septembra. Vsi ) avtomobili se bodo tam zbrali
>	ob omenjenem času in zapu-, stiti (Court House Square) toč-
-	jno ob 7:30 zjutraj na omenje-i ni dan. Zatorej je upati, da ne i i bo potreba nobenega delegata i jčakati, ampak, da bo vsak de-! jlegat in delegatinja bil na ■jOmenjenem mestu ob pravem . času.
-	! Ker bo enajsta letna konven-. cija najbolj važna kar smo jih ; dosed.aj imeli v zgodovini naše ! organizacije, je upati, da bo
Ljubljana, junija. 1
Za evharistični kongres so se 1 vršile velike priprave. Se razu- i me: za tako veliko prireditev je 1 bilo treba tudi drugod po svetu 1 sistematičnega dela. Tem prid- j nim pripraviteljem so se vsi za- i hvaljevali, da je imel kongres tak silovit uspeh. Vedela je pa tudi javnost, s kakimi ogromnimi težavami so še morali boriti ti pridni katoliški borci. Niso bile te težave denarne, v gmotnem i oziru je baje narod prispeval le- ( pe svote, tako da so bili vsi tro- i ški kriti. Skoraj nepremostljive ■ težave so pripravljali slovenski janičarji in framazonski libera-luhi, ki so držali deželo slovensko zadnje mesece v svojih kle-ščih Tako da so imeli priprav-ljavni odbori dvojno, če ne sto-terno delo.
Ravnateljstvu železnice je bilo naročeno, da ne smejo dati nobenih posebnih vozov na razpolago. In čeprav so imeli odbori od železnice že zagotovilo, da jim stoje na razpolago še celo posebni vlaki, je bilo vse v zadnjem momentu odpovedano. Toda Bog je dal pomoč, vse romarje so prepeljali z rednimi vlaki . in vzorni železničarji so vse storili, kar je bilo v njihovi moči, da ni bilo nobenih nesreč in so . | vsi prišli na svoje mesto. Zaslu-, (žili so pač posebno pohvalo, ki . jim jo je tudi ljubljanski škof javno izrekel
Pred dnevom evharističnega ! kongresa bi se bili po vsej slovenski zemlji vršili čudoviti prizori : narod bi bil videl, kako jim odganjajo voditelje in prve delavce. Posebno organizacijo so jže ustanovili, ki je mesece in .'mesece pripravljala listo vseh nezaželjenih katoliških delavcev, pa naj jim očitajo tudi samo de-; jlo v katoliški akciji. Na predve-ičer bi jih bili odgnali v interna-j 'ci.jo po južni Srbiji in Crnigori.
■ Kaka zmešnjava bi to bila, kako ' |bi bilo ljudstvo zbegano, ves (kongres bi bil le velika narodna sramota, ki bi bila na vse veke
. vsak dielegat prinesel na kon-
-	veneijo kako dobro idejo za . zboljšanje naših pravil in za
i ^dobrobit članstva naše organi- J . zacije.
,! Imena delegatov lokalnih j . klubov, kateri so se doslej pri-1 / glasili so: j Eveleth American Jugoslav
-	Klub St. L. Math Usenik,'Joe Intihar, Sr. Geo. Judnich, Mike'
-	Zatkovich, John Kastelic, Phi-t ,lip Fister, John Debevec, Ant. . Kochevar, Anton Rozinka, Joe
i (Krall, Jack Malevich Jr. Geo.1 i ;J. Brince, John Bencina, Mike^ _ Prebilich, Geo. Kotze, Joe In-;
-	dihar.
-	I Aurora American Jugoslav i i |ciub. Anton Smolich, Jr. Eli i Smolich, Joe Faith, Frank Gla--1van, John Moditz, Joe Kraso-
i (vec, Frank Turk Jr. John Bra-i dach Jr. Anton Mishmash. 'Anton Ceglar, Jacob Virant,
-	John Debelak.
1 Gilbert American Jugoslav j Klub: Anton Lopp, Pauline j Lopp, Theresa Slabodnik, Nick
kričala slovenskemu narodu: ka-ko blamažo. Toda Bog je pose* rel vmes in kakor z mečem s" bile vse nade in vsi upi teh slovenskih zlobcev raztrgani. Re" gentstvo države je spoznalo in uvidelo, da so vsi framazonsk' oditelji le navadna svojat, k' jim je treba vajeti vzeti čimpi'e" je. V dnevih pred kongresom se je zgodilo, da se je vsa Slovenija zveselila. In kakor bi trenil so se črni oblaki skrili nekje23 obzorjem. Naš naj priljubljeni' ši voditelj Dr Korošec je dob" vajeti policije in žandarmariJe in sploh vsega notranjega re^1 liberalci so pa šli po gobe.
In zdaj se zgodi kakor pona' vadi ob takih prilikah. Po vetr" se vse obrača. Uradniki, ki f0 še včeraj kakor zajčki čepeli goščavah framazonskega liber3' lusty a, in kimali, ko so lastni s1' novi domovino batinali, so si n3' deli znak evharističnega kon&re| sa in so danes zelo navduši1 Korošcevi pristaši. . . Najbfl jo je pogodil ljubljanski hu^ mušnež, ki mi je pripovedal ^ to zgodbo: v katoliško prodaji no pride visok uradnik z vi|| kim cilindrom, drugače ta r spod ni bil nič kaj veren, to' kaj hočemo. Časi se sprenjinj3' in mi se z njimi. Zahteval je11 gospod rožnivenec. Prodaja^ mu je pa morala žalostna niti: žali bog gospod višji ura nik, svojega privatnega vam $ ko dam, druge sem pa vse P'f dala . . . Kako to ? vpraša ta vj soki uradnik. Prodajavka pa 0 govori: uradniki iz vaše pisar,lf 'so si vsak kupili po dva. In ^ jvedel. mi je hudomušnež im^ teh uradnikov, ki jih pa jaz v smem navesti. Misliš si pa ko, kako interesantno je s^ življenje pri nas. Tako je kjf je bilo za časa ljubljanskega^ tresa. Na mostu so najbolj ^ rajžno molili tisti, ki so Pri' najbolj smešili in sovražili / liško vfcro. . . v : ;	/ :•
Amen., Pozdravlja:
P. Aleksand«' _______^
• i'
Slaboidnik, Joseph Toj?^. Anna Tomsich, Anna TomS'c' ■Frank Intihar, John Pi^ (August Verbič, John KuT»$ 'Rudolf Shustarich, , Ka^, (Sterk, Mike Sterk, Leo K«^ 'France Franccl, John Krar Nick T. Bergan, Joseph J nik, Jos. Sitarich, John Zi#' |cich, Chas. Klanchar. j Duluth American Jug°5 Klub: Paul Baricevac, Fra^, Baricevac, John 'BariceV* Stevt Milosovich, Mary MiJ. ivich, Steve Milosovich Ji". I Ann Movern, Joseph Ton1'1', | Angela; Tomick, Frank
m
jvec, Rudy Erjavec, Mrs. jDavich, Miss Ann D»'vlC|, Frances Proprotnik, Antonich, Ann Antonich, y Mary Zabukbver, Sofia kover, Lawrence Francel. France), Helen Francel, L Angela Francel, Jennie 'J:' bic, M. Lubratovich, MrS- t bratovich, John Radosov. j Mary Radosovich, Mirko / (Dalje na 3. strO^^
PETO PISMO IZ DOMOVINE
_atf 85S" "AS*-..
(170)
Četrtek, 29. augusta 1935
"AMERfECANSKI SLOVENEC*
Sfr&B 0 ^
lil	' 'H
NEWBURGSK1 POPOTNIK
Vsa katoliška Amerika se c Opravlja na veliko Evharistič- i 10 slavje, ko se vrši Evh. VII. j Ingres v Cleveland-u. Zakaj > avno v Clevelandu? Ne ravno > ato' kjer je tam Newburgh, in s ' Newburghu popotnik Letos je i "eteklo 150 let, ko je sveti oče »lenoval prvega škofa v Balti- 1 ^ore za Ameriko John Carolli. s -leveland pa obhajajo stoletni- ( °> odkar je bila ustanovljena 3 )rva župnija v tem mestu.
Slovenci smo to slavje str- ] J'li z Baragovo proslavo. V Gor- 1 Ion Parku bodo v Jugoslovan- 1 kulturnem vrtu odkrili : il(ofu Baragi spomenik. Evh. . Ingres v Ljubljani se bo duhov- ■ tt0 Združil z visokim obiskom, '■a slovenske izseljence v Ameri- :
nad vse častni poset, nadško-u — metropolita slovenskega Gregori;ja Rožman-a. Vsi ti j cl£Sodki, zlasti pa neomajno ver- j-sko Prepričanje naših sobratov j ^ liubljanskem Evh. kongresu j as |yigajo, da tudi v novi do-s 0vi5i nismo pozabili, kar smo '^učili doma: Veliko spošto-tS.;|e in globoko vero v Naj s ve- j ^ Zakrament. Evh. kongres [■ .pevelandu naj pokaže, ali smo, | 1 "isnio več sinovi in hčere versa slovenskega naroda. .Zgodovina nam govori, da so ^ časovne krize med Slovenci j, ^tesnejši zvezi z presvetc Ijl sti-1°- Obrnimo nekoliko stov nazaj v zgodovino. Ni* dvo-a' bi mogel vešč zgodovinar ^vesti tehne zgodovinske doka-ol)' so tudi naši domači škofje . Posebno težkih časih priporo-
' 1 Svojim vernikom kot rešil-
0	Sreclstvo zlasti Zakrament petega Rešnjega Telesa. Naj (iJV?em° le neka] zgodovinskih
Jocev v dokaz tej trditvi. ] M Prvi ljubljanski škof Žiga- < tamberg (14.63—1488) je ( jj^el ljubljansko škofijsko sto-j„ vV Prav žalostnih časih. Leto v etpm so prihajali divji Turki ■ b^eskraje in silno, pustošili1 So rj? Sanjsko deželo. Leta 1469. no pridrli tudi v Ljubljani]/!1 Zažgali stolno cerkev sv. div-° ,1a* Naj grozovite jee so pa
1. 1471. V par mesecih so . li{ l'at Prišli na Kranjsko in ve- d ljudi odpeljali seboj v-?, j. ' .lost. Napadi so se ponavlja- I
lik • Turki so P°morili to" 1 s% da so zarad groznega r kratatlu nf'Pokopanih trupel več- t ^h	kužne bolezni,. V s
isk ftrašnih nadlogah je škof ftiol'i	P°moči- Goreče je j
k ' 'n tudi vernike opominjal i L°litvi in zaupanju v Boga. i su' lljHki deželi je bil v onem Ča- < je pl'ayi angel varuh. Zlasti pa 1 i^v.^il vernike, naj iščejo po- ' W pri Zveličarju v šv. Zakra- < cjj u- Zato je utrdil in udoma- < !iVetlec' ^ovenci bratovščno pre- < stov R- Telesa.. In kakor pri 1 Ij^1 Cei'kvi sv. Nikolaja v Ljub-vejT)' najdemo že ob njego-tU(j. Casn Evharistične druffcb v Kranju, Ribnici in dru-
%<jU?a verska stiska je bila za-Slovenci zlasti ob va v uteranstva. Da se je ta kri, V5]|. ra tako širila, so pospešo-
Or
'e v ascaki, p0 rodu večinoma !\f)Sti°mci in so se že radi narod-
1	js ^agibali k protestantizmu.
hv1 pa R0 bili vneti zan'i' ker
k J^neli po razširjenju svo-I a 1 nad P°dložniki "Poča-RJ^trajno so se borili in po
določenem načrtu kranjski deželni stanovi za protestantzem in zatirali katoličanstvo. Ni jih vodila verska navdušenost ali vsaj versko prepričanje, temveč sebičnost in vladohlepnost", beremo v "Voditelj-u" 1. 1902.
Drugi, ki so zelo širili protes-tantizem, so bili dijaki iz slovenskih pokrajn. Ti so obiskovali v oblnem številu vseučilišča na Nemškem.
Veliko škodo katoličanom so povzročili odpadli duhovniki in . tako pripravljali pot protestantizmu. Ti so iz različnh nagibov zapustili katolško cerkev ter svoje moči obrnili v razširjanje nove vere.
Slovensko kmetsko ljudstvo v svojem jedru ni nikoli maralo protestantizma; le mesta, gradovi in deloma trgi so mu bili na-jklonjeni. V njih je pa razkošno jvzcevetel. Komaj dvajsetina iKranjcev je bila še zvesta katoliški veri. V Ljubljani sami, ki j i je štela 7000 ljudi, je ostalo le i še nekaj stotin katoličanov. Posebno so odpadali in prestopali [v protestantizem v Radgoni in [Brežicah, kjer več Bet ni bilo ka-jtoliške službe. Pa tudi nekatere J _ druge mestne in trške župnije so j postale popolnoma luteranske. j s V teh žalostnih časih je ohranil (s našim prednikom sv. vero deve-jt ; ti ljubljanski škof Tomaž Hren j s (1598—1630), ki je med drugI- ž
■	mi z ozirom na to, da so p rote- z ' stani je zavrgli češčenje presv. ^
■	R.T. vnemal vernike prav poseb- < ! no za ljubezen do tega zakramen-
■	ta. Priča za to nam je zlasti, da je 1
■	zlasti z vso vnemo začel najslo-
; vesneje praznovati procesijo na r i dan sv. R. Telesa. Že tretje leto j i svojega škofovanja je mogel škof t Hren procesijo obhajat prav sve- j i- čano, kar se pa poprej že par j J deset let ni moglo vršiti. Vsa|j - Ljubljana je bila praznično oble-) čena. Ulice v zelenju, okna lepo N i pogrnjena; na njih so stale po-jj !dobe in gorele sveče. Topovi soj.
■	grmeli, petje, godba in zvonovi so poveličovali Zveličarja. Pro-1,
• cesije se je udeležilo ne le ljud- , i stvo, ampak tudi zastopniki obla->. stev. Bolniki so pa pri ognih gle-
■	dali in hvalili Boga. Tako pravi staro poročilo. Ko se je pa v Ljubljani večina vrnila v katoliško vero, je pa odšel škof Hren na deželo, kjer je povsod priporočal prav posebno češčenje pre-1 svetega R. Telesa.
Ne smemo prezreti škofovanja nadškofa dr. Antona Jeglič-aj (1898—1930). Pri njem opaža-, mo le vedno mladeniško čilost in svežost. Le srebrni lasni venec, ki mu ovija častitljivo glavo govori o visoki starosti. Kaj je vse storil za naš narod v dušnem in časnem oziru, je popisano v knjigi Življenja. Čudovito je pa, ka-,ko se je trudil, da razodene ljubezen do Evharističnega Srca izročeni mu čredi.
Že pri ustoličen ju 22. maja 1898..se je mladi škof izkazal gorečega častivca, ko je govoril zbranim duhovnikom, da naj pgenj presvetega Srca objame duhovnike in ljudstvo.
Po štsofijski sinodi 1. 1903. je pisal duhovnikom: Dva dogodka sta mojemu srcu posebno mila in draga. Prisrčna zadoščevanja presv. Srcu in Žalostni Materi bežji. Da bomo v srčih plamen vneli, moramo večkrat govoriti o sv. obhajilu . . Qastimo to srce, prejemajmo pogosto zlasti zado-
i —------------
[stilno sv. obhajilo, da smo pri l I sv. maši in obiskujemo Jezusa v č jtabernaklju. Kristusu Zveličar ju r |sveta, naj bo posvečeno vse naše L življenje. Ker je to edino prav, zato sem na čelo naših zavodov r v Št. Vidu dal napisati te bese- 1 de . . Njegovo geslo je bilo: Pri- £ di k nam Tvoje kraljestvo po Ma- r riji ...
In sedanji vladika ljubljanski : prevzvišen nadškof dr. Gregorij Rožman! V kako težko čudnih časih je zarezal brazdo na dušnem pastirskem polju svoje ško- i fije. Še le bodočnost bo mogla jrazkriti in pojasniti, s koliko te-, r •žavami se mu je bilo začeti bori-|ti. A glej, podobno kot njegovi T 1 predniki, ki so zapustili bogatel j sadove svoje setve med vernike, ^ 'vabi in kliče takoj od prvega po-Ičetka vse stanove — zlasti mla- ^ dino pred tabernakelj! Kako prepričevalno je zapisal takrat v ^ Škofjskem listu, ko je odredil : jf Blagoslov z Najsvetejšm po vsa-1^ ki maši ob nedeljah in praznikih. ^ "Vsestranska stiska sedanjih dni * ne sme omajati naše žive. vere v
•	božjo Previdnost, ki vse vodi, ne ( | sme streti trdnega zaupanja y • | ljubezen Kristusov®, s katero ob- ( ■ jema vse duše, odkupljene z nje- ^
•	|govo dragoceno krvjo. Nasprot-; no, utrditi mora nam vero in za-
i upanje v Kristusa med nami v; . presv .R. Telesu. V tem najsve-
-	tejšem zakramentu biva Vsemo-J gočni sam prav sredi naših žup-
i ni j zato, da lahko vsak čas k nje-:
-	mu pridemo, da nas blaboslavlja
-	in s svojo milostjo spremlja pri
-	vseh delih; pa tudi, da ga mi z i vso spoštljvostjo častimo in molimo, kakor ga nevidni angeli
^ molijo in časte. Da bi se verniki
-	te osrečujoče in tolažljive resni-
1 ce prav živo zavedali, da bi jim, j j presv. R. Telo postalo središče e vse pobožnosti, odrejem, da se bo j po vsej škofiji enotno postopa-' o lo, naj se v vseh cerkvah in ka-ajpelah, kjer se hrani sv. R. T. in a imajo nedeljsko in prazniško a službo božjo, po sv. maši ob ne-•i deljah in praznikih izpostavi sv. n;R. Telo in da z njim vernikom :i j blagoslov.
Kako zelo priporoča in naroča i prevzvišeni nadpastir svojim du-
hovnikom, da naj zlasti mladina! čimprej in kolikor največkrat mogoče najde pot k Jezusu, najboljšemu vzgojitelju.
Neminljiv spomenik pa si jej nadškof ljubljanski postavil s ta-' ko uspelim Evharističnem kongresom v Ljubljani. Ne'le do-, mači listi, tudi izven Jugoslavije j poročajo o tem Evharstičnem ! ( slavju in njega predsedniku dr.1, Rožman-u, nadškofu ljubljanske- j ga. Kako govori možakom pri polnočni maši, s kakšnim srcem1, navaja mladino k prijatelju Je-j Izusu. Kako tolaži j ivo besedo ima rclo siromakov, bolnih in revnih I na duši in telesu, ko jim govori jo njihovem Samarijanu Jezusu j v. Najsvetejšem Zakramentu . . j O če bi hoteli slediti navodi-' I lom škofovim! Koliko tolažbe,' pomoči, utehe bi našli v sedanjih, večkrat tako grenkih časih. Zgo-dovina naših prednikov nam go-ivori in kaže pot iz teh težkih ča-jsov, kaže nam po svojih nadpa-stirjih na zlato, božjo hišico. Mi i se tudi pripravljamo na Evh. I slavje v Clevelandu!	i
Ali ne spoznamo stare resnice: Prst škofov, je prst božji! In ta tudi nam kaže znova in, znova ob tej hudi depresiji pred 1 tabernakelj.
(Konec prih.)
-----o—.—
LJUBAVNA TRAGEDIJA i
j' Irontown, O. — 42 letni (Chas. E. Horton, po poklicu j potujoči tovorni agent neke železniške družbe, se je tukaj družil z 31 letno učiteljico, ločenko, Mrs. F. Shively, dasi je imel, kakor se ugotavlja, ženo in hčer v Chicagi, kjer je bil njegov dom. Skupno s to žensko sta prebila konec tedna na ' farmi njenega očeta v Greasy ; Ridge. Ko sta 'se tam preteklo nedeljo, vrnila domov s sprehoda, sta stopila v neki ske denj, in od tam je farmar ' kmalu zaslišal dva strela. Od-) hitel je tja in našel oba ležeča v krvi na tleh, mrtva. Ugotovi-' lo se je, da je moški najprej 1 razbil svoji spremljevalki čre-pinjo s krampom, nato oddal i na njo strel in končno še same-- ga sebe ustrelil.
IZ M. NASELBIN
! (Nadaljevanje z 2. strani.)
bratovich, Joe Zeleznikar, Mrs. John Radosovich, Jack Muh-! vich.
j Eiwabik American Jugoslav Klub: Valentin Bezek, Mrs. j Val Bezek Miss Ann Bezek, John Z all ar, Mrs. John Zallar. Jack Karish, Jr. Mrs. Jack I Karish Jr. L. S. Milos, Mrs. L. j S. Milos, Jerome Krize, Mrs. ; Theresa Gillach, Mrs. John i Fryter, Tom Polish, John Kra-lich, Frank Korenich, Jack Karich Sr. John Kure, Victor 1 Miloš, Frank Karish Sr.
Chisholm American Jugo- ] slav Klub. Frank Zupancicli, ' Mrs. Samsa, Carol D.usan, Fr. Mihelich, John Kordich Sr. ; John Kerze, Louis Nosan, Mrs. Kordish, Mrs. Vesel, Mrs. Jack Petrieli, Mrs. M. Zitnerman, jj Mrs.v J. Kerze, Mrs. Carolina Baraga, Mrs. Jennie Zobitz, Mrs. F. Loushin, Mrs. J. Mu-!star, Mrs. it. Medved. John M. ; jVaida, Anthony Rebrovich,
•	Mrs. Jennie Proznik, Ludvik jZuzek, Martin Zinermavcich, Joe Pluth, John Kochevar, J. J. Blatnik Sr. John Rukovina, !Thomas Milinkovicli, John Vi-Idovich, John Samsa, Nick Dra-: gesich, Frank Komidar, Anton ' jZruga, Geo. Latkovich, Jack
iPetrich, Louis Novak, Martin 5 j Govekinik, John Mlakar, Andrew Ekar, John Sterle, Louis "jMurn, Peter Popovich, Frank
•	i Medved. Joe Perusich Jr. Joe ':Arko, Steve Kasun, Rudolph 1 Stukel, Mary Tekautz, There-
•	sa Nbvak.
Gary New Duluth American 1' Jugoslav Klub. Chas. Tomlano-1 vich Geo. Tomich, Mrs. Kap-ilenk, John Borich Jr. Frank Podgoršek, Nick Borovac, J. Mrsich.
i Po zaključku konvencije, | ob 6:30 zvečer, priredi CIii-| J sholm klub št. 9. banket v jt I čast delegatom, v Chisholm ij Community Auditorium. Pro- s gram je zelo bogat, in vse ka- r | že, da bo ta banket eden iz- r med najboljših, če ne najboljši, kar smo jih še lcedaj imeli v zgodovini naše organizacije, i j Upati je torej, da si je že |■ 'vsak delegafc in delegatinja r 'nabavil-a tiket za banket. Ti- * ; ket je samo 50c za banket in ■ za ples po zaključku banketa. ] | Torej na svidenje v Chi- 1 ' isholmu v nedeljo jutro dne 1. 1
'septembra t. 1.	,
John Movern , Glavni tajnik Ameriške Jugo- 1 'slovanske Zveze v Minnesoti.
i j	_—o--
MLAD FOŽIGALEC
, Denver, Colo. — Tekom šti-. rih dni preteklega tedna se je Jštevilnokrat pojavljal požar v , j osrednjem delu tukajšnjega mesta. V nedeljo pa je polici-. j ja ujela nekega 17 letnega j jldlečka, ki trdi, da je sin neke-J|ga dr. Cramer j a iz Oakland, o|Cal., in ta je priznal večino ,. j požigov. Ujet je bil, ko je , j skušal zanetiti ogenj na P«ii-
r'cijski stražnici sami.	i
. , .................... j
»| PRODA SE
'•i | skoro ncva hiša z 8 sobami, J-ki se nahaja na S1/« aki-ov I zemljišču, na katerem se m- J haja čez 300 sadnih dreves | imenitnih vrst. Mnogo oiep-"" t ovalnih grmičev in dreves, I ter raznih cvetlic, vrtnic, itd.
Krasen dom. V hišo je na- i 1 ' peljana mestna voda »n j | j električna luč. Na zemljišču I
se nahaja tudi velika plesna ' dvorana, ki bi donašala v i pravih rokah lepe dohodke, , garaža, hlev in sploh vse kar ' se aa tak dem rabi. Zelo pri-S praven kraj za kokošjorejo, i čebelorejo, itd. Nahaja se f tik mesta La Salle,, HI., do-1 I bra dva' bloka od državne I : ceete'. Proda se za zelo ugodil ; no ceno. Kdor bi se interesi j | ral za to, naj tc obrne za.na-) dalj r.a podrobnosti na Upra-I , ' vo tega lista.
KRALJICA NA POČITNICAH
Nizozemska kraljica Vilhelrnina (na desni), ko je nedavno prispela v An- j glijo, namenjena, da na Škotskem preživi mirne počitnice. Spremljala jo jo njena hči, princezinja Julijana (na levi).
KAKO SEM'^POMAI IN NAŠEL
Napisano drugim v zgled in korist
Zams-niva in poučna zgddlii življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste.
(Dal ie)
18. NAJBOLJ "SKUŠAN I M" IN NADLEGOVANIM V TOLAŽBO
V nabožnem in cerkvenem li-1 stu "Bogoljubu", ki mesečno izhaja v Ljubljani in ki je vsega j priporočila vreden, sem čital v št. 7 1. 1922 članek, ki se mi zdi 'kot nalašč primeren, da ga v uvr-, 'stim med ta moj spis.	|
Članek je velike važnosti, po-1 učljiv in tolažljiv in se pod' zgor- i-ni m naslovom gllsi:
"Hvaležni smo gospodu, ki je' napisal nauke v navodilo in tolažbo tistim, ki imajo močne skušnjave zoper čistost. Ravno dobri, prav dobi i ljudje večkrat j trpe na teh skušnjavah. Naj se ravnajo po teh navodilih !
Zdi se nam potrebno k temu, dodati še nekaj, in sicer v po-mirjenje tistim, ki so od nečistih in dragih grdih "skušnjav" naj-1 bolj nadlegovanj. Nekateri ljudje namreč veliko trpe vsled tega, ker se jim pogostokrat same od sebe vzbujajo in vsiljujejo ne-1 Čiste predstave in podobe ali pa' kaka druga ostudnost: da bi preklinjali Boga in Marijo, jim grde priimke dajali in podobno. Navadno se take predstave I vzbujajo ravno ob najsvetejših jtrenotkih: kadar ima človek sve-1 I to obhajilo prejeti, kadar sv. ho-j Isti jo zauživa med povzdigovanjem itd.
I Navadno so to verni, pobožni, j ljudje; verski mlačneži s takimi, rečmi navadno nimajo opraviti,' i Taki dobri ljudje se Čutijo radi i 'tega silno nesrečne. Te misli so j I jim skrajno zoprne. Mislijo, da so si s svojimi grehi zaslužili te pokoro in boje se, da s tem Boga na novo in sicer strašno žalijo. I Kaj naj rečemo o takih "skušnjavah'"?
To, da to še nikake skušnjave j ni so, ampak samo bolezen. Do., misij i ja je bolna. Že mogoče, do si kdo y. grehi nakoplje ali pospeši tako bolezen; a tudi popol-1 noma čisti in nedolžni ljudje . imajo to zoprno nadlego. V vsakem slučaju pa mora biti narava že sama'k temu nagnjena. Kajti mn« gi veliko več greše, pa nimajo takih predstav. Od kod pa " tista sila, da bi Boga kleli? Ti ljudje nikoli niso veliko kleli, zdaj pa so siljeni, da najsvetejše preklinjajo. Iz tega je jasno, da . to ni posledica grešnega življe-3 nja, ampak posledica slabotne j narave, — bolezen. 'x Torej bolezen — ne skušnjava.
Skušnjava je tam, kjer človeka 1,1 , nekaj mika, se mu sladka, se mu -~ ponuja kot nekaj prijetnega, in je nevarnost, da bi v tisto privo-lil. Tukaj pa ni nobene prijet.no-p sti, ki bi človeka mikala, in tudi nobene nevarnosti, da bi privo- s lil. To je samo nadlega, nad vse « zoprna.	'
I Kaj naj torej tak človek o tem ,: misli, kaj naj stori? NiČ Nič ža- ' losten biti, nič zbegan biti, nič se bati, niti boriti se s takmi —• 'pmpak zaničevati, prezirati jih, kakor bi jih ne bilo. Kar ni ra-i j dovolj no, nikoli ni greh, in naj . T je še tako grdo. In te misli niso , j J radovoljne, če tudi se zdi, kakor . j da so. Pa niso! Smeš, če imaš
I- to nadlego, časih obuditi: tem gr-„ dobi j am nasprotne čine in Čednosti : "Moj Bog, ti veš da tega » ne maram; veš, da te ljubim in , častim . . ." Vendar dolžan tudi , tega nisi. Tudi nikar s silo ne r odbijaj takih misli, sicer bi jih . še bolj razdražil. Ampak prezi-, raj jih, iz nemar jih puščaj in e opravljaj svojo pobožnost, kakor „ S bi vsega tega nič me bilo. Sprejel. m t to nadlogo za pokoro in nosi ['. I jo vdano kakor vsako drugo po-[,'likoro ter bodi miren! Kakor z j S j vsako pokoro si tudi s to množiš l 'ljubezen božjo." " i j Tako piše "Bogoljub". Ta tu-^ di za moj slučaj jako poučen, to- i
; lažljiv in primeren članek sem čital še nekaj let potem, ko sem [vse sam spoznal in dognal, da i Bog čisti duše svojih ljubljencev j tudi na način, katerega imajo i za madež svoje duše, za greh in isaljenje božje, radi česar se ču-| ti j o nesrečne, ne toliko radi tega, ker sami: trpijo, temveč zato, kar mislijo cla s tem Boga hudo : žalijo. I
F Toda tudi Bog ravna na način i kot mi, In hočem« kako stva • J očistiti. Najprej dotično stvar, j katere hočemo očistiti, naredi-; mo še grjo, še bolj umazano uporabljajoč zato gotova primerna očiščevalna sredstva, kot n pr. ! šipe, tla in drugo, pa to le zato, da j ih s tem bolj očistimo. I Poglejmo tudi na ono mesto, i kjer je vse tako razkopano, razvlečeno, grdo, vse v največjem 'neredu, tu je jama, tu je kup, vse polno raznega napotja in mate-rijala in navlake.
| Čemu to? Ali je to olepšan je mesta ?
i Le počasi in potrpljenje. Oni kupi' razne navlake in gradbene-'ga materijala po&v.i izginjajo pod spretnimi rokami mojstrov, umetnikov in pridnih delavcev in raste v umetno delo. Kupi zginejo popolnoma, jan-fj se zravnajo Kmalu je vse pospravljeno, očiščeno, lepo urejeno.
-	Kar je bilo nrej grdo, pusto, je zdaj kras, dika in ponos mesta I in okolice; tam, kjer je bila pred , nedavnim še puščava, se dviga .pred nami v vsej svoji krasoti, : v vsem svojem sijaju — veličastna katedrala.
i V krasni knjigi "Filoteji" sv. i Frančiška aleškega čitamo v IV.
poglavju: '■!	(Dalje prih.t
■■ ZNAN AVTOMOBILSKI IN-DUSTR3JALEC UMRL
1	j New fork, N.Y. — V pone--jdeljek zjutraj je, preminul v > svojem tukajšnjem domu znan
-	izdelovalec avtomobilov, John -N- Willys,
in sicer vsled strje-
2	nja krvi v možganih. Pokojni
-	je bil star ob smrti 61 let in i je bil že od leta 1907 aktiven
-	v avtomobilski industriji. Svo-
i
-	jecasnb je bil tudi ameriški po-a slanik na Poljskem.
i ___ o »
e "Vsak naj spozna, da bvez
a agitacije za katoliški list smo i„
e vsi zakopani v Sini, sramotni grob in naš mili narod ne BI do-
l.
a Šival prepotrebnega bodrila."
JESENSKI OBISK
j	(JUGOSLAVIJE)
' t To je naihjlj prijeten čas leta, da •ga preživite tam, ko je letina po-' ' .-.pravljena in ni konca jesenskih svečanosti. IZBERITE SI ENEGA TEIl '1 RAZKOŠNIH PARNTKOV (Preko Cherbourga)
BEREfiGARIA MAJESTIC
4. sept. 5 19. sept. 28. avg.; 12. sept.
7. sept.; 26. sept.
Potniki Tretjega Razreda so y kabinah bivšegU Turističnega Raz-'■'.'da; ali na teh velkih 'motornih ladjah preko Havre
BRITANNIC GEORGIC
21. sept^ okt. 7 sept.; 5. okt.
Božični izleti pod vodstvom BE REN G ARI A—6, decembra MAJESTIC -— 14. decembra
Za podrobnosti vprašajte pri:
FRANK 5AKSER, JR.,.
Potniški < oddelek 'Glas Marcda' 216 W. lfetli St, New York
LEO ZAKRAJŠEK
!
U-.'-'neral .TvaveJ Service, Inc. 302 E. 72ad St., New York
' £®»i While Star i —............ .
i
i You and Your Friends are Cordially Invited (	to attend the
! Grand Opening Blow Out
i	at ZEMAN'S
)	2356 Blue Island Ave., Chicago
) ' SATURDAY, AUGUST 31, 1935
) Bring Your Friends — An enjoyable evening
for everybody
(	' MUSIC — DANCING — EXCELLENT MEALS
BEER — WINES — LIQUORS
VI IN VAŠI PRIJATELJI
|,	iskreno vabljeni k
, OTVORITVENI 'ZABAVI
v Zemanovi gostilni
2356 Blue Island Avenue, Chicago, 111. 4 V SOBOTO, 31. AVGUSTA
"	iT) •
" riPeljite svoje prijatelje. — Užitka polen Q	večer za vsakog;ar.
°DBa — PLES — IZVRSTEN PRIGRIZEK PIVO 4i-	VINA — DRUGE PIJAČE.
r Btran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 29. augusta 1935
Deklica z odprtimi očmi'
Zaslišal je pljusk vode ... Filomela je umivala kolesa ... nekdo je snažil svetilj-ko ... Ob kateri uri neki bo nocoj povra-tek?
Pentapon je hud nasprotnik noči. In koliko oseb se mu bo spravilo na ta voz, ki je težji in nerodnejši od onega?
In povrh še nobenega upanja, da bi se spotoma malce odpočil... to se pravi, da bi korak zadrževal... zlasti če bo vodila teta!... Kadar vozi teta Cecilija svoje goste, ne mara namreč prerekanja s Pen-taponom... Vsak tak poizkus smatra za javen upor, ki ga je treba udušiti z vsemi sredstvi... In tako postopa ona, ki je tako dobra, kadar je sama. Oh, človeška spoštljivost!
Torej ne bo drugače; ubogati in sicer .. v diru! Ubogi Pentapon ..
A kakšni gostje, koliko jih bo, in kam?
Morda Filbert? Ne; kajti v tem slučaju bi teta ne šla. Pentaponu se namreč dozdeva, da teti Ceciliji Filbert ni bogzna kako všeč ... In zaradi njega bi ne snažili svetiljke.
Če re bo Filbert, bodo pa umazani deča-ki iz "Stare Rakovice". Tisto neugnano krdelo, ki se dere od jutra do večera, da ga je slišati v hlev, kar moti Pentapon a pri njegovem premišljevanju?
Da mu ne bi morda zasedli voza ti norci in ga vlekli za uzdo, tako, da bi mu raztrgalo gobec?
Ne ... takih sladkosti so deležni le njegovi bratje na obali... Njegova gospodarica je preveč gosposka, da bi privolila v tako ponižanje.
Torej? Kaj?
Pentapon je prišel do te točke svojega razmctrivanja, ko so se na stežaj odprla vrata in je vstopila Filomela.
"Uboga duša, zdaj pa bo!... Evo, se že začenja ..je zavzdihnil Pentapon.
Prav zares: Filonifela ga odveze in pelje za povodec na sredo dvorišča, kjer pripeka baš polno solnce, mu namaže kopita in ga začne komatati.
Polar)da stoji ob strani in gleda malo raztreseno, malo otožno ...
Pentapon, ki je tudi sam raztresen in otožen, ne uboga Filomelini roki, ki ga hoče vpreči in si zasluži eno prav na mesto "temperature", kar ga mahoma zbudi.
Teta Cecilija pride in gleda s trdim očesom. Še enkrat si pozorno ogleda Penta-pona in voz ... Nestrpno in v skrbeh vprašuje, so li kolesa res dobro namazana.
Običajno se nikdar ne briga za take stvari... Kai naj torej pomeni ta nenavadna skrb? Kakšne goste neki bo vozil danes? Gospoda prevzvišenega morda? ... Ali gospoda prvega svetnika?
Nepričakovano se mu nudi odgovor. Pentapon presenečen obstane.
Odgovor mu je ... čvrst in visok duhovni gospod, črn in odločnega ponašanja
"... 85 kil!..." prešine bojazen Penta-pona, ko ga zagleda.
... In mlad plavolas mladenič, bledega obličja, oblečen v bele flanelaste hlače, v mehki srajci in v jopič za tennis z rdečimi črtami. Pisana pentlja mu je vihrala.
... 65 kil... nič manj, računa Pentapon.
Teta Cecilija stopi k vozu in uredi sedeža, da se teža pravilno razdeli.
Prvi sede duhovnik.
"85 .. aj, recimo 90 kil..."
PIERRE L'ERMITE
Prevod iz francoskega izvirnika (IU
. Ro-
Nato sedeta na sedež mlada dva ger Maude ... 65 kil...
Rolanda ? ... Je-li to radi posebne naklonjenosti ? ... Pentaponu se zdi, da deklica nič ne tehta. Pa je sedla brez posebnega veselja, kar težo poveča.
Nato prinese Filomela zvrhan koš pro-vianta, v katerem pa Pentapon ne voha ne sena, ne ovsa.
Teta Cecilija namešča koš s posebno previdnostjo.
j, teža narašča!
Naposled se dvigne še sama, s svojimi čvrstimi nogami ter se udobne vsede ... Ozre se nazaj, sedijo li vsi v redu ... Pentapon trpi neznosne muke, če se kdo na vozu le malo premakne ... K sveči se držijo vsi še mirno ... in k sreči je še spočit.
"Vse v redu?" vpraša Filomelo, ki ji predaje uzdo.
"Da, gospodična."
"Ali sedite udobno?"
"Da ..." odgovarjajo potniki.
"Niste preveč na tesno?"
"Ne."
"Torej, naprej!"
Naprej, je rekla teta Cecilija. A preden je utegnil Pentapon povleči, da bi si ne zaslužil kazni, ga je pretresel tak mojstrski pok biča, da bi bil mrtveca k življenju obudil... Groga!
Lepe manire so vam to!. Izvrstno spričevalo pred odličnimi gosti... izvrstno, na račun ubogega osliča, ki nima nobenega Društva narodov, ki bi ga ščitilo...
Tako je zdrvel Pentapon, ves razžaljen in razkačen radi tega predpotopnega ravnanja pod cvetočim vhodnim obokom; iskre so se kresale izpod njegovih kopit in zavil je v ozko ulico s tako naglico, kakor da hoče raztreščiti trgovino nasproti, voz, potnike in samega sebe na drobce ... Poslednja iskra odpora... Ah te ženske! Ne maram jih, ne! ne!
XVI. POGLAVJE
Navzlic viharju, ki je razsajal v Penta-ponovi glavi, je bil tisti dan pravi noir-moutierski dan.
Solnce je sijalo povsod in od povsod, ne da bi žgalo.
Pentapon je vlekel v peklenskem diru svoj voziček po široki noirmoutierski cq-sti, ki je bila ravna kakor palica.
Pentapon je ugibal, vedno urneje udarjajoč s kopiti po tleh:
"Kam me bo gnala ta naduta ženščina?
... Na desno, v gozd pri la Chaise?
... Na levo, proti Le'pine, la Guerinieri, le Goa, La Fosse? Kaj meni mar! Razbil bom oinico... ali pa se bom častno odrezal !... ali pa jih pomečem vse v kako so-larnico!... Dovolj... preveč mi je tega življenja!"
Pa ni ga gnalo ne na desno, ne na levo, ampak naravnost:
"To pa ni napak..." je preudaril Pentapon in jeza ga je minevala. Naravnost, to se pravi, da bo izlet kar najpreprostejši... bodisi v vas la Blanche ali v Herbau-diere, pa skozi po trdni, prijetni cesti.
Pretila je sicer še nevarnost peščene poti ; toda ta bi prišla v poštev le, če bi teta Cecilija vozila "zaljubljenca".
(Dalje)
Napačna je misel
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
L849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigama:
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Pros. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c
POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega
življenja češkega naroda ............
50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, R. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi... $2.00
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sienkicwicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dola v s.".k v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..... .......................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Mc-
ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja .........-................. 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vnk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
PRAVLJICE,
vezana ..........
O. Wilde, trdo-
50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ............................................ 45c
PETRU VE-
308 str. zani-
To je nadaljevalni poorest iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom
godilo pozneje ..............................$1.25
Mehkovezane ................................ 95c
TARZAN O VE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c ^
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ............................ $1.00
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zatjimiva povest samo-obtoženca ....................................... 75c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ........................................... 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigcl. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, T. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ........................................ 85c
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 6S str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Ni zagrmelo, dasi so grmeli
I V Moskvi je imela tretja in-jternacionala svoj sedmi kongres. Do 400 delegatov se je zbralo, v 14 jezikih je bilo napisano: Delavci skupaj! Komunisti so se zbrali, in sam Sta-jlin je prišel med nje. Pravo ou'do. Nemški komunisti so silno zagrmeli, grmeli posebno j tudi amerikanski komunisti, da so zgrabili čelo celo tu v Washingtonu, in še drugi so I grmeli zdaj posebno zoper fa- v sizem, ne toliko zoper kapita- li lizm, ampak vse je pričakova- b lo, da bo strahovito zagrmelo od strani ruskih komunistov. J saj je očka tam — gosudar, s ampak od te strani pa prav nič r ni zagrmelo, ko so grmeli. 1< Pravijo in si šepetajo, da Ja-ponefc preveč grmi na ušesa t ruskih komunistov, tako da si i sami ne upajo grmeti. Seve, r ako Japonec prodira dalje in s dalje, pa ni nikogar, da bi ga i ustavil, postaja vroče tudi.c rdeči gospodi v Moskvi, in pre- r cej vroče mora ji biti že zdaj, j' saj ti patentirani protikapita- j 1 listi hodijo okoli kapitalistič- j i hih vlad in skušajo, ne kakor I! bi jih požrli, ampak skušajo, |j [kako bi jih pridobili zase, ko ji teče japonska voda v rdeča 1 grla.	s
i "Pravda" sama je pokazala i s kolom komunistom, da naj c nehajo grmeti >o svetovni revo- s duciji, in naravno je, da oficiel- i no nihče ni — zagrmel.	i
* 1 Ped knuto	1
Vsaj pod carji so mnogo pi- 1 sali, da so Rusi pod knuto ali i 'palico, toraj pod carjevo poli- i 'cijb. Gotovo ni bilo dobro. 5 | Kako zdaj, ko.se je tJV car- s ska kruta zlomila? Ne bo j manjkalo takih, ki se zdaj do-ibro počutijo, saj so mnogi izpod knute prišli naravnost pod — krono, ako kdo to razume. .Kako pa draga če in tam, kjer , j gre za najbolj naravne člove- < |ške pravice, kakršne so, da bi . jbil vsak svoboden pri izralanju , verskega prepričanja? Ko je predsednik Rooseve'lt sklepal j jpogodbo s Sovjeti, je prav po- j, sebno poudaril tudi te pravice l( vsaj za amerikanske državl.ja- ] ne pod okriljem Sovjetov.
Za podložnike v U.S.S.R. pa . visi nad glavo vsakega, ki bi se hotel versko udejstvovati, j ne ena, temveč kar cela vrsta ruskih knut, oziroma pač sovjetskih knut.
Mnogo se je pisalo. V mestu Leipzig je izšla knjiga "So you see the Soviets as they are" in slike očividcev so naravnost [pretresljive pod novo — svo-|bodo.
j Jaz sam sem doživel nekaj malega vsaj pod tako svobodo, ne v Rusiji, ampak v Avstriji.
I Pb prelomu so bili socialisti, iz katerih se tedaj še ^iso po-
PRIPOVESTI O LIKEM. Broš.
miva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 s,tr. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest....... 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 2Sc
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .............................................. 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ................................ 80c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J- Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne > spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Dianglo.
VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
polnoma izluščili komunist vsaj v javnosti No. 1, vse so bili, in posameznim socialistom
hudo zrastel greben, ker fse čutili zaščiščene po mogočni stranki. V moji rojstni vasi ! 'je bil socialist, zdaj bo gotovo komunist najčistejše krvi, ki Jc naravnost satansko ruval, ker je vedel, da je socialistic? stranka za njim, ko je bil Pat' za okolico zaupnik te strani Drargače revež na duhu PrVf vrste, je postal nekako iz "" hlapca kralj — in tudi prava beštija.
Stavim, da bo v U.S.S.R. ] pri boljševikih na tisoče in t|' soče takih kreatur, ki se i"'1' njajo z dušo in telesom stra"' ki, in teptajo druge prav v tl»;
Omenjena knjiga ima vel 1 takih ali sličnih prikazni. ^ pr.: Sovjeti imajo v kaki v»s' morda le enega zastopnika. ^Ij skliče vaščane skupaj, pa jjj? , predloži, ali naj se pop obdpj i cerkev ohrani itd. Da, da..'t
•	morda kak pridušen odgo^l j ,|"Pa naredite vlogo na vlad".I
•	| pravi, "in vlada vam ustrežf' 5
•	j Ampak nihče se ne podp$ ' ■iZakaj? Ali so sami figamo^ ® , j zdaj v Rusiji? Ne bodo. j
>	j pis pa, to vedo vsi, pomeni*"! I , liktor kakor izgon, težko 1
stradanje, ker odtegnitev kr"' v i ne karte, pečat protirevo'" t i cionarja in še mnogo več. | s
-	sledica je, da se na vlado P^ i:
-	Toča, da v vasi ne potrebuj^ i popa, niti ne nobene cei'^f l ker se nihče ni podpisal za ^ ' ko tozadevno vlogo. Ljude
-	krvavi srce, morda edini ^ t i munist se reži, vlada zJf s
-	morda celo oči, da je svob" . za vse, ampak v resnici je f.
-	sto komunističnih knut, ^
>	je bila prej ena carska ki/
Znat se mora.	I 1
—0— A ! 1 SODNIKOV SIN — ROP* 1
•	Chicago, 111. — Policij^ j ujela v sredo nekega fanta«
t- JI' !
; se je ukvarjal z napadi	^
1 avtomobiliste, ko so se ti^,;	v
1 vili pri rdečih lučih. Spo2^.	^ ! je bil o<di štirih žrtev kot ^
' padalec. Aretiranec je nave	^
" fsVtoje ime kot Saul Taylor«	^
? da pozneje je izjavil, da je	^
" nekega sodnika v Toi'0'1^	j,
Kanad'a. Neki moški, ki .ie ^	j ma iz Toronto, je potrdil- :. 1 je fant v resnici sin tan^
•	šnjega sodnika Claiverja. 1 -0-
' ŠIP.ITE AMER. SLOVENE
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje
DR. JOP J. SMFTlfj
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ai"""* j Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan r>4 " '■' do 8:30 zvečer.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUCENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
- Jacob Gerend Furniture Co,
"I
Sheboygan,
704-706 North 8th Street,
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in P0' Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W



Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, I"-
1849 West Cermak Rd.
'.''i; ri®55fK't v t>