Leto IV., štev. 49
fitslM parJiPrrtMi
V Ljubljani, sreda dne 23. februarja 1923	Posamezna stav. stana 1 Oln
t«»t|» >b « «Iwtral.
Stane msečao ll>— Dis M Howitfo JO"— ■
Oglasi po tarifa Uredništvo:
Ifiklosičeva ce»is it 18/1 Teteton tt Ti
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
UpravnI&tvoi
Ljubljana. Prešernovi uL Si M. Telet it. 96-
Podružnice:
llaribor. Uarvarska olics
št L Tel ll ¿Z Celi«. Aleksandr. cesta
Račua pn po*t», česor. savodo i lev. 11.»42,
Ljubljana, 27. februarja.
Avstrijski državniki, ki so se vrnili fz Beograiia. sedaj zaupno ocenjujejo pred voiUtelji ferlamentaroih strank usj«phe beograjskega [»otovanja. Privatna zanesljiva informacija z Dunaja, ki jo objavljamo med našimi poročili. r>.am za hip odpira vrata v diskretne salone dunajskih ministrov, ki zal> voljnih obrazov razgrinjajo pred zadovoljnimi poslušalci svoje darove iz Beograda.
Nemški šovinisti si manejo roke. Bali so se. da bo Jugoslavija položila r.a zeleno mizo predvsem senžermen-sko mirovno pogodbo ter zahtevala zajamčene pravice za koroške Slovence; Pa se ni nič hudega zgodilo. Nasprotno. Jugoslovanska vlada ie lahkega srca pristala, da se je postavilo koroško slovensko vprašanje na isto linijo z ambicijami nemških drobcev po štajerskih mestih in trgih; prejela je zagotovilo, da bo razpr.ščena Orjn-na in je kot protipoldon obljubila, da bo koroškim Slovencem posvetila svojo pozornost. Z ogromnim pritrieva-jiiem je morala biti odobrena želja g. Seipla. da Bog še dolgo očuva državnike. ki danes tako modro vladajo državo Srl>ov. Hrvatov in Slovencev ...
Gosp. Sei[>el gotovo ni vprašal, kaj bi rekli njegovi rojaki, ako bi bil v Beogradu obljubil da bo v pomirjenje Jugoslovanov razpustil nemška bojna društva, ki danes z iredentistično propagando ne le vznemirjajo jugoslovansko prebivalstvo na graniei. temveč ni jejo proti varnosti jugoslovanske države. Vp-ašal ni. ker vč. da ga ni nemškotra državnika, ki bi hotel ali si upal dati tujcu prostovoljno izjave, ki so udarec v obraz nacijonal-eemu ponosu. Kje je tisti nemški poli tik. ki bi v Beogradu hotel reči, da bo raztmstil ko»oško Hcimvvehr. katera vrši nečuveni teror nad slovenskim prebivalstvom, teror, v primeri s katerim so sangumične besede naših na-ei.jonalriih organizacij pihljanje vetri-ca^sa razgrele glave nemških hujskače v v Jugoslaviji? Izginil bi v valovih nanjonalnega ogorčenja!
Menimo da se z željo. naj bi naši nt-¡Jikalski ministri ie dolgo držali krmilo Jugoslavije v svojih ro1 a,h, ni dru-šilo |»revpč spoštovanja in respekta pred narodno samozavestjo jttcoslo-vanskih državnikov in pr^d njihovo odločnostjo braniti naciionalne intere-fce in nacionalno čast Jugoslovanov.
To. kar se je sedaj v Beogra In zgodilo. ni niti državna, niti narodna politika. Ravno nasprotno. To je politika razdiranja in podirania tisteca vzvišenega čuta, ki v sedanjih težkih in za našo mlado državo tako usoleoolnih časih tisočem in stotisočem iskrenih narodnih ljudi nudi nezlomljivo mora-lično oj>oro: da je država |>reko vseh pogrešk dnevne t*>litike čvrsta čttvari-ea eksistenčnih interesov celokupnega naroda, da jc Jjgoslavija trdna in po-Eosna dom a čila celokupnega ujedinjc-s?ga naroda. Veliko se je v tem oziru ge grešilo in opasno je nadaljevati po tej poti. Neznosno je. če istočasno ratificiramo santamargheritske konvencije. ki dajejo laškim šolam v naši državi pravcato eksteritoriialiteto in našim sodržavljanom italijanske narodnosti skoraj diplomatski značaj, ko »e r.aprnm Avstriji zadovoljujemo s praz-r>imi besedami, čeravno imamo na svoji strani iasne in točne določbe mirovne pogodbe.
Nočemo biti krivični in priznamo, da *o mnogi politični krogi v Beogradu zavedeni T l,rozi»rlž}e vsled kratkovidne seoaratistične politike večine raših strank, katerim se zdi nainujnej-gi p>*e1. da širijo nezaupanje v to našo mlado, še tako neizkušeno in s tisoč težavami se borečo država Toda tO so nesmotrni državniki, ki prirejajo svoje državniško delo preho<lnim prrrvinei.talnim kratkovidnostim ter postaja io s! V'i M veliko bistveno resnico vse jugoslovanske politike, da je moč državne ideje in s tem moč države odvisna od skrbnosti. » katero se gojijo in ščitijo interesi vseh delov naroda •¿notraj in zunaj današnjih državnih granic. Od te skrbnosti pa je odvisen tudj prestiž naše domovine v širnem svetu!
Vse se da prenesti in potrpeti. Materi jalne izgube se prebolijo, rane priza-dejan« narodnemu nonosu in nacijo-nalnemti Čustvovanju po igejo kakor Ijnti ogenj in ne zacelijo naglo. Za ra-dikalske ministre, ki so tako lahkomiselno razpravljali o naših narodnih stvareh, bi bilo najboljše. da si obe^ro mlinska kamne na vrat in m potopijo v politično morje.
Kaf fc Seipel še dosegel
NASA VLADA JC OBLJUBILA RAZPUST ORJUNE. — POGAJANJA ZA TRGOVLNSKO POGODBO V LJUBLJANI?
Dunaj, 27. februarja, n. Kancelar Sei-pel Je danes v vladi poročal o uspehih svojega beograjskega obiska ter lih ie označil kot vrlo povoljne. Te dni sc vršijo posvetovanja z zastopniki gospodarskih krogov glede "relacije za likvidacijo predprevratnih dolgov in terjatev. Avstrijska vlada si je izgovorila 15dnevni rok za svoj pristanek ker so dunajski gospodarski krogi pred odhodom drja. Seipla v Beograd se postavili na stališče da pristanejo le na 20 odst. Avstrijska vlada upa, da bodo sedaj pristali na 32 odst, kar je še vedno zelo ugodno.
Danes so vladni krogi stopili v stik tudi z voditelji strank, ki so zahtevali pojasnila, kaj se je doseglo v nacionalnem oziru odnosno ali se Je popustilo v koroškem vprašanju.
Kancelar Seipel in minister GrOnber-ger sta dala povsem pomirljive izjave. Dr, Seipel je povduril, da se glede res:l-tucije lastnine Schuivcrctna, Siidmarke in Alpenvcreina sicer ni doseglo popolno soglasje, vendar je avstrijska vlada jugoslovanski vladi izrecno sporočila, da smatra na podlagi besedila sporazuma za dogovorjeno, da se vrnejo tudi likvidirana posestva nemško-nacijunalnih društev.
Kar se tiče Koroške je dr. Seipel po-
vdarjal, da se ma je posrečilo spraviti razgovor na osnovo paritetnega reševanja problemov narodnih manjšin. Jugoslovanska vlada je priznala nemškemu vprašanju v bivših avstrijskih južnih provincah (v Sloveniji op. ur.) (sto važnost, kakor slovenskemu na Koroškem. Avstrijski delegati so dobili v tem oziru dragoceno zagotovilo, da bo jugoslovanska vlada v svrho pomirje-nja Nemcev v najbližjem času raz. pustila svojo nacionalistično organizacijo (Orjuno! Op. ar.)
Na drugi strani pa glede zahtev koroških Slovencev ni bilo ničesar konkretnega sklenjeno In se bodo o priliki razgovori nadaljevali. Vsekakor bo avstrijska vlada pazila, da se «upravičeni nemški interesi» v nobenem oziru ne kršijo.
Te dni se pričncio tudi razgovori s predstavniki trgovine In industrije, da se končno pripravijo materljal In predlogi za trgovinska pogajanja, ki se pričnejo najbrž 26. ali pa 29. marca na Dunaju, po drugih informacijah pa 9. aprila in sicer v LjubljnnL
Za četrtek le sklicana seja zunanjepolitičnega odseka, na kateri poda run. minister Grflnberger poročilo o beograjskih konferencah.
Ankeia o urediivi delovnega
časa
VELIKA NASPROTJA MED DELAVCI IN PODJETNIM. — NOČNO
DELO V PEKARNAH.
Beograd, 27. februarja, g. Anketa za ureditev delavnega časa, ki se Je včeraj začela v ministrstvu za socialno politiko, se Je danes nadaljevala. Dočim so včeraj razpravljali o pravilniku za ureditev delovnega časa v industriji in obrti, sc Je danes vršila razprava o predlogih, sklenjenih na zborovanju delodajalcev in delojemalcev. Kot skupni referent Je stavil predloge dclodajalccv tajnik beograjske industrijske cuitrale dr. Gregorič. Ko je bila končana debata o pravilniku za industrijo, so prešli na pretresanje vprašanja delovnega časa pri obrtništvu.
Popoldne se je vršila razprava o prepovedi nočnega dela v pekarnah. Zastopniki obrtnikov so na podlagi točnih podatkov dokazovali, da se določbe pravilnika o prepovedi nočnega dela ne dajo izvesti v praksi. Dclojemalcl so pledi-
rali za odpravo nočnega dela. Debata ]e bila mestoma zelo ostra. Ni še gotovo, ali pride do sporazuma, vsaj dopoldne ni tako kazalo. Predsednik ie bil primoran debato prekiniti in Je nato predlagal, naj se v najkrajšem času praktično ugotovi, v koliko Je izvedljiva prepoved nočnega dela v pckarljah, zlasti z ozirom na kon-sumente. Ta predlog sta sprejeli obe skupini. Pri praktičnih poizkusih bosta *)-delovala po dva delodajalca in dva delojemalca pod nadzorstvom člana inšpekcije dela. Natančna določila o krajih in načinu teh poizkusov bo izdalo ministrstvo za socialno politiko prihodnje dni.
Anketa ima Jutri in pojutrišnjem razpravljati o podaljšanju delovnega časa v industriji in rudnikih ter o delavskih zaupnikih.
Volilna borba
GLAVNI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE. — CEPLJENJE MED
RADIK U.CI.
Beograd, 27. februarja, p. Danes dopoldne se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri so sklepali o volilnih shodih. Prihodnja so-se vrši dne 6. marca. Med tem časom imajo okrožni odbori predložiti poročila o separatnih kandidatnih listah. Potem bo glavni odbor demokratske 6tranke sklepal o izključitvi kandidatov, ki se niso podvrgli disciplini.
Beograd, 27. februarja, p. Na sinočnji seji vlado so bili podpisani ukazi finančnega ministra o izrednih kreditih za stroške v posameznih ministrstvih. Po seji vlade se je sestal akcijski odbor radikalne stranke in razpravljal o cepljenju radikalnih kandidatnih list.
Podpisan je ukaz. s katerim se upokoji dosedanji načelnik Pašičevega kabinete V. Popovič. Današnja «Samoupra-
va» prinaša o tem poseben komunike. Pretep med socialisti in komunisti.
Novi Sad, 27. februarja, n. Včeraj po-podne ob osemnajstih se je vršila v Novem Sadu konferenca socialistov, na kateri je nastopil Pavie Takič, urednik «SIo-bode* in nosilec socialistične liste za Novi Sad. Razen njega je govoril socialist Jurušič v madžarskem ieziku. Na zborovanju je prišlo do incidenta, ker so komunisti poslali svoje agitatorje, da bi zborovanje razbili. Socialisti so komuniste pometali iz zborovalne dvorane. Tudi Prctičevcl sc ie cepijo.
Beograd, 27. februarja, n. V Velikem Bečkereku imajo nezavisni radikale! dve listi, katerih nosilca sta dT. Mihajlovič in dr. Momčilo Ivanič. Protič priporoča listo dr. Ivaniča.
DARUJTE 7A CIRIL-METODOVO DRUŽBO.
Jugoslovansko-boiearska konferenca
Beograd, 27. februarja, r. Po poročilih iz Sofije so danes odpotovali v Niš bolgarski delegati za mešano komisijo. ki bo razpravljala o spomib vj>rašanjih med našo kraljevino in Bolgarsko. Bolgarski delegatjo obstojajo iz jiolkovnikov Nojkova. Mitstakova in Petrova. Civilni bolsrarski delegati od {»tuje jo šele jutri. Konferenca bo otvorjena 1. marca po podočniku našega zunanjega ministra Ljuba Nešiču. ki se takoj po otvoritvi vrne zopet v Beograd.
Pred volitvami
na bolgarskem
Sofija, 27. februarja, f. Glavni odbor bolgarske zcmljoradniške stranke ie pozval vse okrožne In srezke odbore, nal pošljejo do 20. marca liste svojih kandidatov za novo sobranje. Olavnl odbor bo sklepal, katere kandidatne liste odobri In katere odkleni. Vse kandidatne liste mora predhodno odobriti Stambotiisld.
Spremembe češke fnsnšne politike
Praga, 27. februarja, j. Kljub izjavi novega finančnega ministra Bečke. da bo fledil svojemu predniku dr. Rašinu in nadaljeval njegovo finančno politiko, je pričakovati delne spremembe finančne politike. Koalicijske stranke so se zedi-nile. stabilizirati kurz krone na sedanji višini in preprečiti nadaljnjo zvišanje.
Glasilo zedinjenih češkoslovaških katoliških strank. «Lidove Novinv» prinaša o predmetu daljši članek, v katerem naglaša svoje prepričanje, da Češkoslovaška ne bo mogla prenesti nobene de-flacijske kriz« več, kakor se je to prvif. -godilo t velikimi žrt-.uni. V ovtslem vrtra> t s '"usedanji višini krone m odklanja »f>l.o dvigai..e. S te» sk'ejom se je finančna politika dr. Raiina spre-m-jtiila.
DELCASSEJEV POGREB.
Pariz, 27. februarja J. Potreb bivšega zunanjega ministra Delcasseja sc bo po sklepu vlade vršil na državne stroške.
Evakuacija Sušaka zopei odgodena
ITALIJANSKA KOMISIJA SE
Beograd, 27. februarja^ d. Za danes napovedana zasedba Sušaka se je morala za par dni odgoditi, ker v Rimu Se niso bile izmenjane ratilikacijske listine.
Reka, 27. februarja. 1. Italijanska delegacija pari tet ičue komisije, ki je včeraj d osla v Oiotijo, je danes stopila v stike z vplivnimi zastopniki reškega mesta, da se sjiorazume s strankami glode disciplinarnega zadržanja oovodom evakuacije Sušaka in razmejitve med Reko in Jugoslavijo. Rržča* se v sredo izmenjata ratifikacijski listini med Italijo in Jugoslavijo, nakar bodo začele italijanske oblasti v četrtek ali najpozneje v «ol»oto z delom za izpraznitev Sušaka in tretje dalmatinske cone, kjer se naluria komaj kakih sto italijanskih karabi-ijerjev in le kakih 20 finančnih stražnikov. Vse to mora biti izvršeno po [>ngodbi tekom tKitili dni po izmenjavi ratifikacijskili listin. Ko bolo končano tudi protokol-ske ceremonijo, sc sestaneta obe delegaciji k delu za razmejitev Reke.
Delegat Gcntill je fzlavil dopisniku Ga-zetta di Venczia, da pripisuje Mussolini razmejitvi Reke veliko važnost, ker razmejitev lahko postane vir novih konfliktov z Jugoslavijo in ustvari nov hori-
POSVECUJE Z RECANL
zont italijanske balkanske politike. Z naj večjo pozornostjo bo zato Mussolini zasledoval razmejitveno delo. «Kar se tiče nas, — le zatrdil Gentili — smo odločeni delati resolutno, energično in hitro. Pri pogajanjih bodo tvorila najvažnejša poglavja tri vprašanja: Najprej problem pristanišča. Stvar le treba urediti tako, da bodo pravice in varnost italijanstva zavarovane, da bo mogel reški pristaniški organizem vzpostaviti svoj promet v prejšnjem obsegu r.a korist Italijanov kakor Jugoslovanov. Drugo vprašanje bo tvoril problem gospodarsko-finančne stabilizacije mesta Reke. Dobra in praktična rešitev baroškega vprašanja bo morda olajšala rešitev tega drugega problema. Končno bo treba misliti tudi na racionalno ureditev železnic, da se zagotovi enkrat za vselej komunikacija Reke z njenim naravnim zaledjem.
PRIPRAVE ZA OBNOVITEV PROMETA Z REKO.
Beograd, 27. februarja", g. V četrtek od|>otujeta v Opatijo |>rofesor Deroc-co. namestnik generalnega ravnatelja državnih želcznic in načelnik prometnega oddelka Popovič kot izvedenca za ureditev prometa med nažo kraljevino ia Reko.
Napeiosf v Angori
IZMET
PARLAMENT ZBORUJE ŠE VEDNO ZA ZAPRTIMI VRATI. PAŠA GROZI Z D EMISIJO.
rapidno pridobiva na članih. Ta stranka
Pariz, 27. iebrnarja. i. Iz Angore poročajo: Vse mesto Je v razburjenem pričakovanju, kaj bo sklenil parlament, ki je še vedno zaprt v poslopje in zboruje tajno. Okrog poslopja Je nagrmadena ogromna množica ljudstva in novinarjev vseh narodnosti. Doslej so doznali le, da ie posebna komisija Izdelala odgovor zaveznikom. k1 naj bi se danes predložil skupščini v odobrenje, o čigar vsebini se pa nič ne ve. Listi se skeptično izražajo o tem, da bi se sprejeli pogoji lausannsk: mirovne pogodbe. Listi poročajo tudi o ustanovitvi nove neodvisne stranke, ki
je za delne koncesije zaveznikom.
London, 27. februarja, s. «Mornins Post» poroča iz Angore, da je Izmet paša zagrozil z demisijo. če angorska narodna skupščina ne bo odobrila njegove politike.
Likvidacija smirenske afere.
Carigrad, 27. februarja. («Havas»}: Francoski in italijanski vrhovni komisar sta sporočila turškemu poveljniku, da se priključujeta sklepu angleške vlade, ds ostane v Smirni le po ena njihova vojn« ladja.
Poincare napovedufe brezobzirno izvedbo načrtov
BORBA V PORUHRJU SE NADALJUJE Z NEZMANJŠANO SRDI-TOSTJO. — FRANCOZI ZAPLENILI 13 MILIJARD.
Pariz, 27. februarja s. Poincare je govoril predvčerajšnjem na kongresu rezervnih častnikov in izjavil, da bo šla francoska vlada v ruhrskem konfliktu do krajn. Štiri leta je kazala Francija svoje junaštvo na frontah, še radaljnje štiri leta je zmerno in potrpežljivo gledala svoje sovražnike. SeJaj je prijel tre rutek, ko je mera dopolnjena. Nemčijo je treba končno vendar uveriti, da je Francija zmagala. Za prazne besede Francija ne bo izpustila sankcij, ki jih ima danes v rokah.
«Echo de Pariš» podčrtuje ta govor Poincareja in dostavlja, da ga morajo razumeti tudi v Berlinu. Francija bo izvedla vse vojaške akcije, ki jih bo smatrala za potiebne.
Esscn, 27. februarja. 1. Na postaji Ilengstel so Francozi včeraj nstavill br-zovlsk Be:lin-Koln in zaplenili v njem 13 mili ard mark in litografsko ploščo za
di Mannheim. ki je važno železniško križišče. S tem si hočejo omogočiti kontrolo nad železnicami v Južno Nemčijo. Zasedli so tudi že postaje Herne. Bochuta-Nord in Dalhausen. General Pavot je namestil doslej vsega skupaj 10.000 milita-riziranih železničarjev. Železnice so za silo že v redu.
V Boehumu so včeraj aretirali župana in vsa občinske svetovalce, ki so ravno na magistratu zborovali.
Nem<-i širijo buskajočo propagando zs nadaljevanje pasivne resistence in širijo propagandne brošure in letake. Francoski listi objavljajo obširna razkritja o sklepu tajne neinško-ruske vojaške pogodbe zoper Francijo.
NADALJNJE ZASEDBE.
Frankfurt, 27. februarja, j. Francozi so poslali marokanske čete, ki so predvčerajšnjem operirale še v coni med Kfil-nom in Koblenzom, naprej in zasedli
tiskanje bankovcev, katero Je poslalo j kraja Barbara in Aspac. Neko franco-
reirško zakladno ministrstvo v Porenje in Ruhr.
Francozi nameravajo sedaj zasesti tu-
sko-belgijsko naznanilo pravi, da so izvedli to zaradi izvedbe svojih carinskih ukrepov.
PoHsfco« selko zbiiiane
Praga, 27. februarja, j. «Češkoslovaška rcpubl ka» poroča rz zanesljivega vira. da hoče poljska vlada v kratkem pod vzeti korake za zbližan je s Češkoslovaško. Razpoloženje na Pol akcin je ugodno. Poljski poslanik v Pragi je bil te dni poklican v Varšavo; njegov odhod se spravlja t sklad s temi namenL
Združitev n-ciona-listov in fašistov
Rim, 27. februarja. L Včeraj se je v palači Marignone sesfcda konferenca fa^ šistovskih in naeionalistovskih delegatov. Konferenci je piedsedoval kot zastopnik glavnega odbora fašistov minister Giuriatt, za nacionnFste pa sta vodila pogajanja Maraviglia in Paolncci. Končno je bil sprejet sklep, da se obe stranki, ki imata isti politični in socialni program združita; vsi člani dosedanje nacionalistične stranke se vp Vo v fa-šistovsko stranko in vsi lokalni naciona-
listični odbori spremene ime. NadonaH-' sti dobe v odboru stranke primemo za-! stopstvo, člani nacionalistične organiza-i cije «Sempre pronti» pa se sprejmejo v ! narodno milico. Naeionai sti so izrazili i pri tej priliki svojo udanost Mussolinrj«, i ki jim je sporočil svoj pozdrav.
i MUSSOLINI NE BO SPREJEL FRIEDRÎCHA?
Beograd, 27. februarja, s. Po neki rimski vosti je dospel vodja ogrskih fašistov étefan Friedrich v Rim. Kakor so izvedeli informirani politični krogi, ga Mussolini ne bo sprejeL
OBSODBA V BUKAREŠKEM PROCESU.
Bukarešta, 27. februarja, j. Včeraj je končala razprava proti madžarskim vohunom, ki so skušali v avgustu preteklega leta napasti rumunsko kraljevsko dvojico. Štirje atentatorji so bili obsojeni na 10 let prisilnega dela; njih vodja Hejjas Je bil obsojen In contumaciam na isto kazen In contumaciam.
Duhm?r, lili¿esvai....
Svarilo pokrajinske uprave nemškim i agitatorjem.
Politika protežiranja nemškonacional-nfh ambicij rodi svofe sadove. Najprvo so koncentriral! celo armado v zaščito celjskega nemškega plesa, katerega «ne
F«
s Ö
Iiflcne 'mñz
-f Nemci priznavajo pogajanja z
radikalci na škodo Slovencev. Graška «Tagespost*. ki je navadno dobro informirana o gibanju Nemcev v Jugoslaviji, poroča v sobotni številki dne februarja t. 1. v uvodnem članku
dolžni» značaj se je slika! naivnim Slo- j nag]OVom '«Wahlstimmung in Ju-
vencem v pestrih barvah, nato so gospodje radikali pričeli svoje famezne politične kupčije s predstavite!)! nemške politike na račun naših narodnih pridobitev. radikalski iist je konečr.o predoče-val trmastim Kranjcem potrebo «žrtev» !n naši radikalci s svojim deželnim poglavarjem so etablirali pravo šolo za okrepitev starega predrznega csvojeval-nega nemškega duha. Ko so se sedaj vsled ogorčenega odpora vse poštene narodne javnosti radikalsko-nemški računi nekoliko pokvarili in so Nemci polni korajžne samozavesti konsekventno iz
goslavien» obširno o volitvah v naši državi. Karakterizira zlasti dosedanjo taktiko Nemcev v Jugoslaviji, ki so izdali parolo «Staatstreu und Volks-treu». V Sloveniji pa baje zasledujejo Nemci predvsem gospodarske interese. Članek zaključuje: «Nemci (na Sp. Štajerskem) so stopili z radikali v stike glede skupnega nastop pri volitvah. . . . izjavili so svojo pripravijo-nost pestavitj skupno z radikali mešano listo. Želeli pa so, da ¡uidejo kulturne institucije, ki so jim nekdaj pri-I padale (gledališče, Kazina, mariborska
peljali idejo, katero so jim sugerirali gg.! koča itd.) v doglednem času zopet V| Hribarji, Zupaniči in dr., da so namreč i njihove roke. Pogajanja x radikali soj pri ter tare
rne le z yemi?. ampSi: tüftle z JTa.?rra-ri Italijani, Turld, Albanci in morda še Cisto za sebe tudi še z zagrebškimi zidovi. Kam volilna lakomnost zavede nekdaj dobro misleče ljudi! Radi par nem?kutarskih glasov taka ©stndna nacijonalna prostitucija.
-j- Na adreso Južne železnice. V letaku radikalskega kandidata Nachtigalla čitamo stvari, ki se nahajajo v dokaj čudni zvezi i obratnim ravnateljstvom Južne železnice. Posedaj je Južna železnica se npirala nadoknaditi svojim usluzbenccm mezde za devet dni pasivne rezistence. Naenkrat prihaja radikalkandidat H soefjalf-stični itskok Nachtigall ter se prezen-tira železničarjem voiileem t takim agitacijikim sredstvom, da se mu je kratkim pot/m poe-ečiio doseči od Južne žeicznice izplačilo onih devet fini! Avtoriteta g. Nachtigalla je gotovo presenetljiva ... O moraiičnih kvalitetah bivšega komunista se je izrazil ravnatelj Južne železnice inž. Ogrinc pred zastopniki
dolžna ja^-njeta, ki so se zbrala iz vseh j Nemci.*
krajev ali je steep, kožuščk da}
Ka.i
I zadregi. V svojem
gall
letaku pri obča j s
Prosveia
Ljubljanska drama.
Sreda, 28.: «Idijot». C. Četrtek, 1.: «Za pravdo in srce». D. Petek, 2.: «Madame Sans Oene». B. Sobota, 3.: «Vojiček». Delavska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedeija. 4. ob 3.: «Za pravdo In srce».
Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinkev Izv. Ponedeljek, 5.: «Idijot». B.
Ljubljanska opera.
Sreda, 28.: «Gorenjski slavček». V prid
Udruženju gledaliških igralcev. Izv. Četrtek, 1.: «Vrag In Katra». F. Petek, 2.: «Rigoletto». C. Sobota, 3.: «Nižava». B. Nedelja, 4.: «Tosca». Izv Ponedeljek, 5.: Zaprto.
.Mariborsko gledališče. Četrtek, 1.: «Ono». C Sobota, 3.: «Urh. grof celiskl». Izv. Proslava skladatelja Viktorja Parme. •
Parmova proslava v Mariboru. Kakor smo že poročali, proslavi mariboisko narodno gledališče dne 3. marca s svečano predstavo opere «Urh. grof celjski»,
r
Sodniva
Poftne znamke pred sodiščem.
Tožba poštnega višjega ravnatelja dr. Debeljaka proti «Napreju» ln poštarju
Dctell. Dnevnik «Naprej» je priobčil svo-ječasno pod naslovom «Se naše poStne razmere» notico, v kateri ie očital višjemu poštnemu ravnatelju v Ljubljani, g. dr. Dcheiiaku, da je za tisk znamk sprejema! od ravnatelja Dekaniča iz Sarajeva večje zneske pismeno ali pa osebne» Vsote da so bile tako visoke, da bi se dobilo za ta denar cele vagone znamk. Kot pisec imenovane notice ie bil obtežen poštar Milan Détela, kot sokrivec pa urednik «Napreja», Anton Podbevšek. Pri včerajšnji razpravi pred deželnim sodiščem le obtoženi Milan Detela odbčno zanikal vsako zvezo z notico, Podbevšek pa ni prišel k razpravi Ravnatelj dr. Debeljak je izjavil, da sicer nima nobenega direktnega dokaza, da bi bil pisal ali povzročil ta članek obtoženec, pač pa je njegovo osebno mnenje, da ga ¡e spisal Détela, ker se je že pri več poštnih arerah zanimal za podobne stvari fa bi tudi nikdo drug ne mogel dati tako podrobnih podatkov, kakor on, ki ima vpogled v poslovanje. Razprava Je bila v svrho zaslišanja drugega obtoženca, urednika Podbevška, preložena in se bo do poiskali še nadaljni dokazni spisi.
«Slovenec» zonet obsoten. Pred
ne kandidatske liste, nekak plebiscit sa to, da bi ta del Štajerske zopet pripadel pod Avstrijo, iažnjive in neresnične. Oblasti bodo proti vsem onim, ki bi take vesti razširili, postopale najstrožje po zakona.
slovenskih šol, povratekjsgnanil» slo-J ^ t^b domnevam svoje' stali-^esedilo opere je sestavil Anton Fantek,
venskih nčrteljev m svobodo narodne- g5c b] ne biIo Mnj	■ g^c.; Parma jo j.
aa organiziranja, ie obveze je Avsrn- ... , , ' -„„ss,.:	i '-j, .... 1894. Prvič j«
ja prevzela z mirovno pogodbo, a jih S^Š	^^ |februar> 1895 v Ljubljani. Svečano pred
e kompnniral v letih 1802 do 1185)1. Prvič je bila uprizorjena drs 15.
Preteki D S \s g^~r3boru
proti prodajanju narodnih Interesov Slovenija nemškim Avstrijcem.
Maribor, 27. februarja.
Načelstvo JDS za mariborsko oblast je Imelo danes popoldan v Mariboru pod predsedstvom g. Rebtka skupno z odborom krajevne organizacije sejo, na kateri se je obširno razpravljalo o beograjskih pogajanjih med našo vlado in Avstrijo. Navzoči so z ogorčenjem soglasno sprejeli sledečo resolucijo:
«Oblastno načelsivo demokratske stranke vidi v uspehih pogajanj vlade z avstrijsko viado, v kolikor so doslej zni-oi sramotno kapitulacijo in izdajo interesov Slovencev zlasti ob severni meii na celi črti. Ne vidi pa najmanjše proti-dajatve v korist naših prebivalcev v nobeni točki. Niti interesi naše industrije niti konzuma niso bili upoštevani. Odklanjamo kompenzacijo škode, če jo je z zakasnelo odpravo sekvestracije Imetja Avstrijcev vlada zakrivila to tem bolj, ker b! to škodo na) trpel brez vsake krivde najrevnejši upnik v Sloveniji na svojih predvojnih naložbah in terjatvah nasproti avstrijskim upnikom. Niti vlada niti narodna skupščina nimata pravice odreči se brez pooblaščenia opravičencev tem privatnopravnim terjatvam in je na-Celstvo mnenja, da spadajo morebitni spori pred redna sodišča. Če nam vlada ne zna pomagati do naših pravic, naj jih vsaj ne prodaja. Tozadevni dogovor vlade bomo smatrali kot ničen. Najodločneje protestiramo proti upoštevanju nemških zahtev po restituclji žulferajn-skih šol in drugih bojnih organizacij ger-manizacije naših krajev ter sc bomo ta- j kemu vmešavanju tujcev v naše notranje zadeve z ozirom na sedanjo vlado proti takemu favoriziranju anacijonalncga sovražnega življa z vsemi sredstvi uprli. Prepuščamo pa vso odgovornost za požar, ki bi ga zanetilo radikalno partizan-stvo s takimi barantijami ob narodni meji. Vodstvu stranke in njenim poslancem v bodoči narodni skupščini se naroča proti oškodovanju interesov njenih volil-cev uvesti najostrejši boi.
Odločno odklanjamo glede odškodnine sa škodo, ki jo je baje napravila naša voiska na Koroškem, ko je morala poditi podivjane nemške Volkswehrovce Iz slovenskega teritorija. Žalostno je, da se naša vlada pri tem ni spomnila na mnogo večjo škodo, ki so Jo napravili Volkswehrovci našim državljanom pri vpadu na teritorij naše države v našo mežiško dolino in našim državljanom bi-vajočim na sedanjem avstrijskem ozemlju. Ravno tako sramotno jc, da naša vlada nI dosegla glede varstva slovenskih manjšin na Koroškem nesene obvezne izjave»
Zahtevamo, da se udeleže pogajanj za trgovsko pogodbo z Avstrijo In za druga še nerešena vprašanja strokovnjaki veš-čaki iz Slovenije, da se v bodoče bolj zaščitijo narodni in gospodarski interesi pokrajine, kojo kot neposredno meia-šinjo najbolj zadeva to vprašanje. Predvsem zahtevamo da se odpravi od Avstrije visoka carina na vino, da se omogoči izvoz vin, ker preti slovenskemu vinogradništvu siccr katastrofa».
doslej še ni izpolnila. Upravičeno so torej koroški Slovenci upali, da bo Sriplova pot dovfcdla do končne ureditve. da, baš na svoje interese so polagali glavno težišče te diplomatiene akcije. Popolni neuspeh pa. ki so ga v teh vprašanji pokazala beograjska pogajanja, se pripisuje našemu slabemu in površnemu diplomatskemu poslovanju v Avstriji. Kratkomalo, beograjska pogajanja so pokazala, da ra-dikalska vlada povsem zanemarja na-cijomalno interese. Dunajski poslanik dr. Pojiovič, ki naj bi bil vso silo posvetil ureditvi teli velikih narodnih zadev, se je že pred tedni odpravil v Beograd na agitacijo in kandi.iacijo.
bile neizoeibne.
-j- Radič o Tr.raibidu in Drinkovičn.
V poslednjem «Slobodnem Domu» piše Stjepan Radič: ¿Kandidatna lista naše stranke za severno Dalmacijo r¡i bila vložena radi sramotne izdaje Nikolaja Fržopa in radi neverjetne podlosti d?. Drinkovira in mo:-da tudi dr.1 Ante Trumbiča. Niko Fržop ni bil samo kandidat na naši listi, temveč tuli naš glavni zaupnik v severni Dalmaciji. Vsi smo ga smatrali ta poštenega in stalnega republikanca, kar bi bil morda tudi ostal, da s ra nho zvili r.I: morda celo podkupili pomrigači dr. Drinkoviča in dr. Trumbiča. Na po-
! stavo v Meriboru bo dirigiral ravnatelj mariborske opere Andro Mitrovič.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub-
ših interesov v Avstriji poverjena osebnosti, ki ji je več do nacijonalnih kakor do strankarskih in osebnih zadev.
-f «Naš program je za Nemce.»
To - le rokomandacSjo je napisala ra-dikalska «Samoti[na'-a» na naslov Nemcev mariborske oblasti: «Najbolje store (Nemci), če se pridružijo NRS (radikalom) kot najmočnejši državni stranki. v kateri ni verskih ali plemenskih razlik. Sicer rcflektirajo vse obstoječe slovenske stranke na nemške glasove — celo hipernacijonaina JDS —, vendar je to samo «Stimmenfang», medtem ko je naš program že sam n a sebi tak, da je za Nemce sprejemljiv.»
J- Bil je na tem . . . Eomnnistično-kapitalistični kandidat, ali kako že naj imenujemo najnovejšega «radikala» gosp. Nachtigalla iz Maribora je izdal v tiskarni Jadransko banke letak žolte barve (!) «vsem prijateljem in sodelavcem v premišljevanje*. V letaku obračunava s socijalističnimi voditelji, katerim očita lenobo in brc/.-delnost Nachtigall je bil vsa ta leta v njihovi družbi in bo menda že vedel svoje ter svojih sodrugov napore in zasluge. Zanimivo je razodetje g. Nachtigalla, ki trdi na svojem letaku, da je bil v «dobi najhujše polieajde-mokratske reakcije na t e m, da ga vlačijo i H) ječah». Z isto pravico bi pisal, da je bil na te m, da ga obesijo, ali pa s štirimi konji raztrgijo: kajti v vseh slučajih je g. Nachtigall obvaroval gladko kožo, ki se posebno lepo sveti, odkar je nanj začela |>a<lati radikalska mana. Zato tudi pravi g. Nachtigall v svojem manifestu, da ostane «na braniku», če tudi njega in g. Korena «vse zapusti». G. Nachtigall je pač res na te m, da se mu pri ra-dikalcih bolje godi kot pri komunistih. Sedaj je tudi na t e m. da ga vleč 'jo v parlament. Pa se bo zgodilo tako, kakor takrat, ko jo bil na tem, da ga denejo v ječo . . .
-f- Zadosti je! Po zaslugi radikalcev in njihovih brezvestnih informatorjev iz Slovenije je začel pri nas kar čez
mož v zadnjem hipu ni bilo najti. Tako je torej s Fržopovo in Šari-devo 5zda.;o ter nezaslišano Drinko-vičevo infamijo ali podlostjo bila preprečena republikanska kandidatna lista za severno Dalmacijo. V tej izdaji in infamiji sodeluje tudi dr. Trumbič. ker je Drinkovič nosilec liste sa «"verno Dalmacijo. Trumbič pa njegov kandidat za Sibenik; Trumbič zopet je nosilec liste za južno Dalmacijo in Drinkovič je njegov kandidat v nekem baje najsigurnejšem okraju. Tako sta to rej ta dva dalmatinska prvaka, prvi z direktno podlostjo, dragi vsled solidarnosti s takim podležem najbojazlji-vejše izigrala prvo ustavno pravo soljaške sirotinje. Da sta oba glasovala za vidovdansko ustavo, bi to bil manj 3j greh in zločin. To bi bila politična pogreška, ono pa jo infnmija ali podlost. In zato sta cba ta vekomaj izključena iz vrst hrvatskega seljačkega naroda ter tudi iz krogov vsak etra. po štenega društva. Zato niti Trumbič, ni tj Drinkovič ne smeta v južni Dalmaciji dobiti nobenega hrvatskega selja-škrga glasu. Naj ju volijo podleži, ka kršna sta sama!»
ks-Aa pristranosi, posebno, ker se njenimi odredbam! Javnost le vara In g->-IJuia. Obožencc ni nastopil dokaza resnice, nakar je bil obsojen na 1000 Dir ali 14 dn! zapora.
~	, ,	Afera o 93 redih sv. Save. Za-.t-
.	!raC Ju2- železnice Rudolf Mahnič Je fciJ
obtožen, da je 26. aprila 1921 med vo."-njo iz Logatca proti Ljubljani v prtljai-nem vozu ekspresnega vlaka hotel ukrasti majorju Palica iz potne košare 20 redov sv. Save II. razreda in 73 redjv III. razreda. V simslu obtožnice so Mafc-niča pri tatvini zalotili in se Je v prtljažnem vozu vre! tudi boj, pri katerem ;s bil obtožcnec obstreljen s samokresom. Na včerajšnji razpravi pri ljubljansKera deželnem sodišču ie Mahnič zanikal vsak poskus tatvine. Pri urejevanju prtljage, katero mu Je razmetala italijanska ti* nar.ea po vozu, je pač urejal tudi kovčki majorja PaUča, ki so bili poškodovani,
____ _________ ni pa niti mislil na tatvino redov sv. Sa-
llatični knjigarni na" Kongresnem trgu. ve, ki nimajo zanj nobene vrednosti. Ker
■ so tudi priče ugotovile, da je Mahnič pošten železniški uslužbenec in oče številne rodbine, je bila razprava preložena, da se zaslišijo še nove priče.
ijanl.
skupne pevske vaje (mešani zbor) p«», krajinske izlete, vsakokrat ob četrt na sedem zvečer. — Odbor.
Klavirski koncert, katerega priredi gdč. Marija Švajgarjeva. pianistinja in protesoriea konservatorija v pondeljok dna 5. marca 1923 ob 8. uri zvečer v Fil-harmonični dvorani obsega sledeč« točke: 1.) Cesar Frank: Preludij, Choral in Fne-a. 2.) Vit. Novak: Balada »Manfred». 3.1 F. Chopin: Sonata op. 58 v h-molit. a) Allegro ma\s-stoso, b) Scherzo. c) Largo, č) Finale. 4.) F. Smetana: Češki plesi; a) Oves, b) ITuban, c) Stavnost čeških kmetov. — Sedeži po 15, 12. 10, 8 in -6 Din. stoj;šča 3 in £ Din, bodo od srede ne 28. februarja dalje v predprodaji v
j
Smaško-scnkaška sekcija S. K. IU rile v Liahljani poživlja vse svoje <člane na sestanek, ki se vrši danes dne 28. t m. ob šestih zvečer v sobi Športne zveze, Narodni dom. Sprejemajo se zadnje prijave za nedeljsko sankaško in smu-ško-skakalno tekmo. Udeležba oiauezna.
Službene objave Ljubljanskega nogometnega podsaveza. (Iz seje poslovnega odbora dne 22. februarja.) Klubi LNP. se pozivajo, da osnujejo brez Izjeme še pred začetkom prvenstvene sezone rezervna moštva, ki naj se udeležujejo prvenstvenih tekem. Prvenstvene tekme rezerv se bodo igrale redno kot predigre prvenstvenim tekmam prvih moštev. — Poslovna odbora v Mariboru ln Celju se naprošata, da izvršita vse priprave za otvoritev prvenstvene sezone. V Mariboru In Celju se morajo zaključiti prvenstvene tekme najkasneje do
Öbfave
Po s vein
—	Nove zaroke na Italijanskem dvoru. Kodanjska «Politiken» Javlja,
se 191ctnl Italijanski prestolonaslednik Humbert zaroči s 171etno belgijsko princeso Marijo. Druga hči Italijanske kraljevske dvojice, Mafalda, pa se aaroči z belgijskim princem Leopoldom.
—	Španski kralj obišče papeža prihodnji mesec. Na kolodvoru v Rimu bosta sprejela kralja obenem laški kralj In papežev zastopnik, nakar se poda Alfonz najpre) na Kvirinal, potem pa takoj v Vatikan.
—	Nov dvellrskl denar. Prve dni marca pride v promet nov italijanski dinar po dve liri Iz niklja. Novec bo Imd spredaj podobo kralja, zadaj pa liktor-ski sveženj.
—	Lep minister. V nedeljo Je v Stari
*	Predavanje o «Tolminskem pantu» v društvu "Soča*. V soboto, dne 3. marca predava v salonu «Pri Levu» gospod Joško Cvck, ravnatelj pom. uradov, o «velikem Tolminskem puntu leta 1713». Iz prijaznosti sodelujeta dr. Kozinov kvartet In g. Mirko Kragelj, ki recitira nekaj dr. Gradnikovih pesmi iz ciklusa: «Tolminski punt». Začetek točno ob pot devetih. Vstop prost.
*	S. K. Ilirija v Ljubljani priredi tri, 1. t m. v veliki dvorani hotela Tivoli družabni večer z izbranim sporedom: 1. Komične točke.-2. Prvovrsten čarovnik. 3. Pevski zbori. Med točkami svlra godba Dravske divizije. Začetek ob 8. uri, konec ob 1. uri. Vabljen! so
13. maja. — 27. maja igrata v Mariboru j člani vseh športnih klubov in prijatelji prvaka Maribora in Celja, 6. junija se j športa.
vrši v Ljubljani finale prvenstva LNP. i * Iz Saveza dobrovoljcev. Dne 26. t za 1922/23. — Citajo se za S. K. Ptuj i m. je umrl v LJubljani gospod Ivan Je-(Ptuj): 615 Waidachcr Fric, 616 Bukow-! ras. strojevodja v pokoju, oče naših to-sky Franc, 617 Faltis Franc, 618 Clžek . varišev iz Albanije In Dobrudže. Josipa
Aicks, 619 Schimak Franc, 620 Schubert Josip, 621 Osenjak Ivan. Navedeni Igralci imaio pravico nastopanja s 7. marcem ¡t I 1923. — G. Hynek Grosse <S. K. Slovan. Ljubljana) se bo verificiral, kaker hitro mu izda odpustnico ČsL S. F. — II. tajnik.
Jagoslov. nogometni savez želi omogočiti financijelno slabim klubom, da nabavijo žage po najnižjih cenah in se trudi doseči zato carine prost uvoz za večjo količino žog. Klubi, ki reflektlrajo na to pošiljatev, naj javijo do & marca Ljublj. nogometnemu podsavezu, poštni
Naša skrinjica le:
V LJUBLJANI:
četrta
ÍÍA KRANJSKEM IZVEN LJUBLJANE:
seta ,
KA ŠTAJERSKEM:
orva •,
... ,	.... ..i Zagori eden naiugieonejših članov bc!-
noc zoiiet rasti CTeben nemških nacno-;	,„„. „„.
, 1 ... , .. ,	' garskega zemlicdeljskega sveta, protc-
na cev. In zadosti, da so se resno ,	:„,„,„ „u.!» vt t^..
spravljale v nevarnost naše pridobit- \*» Draguer na shod^a^o obtožt ^v. ve. ki so naše edino nacijonalno rado-' J:sa R,:n!Stra Turlakova raznih maiver
in Srečka. Pogreba, ki se vrš! danes ob 16. url iz Rimske ceste št. 16 se udeleži zastopstvo našega saveza. Vabimo tudi ostale tovariše, da izkažejo poslednje čast pokojniku. — Odbor.
*	Kolo jugoslovcnskih sester ima v četrtek, dne 1. marca ob petih popoldni zopet redno sejo, katere naj se udeleže ne samo odbornice ampak tudi članice'
•	Kar češko, to dobro». Tega mnenja je vsak trgovec oziroma odjemalec, ki je imel priliko kupčevati s češkim blagom-Zato Je v korist vseh interesiranih krogov, ako Jugoslovani krijemo svoje po-
predal 134. koliko žog želijo. Prijave si. trebe na češkem trgu. Najugodnejša pri-
obvezne, zahtevano število žog bo treba ob dospeiju prevzeU in takoj plačati — LNP.
S. K. Ilirija na Dunaja. Kakor do-znavamo, namerava naša Ilirija igrati maja meseca na Dunajii. Ni še znano, proti kateremu klubu bo nastopila.
Jugoslovanski plivački savez. Služ-
I.ka	za nakup se nudi našim vcletrgov-cem ob času VI. vzorčnega vdesejma oo
II.	do 18. marca 1923. Legitimacije in pojasnila daje Češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg 5t. 8 in olicijelno zastopstvo tvrdka Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani Kongresni trg 3.
* Podružnica Jug oslov. Matice v Tree
čenje izza prevrata za stoletno su ženstvo pod nemško - habsburškim režimom; sodaj se ponovno oglašajo ra-dikalski mentorji, ki dopovedujejo nemškim nacijonalcem in velesrbskim radikalcem. da so v Sloveniji Nemci še jako važen in jako opasen faktor, pred katerim sc bo v bodoče še tresla naša narodna skujiščiiin. sodnija in bogzna So vse kdo in kaj. Zato. da tre-l>a dalekovidnc jKilitike in paktiranja z Nemci. To pro(*tgando opravlja g. dr. Leopold Lenard v tukajšnjem glasilu Jadraa«ke banke in radikaKrce stranke. Po njegovi dalekovidni politiki bi M bilo treba z bodofie porajati
| zaclj. Dokaza! mu Je, da Je uvažal brez ! carine na vagone vžigalic v Bolgarsko in lih potem po svojih agentih predajal za svoj račun. Na shodu }e bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnjo aretacijo bivših ministrov Turlakova, Janeva in Obova.
— Tragična smrt mcrr.arlškesa oficirja. Iz Carigrada poročajo, da Je poveljnik španske križarke, ki se nahaja v Bosporu. hipoma znorel in zapovedal, da se strelja na sultanovo palačo. Častnikom križarke se Je posrečilo, zapreti ga v njegovo kabino, kjer ie	na»o
umri.
beno se objavlja, da se vrše z ozirom na , njem priredi 4. marca ob 15. ari na šob sklep odborove seje z dne 9. februarja j skem odru Finžgarjevo dramo «Razvali-
teknie v plavanju, skakanju in Watcr-polu za prvenstvo Jugoslavije dne 1. in 2. septembra t I. v Splitu. Vse pod-savezrse tekme se morajo vršiti med 1. in 15. avgustom. Spored tekem za prvenstvo se bo objavil pravočasno.
Zagreb : Berlin. Berlinski dopisnik Z. S. L. piše v zadnji številki, da se vrše doseda) še privatna pogajanja za nogometno tekmo med reprezentancama Berlina in Zagreba. Berlinski savez predlaga kot termin začetek Junija. Ker pa bo zagrebško moštva takrat ravno v Kra-kovn In Kološvaru, se bo moraJ bržčas določiti kak drus tenoio.
ne življenja».
•	Mesto venca blago pokojnemu Ivanu Jerasu, strojev, v p. Je poklonil društvi: slepcev 100 Din g. Štefan Špeletič v Ljubljani.
•	Izjava: Z ozirom na napad r.a primorske akademike, ki Je Izšel povodom našega plesa v predzadnji številki «O:-Junc», si usejamo izjaviti, da stoji naše nacionalno čustvo menda izven vs?.-kega dvoma in debate. Zavedamo se pcv-polnoma situacije, v kateri živimo. Sm;-tramo tudi. da Je očitek petoliztva zgrešil svoj cilj. — Primorski akademiki v UubiionL
omace ves
* Oporoka dr. Grge TuSkana. V so-
ftoto, dne 24. februarja je bila razpe-čatena oporoka pokojnega dr. Grge Tuškana. Poleg dedščine pokojnikove obitelji so podedovali: Jugoslovanska akademija v Zagrebu okrog 1,200.000 kron; Obrtno - delavsko društvo «Sloga» 73 delnic Posavske štedionice in bogato knjižnico; «Sokol» v Sisku 50 delnic; požarna hramba 45 delnic; Ud ru žen je jugoslovanskih žen 40 del
d rja. Hedvika JeluSida r Ogulinu za Maribor, sodnika v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega Rajka Lederha-sa za deželno sodišče v Ljubljani, drja. Ernesta Rosino sa Dolnjo Lendavo, Josipa Rusa za Gornjo Radgono, drja. Stanka Zitka ta deželno sodišče v Ljubljani, Mirka Detička in Josipa Kolška za Brežic«, drja. Ivana Petscheta za Črnomelj; premestil pa je: sodnike Ivana Trinkavsa iz Brežic v Maribor, drja. Jan-
nic; siromašna šolska mladina 30 del- ka Ko.šana iz Ptuja v Celje, Arturja
Dic; Jugoslovanska Matica 50 delnic; Matica Hrvatska 100 delnic; po 2¡5 delnic eo prejele tali vse sosednja se-Ijačke zadruge. Mestni ubožci v Sisku 10.000 kron. Dragoceni prstan, ki ga je prejel kot častni dar akademske omladine. ko je zapustil lepoglavsko kaznilnico radi Khuena - Hodervaryja, je zapustil dr. Tuškan zagrebškemu muzeju. Sebi je privoščil malo, mnogo se je brigal za drugo in je bil tudi v tem pokojnik velik naroden človek. _
•	Volilne kroglice. V notranjem ministrstvu so bila v soboto zvečer končana poslednja dela glede štetja in pečatenja volilnih kroglic. Ker je bilo naknadno v volilne imenike »-pisanih več novih volilcev, je bilo v poedine volilne centra od5«Klanih par zabojev volilnih kroglic več. kakor pri prejšnjih volitvah.
•	Železniški n-aterijal za Jugoslavijo. Naše prometno ministrstvo je prejelo te dni iz Nemčije 25 lokomotiv za brzovlake in 120 vagonov za o-ebne vlake. Nekoliko tega blag?, dobi zagrebško ravnateljstvo državnih železnic.
•	Podražetije sladkorja. Iz Beograda poročajo: Vse domače tovarne sladkorja so sklenile, da zvišajo ceno. in sicer za kristalni sladkor na 21-50 Din. za sladkor v kockah na 23 Din za kilogram. Te cene veljajo samo za nakup na debelo, to je na vagone.
•	Italijanska šola v Solkana. Kakor poroča «Edinost», se delajo priprave za otvoritev italijanske šole v Solkanu pri Gorici. V Italiji, kjer bi bile šole mnogo bolj potrebne, najbrže ne «t v arja jo s tako vnemo novih šol.
•	Ob smrti dr. Ivana Tavčarja. Odbora obeh šentpeterskih podružnic družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani sta imela povodom smrti velikega sina slovenskega naroda dr. Tavčarja žalno se.''*. Določeno je bilo posebno odposlanstvo, ki sporoči osebno žalujoči rodbini iskreno sožalje. Sklenilo se je nadalje, da ?e odborniki in odbornice z vso vnemo posvete zbiranju dr. Tavčarjevega «klada v korist družbe sv. Cirila in Metoda v smislu poziva, ki ga je izdal osrednji odbor na narod. Če pomislimo, da sta imenovani podružnici zbrali leta 102! ob 70-letnici rajnega dr. Tavčarja 250 kamnov zato upamo, da bo tudi uspeh te akcija ugoden.
•	Smrtna kosa. V Zagorju je dne 20. februarja umrl orožniški kapetan gosp. Fran K o 11 u š ek v najlepši moški dobi 84 let. Pogreb bo danes ob 16. uri. — V Rajhenburgu je umrla učiteljica gdč, "Vida S k a 1 o v n i k o v a, ki so jo pokopali v pondeljek. — V Dragutinovu ja umrl dne 24. februarja načelnik tamo-Snje železniške postaje g. Janko Jano-i i č v starosti 35 let. Truplo pokojnikovo se prepelje v Ljubljano, kjer bo pogreb danes ob pol 11. uri od glavnega kolodvora k Sv. Križu. Blag jim spomin!
•	Himen. V pondeljek se je poročil g. fran Skaza, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Maribora z gdč. Maro Vertnikovo iz znane ugledne rodbine VertrJkove v Mariboru. Obilo sreče!
•	Odlikovanja. Odlikovani so: z redom sv. Save II. vrste: upravitelj obrat tega ravnateljstva južne železnice Viktor Bračie; z redom sv. Savo 'V. vrste: dr. Janez Vavpotič, višji okrajni zdrav Eik v Novem mestu; z redom sv. Save V. vrste: Dako Makar, posestnik v Metliki. načelnik metliškega Sok<i!a in na eionalni delavec v težkih časih pred vojno; Julij Macele, veleposestnik v Oiht iacu, ki je pospeševal napredek v črnomaljskem okraju: z ziato svetinjo za civilna zasluge: Miko fceljko, mat'jivi kme tovalec in dolgoletni občinski predstojnik v Gribljah.
•	Premeščenja v politični opravi Premeščeni so: okrajni glavar dr. Ivan l.i-ninger c<l okrajnega glavarstva v Radovljici k okrajnemu glavarstvi v Ljubljani; okrajni glavar dr. Broni-dav Fišet od okrajnega glavarstva v Ljubljani k pokrajinski upravi, oddelku za notranja zadeve: okrajni komisar dr. Lovro lla-cin od okrajnega glavarstva v Celju k okrajnemu glavarstvu v Radovljici, pro-vizorni vladni koneipist E"-on Bavr od pokrajinske uprave, oddelka za notr-inje tadeve, k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Premeščena sta iz službenih ozirov: provizomi policijski komisar dr. Vojteh Strnad od policijskega komisariata v Mariboru k okrajnemu glavarstvu v Mur-tki Soboti in višji policijski komisar Gustav Piš od okrajnega glavarstva v Mur-6ki Soboti k policijskemu komisariatu v Mariboru.
•	Izpremcmbe v fustlčr.i službi. Mini *ter pravde je imenoval: za dcželnosod-nega svetnika pri okrožnem sodišču v Koven» mestu namestnika državnega pravdnika Gustava Barleta v Novem me-atu: za okrajnega sodnika pri deiclnom sodišču t Ljubljani okrajnega sodnika in sodnega predstojnika drja. Franceta Jenka na Brdu; z.a okrajnega sodnika in sodnega predstojnika na Brdu sodnika Alojzija Debel aka v Kamniku; za sod-Bike v IX. činovnem razredu na določenih službenih mestih: todaesa pristava
Mrevljeta iz Kozjega v Ptuj in Stanka Bregarja iz Ribnice na Vrhniko.
* Imenovanja v poštni službi. V notico. ki smo jo dne 20. februarja objavili
o novih imenovanjih v poštni službi se
Gospodarstvo
•	OfvortfeV wave kavarne vTfnfiTJanCJ
V prostorih novozgrajene palače Ljub- :
Ijanske kreditne banko otvori danes dne j	_,„	....	., . . ■ M - .
2R febrnaria e Ivan FLala. kavarno 1 "* Glavna «kopščlna Narodna banke. 1 je poskočila cena goveji I!vin! od 90 M «Emona», opremljeno z vsem modernim Dne 4 marca 1923 se vrši v Narodni ban 82 K na 45 do 47 K xa kg iive teže. Po-komfortom. G. Fiala, ki je mnogo let ze- " redna ?lavna	Narodne ban- (javlja se zlast, dosti inozemskih trgovcev
lo uspešno vodil kavarno v Uuionu, to- ke.« nait0Pmm dnf'm"	« . ~ Predavanl« o vrtnarstvu. Sadjarsko
plo priporočamo vsem Ljubljančanom. r0ČJl0 °P«™eg» odbora o delovanju Na m vrtnarsko društvo priredi v soboto 3.
kakor tudi posetnikom z dežele, g. ka- 'od™J,anke 'n ^ ^^ raiun,0T » le-j marca f 8" uri ' T dvoram T vama r ju pa želimo najlepSih uspehov. t0 1022- 2.) Poročilo nadzoroval nega od-|ke predavanje, h kateremu so vabljem
•	Trgovske adrese, urejene po posameznih strokah iz vseh krajev kraljevine se dobivajo po nizkih cenah pri Alo-ma Company, anončna in reklamna družba t o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3.
•	Opozorilo usnjarskim delavcem. Iz Bel o vara smo prejeli od slovenskega delavca prošnjo, naj opozorimo vse delavce, r.Iasti one iz tovarn «Indus» in «Pe-
bora. 8.) Odobritev delovanja upravnega in nadzorovalnega odbora ta leto 1922. 4.) Predlog o razdelitvi dobička. 5.) Predlogi akcionarjev. 6.) Volitev čla-nov upravnega odbora. 7.) Volitev treh članov nadzorovalnega odbora. — Zanimanje ta to zborovanje je izredno veliko. Do danes se je javilo okoli 400 ak. cionarjev x 89.800 akcijami. Zadnje leto se je promet Narodne banke intenzivno razvil in so zato rezultati za banko zelo povoljni. Cisti dobiček znaša vsoto 57,729.965.48 Din. Od te vsote odpade na rezervni fond 5 odst, guvernerju,
tovia», ki bi morda hoteli iti delat v je vrinila pomota. Gg. Evgcn Križaj, K. Itvornico «Tlirija» v Belovarn, nej si po-Urbančič in Vo teh Pučelik, šef poštnega ¡prej s pismeno pogodbo zagoteve 14dnev ekonomata pri direkciji pošte in telegrar ! ni odpovedni rok. Dopisnik trdi, da od-
fa so imenovani za kontrolorje prve-'pušča imenovana tvornica svoje delavce	.
ga razreda.	brez odpovednega roka, čeprav išče po "P^vnemu m nad zoro val nemu odboru
* Mariborska porota. Prvo zasedanje ! Borzi dela vedno nove delavce.	ter uredništvu 6 odst. držav, pa 60 od-
mariborske porote v tekočem letu se | • Vlak skočil s tira. Na progi Vinkov- j ^„^.P^3"®^!.,0^10 21 m,1,JOCOV'
prične Francu
marca
Lajn_________ „ ,	____ ... _______ ____ ...
Ivan in Ana Ilavli zaradi nmora; 8. mar- uri, predno je bila ?roga zopet urejena j tika deflaciie, katero hoče dr. Stojadi-ca poštna uradnica Julijana Maroh zara- za promet.	novič dosledno Izvajati, se vendar ne iz-
di poneverbe in Alojz Lešnik, Ana in * Povodcnj vsled naraščanja Donave, i "aja, ker se iz izkazov Narodne banke Aleksander Simonič zaradi tatvine; P. , Iz Beograda poročajo, da ja psi Smede- | jasno vidi, da se obtok bankovcev pove-marca pa Terezija Skerlak zaradi nmora ! revo Donava prestopila bregove ter se 1 čava. Zato imajo menda prav oni, ki tr-in Simon Fišer zaradi tatvine.	j razlila po celi okolici. Dve seli sta v ve- ¡de, da ta politika dotacije velja le sa
* Znižanje vizuma za zagrebški sejem, liki nevarnosti. S savskega pristanišča
" je odplul tjakaj brod z vlačilcem, da po-
Ministrstvo za zunanje stvari je znižalo takse za vidlranie potnih listov za po-setnike zagrebškega velikega sejma na 10 Din v srebrn.
• Potni listi za Madžarsko. Madžarsko poslaništvo v Beogradu razglaša, da zna š» pristojbina za vizum na SHS-potnih listih od 1. marca 1923 dalje za enkratno potovanje na Madžarsko 5 zlatih frankov = 100 Din. Za odgovor in uprav ne stroške pa je pismenim prošnjam priložiti še posebno pristojbino 5 Din.
zagrebške, odnosno takozvane prečanske denarne zavode, a da se beograjskim in maga pri reševanju živine, živeža in m a- nekaterim partizan3kihm zavodom dajajo teriala. Donava še nadalje naglo narašča ¡krediti kakor prei, kar bodo mnogi v tem
* Vlomi v Laškem. Poročajo nam iz Laškega: Tekom enega leta »e je izvršilo v našem trgu nič msnj kot 5 večjih vlomov v razne trgovine. Nazadnje so neznani storilci vlomili v noči od sobote na nedel.šo v rudniško kenzumno skladišče ter odnesli raznega blaga za r,ad 10 tisoč Din. — Is raznih okolnosti se skle.
kritičnem položaju izkoristili v špekulant ske svrhe. Pravijo, da je dr. Stojadino-vič zelo korekten in nimamo razloga* da v to ne verjamemo, vendar vemo. da se v finančnem ministrstvu izvrši marsikaj brez privoljenja in vednosti ministra, kar opravičeno razburja našo javnost in gospodarske kroge».
*» Porast akcij Juine železnice. Zaradi povolnih vesti o rešitvi vprašanja južne železnice na rimski konferenci so na-
pa. da morajo biti vlomilci domačini. * Preureditev selsfce službe pri pošti i Orožništvo se nad vse pridno trudi, da Brezje. S 1. marcem 1923 se preuredi pri izsledi storilce, a dosedaj brezuspešno.	_
pošti Brezje dostavljanje poštnih poSiljk ! # Poskušen rop na vlakn. V noči od ; rasle akcije južne železnice v Trstu in po selskem pismonoši tako-le: V L okraj 24. na 25. februarja je orožnik Privošnik i na D"nalu-
se uvrste kraji: Dobrepol^e, Črnivec in aretiral v Zidanem mostu Franca Peter- 1 = Znižana izvozna cartna na zaklane
koviča, ki je v vlaku, na progi cd Laz ! sv,nK	SI™ že poročali, je gospo-
_	______i?__!. _ i *T?*r*!rr>-fInnTipni rvHKor r.Ttiial ivvatvia rt-
proti Zidanem mostu hotel oropati neko : darsko-finančni odbor zn^žaMzvozrm cv gospo iz Pilštajna, ki je imela pri sebi	"	~ """
za 20.000 K vrednosti, kar pa so preprečili sopotniku
• Zopet spekulacijska afera. Vsled odredbe novosadskega preiskovalnega sed-
rino na zaklane svinje od 400 na S50 dinarjev za 100 kg. Ta odredba je stopila vo?raj dne 27. februarja v veljavo.
=■ Prvi jugoslovanski bančni zavod na RekL «Slavenska banka», d. d. je sklenila v najkrajšem času otvoriti na Reki svojo podružnico.
za približno 50.000 Din. Neki drugi sou- j stalno naraščajo. Na osiješkem trgu se
mršave svinje prodajajo že po 97 K živo teže. Svinjska mast se trži po okoli 150 K na debelo. Tekom dobiesa tedna
Noše, v II. okraj pa Pirašiea, Leše. P.i-loviče, Visoča in Vadiče. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
*	Zupane — radikalskl kandidat. Iz Laškega nam poročajo: Naš brivec Blaž
Zupane je na radikalni kandidatski listi i "lka sta bua Pr°?T.°	l
- ta glaa gre od ust do ust. Splošna !dn aretirana Žak m Izrael ^alef, ki sta sodba je, da se ie t« prigodi! izreden !,an8k<> falzinoirala carinsko dekla ra. , = Naraščaje cen goveji živini in s visi „čnj: Zupane je veliko izbiral med in na ^ f.ičis oškodovala državo ; njim. Iz Osijeka poročajo: Cene svinjam strankami, dobil pa ni izbirka. marveč je prišel med tovariše, ki so popolnoma vredni njega: gg. dr. Pfeifer, Miha Koren i. dr. Sicer pa pravi g. Zupane, da mu je treba poslaniškega mesta, ker mu je novi brivec uničil njegovo brivsko obrt. Pri obrtnikih velja Še namreč, v nasprotju s poklicem poslancev, staro načelo, da odloča zmožnost in ne domišljavost.
*	Šolske počitnice zaradi misiiona Iz Šoštanja nam sporočajo: Ta teden se vr-	. ši v Šoštanju misijon, ki bo trajal celih j ^ozjai. m Statklavf. 9 dni. Cisto prav, da se ceumrjoče duše ' pripravijo nekoliko na volitve! Prav se nam pa ne zdi, da ima celotna šolska mladež tako ljudske, kakor meščanske šole kar dva dni prosto zaradi «aisijona. Kaj poreče k temu višja šolska oblast?
deleženec te afere ja pobegnil v Nemčijo. Aretacija 'e v novossdskih trgovskih krogih vzbudila veliko senzacijo.
* Tatvina usnja. Lansko jesen je bila v Woschnaggovi usnjarr.i v Šoštanju ukradena večja množina usnja. Skoda je znašala nad 20.000 kron. Sedaj je orož- j ništvo v Mislinjafc issledilo kot storilca I tovarniška delavca Josipa Mazila in ! Alojzija Herlaha, ki sta v najhujši zimi ; krošnjarila z usnjem po hribovskih var ,
člani društva in prijatelji vrtnarstva. Predava višji sadjarski nadzornik g. M. Humek: «O gojitvi in oskrbovanju sad nega drevja na mestnih vrtovih».
Vizum na legitimacijah za obmejnf promet z Avstrijo. Finančno ministrstvo je vposlalo nastopno naredbo carinarnicam: Vizum, katerega izstavljaj., naše carinske oblasti po čL 3 dopolnilnega epo-razuma o obmejnem prometu * Avstrijo na legitimacije dvolastnikom iz Avstrije, se ne obremeni a pristojbino po zakonu o taksah, ako v tem pogledu enako postopajo tudi avstrijske oblasri pri vizumu legitimacij naših dvolastnikov.
Borza dne 27. febr.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1460 - 0.1467 Berlin 0.46 — 0.47, Pešta 3.40 — 3.45, Bukarešt 49 — 50, Milan izplačilo 497 — 499, ček 493.50 — 495, London 4S8 — 491. Pariz 635 — 63730, Praga 308 — 309.50, Švica 1950 — 1955, Newyork 103.25 — 103.75, valute: dolar 101.25 — 101.75, avstr. krone 0.1430 — 0.144P, češke 307. madžarske 3.35, franki 630 — 624, lire 490 — 492, leji 45, efekti: Ljubljanska kreditna 210, Slavenska 102.50 — 103, Praštediona 1140 — 1143, Slovenska eskomptna 159, Dubrovniška paro-plovna 1350, Ljub. strojne tovarne 165-Trboveljska premogovna 825 — 855.
Beograd, devize: Bukarešta 49.50, Berlin 0.46 — 0.465, Dunaj 0.145 - 0.1465 Pešta 3.50 — 3.60, Solun 115—120, Sofija 59.50 — 60.50, Praga 308 — 310, Ženeva 1945 — 1955, Pariz 625 — 630, Milan 498 — 501, Newycrk 102 — 103 London 486.25 — 486.75.
Curih: Berlin 0.0237, Newyork 532.53, London 25.07, Pariz 32.90, Milan 25.75, Praga 15.75, Budimpešta 0.18, Bukarešta 2.45, Beograd 5.15, Sofija 3.10, Varšava 0.0105, Dunaj 0.007475, avstr. žig krone 0.0075.
Praga: Dunal 4.725, Berlin 15, Rra 165.75, Budimpešta 114, Pariz ZU2Z. London 160.875, Newyork 34.10, Curih 643.75, Beograd 33.875, avsfr. žig. krose 4.70, lire 166.25.
Berlin: Dunaj 31.77, Budimpešta 735. Milan 108.727, Praga 66.832, Pari: 139.151. London I06.S83.12, Newycrk 22.643.25, Curih 423.438, Beograd 21.645.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in Izdajateli Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
ijinbljjns. 27 febrn rja »»23
Vremensko poročilo
* Čevlji domačih tovarn Peter Ko- i zina & Ko. z znamko «Peko» so naj- i boljši in najcenejši. Zahtevajte jih po-, vsed. Glavna zaloga na drobno in debelo j Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova ' ccsta ši. I.
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zrarua temoeratura
iijubljaua .	7.	7 bib	0-4
Ljutiljaca .	14.	763 5	2-8
Ljubljana .	21.	7517	24
Zagreb . .	7.	T5fi	10
Beograd .	i.	T6iS»	i-o
i »uuaj , .	7.	:?.3i	1-0
i ra^a . .	7.	71 a 0	60
inomost, .	7.	751 4	4 0
Veter
Luihlisiia SOK tn n«d mnrie**!
1
tireivetra ,ug. sap.
v,
brezveti«
jug. vzh. jag. zap.
Oblačuo O-tO
steal*
oblačno
V Ljnbljam barometer nižii temp?r eižjs. Soiuee vshsj» ob 6 44. zfcittja ob i7'44
...............
.................. - ••'•-"«'"•'■.....»■■m,...................■•■••"■^••1 .......... V;:,-,;!^
awlt
Si w
V dnevih neizmerne t«ge in bolesti ob smrti našega predragega tjoproga. odnosno c^ein. insta in brata, gospoda
je nam bilo vsestransko izraženo iskreno sočutje prava uteha, ki nam je hladila in lajšala srčno bolest.
Nemogoče je nam. da bi se mogli posebej zahvaliti vsakemu posamezniku, zato izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tešili v najtežjih trenutkih ter nam izražali svoje toplo sočutje, vsem onim, ki so z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutilom, zlasti pa zastopniku Nj. Vel. Kralja, zastopnikom tujih držav, predstaviteljem centralne in pokrajinske vlade, predstavnikom mestne občine ljubljanske in drugih slovenskih občin, vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, vsem govornikom, darovalcem številnih vencev in cvetja, Sokolstvu, pevskim in drugim društvom ter vsein ostalim korporacijam in sploh vsem, ki so se ud- ležili pogrebnih svečanosti v Ljubijani, Škofji Loki in na Visokem, da izkažejo s tem zadnjo čast blagemu pokojniku
V LJUBLJANI, dne 27. svečana 1923.
!odbini dr. Tavčarjeva-Arkova.
ilitnHiiriCTtrTffTtTiirriii^iflrt^^
um'UHitaHBfiii
mm*--
"M- -v-' • ' •	V V4 ..•	• f»v
itnfflffi


•11' *
il
GfSXS'
síana'o do 50 betad! DI». 3"—, naklh miaoíl»:» S b««dl 1 Ol». — Tr<;o«M .0¡«»<, pro-aiS-nn» de 20 besedi ¿ Din., vsallh naíai|n|l!i 8 ba.adl 2 DI». — Pi.sa •• «ap>e|. >l.«t>k. """ » znair.Uh.1 Ni »prstan • •• o.i-ov«? « la, an» le »prajan> priletena znamki ta o-lqow.
»irroi stroki popolnoma veš?, iste taesta t Linbljani ali tlnigje, pri špediciji ali dru jen podjetju. Ceni. ponudbe pod «Tokojšea nastop» na nnravo «Jutra» CDO
Ve6 ioiesalifcllt, 700
esed njimi tudi višjih urad ni«OT iiue za p pold inske uie kakršnegakoli postranskega jadužka. Ne straše se noba-uegi manneliscca dela; gredo> tndi kot nosači opeke in malte pnsejevalci poka aii sliino. L« resne poaud e p,-d «In teligeat» na upravo «Juaa».
Cfcratovodja, 607
izkušenega, za votle visoke «spetosti in transformatorske postaje išče Elektrarna Fala-Matibor.
Izprašan stroj&ti
k taajhni Iokomobili se sprej-E& Keoženjea kg a prednost. 1'onuilbe poslati na FeiJa Deb ijaka, — Gameljne nad Ljubi js no. CJG
¿i-gorakt poEOČEik,
SO let star. se sprejme v tr-
sovino z ma;aniui blagi.m pri .Albinu Pečarju, Imeuo, pošta Po.lčetrtek. 633
Trgovski pomcSslk
Ireezlian manufakturist in ir.BCcrisf želi premeuHi svojo tioseJsnjo službo. 1'ouudba je ^r>s!ati pod «Vesten» na upravo «Jutra», Celje. 638
Dva trg. pomoialka
meSane stroko za ve'etrgo-vin i na deželo se sprejmeta. 1'ouudba pod «Agilen» na upiavo «Jutra». «71
Klada porcSsnaa
iščeta sobo pri boljši družini, eventualno s hrano. — Ponudba pod «Siilia 60» na npravo «Jut a». t91
Soba	6'jO
z drema posteljama ee odda s 1. marcem Zalitem: plača šest mesecev naprei. >a;-lov pore uprava «Jut a».
!ém¿
Proda so
posestvo obstoječe is bi?a, gospodarskih poslopij, okr.i-ulo 11 oralov njiv in travnikov, pol orala vinograda, 3t) oralov gozda ter pašnika. 1'onuiibe naj se pu&liejo Valentinu Miklavc, posest iku v Št. 1'avlu ob Pieboldu — Gorica,	657
Mila
678
najnovejša koustrukcije, z valjarji in svilenimi rešeti, sa domačo uporabo proilam Več pove Fraui- Kovač, Zgoia, pošta Begunje pri I.escah.
Sv® gospodični
inteligentni, mladi premožni, ¡epa zunanjosti iu čedne preteklosti, želita znanja z ena-
kima gospodoma v starosti od 24 do 32 let. Akadeniiino
naobraženi imajo prodom Le resue ponuilbe s sliko ali bres pol iifro «Bloudinka in lirunetka» poitnoležeče Ljul>-liana. Tajnost suogo tajam ¿ena.	68o
Potnik, 632
dobro npelj-n, ki potuje po
celi Sloveniji, vzame 6« nekaj predmetov v proda ju, odloma tu<ii v nakup seboi. ¡'onmllie se pošlje o pod «Marliiv in zanesljiv na upravo «Jutra»
10.000 kron nagrade
dobi, kdor mi preskrbi dobro vpeliano gostilno kje oa že lezni.-ki postaji, kjer bi bil kraj, piiuioieu za lesno trgovino, v najem za daljšo dolm. 1'uuudbe pod «Nagrada 646» na upravo «Jutra».
50.000 Sin posojila,
bi rabil takoj na menico, glasečo se ua šest tneaecev, iu zahtevo obresti. Ponudbe pod šifio «Trgovce 693» na upravo «Jutra» 6- 8
Semana, 695
vrtn'ee in »adna drevesa se dobe pii «Vrt» l>žatuonja in drugovi. družba z o. z Maribor, Čopova ulica. Zahtevajtv eenik 1
W3E MWtK C

Ifičem
3.1
rr; jiairnt^rngicnCTmmmmarammmmmcnmmcacnujt?'
a
u
&
s
rš j»
R
ti
Tls.a,l2ilca išče
mladega sposobnega
z dsliio tkalao prakso, ki je tudi manipulacije vešč. Natančne
nudbe z referencami naj
se pošljejo pod upravo „Jutra"
Tkalnica 2000'
pona 302
i-TZicnracnmmmcrimrammnG
: cccccn cr
išče
odjo
ki je v posameznih tkalno-pripravljalnih strojih, ktkor tudi t paro-vodnikih popoltioma vpeljan in ki sc dobro rasutne na motorje in transiormatorje. Natančne ponudbe naj so pošljejo pod 2000" na upravo „Jutra".
„Tkalnica
V globoki ž->106ti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prefužno vest, d i uas jo na-a na l.so ljubljena, dobza hčerka, o*i-roma ,-.es rs, nečakiuja iu vnukinja, gospodičui ucituljica
VIDA SKALtO¥MIKOVA
dne 24. februarji 1923. ob 16 uri pnpolJna po kratki, mučni bolezni prs-vuieca s svatotaj.-tvi za umira oče »apu-tila za vedno.
Pogreb pre rage rajuice se je vrjil t ponedeljek dne 26. februarja ob 16. uri po. oldae.
Raj heaburg, dne 24. februarja 1923.	814
Sl&rija Skalovntkova. učiteljica v pok., mati — Zora, Bana, Kara, Btsire. — Vladimir, l)!at — Amalija Plnkova, učiteljica, teta. — Karija PlaSova, »tata mati.


Zahvala.

1-1
Povodom nenadne izgube svoje nenadomestljiva, dobre i« blage
izrekam najtoplejšo ln najiskrenejšo zalivalo vsem. ki so ob tem za me tako krutem udaren kateri me je zailel tako nepričakovano, čuvbtvuvaii in mi blažili uepopisno bol, ki je legla d» mojo potrto dutio.
V prvi vrsti se imata zahvaliti obiteljem* Dilricb-dr Kobe, bi ?ia mi v najhujših treuutkth priskočili v poinoi, da nisem omagal v preveliki bolesti. Zelo blagodejno vplivale so ca me mnogobrouia ustne in pismena izjav» sočustvovanja, kakor tudi venci in šopki, s katerimi bo moji ptiistolji počastili spomin ljubljene mi ieue. Tisočera hvala vsem skup in vsakemu posebej!
Iskrena hvala tudi častiti duhovščini, gg. pevcem za ginljiva žato-tinke, gg. zastopnikom l.jubkanske kreditne banke, Sokolom in Soboticam, kskor tudi vsem drugim mnogoštevilnim udelciuikom sprevoda!
einep agenta
sa mesto LJablJano s dobro pr>virijo tu dotier artikel. V.>raša nsi se v hotelu „Soda", »oba Iter. 7, od & do 10. me ilo-poUlne.	321
Proda se
pred desetimi leti zidana
z lepimi, svetlimi stanovanji io kletmi ter Ji orišem v Sp. Sliki. — Pouudbe pod .Lepa lega. Utn 3^.400'—" ua Anončni /-uvod Dragu Biseljak id drug, Ljubljana, Sodna ulica h.	30 >
PARNI KOTEL
stojeS, 7 Atm, 8 m* kurilne ploskve, v prav dobrem stanja, jo ugodno naprodaj. Pojasnila daje K. Zalokar, iGaribor, Tattenbachova ulica 25.
lokemolo.
s
Kupim lokomobilo 35 konjskih sil v uporabnem stanju. — Ponudbe pod „Nujno4 na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5.
Stanovanje
obstoječe iz dveh do treh sob, kuhinjo in pritiklinarni, v sredini mesta, se išče. Posredovalci nagrado. Ponudbo pod „Takoj proti dobri nagradi" na upravo „Jutra".	295
r>Oe=

Odvetnika
dr. Kari Trillor in dr. Dragotin Treo naznanjata, da preselita združeno odvetniško pisarno s 1. marcem 1.1, v zgradbo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta St. 1a,
IS«
II. nadstr.
Bremen
Direktna zveza s krasnimi amerliklm! vladnimi pamlkl. Neprenosljivi po udobnosti, čistosti in po Isbornl oskrbi.
Hitro In va/ne ladjo.	Si
„Ooorgo Wash!nfltor>M	„America"
„Prasidont Roosovolt"	„Prosldent Hartflng"
Zahtevcjto podiobna pojasnila In brodar. list 4t 285.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Paiata Beo^radske Zadjuge
ü It ti I! II II II
303 (j
Iščo se zdrava
vinska klet
v najbližji okolici l.jubljane. is-eti užituin-»kega ozemlja. Eveutueluo se prevzame z vsem inventarjem. — Cenjene ponu.lb pod „Prisma vina" na uprav« « intra», Liub-IjjDi, frešeruova ulica 64. 305
Najboljši slovenski dnevnik le „Jutro"!
PRODAM
pred 12 leti zidano enonadstropno vilo z vrtotn, lepim stanovanjem, ki bi so dobilo potom izmenjave. Parke-
tirane sobe in električna luč Ponudbe pod „Mirni dom" ua An zavod MUGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5.	299
vita,
moini nakit!
fi. linkovic nosi H. Sosi3'
Ljubljana Mastni tr^ štev.I^.


P. n. občinstvn	—
ter znancem, prijateljem in gostom z deZele vljudno naznanjava, da otvoriva 28. februarja opoldne v novi palači Ljubljanske kreditne banke
nasproti glavne pošte
goste
opremljeno z vsem komfortom.
Sklicuje se na najino dolgoletno prakso, upava ccnjene s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti, ter se za naklonjenost priporočava

of*cm
JAN IN K ATI FIALA.
V dni pozne]!, Kar se bo





Bres posebnega obvestila.
Vsem sorodnikom in znancom naznanjamo žalostno vest, da, je naš predragi soprog, sin, brat, stric, svak, gospod
Fran Kotlušek
orožn. kapetan II. k!.
Zülujsti Lsdko s HürlkQ.

dne 26. febrnarja 1923. ob 18. nri po dolgi bolezni v 34. leta starosti, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v Zagorju dne 28. febrnarja ob 4. nn
popoldne.
ZAGORJE, dne 27. febrnarja 1923.
Štefka Kotlušek, roj. Weinberger, soproga. Žalujoče rodbine: Kotlušek, Weinberger, Golob, Puppis.