18. številka. Ljuhljana, sredo 24. januarja. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
bhaja V tak dan. jsvMmS ponedeljke to dneve po praanicih, ter velja po pošti prejeman za svitro-ogerske dežele za celo leto lfi gkL, za pol leta H >rld., ta Šatri leta 4 *ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 «ld., za četrt leta 3 ffld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se rsćnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in la dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano z;; četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četinatopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrft in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole trankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". Oprivnifitvo, na katero naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Razdraženje mej Nemci in Francozi.
Ko so te dni vse oči v iztok uprte bile in se še zdaj radovedno in napeto pričakuje, ali bode Rusija precej udarila, ali spomladi čakala, — začul se je iz zapada orožni hrup, rožljanje le sicer, a vendar resno in nevarno. Dva smrtna sovražnika, Francoz in Nemec, si zopet zobe kažeta. Francozje dolže Nemce, da pripravljajo boj, a Nemci zopet Francoze, da se hote maščevati. V „Republike Fran-c,aise" se piše iz Strassburga dopis, v katerem se pripoveduje, da Nemci to ugrabljeno tvrdnjavo strašno utrjujejo: »Kar nas vznemirja, pravi francoski dopisnik, to je febrozno delovanje, s katerim se hiti Strassburg z živežem in strelivom obskrbovati. Celi vlaki prihajajo iz Koblenca in Majnca ter se slanina in udelano sočivje v magazinih kopiči tako, da moreta zdaj Strassburg in Metz dveletno obleganje prestati. To dokazuje, da se Nemčija pripravlja in orožuje na vojevito stvari in da neče čakati, da bi se mi militarno popolnem okrevali."
Kavno tako, kakor na francoskej, je tudi na nemškej strani strah in ščuvanje. Bismarkova wNordd. Allg. Ztg." toži, da se iz Ogerskega na Francosko več žita uvaža, nego je navadno treba. — Isti list dolži v drugem članku francoske novine, da na vladni ukaz Nemčijo obirajo, obrekujejo in zbadajo. Ravno tako Bismarkova „Natioual-Zeitung" se huduje na francosko novine vseh barv, da prizadevanje Nemčije črnijo in da jo hote z Rusijo razdvojiti, ter kliče evropsko javno mnenje proti Francozom.
Znano je, da uže maja 1875 so bili za-
Mate k.
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.)
Oemo poglavje.
(Dalje.)
Bilo je tedaj popolnem temno, tako da ljudje v razsvitljenej sobi nijso mogli nobenega na ulici videti; a Viljem in Jerica sta imela tem lepšo priliko videti v sobo. Bila je zares lepa hiša, gotovo bivališče bogatinca. Svitli ogenj, v katerem je gorel premog in bliščeča svetilnica sredi sobe razširjala sta svojo veselo svitlobo. Dragocene preproge, temna zagrinjala, slike v pozlačenih okvirih in velikanska zrcala, ki so vse na vse strani odbijala, kazala so Jerici prvikrat, kako se živi v preobilnosti in lišpu. S to krasoto je bila združena neka posebna prijetnost, kar je ubogega in revnega otroka še bolj očaralo. Miza je bila bogato opravljena za čaj; prt iz damasta, kot sneg
čeli nemški listi ravno na ta način hujskati proti Franciji in kasneje se je zvedelo, da je tačas Bismark nameraval z vojsko na Francoze planiti in jih še enkrat zdrobiti, predno se jim posreči svojo vojsko popolnem urediti. Tačas je ruski car zabranil vojsko. Zdaj ima Ilusija polne roko in se ne utegue brigati za zapad. Mar torej Bismark zdaj misli izvršiti, kar pred dvema leti nij mogel? Verjetno: a menda so Francozje zadnjih pet let vendar porabili, da bodo vpad Nemcev drugače pri čakali, nego zadnjič.
Iz vsega je pa vidno, da občna evropska vojna moro iz orijentalnih stvarij prav lehko nastati, da mora torej Rusija res pre vidno ravnati in tudi s faktorji računiti, ki nam dozdaj še vidni nijso. Bog ve, kaj nam prinese leto 1877 z dvema svojima sedmicama, ki imati res podobo, zlo pomenjajočo, Bog daj da le zlo in pokop sovražnikom dobrih idej.
Po konferenci.
Konferenca* je torej končana. Nedeljo večer so poslaniki podpisali končni protokol in so se zmenili, da Salisbury gre v ponedeljek (22. januarja), vtorek zjutraj Ide Iima-tiev in še tist dan otidejo Ziehy, Calico, \Ver-ther, v sredo pa Bourgoing, v četrtek Klliot, petek Chaudordv in Corti. Turčija bode zdaj sama in če do spomladi vojske ne "bode, gledala bode Evropa črez plot, kako bodo začeli Turki svojo ustavo izvrševati, svoje obljube izpolnovati. Da bi jih sploh izpolniti mogli, tega nihče drugi ne verjame nego tisti, ki uže odkar je vstanek v Hercegovini počil, v samih mirovnih sanjah in napačnih mirovnih prorokovanjih žive.
belega, bliščeče posode, pred vsem pa sumo-var prav po domače sičajoč, so bili kaj pri-vabljivega pogleda. Imeniten gospod v pisanih šlapah je sedjsl v naslonjači tik ognja 5 imenitna gospa s pisano čepico na glavi je pazili«, kako je hišina pripravljala mizo za čaj, in otroci domači so smehljaje se stali pri oknu ter vsi srečni gledali ven, kot smo bili uže omenili.
Bile so, kot jih je Viljem popisal, nežne, ljubeznjive malo stvarice, zlasti pa deklica, ki je bila Jeričinih let in najlepša mej tremi. Svitli lasje so jej v dolgih kodrih viseli po vratu, belem kot sneg. Bila je modrih očij, angeljskega obličja in majhene okrogle postave. Jerica se je čudila in radovala tako močno, da se še izraziti nij mogla, ampak je le vsklikuje poskakovala, ter Viljema sedaj na to, sedaj na ono opozoriti skušala.
„0 Viljem, ali nij to ljubi /njiv otrok V in le poglej, kako lep ogenj, — in kako krasna gospa! In poglej, poglej le očine črevlje. Kaj pa je tam na mizi? Zdi se mi, da je nekaj
Zadnje besede Ignatiove, da, če Turčija vnovič začne vojevati proti Srbiji in Črnej gori in nadlegovati kristijane, bode imela o tem Evropa govoriti, razlaga večina tujih časnikov tako, da bode najbrž Rusija še nekaj počakala, da vidi ona in Evropa ter se prepriča o ničevosti turških obljub. To razlaganje — ali je krivo ali pravo, to bode sto-prav bližnja prihodnjost pokazala — daje nekaterim optimistom nekaj novega olja za njih mirovno svetilnico. Previdno pa je, da se ta-cim pričakovanjem ne pridružujemo.
Grška in politično položje.
Na Grškem se kažejo uže slabi nasledki negotovega političnega položja. Trgovina propada in begunci dohajajo vedno i/. Carigrada in turških provinc v Atene. V atensko luko se pričakuje več angleških ladij iz Bezike. Ćuti se, da je politična atmosfera vsa napeta, in nevihte se je treba toliko bolj bati, ker se nij nič storilo, ob kar bi se ljuti viharji mogli razbiti. Grki po turških vstalih provincijali se bodo golovo vprli, posebno oni v Makedoniji, žrtvovali bodo kri in blago, samo, da ne bo nihče delal z njimi, kakor se je ravnalo z Bulgari.
Tudi Epiroti in Tesalci, kakor Krečani jedva čakajo, da se jim pomigue. Vse to bi bilo za Grecijo, ki bi potlej morala., aktivna postati, naj bi se jej še tako odsvetavalo in žugalo, še tako ugovarjalo in protestiralo — vse to bi bilo za-njo najnesrečnejši dogodjaj. Dozdaj so razni poslaniki Greciji odsvetovali, naj ne temni še ona ikako iztočnega obnebja in te svete nadaljujejo še zdaj, ko konferenca ue more pokazati nikakili vspehov.   Oni hote
dobrega. Poglej le tam veliko zrcalo; o Viljem, kako so to ljubeznjivi, majheni, lepi otroci."
Vsi njeni vzklici so se začenjali in jenjali s hvaljenjem otrok. Viljem je bil prav zadovoljen; Jerica se je toliko radovala, kolikor je sam se nadejal ali si želel.
Sedaj se je približal Trueman; ko se je njegov prižigalnik poleg tlaka pregibal, obračala sta .lerica in Viljem na se pozornost ter postala predmet pogovorov. Maj bona kodrasta deklica ja je zagledala, ter ja obema drugima pokazala. Če prav Jerica nij mogla vedeti, kar so govorili, vendar jej uže misel nij všeč, da na njo zijajo in o njej govorijo. Skrivši se za svetilnik, se nij hotela nikakor pokazati ali okrog sebe pogledati, če prav se je Viljem jej posmehoval rekoč, da se sedaj ne smeta spodtikati nad tem, da sta prišla na vrsto opazovanim biti.
Ko pa je Trueman vzel svojo lestvico, ter je hotel dalje iti, zletela je za njim, da bi ne bila Yeč opazovana; kar pa jo je Viljem
zaprečiti, da Grecija ne deluje za narodne svrhe. Toda kadar se začne vojska med Rusijo in Turčijo, je tudi politika Grecije odločena. Grecija bo zopet čakala; nadaljevala bo svojo opazovalno nevtralnost. Ob enem pa se bo pripravljala, da zavzame dostojno mesto, ako se turški Grki vpr6.
Ta oboroženi mir bo stal pač mnogo denarja. Grecija se nadeja, da dobode denarja in podpore za svoje namene v Evropi. Da-li vse to dobo ali ne — za vojsko bo ipak morala vedno pripravljena biti. In vidi se, da vlada v tem zelo napreduje, kar se tiče pripravljanja naroda za vojsko. Ker so dijaki vojaško izurjeni, dobode oboroženi narod dobre podčastnike. Kar je za akcijo najbolj potrebnih stroškov, se bodo pokrili s posojilom 10,000.000 drahmo v, ki se je nedavno naredilo. Subskripcija na to posojilo se je uže začela. Izdalo se je 20.000 obligacij po 50O frankov. To vse bodo pokrili lehko čolni dohodki v Zikintu; narodna banka pa bo emitirala to posojilo.
Politični ra/.gled.
Notranje <l«»it»le.
V Ljubljani 23. januarja.
Včeraj se je sešel zopet ctrdttvfi *fc«i'. Mej tem kar je bil črez praznike preložen, izgubil je jeduega poslanca, viteza Scho-nererja, ki je mandat odložil, javno izpoznavši, da nij mogel ničesa doseči. Schonerer je bil neodvisen ustavoverec, dobro voljo je imel povsod, ali — tacih njegova stranka nema rada.
JMititsti-i na Dunaj i so imeli nedeljo do polu dne posvetovanje. Po tem so šli nekateri v Pešto, kjer je denes pod predsedni-žtvom cesarjevim skupni ministerski svet zarad nagodbe.
Vki&sKbJ** (tržtlve.
Mfercegovin*ki načelniki vstašev pripravljajo shod v Cetinji na katerem bodo sklenili in odposlali peticijo do ruskega carja za popolno osvobojenje Hercegovine izpod turškega jarma.
St'bsUi „Istok" je uže večkrat Srbom resnico v oči povedal, da, če dozdaj nijso zmagovali, kriva je dosti temu zdajna generacija, ki je premehka bila in se nij izkazala podobno Srbom Črnega Jurija, in Miloša. Ruskim prostovoljcem in slovanskim odborom mora biti Srbija najbolj hvaležna, pravi rečeni list zopet.
General Ćemjttpev je v Parizu sprejel več odličnih žurnalistov in dopisnikov, ka-
terim je svoje prepričanje izrazil — da bode spomlad vojska, ker jo ruski narod terja.
Dopisi.
Iz Nmnrl nega pri Litiji 21. jan. [Izv. dopis.] (Svarilo cestnemu odboru v Metliki.) Uže je ravno zdaj eno leto, kar
sem jaz vas, možje cestnega odbora Metliškega, mislil po časopisu očitno pred svetom svariti, kako zanikrni ste glede vzdrževanja cest in narejevanja potrebnih mostov, pa mislil sem si, naj ostane za ta pot, zakaj grešnik se spreobrne, morda se bode tudi cestni odbor Metliški. Ali žalibog. motil sem se jaz jako močno. Priromal sem jaz s svojimi vozniki letos kakor lansko loto ravno o tem času v Metliko, da si nakupim Vivodinskega dobrega vina, ker je moja navada se preskrbeti z vinom iz več krajev. Doidem v Metliko, a prišlo mi je od strani Draščanov in liožjakov-čanov, tarnanje in toženje o ravno taistej stari zanikrnosti Metliškega cestnega odbora, kakor lansko leto do sluha. Ker vi sami ne spoznate vaše zanikrnosti, hočem jaz očitno pred svetom odkriti Jo.
Ravno o tem času lansko leto prišel sem jaz v Metliko Vivodinsko vino nakupovat, šel sem vsled tega v gorice in nakupil kvantiteto vina, kolikor mi je bilo mogoče; ko pripeljejo hribski vozniki vino iz gorice, glej kako velika nevarnost mi je stala pred očmi, katero je sam cestni odbor zakrivil, ker ne napravi potrebnega mosta črez vodo Kamnico. Ko pripeljejo vozniki na petih vozeh vino po dva para volov v vsakem vozu vpreženih, hotevši pretirati to vino črez omenjeno vodo, nič hudega in nevarnega si ne predstavi jaje, bili so v sredi vode tako nanagloma od valov deroče vode zasačeni, da so bili vsi*vozniki obupani, in nijso znali od kraja sebe, živino in vino iz vode rešiti, ter so uže voli vsi pojemali in gagali; v tem obupnem položaji se je vendar nazadnje jim posrečilo, vole iz jarmov oprostiti, in voz še toliko nazaj pridržati, da je bil pri enem zraven stoječem drevesu z verigami priklenen, in v vodi cele štiri ure stati mogel, da se je voda malo vletela; ravno toliko časa so pa mogli tudi čakati onkraj vode vozniki z drugimi štirimi vozmi. To vse se je godilo v mojej navzočnosti.
Ko sem prišel letos v Metliko, tožili so
mi Draščanje in Rožjakovčanje zopet o velikej nevarnosti in nesrečah, katere so se prigodile ravno na ovej vodi Kamnici. Peljal je mož z volmi voz slame čez to vodo; ujela ga je huda voda, prebračevala voz in živino, tako, da se je komaj odtegnil pogubljenju. 8. januarja t. 1. je prišel vinski trgovec M. A., poštar iz Starega Loga pri Kočevji sebi nakupit Vivodinskega vina, on je hotel prepeljati voz vina z lepim parom mladih konj, a je bil ravno tako kakor moji vozniki lansko leto v vodi Kamnici nesrečen; valovi in svedri hude deroče vode so zagnali vse. skupaj, pa premetavali po vodi konje in voz z vinom; gospodar konjev in blaga pribiti na pomoč, da bi rešil konje in hlapca pred smrtjo iz vode, kateremu se pa nij posrećilo, temuč nevarnost je bila še večja in poguba bi bila, ko bi ne bil na vrvi privezani, jako srčni in pogumni sin župana g. J. Nemaniča iz vode izvlekel gospodarja in hlapca. Pa tudi po tem potu se je posrećilo enega konja rešiti, in drugi lep mlad konj, kateri je veljal 300 gold., je poginil v vodi. Ali zasluži takšen cestni odbor medaljo ali ne V Josip Jaklič.
Iz ItiiNlJ«* 18. januarja. [Izv. dopis.] risal sem uže večkrat, kako se je premenil položaj jugoslovanskega vprašanja sploh, a položaj Rusije, igrajoče v njem tako važno rolo. Ravno tako veste, kako brzo se je ta premena vršila, in da je ravno ta premena vzbudila strašen krik v stanih one stranke, katera vidi v slovanskem vprašanji, razrešenem v slovanskem smislu, svoj pogin, deloma gmotni, deloma celo narodni. Ta krik je namerjen Rusiji, kakor onej državi, katera slovi, da je slovanska država, katera je torej prav za prav vidna jcdenica, prvi faktor vseh mogočih strank, nespadajočih k stranki, katero sem zgoraj omenil in jo imenujem kontro-slovan-sko. Vi ste sami preblizu tej stranki, da bi ne znali zadržaja njenih radostnih vriskov, ste uže večkrat napomnili ga in pri jednacih priložnostih vselej zagovorili besedo, katera je dostojna lista vašega in sploh vsacega iskrenega prijatelja (ne slovanskega partikularizma, no) splošnega razvitja in splošne osode Slo-vanstva. V srčno zahvalo za vaše pošteno slovo pošiljam vam tukaj odgovor na znano vam židovsko tikanje lista, kateri govori v imenu najmogočnejše po čislu tukajšnje stranke,
poklical, ter jej rekel, da so šli otroci od okna, vrnila se je nagloma, da bi še enkrat pogledala notri, prišla je ravno o pravem času, da jih je videla, vsesti se k mizi za čaj. Drugi trenotek je prišla uže postrežnica, ter je za-grinjalo spustila.
Jerica je potem prijela Viljema za roko in zopet sta hitela za Truemanom
„Jerica, ka ne bi ti rada bivala v takej hiši?" rekel je Viljem.
„Da, rada, prerada," odvrnila je Jerica; „ka nij krasna V"
„Želim, da bi imel tako hišo," rekel je Viljem. »Menim namreč, v bodoče enkrat."
„Kako jo bodeš pa dobil?" vskliknila je Jerica, premočno čude se drznim njegovim besedam.
„No, delal bodem in se obogatil, ter jo bodem kupil."
„Tega ne bodeš mogel; veljalo bi premnogo denarjev."
„To dobro vem; a jaz zamorem tudi prislužiti veliko denarjev in prislužil jih bodem. Gospod v tej veliki hiši bivajoč je bil tudi
revež, ko je došel v Boston; in zakaj bi 86 drug ubog deček ne mogel obogatiti kakor prvi?"
„Kako misliš si je prislužil toliko denarjev?"
„Tega ne vem; a pota so jako različna. Nekateri mislijo, da je pri tem gola sreča, meni se pa zdi, da je treba ravno toliko spretnosti."
„Ali si ti spreten?"
Viljem se je zasmijal. M Ali sem jaz spreten?" rekel je. „No, če ne bodem enkrat postal bogat mož, potem smeš reči, da nijsem spreten."
„Jaz vem, kaj bi storila, ko bi bila bogata," rekla je Jerica.
„Kaj?" vprašal je Viljem.
„ Naj prej bi kupila strijcu Truemanu velik lep naslonjač z blazinami krog in krog in z lepimi cvetlicami, ravno takega, kot je bil ta, na katerem je oni gospod sedel; potem pa bi kupila velikih svetilnic, prav mnogo na enem stebriči nastavljenih, da bi soba bila prav svetla, svetla, kolikor le mogoče."
„Jerica, zdi se mi. da imaš kaj rada svetlobo," rekel je Viljem.
„Prerada jo imam," odgovoril je otrok. „Jaz črtim vse temne črne kraje; rada imam zvezde in svetlo solnco, ogenj in strijc True-nianov prižigalnik."
„Jaz pa imam rad svetle oči,"  segel jej je Viljem v besedo; „tvoje oči se vidijo, kakor zvezde, denes večer se ravno tako blišče Ka se denes nij sva dobro imela?" „Dobro, prav dobro." In tako sta tekala dalje.   Jerica je skakljala in plesala dalje po tlaku, Viljem pa se je ž njo veselil in radoval ter je bil nekoliko ponosen na to, da je majlieno stvarico kratkočasil in jo tudi varoval.   Dolgo sta se pogovarjala, kako hočeta rabiti bodoče bogastvo, katerega enkrat imeti sta se nadejala; kajti Jerica se je navzela Viljemove srčnosti, za to se je sklenilo delati in ohogateti.   Viljem jej je razkladal mnogovrstne načrte svoje, da bode napravil svojej materi, svojemu staremu očetu in celo Jerici in strijcu Truemanu vse prijetnosti ter jih obdal z lišpom, o katerem je le
skrbeče za to, da bi naše slovansko delo ne propalo, da bi v istini storili važni korak naprej k dobremu. „N. Vr." piše:
„Moramo priznati, da mnogo organov, kateri so do sedaj govorili za javno zvezo z Rusijo glede izhodnjega vprašanja, čuti se nekako potrto od tega sovražnega kora, kateri stavi svoje sklepe na konferenciji, katera korak za korakom stopa nazaj in katera je na ta način prišla uže do Andrašijevih reform, da celo uže za nje, a Turčija celo v tej formi neče ničesa znati o konferenčnih predložen jih. Kakorkoli bili bi razžaljeni ti radostni kliki za rusko samoljubje. nijsmo globoko prepričani ka Vragi slovanstva 1 i kujejo samo za — časno. Rusija je koj od začetka glasno zaja-vila, da zna ona samo eno sredstvo, da hi pomirila vstale dežele in vpeljala v njih člove-čanske reforme: okupacijo teh dežel ali po ruskej ali po drugej neutralnoj vojski. Evropa se je protivila temu in po Angliji predložila plan, po katerem bi mogoče bilo doseči podobnih resultatov pri pomoči meneje krutih mer. Kakor člen skupnosti evropskih držav Rusija nij mogla odvreči mnenja svojih soto-varišev, če nij hotela podvrgniti se raznim očitanjem, da porušuje mir, in javila se je na kongresu, predloženem od Evrope, da sUje dobro znala uže naprej brezplodnost jed-nacih mer proti Turčiji. Rusija je na ta način pustila Evropo poskusiti vse šance mirnega razrešenja vzhodnjega vprašanja, pri čemer so pooblaščenci držav po dolgem delu primorani bili prepričati se, ka i moralično davljenje cele Evrope nij bilo tako silno za Turčijo, da bi ona premenila svoje sedanje razmere h kristjanskemu prebivalstvu.
Skupno delo evropskih držav je ostalo brez vspeha in roke Rusiji so še le zdaj razvezane. No iz tega še ne sledi, da bi Rusija precej morala vreči se v rolo razžaljenega junaka za čast Evrope. Kakor člen skupnosti evropskih držav Rusija ne more misliti, ka bi ona bila dolžna odgovoriti na odpoved Turčije drugače, nego druge evropske države, potem ne meneje ona ima ravno tako pravo za soboj, kakor vsaka druga evropska država: po brezvspešnih pregovorih konferenciji prisiliti porto, da omehča in zboljša osodo svojih slovanskih podložni k o v, da s silo razveže jugoslovanski vozel.
Foleg tega mora Rusija še pomisliti, da pri brezdejanji vseh evropskih držav ona sama mora in more uresničiti upanje jugoslovanskih držav in za to izbrati trenotek svojemu delu, kateri more biti najprimernejši za njen uspeh in gotovost njenega dela."
(Konec prihodnjič.)
Posip pri Zidanem mostu.
Kakor smo uže včeraj kratko povedali, je posip zemlje na južno železnico blizo Zidanega mosta tako velikansk in strašen bil, da železnica ostane še več tednov zaprta, da si dela neprenehoma 300 vojakov in množico že-leznocestnih in rudarskih delavcev. Ko ?>e je 16. t. m. posulo en del hriba Oslapeč na hiše pri železnici in pokopalo 13 ljudij, bili so precej na mestu politični komisar g. Kankov-sky iz Celja, (kateri je neprenehoma še na mestu) župan g. Pot oči n s sinoma in rudarskega upravnega odbora adjunkt g. Bittner s svojimi delavci. Naredili so precej vkope v posip, da bi dokopali do hiš in izvlekli pod-sute ljudi ven. A našli so samo jednega mrtvega otroka, jedna pod zemljo živo ostalo kokoš in en del trupla podsute ženske. Do druzih nijso mogli priti, ker prehitela jih je druga katastrofa.
18. jan. zvečer ob 3/i 10 namreč je gospod Bittner, kateri celih 48 ur nij spal, ampak neprenehoma pri svojih delavcih bil, slišal na hribu, od koder se je bil prvi plaz utrgal, od početka manjši potem pak vedno večji šum. Precej je vedel, da se bliža nov plaz in brzo ukazal delavcem božati. Delavski mojster Janez Jenulj jih je vodil za skale, kjer so se rešili. Nekateri delavci so hoteli še orodje rešiti, te je g. Bittner z nevarnostjo lastnega življenja v beg silil. Komaj so bili na strani, ko je s strahovitim drčem masa zemlje in skal utrgala se na višini in napolnila grozno visok kraj. kjer so prej kopali, odtisnila želoznico, vrgla vse to zemljišče v globoko strugo Savinje in preko Savinje daleč na oni breg, tako, da je naenkrat voda bila visoko čisto zajezena.
Štirnajst ur je bila voda Savinja čisto zaprta in se je nabirala, kakor jezero vedno višje in višje, tako da je iz Metikejeve oljne fabrike odnesla 1000 centov olja (katero so ženske potem drug in tretji dan s korci po
Savinji ob bregu lovile), v stanovanjih fabriških uradnikov so mebli plavali v prvem nadstropji, most pri oljarnici se je vsled vodnega pritiska podrl. Prvi prekop na visokem nasutem na-turnem jezu je naredil rudarski podvzetnik g. Fritsch iz Trbovelj, ki še zdaj s 100 delavci dela. Od početka je voda začela odtekati po malem rovu na vrhu, a kmalu je mogočni vodni element prijel cel zemni jez in odnesel zemljo naprej, odjel na desnem bregu velike mase, a velikanske skale so ostale v strugi in te bode teško odstraniti. To se ve, da zdaj ne more nihče misliti na iskanje pokopanih ljudij. Niti ne ve se, kje bi bili, ker vse je izpremenjeno.
Na mesto sta bila prišla precej drug dan c. namestnik Kube k in glavno komandujoči general K u h n s spremstvom. — Ker se je bati še novega plaza, a še zdaj uiti ne vedo, ali je mogoče tukaj dobiti po odkopu še fundament za železnico, ne da se škoda preračuniti in no povedati, kedaj se vožnja odpre. Na hribu so straže, ki opazujejo, ali se zemlja še giblje. Pri najmanjšem znamenji po dnevi ima straža ustreliti in delavci doli beže na dve strani. Po noči pa imajo stražniki na gori baklje in jih morajo vihteti, če nevarnost zapazijo, delavcem v znamenje, da se reševajo.
Sploh se vprašuje: Kaj bi bilo, ko bi taka velikanska naturna katastrofa tako veliko železnico, kakor je južna, zaprla ob času vojske tako čisto, kakor je in ostane še zaprta zdaj pri Zidanem mostu?
Domače stvari.
— (Umrl) je in včeraj pokopan bil ka-tehet na tukajšnjej ljudskej šoli g. Fr. Bo-štij ančič.
— („S lovenec") od vtorka je bil od policije konfisciran.
— (T u r g e n j e v,) slavni ruski romanopisec, katerega dva romana („Dim" in BPomladanski valovi") sta tudi uže v naš slovenski jezik prestavljena, izdal je te dni nov roman z naslovom „Nov." Ruski časniki ga močno hvalijo.
— (Vabilo) k plesnemu venčku, katerega napravi Rojanska čitalnica dne 27. januarja 1877. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina je za ude in za neude 1 gld.
kedaj slišal ali sanjal. Mej drugimi bode imela njegova mati pisano čepico, kakor ona gospa, ki sta jo videla skozi okno; in na to se je Jerica prisrčno zasmijala. Prirojen jej je bil čut, da bi bilo smešno, ko bi majhena, mirna, ponižna udova hotela nositi pisan lišp na glavi. Dober okus je prirojen človeku in Jer|ci je bil res prirojen. Čutila je, da bi gospa Sullivanova ne bila več gospa Sulliva-nova, ko bi imela kaj na sebi, kar bi ne bilo priprosto, snažno in nežno in pa ponižno. — Viljem nij imel nikakoršnih sebičnih namenov. Rlagosrčni deček nij govoril o nobenej reči, s katero bi samemu sebi postregel. Mislil je le za druge delati in od njih je pričakoval povračila. Srečna otroka! tako srečna, kot le otroci srečni biti morejo! Cemn vama je treba bogastva? Kaj potrebujeta več, nego uže imata ? Uže imata, kar je vredno več, nego bogastvo in slava. Polna sta uže otročje vere in otročjega upanja. Z izredno domišljijo, še nikdar ne prevarjeno, zidata še iste gradove v oblake, katere je uže tisoč in tisoč otrok pred njima zidalo, in katere bodo otroci zme-
rom zidali do konca sveta. V veliki daljavi vidijo bliščeče stvari ter ne vedo, da so le lažnjivi prividki. Ti se vzdignejo in se svetijo in blišče, otroci pa odpro svoje oči na nje, prezirajo puste Umne golicave, mej njimi razprostrte, ne vidijo potnih nevarnosti, in ne slutijo prepadov in zanj k, v katere lebko zaidejo, temveč veseli korakajo dalje polni zaupanja, da bodo dospeli do krasnega cilja. lUabogoslovljene naj bodo te zmote otroških let, če so zares take zmote! Modrijani tega sveta, ne odpirajte ofci mladim vernim dušam! Ne brzdajte jim od boga danih nad, ki jim bodo na njihovi zračni poti morebiti pomagale prek marsikaterega puščobnega mesta njihovega življenja. Te nade ne trpijo dolgo tudi v najboljšem primerljeji ne, zato jih ne brzdajte, kajti ko hitro odmro, postane pot skozi življenje pusta in trda
Srčna radost, katero sta Viljem in Jerica vživala, izvirala je nekoliko brez dvoinbe iz nesebičnih in blagih čutov, kateri so ja prešinili. Kajti podoba je bila, da ju pri njijnih načrtih nijso navajali in naganjali sebični na-
meni. Oba sta le hrepenela, da bi pripomogla k prijetnemu življenju svojih starejših prijateljev. IJil je krasen duh hvaležne ljubezni, ki je oba navdajal, duh, ki je bil prirojen obema čistima dušama. Pri Viljemu ga je pobožna odgojo tako okrepila, da mu je postal trdno načelo, pri Jerici pa je bil le goli čut; in gorje llbogej človoškej naravi, če jo vodijo le njene strasti! Uboga mala deklica je imela še druge, manj dobre lastnosti, in kdo jih nema? Če je prvi čut potreboval odgojevanje in okrepčanje, morali bi se bili zadnji izkoreniniti in pokončati.
Dospeli so zadnji svetilnik v tej ulici ter so se sedaj zavili krog ogla. A komaj so prekorakali deset stopinj, ustavila se je je h kratu Jerica ter se je odločno branila iti dalje; zgrabivši Viljema za roko, skušala ga jo pregovoriti, naj bi se še enkrat vrnila.
„Jerica, kaj pa je?" rekel je Viljem; „ali si trudna?"
„Ne, o trudna nijsem! A dalje ne morem iti."
„Zakaj ne?J (Dalje prib.)
— („Kmet o valeč") piše: „V slogi je moć," s tem starim in resničnim pregovorom pozdravljam denes vse moje mi uže znane Čitatelje prejšnjega  „Gospodarskega lista" in one  „ Kmetovalca".   Z j e d i n i 1 i smo se vsi sodelovalci  obeh   prejšnjih   kmetijskih listov izhajavsih v Gorici, da složno delamo na kmetijskem polju v korist našega naroda, da z zjedin-jenimi močmi pospešujemo njegov napredek v kmetijskem obziru, kateri je gotovo edini steber narodnega blagostanja.   Naš  namen je bil in vedno ostane, da podučujemo naš narod v onem, kar mu je koristnega in v čemer so ga drugi napredovalni narodi  uže davno prekosili. Le s podukom in marljivostjo bo-demo mogli doseči ono, kar smo do zdaj zanemarili, naj si bode iz svoje malemarnosti ali iz uzrokov, katerih se ogniti nijsmo mogli. Zatorej mora hiti sedaj, ko smo si svesti, da moramo napredovati, ako nečemo materijalno ne le zaostati ampak celo propasti, naša poglavitna skrb v tem, da drug druzega podpiramo in podučujemo, naj si bode z dobrimi nasveti, ali s časopisi, kakor pri vsakih druzih prilikah.   Radostno bodemo zatorej odgovar- j j ali na vprašanja, katera nam bodo naši g. či- J tatelji pošiljali, in jim svetovali, kolikor bode i v naši moči.   Zatorej uljudno prosim, naj se p. n. gospodje čitatelji našega lista zaupljivo obračajo do uredništva „Kmetovalca" z vsako-jakimi vprašanji v kmetijskih zadevah, na katera se jim bode točno v vsakem prihodnjem listu odgovarjalo.   Ob enem pa ponavljam prošnjo na naše sodelovalce in dopisnike, da nas tudi dalje še podpirajo s svojimi dopisi. P. n. gosp. posestnike, č. duhovnike in g. učitelje , kakor vse prijatelje kmetijstva pa uljudno vabimo, da nas sicer v lepem in prijetnem ali tudi zelo težavnem delu podpirajo z obiluim naročevanjem.   List bode izhajal 15. in 30. vsacega meseca, ilustrovan. Cena mu jo: za celo leto 3 gld. za pol leta 1 gld C0 kr. Naročnina se pošilja g. Rihardu Dolencu, vodji vino- in sadjerejske šole nn Slapu pri Vipavi, rokopisi pa uredništvu lista v Gorici.   Še enkrat ponavljam na vse prijatelje kmetijstva, katerim je blagor našega naroda na srcu, uljudni poziv: „Podpirajmo drug druzega, kajti le z druženimi močmi nam bode mogoče povzdigniti našo narodno čast in narodov napredek."
z goljufijo napravil 100.000 gold. premoženja, katero je pa dal nedavno svojej hčeri, potem pa pobegnil v Bosno.
* (Lov na divje živali.) 18. t. m. je bil v gozdu Topoljaku na Hrvatskem lov na volkove; ustrelili so tri volkulje, enega volku in osem lisic. Pobilo se je leta 1*76 vsega skupaj v Lekeniku 6 volkov, v Ravniku 8 volkov in 11 lisic, v Topolovei 4 volkovi in 8 lisic. Ker povsodi voda stoji in se volkovi zaradi parjenja shajajo, bode še večkrat lov na te zverine, ki vedno toliko škode napravljajo.
* (Velik požar.) 29. decembra preteklega leta bil je v Jedu, glavnem mestu japonske države strašan ogenj. 20,000 hiš je zgorelo, na 10,000 ljudij nema iti kam pod streho, 50 jih je zgorelo, mnogo pa se jih je obžgalo. Tudi novo poslopje avstrijskega poslanca je popolnem pogorelo, ki nij rešil nič, nego voz pa nekaj srebrnine. A japonska vlada mu je v oškodovanje hitro poslala — dvanajst stolov, katerih dva sta celo — lakiraua.
Razne vesti.
* (Srbsko šolstvo.) Srbska vlada izdala je statistični pregled šolstva v kneževini Srbski koja ima 1,200.000 stanovnikov. Poleg tega pregleda bilo je 1. 1873, 1 vseučilišče se 17 profesorji i 190 slušalcev, 1 bo goslovna šola zli profesorji in 279 dijaki, 17 gimnazij s 95 profesorji in 11SG dijaki, 11 realk z 49 profesorji i 549 dijaki, r učiteljišče z 11 učitelji in 59 pripravniki, 1 viša dekliška šola z 2U učiteljicami i 238 učenkami, 507 narodnih šol se G27 učitelji i 22.75G učenci. V obče more se vzeti 1 šola s 44 otroki in 1 učitelj z 32 učenci.
* (Najboljši zrnje za seme j e ono), katero je naj bolj debelo. Rastlina spočetka svojega razvitka dobiva prvo hrano v zrnu samem. Zrnje pa ima tem več hrane v sebi, čim bolj je debelo. Zatorej naj se za seme rabi le popolno zdrelo in debelo zrnje, kajti čim krepkeje postane rastlina precej spočetka, tem laglje in krepkeje se bode tudi kasneje razvijala.
* (Pobegnil) je iz Djakova davkar Russi, in v blagajnici so našli 40.G00 gold. pomanjkanja. Z eraričnim denarjem pa so zginili tudi depozitni in pupilarni. Russi si je
I r/ina poročilu.
Z Dunaja 20. januarja: Vreme tudi ta teden nij bilo zimsko; na nekaterih krajih ozimina začenja rasti, in res se je bati, kaj bo, Če slana pride. Žito je v cenah nekoliko malega palo. Ječmen so za eksport precej kupovali. — Pšenice seje prodalo 20.000 metr. centov po 12 gold. 14 kr. do 13 gold. 70 kr. — Rež se nij nič pocenila, pa pro dali so je jako malo. — Ječmena sej« nad 100.000 metr. centov izpečalo, večjidel lepe sorte, in poskočil je za 30—-10 kr. Bil je po 9 gold. 40 kr. do 10 gold. 70 kr. — Koruza je imela malo kupcev, sicer vse, kakor zadnjič. — Oves so le konsumenti nekoliko kupovali in so dajali zanj po 8 gold. 40 kr. do 8 gold. 50 kr. — Tudi moka je ostala pri cenah onega tedna.
UHO.
Iz Trebnjega. Pešta usko zavarovalno društvo je Trebanjskej srenji v podporo k pripravam požarnega orodja podarilo 15 gold. — za katero darilo se spodobno zahvaljuje županija v Trebnjem.
Tomšič Emanuel, župan.
Umrli v IJultljMiii
od 18. do 22. januarja: Marija Pindur, otrok fabriške delavka, stara -J leti 10 ines., hA tržaški cesti št. 77, za voden co. — Matija Skrbinoc, žgan j ar in posestnik, star 38 let, na Poljanah št. 2H, naglo za krvotokom i* pljuč. — Johana Midliar, hiš. poaistnica, 56 let, V Krakovem št. 65, za črevnim protiuoin. - Marjeta Schneider, hči osobenjaka, 27 1., v bolnici za razBcdoujem krvi. — Ana Čič, vdova tržnega oglede, 51 let, v bolnici, za rakom. — Ignac Uauptmau, inastihc, st. 48 iet, v bolnici, za pljučno tuberkulozo. — Jakob Coiar, osobenjak, star 62 I., v bolnici za Črovnim katarom. G. Frane H štjančč, katebet, st. 43 L, v Betneniški ulici št. 2, za vodenico. — Matej Kalčič, delavec, star 75 I., v bolnici, za naduho. — France Lavrič, nadzornika otrok, star 14 mes., na ; oljnnah Št. 41, za davico.
Dunajska boraa 23. januarja.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      61 gld. 35 kr.
Klnotni drž. dolg v arubru            K7 80
1860 drž. posojilo 113 —
Akcije narodne banko 806 —
Kreditne akcije 142 30
London 124 60
Napol. 09 94
C. k. cekini                              5 92
Srtdtro 116 80
Lepa vila
blizu
s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, fabrike za tobak, se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—14;
Izdatelj in ureunjk Josip Jurčič.
Notarski kandidat,
kateri je dvakrat substitut bii, iščo službo v kukom uiebtu ob železnici. Adresa pri opravništvu „Slov. Nar.da"._ (16-1)
Štev. 882.
Razglas.
(10—3)
Pobiranje pasjega davka za leto 1877 se začne 18. januarja t. 1., in sicer za vse pse" brez izjeme. Posestniki psov naj si najdalje do I. februarju t. I. preskrbe marke, za katere plačajo pri .mestni blagajnici takso 2 goldinarjev.
Z ozirom na §. 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, da o pravem času takso vplačajo, ker od dne 1. februarja t. 1. naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah dobijo in nemajo za letos veljavne marke takoj od konjača ponovljeni.
Mestni magistrat v Ljiljani,
dne 16. januarja 1877.
B#m no i m m moč in zdravje brex leka in  brez stroškov po izvrstni
lenalesciere in Barry
SO let iie J* aij Imlnii, ki bi jo le bila oidra-
ril* ta   prijetna zdravilna  hrana, pri  odraščonih i
vtrocib brez medicin in stroškov; cdravi vse bolezni / telodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i itaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-l>wljeuje, .-.aprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato Ittdf vodenico, mrzlico, vrtogiavje, silenjo krvi y glavo, šumenje v ušesih, Blabrati m blevanje pri nosečih, »težnost, diabot, trganje, fdiiu sanje, bledičico in prebujenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, aogo dojničiuo mleko. — Izkaz iz unj 80.000 spriče-al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. JBeneka, pra-• ega pro lesarja medicine na vseučilišči v Maribora, gdrnviinega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, H.. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-ICOart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih jsub, eto razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj..
Kratki iskat is »0.000 tpričevalov.
Na Dunaj i, 13. hprila 1872. Treslo je tže sedtin cueB'Ce\, od1 ur sem bil v breiupnem stanji. Trpel sem vsled prsniQ i i čut-nicpib bolečinah, in sioer tako, la s-m ud dne do dne vidno g nil, in to z* prečilo je dolgo čas* moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere prUel sem jo rabiti in tagotovim Vas, da se čutim po mesečnem i.žitku V-še tečue in okusne ttova-iescičre popo nt m zdrav, tako, da brez najmanjega trestnja morem zopet pisati. Za-adi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cono in okusno brano, kot najboljši priponi ček, ter ostanem Val) udani
Gabriel Tesehner. slušatelj javnih višjih trgovskih Šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862.
Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti citati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter som trpela vedno na razdraženji čutnie, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnoBti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brčhan.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v praili.
J&evalesciere je * krat tečnejša, nego meso, tur «o pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat veo h ceni, ko pri zdravilih.
iHi-iiMtun pnrtcab po pol turna 1 gold. 60 s., l um > gold. 00 Ju*., ■. fanta 4 gola. 50 tr., o iuu-cov i\> gold., i.% tunt-jv 20 gold., ii4 Uintov 8t> gold.
.evHieiHiiei-'j-Bisouicou v patfa&b. in Rovalosciere-Lhocolatee v prahu LM ao i , lu. 50 ur., vt* ia» J. gl. m 4o u-s k gi. 50 fcr., v praha zu J.2u ta. t -,L 1 reuajo. D o l'.arry -i C o m p. ua Mu a ijl, :.wcl .-.a-..*i»,*., j.i., o, —iii.r v vnofc uestih pri dobrih kaarjUi m npeoerijaK.iL urgovoih; .ucu razpošilja du-^ajiMka hiba na vise kraje pc ;;o*i.mi'. uatca^nioah ali pAtttjki.. V JLjabljjHBil lid. 4*hr, J. 8vob oda, lekar pri .zlatem orlu", v Kekl pri lekarju J. Prodam u, v Celovcu pri lekarju Birn baoherju, 7 *l»ljt-iu pn lekarju Aljinoviču, v Trstu pri lekarju Jakobu Sorravallo, pri dro^seriBtu P. 14 o e ca in J. Hirschu, v Zadru jiri Androviću- v^8)
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".