26 - NO. 26 VOL. VIII.
Tr^m.
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELAND, OHIO. TOREK, 30. SUŠCA 1915.
AMERIKA Excellent advertising
PRVI DEL — PART ONE.
estne novice.
Med fttrajfcujočimi premogarjl v Južni Ohio vlada silna revščina. Kdor mora pomagati, naj pomaga.
7 /
' \ ■ z
NOBENE PODPORE.
)L..".	' '
—Med dopisi v današnjem našem Ustu dobite tudi doplB slovenskega fttrajkarja is Blaine, Ohio. Belmont Co. v katerem dopisu opisuje silno revščino in pomanjkanje med štraj-karji premogovnikov v Južni Ohio. Kakor znano, so AH delavci lansko leto 1. aprila na štrajk, ker se je kompanlja odločno branila, da bi plačevala delavcem tako plato in na tak način, kakor Je to država zahtevala. Kpmpanije trdijo, da državna posta vodaja nima pravice predpisovati kompanijam, kak ft ne plače naj plaču jejo, in delavci pa bo trdili, da so preslabo plačani, in da morajo plačevati kot zapoveduje država. Pričel se , Je itrajk, In kompanlja Je tožila na ' vseh sodiščih po Zjed. državah, da bi ovrgla otaloako postavo glede premo* garje v. Zadeva &e danes nI rešena. Sedaj je priftla na dan s svojo Izjavo &e državna komisija za rudnike v državi Ohio. 1t> poročilo je vzbudilo silno zanimanje. 18,000 štrajkarjev je le eno leto na Strajku, nekateri dobivajo $3.00 tedenske podpore, nekateri pa so popolnoma brez podpore. Otroci slino potrebujejo obleke in hrane. Mnogo otrok je te od gladu I umrlo. Prosi se vse one, ki imajo us < miljenje z delavskimi družinami, d? po!)jejo. Če morejo, kar je v njih mo či. Obleka, čevlji, hrana, kakor krompir, moka, fllol, ješprejnček, ln enake jeatvine bi silno potrebovali lačni otroci ln prezebli štrajkarjl ter njih lene. Beda Je strašna. Napol nagi otroci presebujejo ponekod, ker nb solatno ni podpore, kompanlje pa že grozijo, da bodejo delavce pometale Iz koč. Kdor ismed slovtAsklh trgov cev in rojakov hoče pomagati, lahko polije, kar more na sledeči naslov: Frank Ouna, Box 64, Blaine, Ohio. Belmont Co. ,T» rojak bo gotovo polteno tudi drugim potrebnim rojakom razdelil blago. Kadar pošljete, sporočite mu da sta brali v listu o silni bedi, ki vlada med revnimi delaivcl ter ga prosite, da polteno in pravično razdeli med najbolj potrebne. Naj bajde ta okMc obilo odmeva v pbm* jiltih slovenskih srcih.
—Današnja itevllka Je velikonočna lika natega lista. Brez vsake re-e ln priporočil, brez nadlegova-rgovcev smo dobili toliko ogla-„., da radi pomanjkanja časa niti seh v list nismo mogli sprejeti. Na tem mestu ae zahvaljnjemo zavednim slovenskim trgovcem, ki se ne bojijo Ukan od nikogar, ki si ne dajo ko mandirati od pefičlce fanatičnih mo gotcev, ki Imajo vsega dovolj. Ljudstvo bo gotovo stalo na atrani zavednih trgovcev. Naročniki, pot dnij Je fte do velikenočl, In gotovo bodete p<>-bovall več aH manj za praznike, oslrao vas kot naše zveste naroč ke, da upoštevate oglase, ki Jih do-ite v listu. Kupujte le pri trgovcih.
oglašujejo v <vašem listu. Povejte, da ste videli oglas. In da ate prišli radi tega. To vas ne stane ničesar, listu pa tO, silne* pomaga, In na ta način se najbolje lahko borimo proti vsaki grožnji, da naa hočejo in nameravajo zadušiti. Bodite zavedni ter d rili e se: Svoji k svojim! TI meni, jaz tebi! j
—Z nastopom pomladnih, gorkejših dnij, pridejo v veljavo tudi razni športi. Slovenski fantje v Clevelandu go JiJo že več let prav marljivo, šport •Base ball". Posebno letos je pričakovati obilo zabave od tega športa. Posamezna društva, kt so gojlila ta šport so se združila v močno "Slovenian Home League" ln pričakuje ae izvrst nih ln zamlmlvih Iger. Fantje so se dogovorili, da organizirajo avoje klu tre popolnoma po vseh pravilih igranja. da ne bo slovenski baae-ball sa-flno nekaka amaterna zabava, pač pa igra po VBeh pravilih. Pri zadnjem sestanko 'IBase-ball lige" s* jo sklenilo, da se izdajo posebne knjllice, kjer se "baBe-ball" kolikor mogoče dobro opile tudi v slovenskem jeziku, da bodejo razumeli tudi oni, ki so doslej sicer gledali Igre, pa niso imeli pojma p njej. Izide tudi Imenik raznih .Igralcev in klubov. Knjižica Izide v par tednttrr Igralo se bo letoa pri Jos. Drugoviču, v Nottinghamu, kateri prostor je najbolj pripraven za to. V odboru so sledeči: Frank M. Jakšlč, predsednik, Anton Jančar tajnik, Fred Telatko uradni zapisnikar in poročevalec, John Petrič, blagajnik. Kolikor se more soditi, se bodejo vršile vsako nedeljo popoldne dva igri. O tem zanimivem Iportu ln o naših slovenskih "base-ball" fantih, bodemo še poročali.
—Vseslovanakl koncert se vnM dne 18. aprila v Grays Armory na Bolivar Rd. blizu 9. ceste. Velikanske prlpra ve se vršijo za ta koncert od stranij slovanskih društev. To bo nekaj„ če a Bar Cleveland še ni videl, in bo močno dvignilo slovansko zaveat ln up-ljlv pri Amerikancth. Seveda, bodejo tudi Slovenci častno saBtopani pri tem. Tri slovenska pevaka društva nastopijo s svojimi livežbanlmi pevci pri tem koncertu. "Triglav", "Bdi i noet" in "Lira". Na programu ao med drugimi sledeče pesni: 'tJaz sem Slovan". "U Boj". "Na Tatrov se bliska!" Nastopijo bo naenkrat 18 pevskih . zborov in qad 300 pevcev bo naenkrat grmelo veličastno slovansko pesem. Kaj tacega Cleveland glede slovan-Htva še nI doživel. Nastopila bodejo tndi slovanska sokolska društva. Slovenci naj ne zaostanejo za drugimi bratml Slovani. Vstopnice se proda-sedaj, in najbolje je, d* takoj »e-po njih, ker sicer bodejo razpro-. So samo 25 centov. In se računa, da se plačajo Naprodaj so >*ip Knlan, <10 St
Clalr ave. Nabirali se bodejo prostovoljni prispevki. Cisti dohodek je namenjen slovanskim sirotam vojne v stari domovipi. Za Slovence Je odme njenih &00 vstopnic. Rojaki, sezlte po njih!	: r
—V.ltevllkl zadnjega petka Je bil pomotoma Izpuščen oglas Beno B. Leustlga. Opozarjamo torej na tem mestu slovenske matere ln dekleta na njegovo razprodajo svetega, dobrega blaga po lzvanredno nizkih cenah.
—Pismo Ima prJ nas Jennie Boilč. Nadalje naj se oglasi Franc Rollh radi Jako važnega pisma.
—V nedeljo so Bkllcall slovenski socljalistl shod v Grdlnovi dvorani. Zbralo se Je kakih 100 ljudtj. Namen shoda Je bil menda protestirati proti Slovenski Ligi. Govornik, ki je govoril, Je opisovalH "strašno barbarstvo" In "neizmerno krutost" ruskega naroda. napadal Je Francoze, Belgijce ln Angleže, vse se Je drobilo v prah. Pa
Potopljeni submarin
V zalivu Honolulu ss Je potopil amerlikt submarin, katere ga doeedaj Is niso mogli dobiti.
PO8KU8I REŠITVE.
Honolulu, Hawal Island, 28 marca. Tu se je potopil v petek' dopoldne ameriški submarin F-4 in sicer tekom mornarskih vežb. Sprva se ni nihče zmenil za submarin, kajti navada Je bila, da ostanejo submarlni eno ali dve uri pod vodo, toda ko štiri ure o njem nlsu dobili nobenega sluha, tedaj bo bili prepričani, da be je zgodila nesreča. Kmalu so dognali, da leži
niti z eno besedo nI omenil nemškega submarin 720 čevljev globoko na mor-mllltarlstlčnega kapitalizma in molo-j skem dnu. Na krovu submarina je bi
ha ter krute nemške "kulture", ki Je v Belgiji morila ženBke in otroke, Btreljala duhovne ln zažigala cerkve, niti z eno besedo nI govornik omenil strašne krivice, ki,jih Avstrija deli stoletja Slovanom, niti z eno besedo ni omenil turških grozovltostl, ki jih počenjajo napram krlstljanom. O Turkih. Avstrijcih ln Nemcih ae Je molčalo, kot da bi ti narodi ukazali go
la 21 mož. Mornai IŠka oblast je takoj poskusila vse, da reši submarin. 8 po sebnlmi verigami bo ga privlekli ne koliko bolj bolj nizko vodo, nakar so ga Bkušall dvigniti. Dvakrat so dvignili že do 50 čevljev visoko, pa vselej so se verige pretrgale In submarin 1. vsem moštvom ponovno padel na morsko dno. Mornarski krogi so prepričani, da Je vsa posadka v submurt
vorn'ku, naj jih pusti pa miro, mesa nu že mrtva, zato so sinoči prenehali rili so se pa Rusi, revni Belgijci. Fran z delom rešitve, da dovolijo pomor-cozl In Angleži, Govornika Je dobro ftčakom počitka, ki so dva dnij nepre-zavrnil socljalist Octenjak. ki Je po- i stano de'ali, da dobijo submarin na vedal. da se na tem shodu meri le z površje, tfoda dela rešitve ne bodejo eno mero, pobija samo ene, glavne | opustili. Skušali bodejo s posebnimi krivice pa se pusti na miru. Kljub te verigami spraviti v nizko vodo, naknr mu shodu Liga donro stoli, dobro na- bodejo potapljači pritrdili verige na preduje. K»r je prišlo iz naroda, se I zunanji oklop submarina In submarin
ne da uničiti.
—Delavska zveza v Clevelandu začne v pondeljek pobirati podpise državljanov Clevelandčanov, da se spre meni meBtnt Statut in se uredijo delavske p'ače, katere mesto plačuje svojim de'avcein. Meato plačuje sedaj $2.00 na dan za osen) ur dela. Deiav-
dvignili. Rešilno moštvo je skoro bla zno delalo, da dvigne submarin, posebno ker so Častniki zatrjevali, da dobijo posadko še živo, če dvignejo sub marin pred polnočjo v nedeljo. Mnogo neprilik so Imeli pri reševanju. Močan kabel, ki je bil dobro pritrjen ob submarin, se je pod težo submarina, ko so ga dvignili, naenkrat
ska zveza 1)1 rada dosegla, da bi me 1 pretrgal. Drugič so srečno spravili
sto plačevalo vsaj $2.50 na dan mestnim de'avcem.
—Dr. žalostne M. B. prjredl na be lo nedeljo krasno Igro "Kralj na Bo tajnovi". Igro Je spisal Ivan Cankar. In J«l res pravi užitek za vsakega, in pričakovati Je, da bodejo tudi igraicl zvršill avojo dolžnost. Igra se v Knau-sovl dvorani.
—Srbska narodna Obrana priredi na velikonočno nedeljo 4. aprila v Popovlčevi dvorani krasno narodno srbsko igro "Ajducl" Poleg tega se nudi občinstvu ob tej priliki še mnogo druge zabave. Cisti prihodek te zabave je namenjen Srbskemu Rude čemu Križu. Zadnje čase se poroča iz ftrblje. da je tam na tisoče ranjencev katerih se prijema mrzlica. In da je zdravstveno stanje Jako alabo. Žito hočejo e'ev. Srbi s pomočjo drugih Slovanov tidl doprinesti avojo Žrtev, da ijomorejo siromakom »v domovini.
—Frank Podpadec stanujoč na 1260 B. 601 h Bt. Je bil v nedeljo zve čer na 60. cesti blizu Bonna napaden od rojaka F. Jelušiča z nožem. Sunjen Je bil v spodnji del telesa. Rana ni smrtno nevarna. Jelušič Je bil aretiran.
..—V pondeljek zjutraj se poda k županu posebna komisija, ki bo prlnesl i županu SritfO podpisov s prošnjo, da žu pan prekliče svoje povelje, da se morijo dne 31. marca zapreti vse Javne hiše. Ce žnpan ne bo hotel sprejeti delegacije, tedaj se obrne slednja naravnost na mestno zbornico, ki b5 Imela sejo v pondeljek zvečer. V Cle velandu je še kakih 300 žensk, stanovalk javnih hiš, ki morajo 31. man ca prenehati s svojo "obrtjo".
- Hrvatski Sokol pr'redl 4 aprfa v Knausovl dvorani veliko Igro s predavanjem ln plesom. Sodelovale bodejo pri Igri najbolje hrvatske Igralne moči.
močno verigo na spodnjo stran submarina, ko je veriga naenkrat sno drsnlla ob gladkem oklopu. In tretjič ko je bil aubmarln dvignjen že 50 čevljev visoko, bo je veriga pretrgala, in aubmarln z ljudmi vred je padel na dno oceana. Submarin je sedaj že 54 ur pod vodo. Zračni mehurji, k! se pojavljajo na" mestu, kjer leži spodaj submarin, naznanjajo, da je najmanj en oddelek submarina že preplavljen
V	Italiji ljudstvo vre za boj.
NOVI NAPADI NA DARDANELE SO PRIČETI
--- i
V	Rimu se je vršilo velikansko zborovanje, in množica je hotela razbiti avstrijsko poslaništvo
Rusi so potisnili Avstrijce v Karpatih za dvajset milj nazaj. Češki vojaki, ujeti v Premyslu, se hočejo sedaj boriti v ruskih vrstah. Nemci poročajo, da bodejo položili okoli angleškega obrežja 30.000 min. V Avstriji z vso silo gradijo submarine, da blokadirajo Sredozemno moije.	f
-o-
Kaj pomaga čoln možu, ne zna veslati?
ki
Zfforenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega, zastopnika,
Mr. Anton šabec-a, ki se je podal na potovanje po zapadnih državah. Obiska! bo rojake po Californiji, Oregon, Washington, Idaho, Montana, Utah, Wyoming, Arizona, New Mexico ter rojake po ostalih zapadnih državah. On je polno pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase za naš list. Upravičen je postavljati nove zastopnike in pregledati posloyanje starih zastopnikov. Prosimo vse Sloven-
m po
Verski fsnatlk umoril deklico.
Alliance, Ohio. 27. marca Tu so prijeli P. A. Georgu. ki se imenuje "Tolmač Božjega glasu" in ki Ja Jase 1 tu nekake vrste "cerkv", ki se je imenovala Božje kraljestvo". Ta verski fa natlk Je obdolžen, da je umoril 23 letno Miss Amy G. Tanner. George je glasno protestiral, ko so ga prijeli, ln v celici, kjer sedi, neprestano na glas moli ln prepeva. Arthur Murray, državni pravnik v Alliance je mnenja, da je George dekle zastrupil. Na sod-nijsko obravnavo Je pozvanih mnogo prič. Pomožni državni pravnik Henry Harter Je odnesel želodec zastrupljene deklice ln nekaj možganov v Columbus, kjer bodejo vse to kem'.Cno preiskali. Celo mesto Alliance Be je sinoči zbralo na prostoru, kjer so začasno položili truplo mrtve deklice. Cela Oblo se zanima za ta najnovejši zločin verskega fanatika. Celo mesto bo Alo za pogrebom, ko se bo vrši'. Vera, katero Je uPIl George Je popolnoma hov način verske fanatike. Neki Phipps, član te vere, pravi, da so v svoji "cerkvi-' se valjali po tleh ln se prekucevali, kadar Jih je "duh obsedel" Phlpps pravi, da ae ni godilo nič nemoralnega. Ce se Je obleka žensk pri tem razgalila, je bilo to ne-nameravano ln "narejeno od Boga", Je pričal Phlpps pred sodn'jo. Oeorge, vodja cerkve, je oženjen, ln Je Imet s svojo ženo že ludi škandal pred sod-nljo. Umorjena Amy Tanner, kot se je Izjavil George, je prišla k njemu "po tolažbo", nakar Je odšla, ln kmalu potem so jo našli mrtvo. Mnogo deklet, ki so poznale »imorjenko, je pričalo, da Je bila umorjena v blago slovljenem stanu. Neka Miss Hall je pa zadnje štiri leta spreobrnila in j«
živela spokorniško življenje. Nova vera, katero Je George učil, trdi, da če se mož ln žena poročita po postavah dežele - ln Boga, da je to prav, toda če pride k poročeni ženi aH možu, po posebnem "božjem" razodenju, ki pravi, da mora dobiti druzega "dušnega" moža all ieno. da mora taka žena zapustiti moža ln mož ženo ter slediti " dušnemu možu ali ženi" Pred ko-ronerjem so nadalje izjavile priče, da so se člani te verske sekte v svoji j cerkvi valjali po tleh, ter da so se na "povelje Boga" poljubovaii. "Brat iPhlpps" je pred koronerjem izjavil, da 6e bi Bog poslal povelje, da gre nag na cesto, kot Je šel Isalja, da bi takoj šel. Mati umorjene Amy Tanner je prišla v mesto, vsa potrta. Povedala je, da je bila njena hfii vedno sdra-va, dokler nI prišla k tej verski sekti "božje kulture". To je naenkrat obolela. Kot sporoča državni prosekutor in koroner Douds, pridejo še lepe stvari na dsn.
•	Junaški zdravnik.
Dr. Walter F. Pauly iz Kahoka. Mo. Je uzor junaških zdravnikov. Dne 26. februarija je v bolnišnici operiral neko žensko, In med operacijo se je ženska prebudila, si oprostila roke in sunila z vso močjo proti doktorju. Nož Je priletel na oko doktorja, ki je oslepel, ln razbit mu je bil nos. Toda če bi v Istem trenutku zdravnik prenehal z operacijo, bi žena umrla. Kljub slepoti Je srečno zvrMl operacijo, nakar je hitel domov. Posledice pa niso izostale. Zdravnik Je oslepil na obeh očeh, in pričeli so se-kazati znaki blaznosti. Tu se Je zdravnik odlpčli. Sklenil je, da sam sebe operira. Z nožem se Je ranil nad nosom spodaj blizu levega očesa, nakar je pustil nol v rani, da se ne bi zaprla ln s malim svedrom je vrtal skozi kosti in mišice, vrtal ln vrtal eno uro In pet minut, dokler ni prišel do mo-kožic«. Bolečine so bile gro-doktor Je operacijo prestal, Doaled ter
m
Nadaljna poročila o Premyslu.
Petrograd, 28. marac. Sinoči je ruski generalni štab podal sle4ečo uradno Izjavo: Nemški časopisi zatrjujejo, da v Premyslu nI bilo več kot 25^000 mož posadke, ko je trdnjava padla nam v roke. Nadalje trde nemški listi, da bi se posadka še dolgo branila, pa je bila prisiljena deliti svoj živež s številnimi ruaklml ujetniki v trdnjavi. Nemški listi trde, da padec Premysla nima nobene vojaške veljave, in da so Rusi v Galiciji uničili 300 vasij. Vse te nemške trditve so hudobna izmišljotina. V Premyslu smo ujeli 125.000 mož močno armado. Priobčili bodemo v najkrajšem času ime vsakega ujetega vojaka. Ritbov se je nahajalo v trdnjavi le 1350, katere smo oprostili. Da je pa bill Pre mysl silno važna točka za Avstrijo, se sklepa Iz tega, ker je avstrijski generalni štab Žrtvoval silne žrtve, da bi poslal novo armado Premyslu na pomoč, kar se seveda ni posrečilo. Ruske čete niso v Galiciji uničile nobene vasi. Vse te trditve so hudobno izmišljene laži od strani nemškega časopisja.
Turki se pripravljajo za boj.
London, 28. marca. Bulgarskl ko respondent Reuter brzojavnega urada poroča, da so Turki bivšo nemško križarko "Goeben" popolnoma popra vili, da ie zopet sposobna za službo. Turško vojno mlnisterstvo Je sklenilo, da priredi velik n»pad na rusko črnomorsko brodovje. Nadalje se je naznanilo, da Je na potu proti Darda-nelam deset silnih oklopnlc Francozov ln Angležev, ki nadomestijo one ladlje, ki so bile dosedaj poškodovane. Novih nBpadov na Dardanele se pričakuje danes.
Francozi zmagoviti v Vogezlh.
Iz nemškega kot iz francoskega uradnega poročila se posnema, da bo Francozi po vročem boju zavzeli važno goro Hartmans-Wellerkopf. katero so Nemci z vso trdnostjo branili. Ta gora daje Francozom prednost na ozemlju, ki Je še zasedeno od Nem cev. iBoj za to goro se Je vršil več dnij.
Boji v Karpatih.
V Karpatih še vedno divjajo najtill nejši boji. Rusi napadajo noč in dan. in njih zadnje uradno sporočilo pravi, da napredujejo pri Bartfeld-Hšok prelazu kljub temu, da so v tem kraju Avstrijci dobili pomoč. POzneje došlo avstrijsko sporočilo pa pravi, da se Je •uski n^ppd ponesrečil, in da so imeli Rusi občutne zgube. Avstrijci tudi trdijo, da so Rubp pregnaM Iz Bukovi-ne, ter da so avstrijske čete prekora čile rusko .m^jo na potu v Besarabljo.
Zračni boji.
Francoski in angleški zrakoplovi neprestano plovejo nad nemškimi postojankami v Belgiji ter zbirajo važ-n* informacije. Na posameznih železniških križiščih mečljejo bombe. Blizu severne Nizozemske so opazili ve lik Zeppelin, ki Je bil mogoče namenjen v Anglijo, da obstreljuje pomorska mesta. Blizu Arrasa so Nemci ujeli nekega francoskega zrakoplovca. Trije francoski zrakoplove! so metali bombe na nemško trdnjavo StraBs burg.
Submarinskl boji.
Uradno poročilo Iz Berolina naznanja, da so nemški submarlni potopili tekom preteklega tedna tri angleške trgovske ladlje. Najboljši nemški submarin U-29 je bil od Angležev uničen. Nadalje Nemci naznanjajo, da Je pregnan zadnji Rus iz vzhodne Pruske. Ruski napad na mesto Tllslt Je bil odbit .
Tri nemške ladlje potopljene.
Stockholm, 27. marca. Tukajšnl listi sporočajo, da so v Baltiškem morju potonil tri nemške ladlje, Germa-nla, Bavaria in Kenigaberg.. Vse tri ■o vozile železno rudo, Zajedno z la-dijaml Je potonilo moltvo. Vzrok nesreče so bile mine, položene od Ru< sow.
Kaj pišejo nemški časopisi?
Berolin, 27. marca. Tuk. časopisje poroča, da se Rusija, Francija ln Anglija nikakor ne morejo zjedlnitl glede dardanelskega vprašanja. Anglija da baje ne dovoli v ruske zahteve. Nadalje se poroča, da je sklenila gr ška vlada protestirati, ker so Angleži zasedli njen otok Lemnos, katerega potrebujejo za vojne operacije pri Dardanelih.
Spor v Srbiji?
Iz Sofije se poroča, da je nastal med srbskim kraljem ii\ mlnlstersklm predsednikom na eni strani, ln med
Avstrija In Italija.
Rim, 27. marca. Nemški poslanik v Rimu, grof Buelow, se še vedno trudi, da naredi spravo med Avstrijo in Italijo glede avstrijskih pokrajin, katere naj Italija dobi od Avstrije. Nem-ški^poslanlk se trudi z -vsemi silami, da prepriča Italijo, da če stopi na stran zaveznikov, da je njena usoda zapečatena, ker potem je Italija na milost In nemilost izročena Franciji In Angliji. Interesi Italije v Sredo zemskem morju morajo svetovati ita lljansklm politikom, da bo ne združi jI z zavezniki. Takega mnenja je nemški poslanik. Medtem pa Italija rpeao/K s lesu	u«.. v™* ro,rno nadaljujeje s svojimi vojnimi
Pripravami, in dobro podučenl krog. vedo, da bo Italija prej ali slej stopi la na bojno pozorlšče.
Munlcija za Ruse.
Seattle; Wash. 27. marca. Sem so dospele velikanske zaloge bombaževi ne, strojev, munlclje, avtomobilov ln drugih vojnih potrebščin, da jih pse peljejo v Rusijo. Prva JadlJa odplowe dne 20. maja proti Vladlvostoku.
Albanski nemiri.
Iz Rima se poroča, da so nastali novi nemiri med Albanci. 60.000 upor nlkov se je dvignilo In koraka proti Draču, kjer nameravajo odstaviti al banskega vladarja Kssad pašo. Italija ima pred Dračom nekaj vojnih ladij
Namška krllarka hoče pobsgniti.
Washington, 28. fttarca. Oklopnlca Alabama Je danes dobila povelje, da mora takoj pljutl iz Phlladelphlje proti Hampton Roads, kjer naj časa nadaljnih povelj. Ameriški mornarski krogi se bojijo, da namerava Internirana nemška ktižarka Bite! Frldrich pobegniti iz pristanišča, ne da bi dobila dovoljenja od egierUke vlade. Vsi vojaki in častniki ameriških bojnih ladij kakor tudi obrežnih fortov se morajo nemudoma Javiti pri poveljnikih ter nihče ne more dobiti dovoljenja, da se odstrani. Celo brodovje francoskih in nnglešk!h križark čaka na nemško križarko zunaj nevtralnih vod. Iz dimnikov nemške krlžarke še
ton, sedem oklopnih kiižark s težo 87.150 ton, osem manjših križark s težo 34.500 ton, deset torpedovk s težo 6400 ton, 4 submarine s težo 2000 ton, 10 topnlčark in torpednlh rušil-cev s težo 8000 ton, štiri pomožne krlžarke s težo 32.000 ton, torej skupaj 47 vojnih ladij s skupno težo 197. 400 ton. Francoske zgube: tri dread-naughti s težo 46.580 ton. 6 torpednlh rušilcev s težo 2400 ton, 3 submarine s težo 1500 ton. tri pomožne krlžarke b težo 3000 ton, skupaj 52.480 ton. Ruske zgube: dve oklopnicl s težo 29.400 ton. eno oklopno križarko 8000 ton, eno zavarovano križarko 3500 ton 7 torpedovk s težo 2700 ton, poleg tega
skupna težna 6000 ton, torej skppb® ruske zgube 21 bojnih ladij s skupno težo 49.500 ton. Japonske zgubet dve križarki s težo 13.500 ton, dve fcrpe dovki s težo 600 ton, poleg tegk še tri pomožne krlžarke s težo 2500 skupaj 7 bojnih ladij s težo 16.6 ton. Nemške zgube: štiri oklopne krlžarke s težo 47.880 ton, deset zavarovanih križark s tefo 36.290 ton. 1l torpedovk teža 5000 ton, 6 submarl-nov 3000 ton, 10 topnlčark 8000 ton, tri pomožne krlžarke, teža 36.650 ton, skupaj 44 bojnih ladij s težo 136.150 ton. Avstrijske zgube: dve križarki s težo 5700 ton. dve torpedovk! 600 ton, skupaj 6300 ton. Turške zgube: dve torpedovkl 600 ton, 4 topničarke 2400 ton. tri krlžarke 12 500 ton, skupaj 15.500 ton.
Poročilo iz Dunaja.
Dunaj, 27. marca. Tu se Je podala sledeča uradna Izjava: Ruski napadi, ki so bili uprizorjeni z novimi, pomno-ftenlml četami v Karpatih, so bili z velikimi zgubaml za RuBe odhiti. V gorah pri Benyawoelz, ob obeh straneh Latorzoa dol'ne, se nadaljujejo vroči boji. V Bukovlnl. severno od Černoic so naše čete po vročih bojih z Rusi vrgle nazaj rusko armado. Ujeli smo en tisoč Rusov ln dva topova. Na Rusko Poljskem je položaj nespremenjen.
Nizozemci se pritožujejo.
Haag, 28. marca. Nizozemska v'ada	.	. .
se je pritožila pri nemški vladi, d i »<"<» dva dnij, in vsa znamenja ka so nemški submarlni potopili nevtral-	<1* pobegne krlžarka oh ugod-
no nizozemsko iadljo.-NemSk« vlada ^^ trenutku. Je odgovorila, dn bo zadevo preiskala
In da bo dala zadoščenj*-Nizozemski, če so se kršile mednarodne pravice.
Nobensga upanja na mir.
Berolin, 28. marca. Predsednik Wilson je ponovno vprašal pri raznih evropskih oblasteh, če Je kaj upanja na mir. Vsi njegovi poskusi so se izjalovili. Predsednik Wilson Ima v Evropi Bvojega posebnega poslanca, polkovnika House, ki hodi od d/ora do
Nemški submarin potipljen.
Rotterdam, 29. marca. Angleška poštna ladija "Brussels", ki Je dospela danes se, Je prinesla sporočilo, da jf spotoma zadela ob neki nemški sub marin, ki se Je takoj potopil. Dogodek se Je pilpetil ob nizozemskem obrež
ju.
Nemiri v Rimu.
V Avstriji gradijo submarine.
Poroča se, da so v vseh avstrijskih
ladjedelnicah UBtavIli vsako delo, in vae moštvo marljivo dela pri aubma-rinlh. Avstrija bo baje zgradila v največji naglici dvajset modernih sub-marinov, s katerimi namerava bloka-dlratl <Sredozemko morje.
Nemftkl submarin v angleški službi.
London, 28 marca. Fini nemški sub
marin U-21, Je sedsj v angleški službi. iPotopil se Je 21. febr., nakar so ga Angleži dvignili, popravili in mu dali angleško posadko. Angleži so prvotno nameravali s tem submarinom priti v nemško luko Cuzhaven, kjer bi torpe-dirall nemške bojne ladlje, toda poprave so vzele preveč časa, da bi bilo to mogoče.
Japonska vojna stranka.
Washington, 28. marca. Poročilo
zadnjih volitev, ki so se vršile na Japonskem, naznanjajo, da bo vladna stranka zmagovita skoro v vseh krajih. Vladna stranka Ima za program povečanje armade.
Zakaj Italija šs ni v boju.
Rim, 28. marca. Tu so sinoči kroti-1
le novice, da Italija radltega ft« čela z vojuo, ker v Italiji g« upajo, da se bo Avstrija odpov svoji zvezi z Nemčijo ter bo skic separaten mir z Rusijo. Italijanski blnet upa v tem slučaju, da dobi Avstrije vse pokrajine, katere va, brez boja.
Rusi napredovali za 20 milj.
Pstrograd, 28. marca. Rusko
so na mnogih krajih, posebno Bartfeldu prekoračile karpatske ter korakajo sedaj proti nižinam verne Ogrske. Južno od Tarofa so vzele ruske čete važno avstrijsko stojanko. Avstrijske čete so zadnje čase pomoč od Nemcev, in trdovratno branijo, da Jih Rusi n hnejo na odprto ravan, ki leti set milj za njimi. Kljub temu, 6 boji slino krvavi, in pade vsak da stotine Rusov, se zdi, da imajo neizčrpno moč v vojaštvu, kajti prestano nove čete dohajajo n šče.
Grki se bojijo.
Atene, 28. marca. Vlada Je
razglas, v katerem se ponoi da bo Grška ostala nevtralna za ko ceno. Vlada se bo trudila načine, da prepreči vojno, o ne ve, kakšno korist bi prine ŠKi.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 29. marca. Francoski
dl jugo-vzhodno od Verduna,
Combes in v Woevre dlsti
Rim, 29. marca. Na tisoče IJudlj se Je lanes popoldne zbralo pred tukaj- po trdovratnem boju odbiti v dvora ln preaku-.a javno mnenje, če|fin|m aVstro-ogrskIm poslaništvom, in | Nemcev. Pri Hartmans-Wellerk se pojavi kje kaka nada za mir. Do- množica Je nameravala poslopje po-. ge vrftlll ar|UerlJskl boji. Rt sedaj so bili vsi poskusi zaman. Pol zeti. Nastopiti Je moralo vojaštvo, I pad, prl Augustovem so bili kovuik House je dospol.v Berolin ln k| množico patrijotov razgnalo.. Ne-1 Med rekama Pissa ln Omulev od strani poizvedoval mnenje nem-'mj,! s0 80 vrSlli po nekem končanem si uprizorili več napadov, toda
ške vlade glede miru. Dali so mu ra zumetl, da o miru se Bedaj niti misli t? ne more, še manj pa govoriti. Ko
zborovanju, pri katerem je ljudstvo artllerlja Je preprečila, da bi poslušalo več ognjevitih govorov, v osvojili. Blizu mesta Wack so katerih se Je zahtevalo, du laška vlada C| ujeu 900 Rusov. •Je polkovnik House dospel v London, takoj napove vojno Avstriji, da dobi,
in tam vpraševal glede miru, Je an- Italija laške pokrajine, sedaj v av- {	Rusko uradno poročilo,
gleškl zunanji minister v pogovoru b gtrtjsk!! oblasti. Zborovanje so sklica Ptitrojrrad 28 marca Zapadno polkovnikom Bllno ostro napadel Nem , )f ljudje, ki zagovarjajo idejo, da Bi k	ge bor| \ 8}lo
čijo in se izjavil, da se bo Anglija bo rila do zadnjega dihljaja proti barbar sklm Nemcem.
Ameriška vlada za kristijans.
Washington, 27. marpa. Dasl ima ameriška vlada dve oklopnicl v perzijskih vodah ln eno topničarko v Bos-poru, vendar ne more pomagati krlstljanom. katere Turki in Kurdl morijo na debelo. Ameriški poslanik v Carigradu se trudi na vse načine, da pregovori turško vlado, da odneha od klanja krlstljanov, ln zadnje poročilo, ki je došlo od njega v Washington, pravi, da Je turški veliki vežlr sporočil rasnim turškim vojaškim povelj nikom, da pazijo, da se krlstljianl ne bodejo več morili. Ker pa na turške obljub^ se navadno nič ne da, bo ostalo najbrž pri starem. Kurdi so v severni Perziji zažgali nad 500 krlstlja nsklh vasij, poklali so vse moško pre bivalstvo, starejše ženske in otroke, mlade deklice so pa odpeljali s seboj v sužnjost Ruska posadka, ki stoji v Tlfllsu, Še ni odšla v one pokrajine, ker Be ne čuti dovolj močno, da bi nastopila proti tisočerim roparskim Kur-dom in Arabcem.
Nemško vojno posojilo.
Pariz, 27. marca. Nemška poročila ki pravijo, da je imelo njih zadnje vojno posojilo velikanski uspeh, ne te meljljo na l'esnicl. Res je, da je nem ftka vlada dobila skoro devet tisoč milijonov mark vojnega posojila, toda pri tem se mora upoštevati, da so
srbskim prestolonaslednikom In vp- vse hranilnice »? Nemčiji upnice dria-jaško stranko na drugI strani, spor. i ve, ter da je pobran ves prihranjeni
Vojaška stranka nečo privoliti v zahtevo Rusije, da bi ae Bolgariji odstopilo del srbske zemlje, da ostane Bulgarlja nevtralna. Baje je srbski prestolonaslednik prosil minlsterske-mu predsedniku « zaporom.
Zgube raznih držav na morju.
so
štiri
denar is hranilnic, ter v slučaju nem škega poraza, zadene silna katastrofa nemški narod, pa tudi v slučaju zmage, bo primanjkovalo kapitala za obrt in industrijo, ker Nemčija je do zadnjega tžeta. Poročila, ki so pa do spela lx Berolina, zanikajo to, in vljo, da Je nemška vlada " privatnih ljud posojilih.
Italija z orožjem prisvoji Trident, atraneh NeIIlc, pri ossowetzu Trst in Dalmacijo. Pri zborovanju Je g,ab() odgovftrjajo na nttSe 9trele.
bilo navzočih mnogo senatorjev in dr žavnlh poslancev. Dvorana, kjer so zborovali, je bila okrašena z zastavami Trldenta, Trsta in Dalmacije. Na zborovanje je prišel tudi general Ri-ccotti Garibaldi, katerega so zboroval-ci pozdravili: živel Garibaldi! živela Francija! Doli z Avstrijo!
Nove rezerve pod orožje.
Rim, 28. marca. Vse alplnske čete prve kategorije, vojaikl rojeni leta 1883 so dobili poziv, da s« morajo nemudoma oglasit) za vojaško službo. Tel| Alplncev Ima Italija' oBem polkov, ln So Izvežbant vitem, da branijo gpr-ake prelaze, ki vbdijo v Italijo.
Nemftkl Cesar na Dunaju?
v Bern, ftvlca, 28 marca. Potniki, ki so dospeli sem Iz Dunaja, prlpovedu povedujejo, da Je nemški desar sktl-vej obiskal avstrijskega cesarja v SchoenbrunVu. Kakor se poroča, se je posrečilo nemškemu cesarju, da je pregovorili Franc Josipa, da je prepn-stil del avstrijskih pokrajin Italiji kot v plačiIp, da oatane nevtralna.
Novi napadi na Dardanel«.
Tenedos, 28. marca. Zavezniško brodovje Je danes pričelo z novim obstreljevanjem dardanelskih utrdb. Vreme je bilo stanovitno, in angleški zrakoplovi so dobro opravljali svojo službo. Tudi nekaj nemških zrakoplovov Je bilo videti pri Turkih. Zavezniki so streljali na fort Chanak in Killd Bahr. Zavezniki so oddali vsako minuto dva strela. Bombardiranje je tre-jalo skoro cel dan. Turki niso odgovarjali. Govori se, da zadnji napad na Dardanele je zapostavljen, dokler ne nove zavezniške ladlje, tri fttiri francoske In ena ruska. 1 is Mytilene poroča, da so zasidrale
bojni
tri fran ladij! s
rekah Omulev In Skva se Je vršil boj za posest nemških postojank, bili smo šesto neoiSklh ujetnikov, njimi pet častnikov ln dve ki. V Karpatih smo 26. marca bill novo vrsto avstrijskih ter potlBnlll avstrijske čete- pri feldu za 20 milj nazaj. Na hribu 389 se je zvršil bajonetni napad, tu smo uničil tri bataljone ai čet. Pri Munkazcu smo pre§ strljB^e čete. ki so metale ročne nate na nas. V boju pri vasi na levem bregu reke Omu'ev, zajeli 100 Nemcev, Sest mit in tri topove. Dne 26. marca so ki pričeli z ofenzivnim git obrežju črnega morja, toda kmalu spravili iz njih poatoj
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 28. marca Belgijski plovcl so bombardirali nem&ke 1 Btojanke pri Ghiseles. Pri Les parger smo pridobili 50 metrov ražnikovlh Strelnih jarkov. Pri mans-Weilerkopf smo koi svoje čete. V teh bojih 42 častnikov ln 353 mož. Izmed teh ni bil ranjen, pa smo dobili mnogo
Avstrijsko poročil
Dnaj, 2*. marca. Ruski napa Ondawa in Latorzcu so bili V drugih krajih Karpatov krvavi boji. DJelI smo Ko smo preganjali Ruse. nadaljnih 210 ujetnikov.
Cehi za Rim*?
Petrograd. 28. marca, vojaki, katere smo < Premysl. so naprosili
fa
gfig&^S
PESEM SLOVENCA.
v daljavi nam neznani,
Tam na vojski ni poljani, Tam preliva zdaj se kri. Tam sovražne puške in topovi, Tam sinove in očete naše Nam v obilnosti more.
Tam zdihuje na milijone src Obstreljenih. oslabelih, Ko se njim odteka zadnja kri Iz ranjenih se src.
>
Je žalost v naši domovini, Srnovi in očetje naši, 7. S srčno svojo so krvjo Napojili tujo nam zemljo.
Oj kje si tuja zemlja tam. Ki kri ješ naše drage nam? Le bodi lahka zemlja vam Svoboda zarja sije vam.
Ostali mi sinovi smo in hčere Imamo žalostne na domu dneve Prav V3i zdihujemo, žalujemo So naše misli z vami vedno.
So nasa srca žalostna za vedno Prilili kri ste vsi nedolžno, Pustili ljube svoje ste nedolžne Le kdo bo skrbel zdaj za nas Prerano ste nas zapustili!
V	tej žalostni nam naši usodi Ostalim, žalostnim zdaj kličem Is daljne naše nam tujine Naj narod naš slovanski, Nikoli ne premine.
Le skupaj bratje vsi slovanski
V	vrste močne se zberimo, Samo tedaj nam bo mogoče Da se naših krutih zatiralcev Zavedno osvobodimo.
T. A
so zopet jele pokati puške in
grmeti topovi." Razsvetljava pomorskih mest
Pomorska mesta morajo v vojnem času pretrpeti marsikako neugodnost. Gospodarske prilike so navadno jako slalbe, ker poneha povečini cela pomor« ska trgovina, in vojaški obziri nalagajo mestom razme dolžnosti, ki so občinstvu dostikrat prav neprijetne. Tako je n^ pr. ■/. razsvetljavo. Naj sj bo sovražnik blizu ali daleč, pomorsko mesto mora biti vedno pripravljeno nanj, ne sme mu dati nikake prilike za orijentacijo pri njegovih operacijah na morju, zlasti ponoči ne. Iz tega izvira, da morajo primor-
ska mesta ponoči čim največ štediti z .lučjo. Zato skrbeti je naloga vojaških oblasti, ki izdajajo potrebne tozadevne odredbe.
Poljske legije ne 3prejema>o nikakih avstrijskih prostovoljcev več. Tako so odredile državne oblasti. Legije bodQ skrbele, da dobijo prostovoljce iz ruske Poljake. Sedaj se ravno sestavlja- 4. legijonarski polk.
Ricdotti Garibaldi Jih hoče poslati 30.000. Stari Ricciotti Garibaldi je obvestil londonskega župana, da bi rad sestavil prostovoljni zbor, ki bi štel 30.000. Ker pa nima denarja, prosi Angleže. <da naj zberejo 6.000.000 lir.	j
n««. Pričujočo (»esmico je zloži zaveden slovenski delavec \ Clevelandu. in jo z veseljem na tem mestu priobčujemo v bodrilo vsem rojakom.
stare domovine.
ux-
Stavka in bojkot na Dunaju.
Minuli teden je bilo na dunajski trg za presiče prignanih 5314 ščetineev, včeraj pa i o. Včeraj je torej bilo skoro se enkrat toliko prašičev na prodaj, kakor prejšnji teden, a c^ne se vendar niso znižale. V sled tega so prekajalci začeli stavkati in niso hoteli prašičev kupovati. Zmenili so se med seboj, da ne plačajo več kakor , 2 K 40 v za kilogram, a lastniki prašičev niso hoteli za to ceno prodajati. Postopanje prodajalcev je umljivo, Dunajske gospodinje namreč bojkotirajo prekaialce in nečejo kupovati, ker je blago prekajal-cev predrago. (Prodajalci so ta bojkot že prav znatno obču-t li, in ga bodo morda še veliko .1 olj. ker je bojkotno gibanje šele v začetku.
Žrtve kolere v prejšnjih vojnah so ogromne. V rusko-tur ski vojni 1. 1828 je padlo 11a ruski strani 120.000, od teh jih je 24.000 pobrala kolera. V krimski vojni I. 1854. do 1856, je poginilo na bojišču 485.000 mož, velikanska večina te strahovite hekatombe namreč 375.-uoo je umrlo na koleri. V ru-sko-tttrški vojni leta 1876-77 je izkazovala bilanca smrti 180-000 žrtev: od teh jih ie bilo v I vojih ubitih 11.824, umrlo jih je na ranah 49.994, na koleri in na drugih kužnih boleznih pa skoraj 120.000! Tudi v rusko-japonski vojni 1. 1904-05 je žetev kolere Večja, kakor pa učinek ognja in meča: na bojišč'h je ostalo 52.000 vojakov, drugi so umrli v bolnišnicah na koleri. IVajstraštiejši triumf pa ie slavila morilka človeštva za časa francoske okupacije otoka Madaga>kar 1. 1896. Francoski ekspedicijsJci zbor je takrat izgubil 7533 mož. Eden sam je padel na bojišču, 6 jih je umrlo na zadobljenih ranah, vse ostale, namreč 7526 pa je pobrala kolera! Tudi v balkanski vojni je zahtevala kolera velfko žrtev in v sedanji svetovni borbi so padle že ogromne hekatombe na žrtvenik te strašne bolezni.
Nova angleška garda. Angleški kralj je izdal dekret, s
FR. GORNIK,
6117 ST. CLAIR AVE.
0
Trgovec s čevlji za celo družino.
katerim se ustanavlja nova an gleška garda, ki jč dobila ime Welsh Guards. Potresni hekatomlba v Italiji
Po uradni statistiki je bilo pri zadnjem potresu v Italiji 24.-205 oseb 'ubitih. Večina žrtev je padla kakor znano v Avez-zanu.	v?
Konec hrenovk v Pragi. Praški prekajevalci mesa so skleni-\ ihstaviti izdelovanje hrenovk in safalad. Izdelovali 'bodo le takozvane praške salame. Kot vzrok navajajo prekajevalci dejstvo, da prihaja na praški trg mesto normalnih 15.000 — 20.000 prašičev na teden, sedaj le še. 11400 do 2000 prašičev.
Človekoljubje na bojišču. Pa riški list "Humartite" z dne *2t. februarja ,probčuje |o-le pismo nekega francoskega vojaka iz Le Mans: "Nahajali smo se >red vasjo Montatibau. Pred vasjo je bilo več nemških strdkih jarkov, katere je moral naš polk napasti. Takoj pr\ i dan smo izvršili par napadov, dosegli pa nismo i njimi iree-sar druzega, kot da smo se za kakih 100 metrov približali sovražnim okopom. Imeli smo precej ranjencev. Nekaj od teh jih je obležalo v bližini žična-* ill zavor pred nemškimi okopi. Ker je borba trajala ves dan z vso srditostjo, ti'snio mogli polbrati ranjencev in jih spraviti na varno. Noč je potekla docela mirno. Ko smo drugi dan obvestili sanitetni oddelek o položaju. s0 došli trije sanitetni vojaki, med njimi tudi neki seminarist, ter izjavili, da bodo pobrali ranjence. Spravili smo jih v prve strelne jarke, hi sedaj se je dogodilo to-Je: Xe da bi komu kaj povedali, so skočili iz okopov in stopali proti sovražnim okopom, pri čemer so mahal' z zastavo K tlečega križa. Takoj je ponehal ogenj na obeh straneh. Nekaj trenotkov na to to prilez-i nemški častniki iz svojih jarkov in se približali našim sanitetnim vojakom. "Kaj pa nameravate?" ^so vprašali. "IPo-brati hočemo ranjence, ki so včeraj obležali na bojišču" "To je prav," so rekli častniki, "toda če bi došli že včeraj, hi )ili tudi prenehali s streljanjem. iNia to j« eden izmed častnikov dal roko seminaristu in dostavil: "Vi ste hraber mož. (Dovoljujem vam pol ure, da iz-veletc svojo nalogo." Častnik e govoril v lepi francoščini. Med tem so izlezli iz okopov nemški vojaki, mahali s čepicami in ploskali z rokami. Sanitetni vojaki so opravili svoj po-Sffl in spravili na varno 5 do h ranjencev. Po preteku'pol ure -'{-H -1H f4*M»*HHH M'^^M+M^^JH*

POZOR LJUBITELJI DOMAČEGA Mk!
Voščim vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike ter se priporočam v obilen poset. Fina zaloga trpežnih čevljev za celo družino.

STEPHEN ZGONG,	j
CHISHOLM, MINN.	4
Gostilničar in javni notar.	1
--*-■	!
V zalogi imam. domače in importirane pijače	4
in Smodke. Ako vam pri Kanji ne povedo za	|
moj prostor palite na itevilko 109.	4
^ BRIVNICA V KLETI.	T
MATH ZORZ,
5911 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam slovenskim gospodarjem in hišnim posestnikom za barvanje hiš znotraj in zunaj, f
Vsa naša izgotovljena dela pričajo, da smo vedno storili svojo dolžnost in svoje delo v popolno zadovoljnost slovenskih hišnih posestnikov. Pred-no oddaste naročilo komu druzemu, vprašajte nas za cene.
Slovenci, podpirajte domače i
Za praznike se priporočam slovenskim družinam, da si nabavno izvrstnega domačega vina. Kljub temu, da je vojni davek na vino pa so cene vinu nizke v primeri s kakovostja vina.
CENE NA GALONE:
Radeče vino . 75c gal. Rumeno vino 80c gal Belo katavba $1. gal.
Delaware. $1.25 U
Vojni davek je pri tem že vštet. Priporočam se v obila naročila in želim vsem vesele velikonočne praznike.
CENE VINA V SODIH PO 50 GALON:
Rodeče vino ... $25
Rumeno vino ... $30
Katavba vino ... $35 Delaware.....$40
Frances Lausche,
6121 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND. OHIO
TEL. PRINCETON 2993 L
FRANK CERNE,
SLOVENSKA TRGOVINA S
FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAFOFONI, SREBR NINO in ZLATNINO.
-I — - -....... ............-■-■■■• ■ ■'■--,- ■ ■ ■ ■	) J -1.1 ,-."•"	:„,,>. . !■■'."	-
TOČNO POPRAVLJANJE UR, SREBRNINE IN ZLATNINE.
6034 ST. CLAIR AVE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu za nakup vsakovrstnih ur, verižic prstanov,, zapestnic, priveskov, glavnikov in drugo zlatnino in srebrnino.
Vse to blago se bode prodajalo po najnižjih cenah za Velikonočne praznike.
Velika zaloga svetovno znanih Columbia govorilnih strojev in plošč v vsih jezikih, katere prodajam na ahka mesečna odplačila.
Posebno naznanjam; da sem dobil veliko zalogo slovenskih ploič iz stare domovine, ter najnovejše vrste gramaf one,
ker prekosijo vse dosedajne izdelke in sicer za radi zelo nizke
*
cene, trpežnosti in močnega, lepo pripravljenega čistega glasu ter stanejo sedaj samo po $10.00 na lahka mesečna odplačila
Vsako blago pri meni kupljeno je jamčeno. Vsim poštenim ljudem kredit.
FRANK
6033 St. Clair Ave.
St.
..-• '-im .
gledali na svojo rojstno vas. Solze so jim močile lica.
Odpeljali so se v daljno Ameriko. V domovino pa se niso vrnili nikdar več.
praviti je bilo treba kupna pisma in obenem odšteti denar.
"Kje naj vzamem denar?" se je marsikdo vpraševal^ skub-jo in obupno gledal predse. Obrnili so se na hranilnice in bogatejše kmete, ki so jim posodili denar proti visokim obre-1 stim.
Kmalu so se pomirili razburjeni duhovi po vasi. Pozabili so na dan razprodaje, zlasti še, ker se je umakn'1 Hribar s svojo drutžino v mesto.
Medtem je prišla jesen, ki pa ni prinesla kmetovalcem onih darov, ki so jih pričakovali. Zlasti so občutili posledice slabe letine oni, ki so se zadol-ž:li zaradi Hribarjevega posestva. Plačati je bilo treba obresti od izposojene svote. A kje dobiti denar?
Začeli sp se oglašati upniki in iztirjevati denar.
In zgodilo «e je, da se j' oglasil pri treh manjflih posestnikih iboben. Prodali so jim vse.. ostalo jim ni ničesar. Žalostne «o gledali na dan razprodaje, kako razrievajo njihov dom brez usmiljenja, ne ganejo jih niti solze, niti obupni pogledi nesrečnih družin.
"Gospodaril br bil boljše in bil zadovoljen s tem, kar je podedoval po svojih prednikih, j^a f>i ostal gospodar na lastni zem
ženski glas. Bila je to Matev-
ževa soseda Neža, mja<hi in precej čedna ženska, ki ^e prišla pred kratkim iz Amerike, pus-tivša tam postaranega moža.
Govorilo se je, da je prinesla precej tisočakov s seboj.
Matevž jo je zaničljivo pogledal relkoč:
"Molči baba, ne boš jo dobila ne, četudi obetaš kar po deset kron!'
"Jaz lahlto, ker imam. Kaj boš ti, ko nimaš drugega kakor svojo raztrgano bajto."
"Seveda lahko, ker si ogoljufala in okradla moža", ji je zalučal 'Matevž v obraz.
"Kaj ti veš o mojem življenju?!" je zacvilila Neža, kakor da bi ji kdo stopil na prste. Planila je proti Matevžu, a on je sunit nasilno žensko proč.
Pristopili so v okoli stoječi in ponrrili nasprotnika, potem pa so licitirali dal,«r. Podražila sta njivo za sto kron drug drugemu, nakar je ostala Neži. Seveda je bila na pol predrago plačana.
Pametnejši ljudje, ki so gledali to početje, so majali z glavami, rekoč: "Mislijo, da pijejo na prodajalčev račun, pa pijejo za svoj denar."
"Se "kesal1 se bodo. pa bo nrepozno,'' je pristavil star izkušen kmet. ''Stavim, da bo' moral marsledo prodati najlepši kos svoje zemlje ali gozda, da bo plačal dolg, ki si ga je danes v pijanosti nakopal Pomilovanja vredni so dandanes mlajši gospodarji, da se puste zapeljati za kozarček vina ali žganja."
Drugi dan je marsikdo vstal s teško glavo in s strahom v srcu, -ko se je domislil prejšnjega dne in svojega dejanja. Klaver-no so- hodili kupci po Jcuplje-nem svetu in premišljevali, kako bi se rešili predrago kupljenega sveta. A vsak je uvidel, da bi moral zgubiti polovico visoke cene. katero je dal za svet, na še bo teško prodal. Prebijali so prodajalca in pijačo. vendar popraviti se ni dalo.
A najhujše je še pnšlo. Na-
Irej Suhadolnik. do možje in žene, kdo da
'ako je kričal debeltihasti ietar Jurij, ki je bil že ves >av Tadi upitja. V obrazu je rdeč od preveč zavžitja pi-
"Prenehaj nekoliko Jurij, da se zopet malo pokrepčamo," je glasno spregovoril srednje ve-i laik* mož, ki je bil v nasprotju z y drugimi ljudmi precej gospos-[ ko oblečen. Bil je to prekupec.
Kupoval je^ cela posestva, po-\ tem pa jih prodajal na drobno, | da je imel več dobička.
Tako je prišel ta človek tudi fJ v našo vas in je kupil Hribarje-/ vo posestvo, katero so baš oni
,dan razprodajali. ^ J Po onih besedah, ki jih je / govoril mešetarju, je prijel v P roko veliko steklenico napolnjeno z vinom in natafcal okoli stoječim v kupice.
"Ali izvolite morda slivovko? Tudi sto vam lahko postrežem," se je prijazno obrnil h /kočarju Matevžu, kateri se je i branil vina. |ii/ "Le dajte, če ste tako prijaz-t, £ ni," se je odtezal Matevž in hlastno segel po ikozarcu z žganjem, katerega mu je ponudil prodajalec.
Zadovoljno je gledal po množici ljudi, katerim je Ropalo / vino in žganje v glavo, da so 1 so se začeli glasno prepirati med sefboj. Saj je naročil pija-i čo samo zato, da bi upijanil ljudi in bi v pijanosti obetali za za svet več nego je vreden. In ta nakana se mu je tudi posrečila.
/No, sedaj pa zopet lahko začnemo,' je rekel z nasmehom in pomežknil mešetarju, kakor bi mu hotel reči, da so ljudje že dovolj brez lastne volje.
Prišla je na vrsto njiva, za katero je obljubil kočar Matevž zahtevano vsoto. / "Plačano v prvo, drugo in je zakričal Jurij in se ozrl pd mnoržici.
3855 ST. CLAIR AVE
Vsem svojim odjemalcem želim vesele velikonočne praznike! Zaloga finih, trpežnih in cenih čevljev. Za vsak obisk in za vsako kupčijo vam bom hvaležen. Svoji k svojim.
Prva slovenska stavbena podjetnika, poprej stanujoča na 1192 Norwood Road se preselita prve dnij meseca aprila v svoje nove prostore na
ROAD
Se priporočata za obilna naročila. Izdelujemo stavbene načrte in vsa dela ki spadajo v stavbarsko in zidarsko stroko.
Amerkjl
V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
........................$2.00
........................(3.00
I po polti.................. Bo
i itavltke po 3 cente.
[ podpiM i« OMbnoall M M *»<n)MMf»
i pisma, dopisi in denar nuj ne in na;
dopii
polity
DSKA AMERIKA,
tU* ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.
/ARD KALISli. Publleher, LOnifl J. PIRC, HJdttor.
TUESDAYS AND FRIDAYS.
Bead by IS-OOfMtlo' cnlwne (Kmtncrw) In ?Clty of Cleveland and elaewher*. Ad-er tUla| f4tn on request
188
Entered »ecotii-cleae matter January ? ' fiah inon, at the pout office at Cleveland. O. I tli« Act vfUnrc h 3, 1878.

No. 2«. Tuesday. March. 30. 1S15.
Cleveland, O. Vem, da se bije na milijone ljudi v današ-iii evropski vojni. Na stotine ali tisoče pade na dan. Kdo je temu kriv? Mi ne stari sivec Franc Josip s pomočjo "kut-tumih" Nemcev. Vsi, ki so šli v vojno, ne bodejo za nobeno delo več. Na stotisoče jih bo ubitih, ostali pa so pohabljeni, da bodejo vsem v nadlega. Kdo jih bo pa živel? Nihče. IPo vojni Avstrija ne more več 09tati, ker če zavezniki zmagajo, jo bodejo razdelili, če pa Nemci zmagajo, tedaj bo padla Avstrija zvitemu Nemcu v roke Po vojni bodejo ostali samo stari možje in prav mladi fantički. In tak grozen pokolj in bratsko krvoprelitje celo duho-, vni v Avstriji odobravajo in škofje, ki blagoslavljajo krvavo orožje, da 1 »i bilo bolj uspešno, in daihi se več ljudij pobilo} Ftij! Take duhovne in škofe bi morali prepoditi, ki Mufajo vojake, da brez božje volje ni nič. Kaj je menda božja Volja, da je od začetka vojne do danes padlo že nad 3 milijone najbolj krepkih sinov vseh narodov? Ali res Bog tako hoče, ker njegovi "namestniki" na svetu blagoslavljajo morilno orožje? Oj ti sleparji! Dokler jih bo ljudstvo poslušalo, bo slabo za ljudi. Treba nam je manj^grkev, pa toliko več šol, da ne bb človek samo govoril o strahu .božjem in božji volji, pač pa da bodejo vedeli ljudje tudi kaj več kot sa-|luo svoje ime slabo podpisati. l.Varodu dajte izobrazbe, pa ne humbuka. Se mnogo ljudij je danes takih, ki ne sprevidijo kaj je prav, in ki mislijo, da kar gospod reče je vse prav. Vsakdo naj misli za se, naj sku&a . da se bolj izobrazi, da bo lahko samostojno mislil, ne pa drugi za njega. Ljudje, dajte sebi kaj v korist postaviti, ne pa garati vedno za svoje izkoriščevalce.
Naročnik J. Eržen.
h ■ ■
f/i V'
:
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Kar se tiče delavskih razmer, je vedno po starem, brezposelnih je šc vedno mnogo, zato ne svetujem sem hoditi za delom. Mnogo fantov in deklet se pripravlja vytem postnem ča>u za naskok 11a zakonski jarem po veliki noči. Želim vsem mnogo korajže. Štorklja se je pred kratkim oglasila pri družini Boštijančič •in ji prinesla zdravega sina. Pa kaj se domislila prebrisana teta
S kija. Rekla je: kaj bodejo je brez deklet, in prinesla je čez par dni ravno v isto dvorišče na 53. cesti družini Ekert zdravo deklico v veliko veselje starisem, in mogoče tudi novorojenemu fantičku, ker čez kakih 800—900 tednov se lahko pripeti, da se vname med njima srčna ljubezen. >Pa naj bo tako ali tako, starišem Ca-1, novorojencenf^a obilo ivja in sreče.
fr čitani vsakovrstne dopise. mi je prišel* v roke tudi jo-r", kjer je rtpleak
dopis it Clevelanda, s podpisom J. Zakrajšek. Bolj nespametne pisave kot jo ima joliet-ski farbar si je res teško misliti pod tem svetlim solncem. Bedasti dopisnik očita CI. Am. Gl. N. in drugim svobodnim listom, da pišejo za Ruse in Srbe, Slovence pa napadajo, kakor tudi svojo domovino — Avstrijo! Jaz sem prečital vsako številko CI. Am. in Gl. N. pa nisem še nikdar ene same vrste bral, da bi ta dva lista napadla slovenski narod in na5o pravo domovino. Ti, prijatelj Zakrajšek, ti moraš prej dobro prečitati in presoditi, predno kaj v javnosti napišeš. Da se slovenski narodni listi potegujejo za Srbe in Ruse, imajo popolnoma prav, kajti ta dva naroda sta slovanska. Kaj naj ■se potegujejo za Nemce ali celo Turke, ki so avstrijski zavezniki? Vedi ti Zakrajšek, da Avstrija ni naša domovina, pač pa naša ječa, naša domovina je le Slovenija, ki tiči v kremp-ljih roparske Avstrije. Ako protestiramo proti krivičnemu • istemu, ki vlada v Avstriji, pa zato ni treba misliti dopisnikom "farbarja" v Jolietu, da s tem zasramnjemo našo domovino. Naša prava domovina je le Slovenija, ki se radi germanske osabuosti in požrešnosti danzadnevom krči, ker nam Vemci po sili kradejo zemljo in premoženje. Nadalje piše ta oredpotopni Zakrajšek, da vsak ki pile proti Avstriji, da je izdajalec svoje domovine. Vprašam te, kdo je večji izdajalec mi, ki protestiramo proti krivicam, ali oni vrag, ki je pozabil na vse prisege, pogazil vse /.akone ter uklenil narode v suž-njost? Kilo je izdajalec? Ali -nio menda mi, |<i smo z vso ,:|<> proti zatiranju in uiiičeva-fju slovenskega naroda, ki ne-| prestano stojimo na straži za lovenške narodne pravice, ali te izdajalci vi; lopovi avstrijski, ki vlečete z največjim gre> n ikoni in zločincem, kar jih je kdaj nosila ta zemlja! Odgovorite kdo je izdajalec, oni. k' -e bori z« narod, ki predočuje k "i vice naroda celemu svetu ili oni. ki je zasužnjil narod! laz imam n. pr. enega prijatelja, in ta prijatelj ima za^n zenega sovražnika, ki tja i' okrišča in ga hoče uničiti. A\< sem jaz njegov resnični pri j a telj, si boni gotovo vse prizadel. da rešim svojega prijatelja iz krempljev izkoriščevalca. Cir na podpiram in molčim pri izkoriščanji«, tedaj pa nisem prijatelj. Kaj pa vi? Kričitie slavo zločincu miroda, podpirate ti-ranstvo Avstrije. Torej ste pravi izdajalec naroda. Kadar nam bo dala Avstrija iste pravice kot Nemcem, tedaj jo bo-demo spoštovali prej nikdar ne. Zakaj vlada v Avstriji Slovencem ne da višjih šol? 2000 K oče v ar je v na Kranjskem ima svojo lastno gimnazijo, pol milijona Slovencev na Kranjskem pa nima ene same višje slovenske šole. Ali je to enakost? Ali hočevarska krona plača več davka kot slovenska. Zakaj so leta 1007 po ukazu Avstrije pobijali Slovence na lastni zemlji, ker so protestirali proti barbarizmu Nemcev, ki so >lo-venske delegate v slovenskem Ptuju z jajci in črnilom in palicami napadli? Slovence tedaj nihče ni branil pred napadom, ko so pa Slovenci protestirali, tedaj pa je Avstrija poslala smrkelinskega lajtnanta. pobi-ča -'i let, ki je dal streljati na Slovence! Ali je to enakost? Vprašal bi nadalje, zakaj je Avstrija prepovedala vseslo-vanski sokolski izlet, ki bi se moral vršiti lansko leto v Ljubljani? Zakaj je v istem letu dovolila, da so prišli celo Nemci iz rajlia ter so imeli svoje tnrantarske slavnosti? Ali je to samo nekaj resnic, iz katerih ifiora vsak trezen človek spoznati, kaj počenja Avstrija. Ne smem pozabiti še dopis neke prismode v Am. SI., ,ki piše. da 'je dobil sporočilo, kako je neki ranjeni vojak ležal na bojišču. Prišel je k njemu duhoven, katerega je prosil za spoved. katere 'ni opravil že deset let. Po spovedi je dal duhoven poljubiti vojaku sv.' križ, in glejte čudež, vojak je takoj
_
kočil kvišku, prijel za puiko n šel streljat-— Ruse! Torej
sveti križ je dal temu zapeljanemu delavcu moč, da je šel kot blazen streljati svojega so-tovariša, delavca! Kristus je bil proti moritvi, tukaj pa naj bi pomagal k moritvi t Oj ti zapeljani, neumni svet, ki vrja-meš take bajke. čuda, da te povsod lahko izkoriščajo, ker te s takimi prismodarijami držijo v sužnjosti. Vsem tem zapeljanim revam bi svetoval, da pridno berejo napredne liste kot so CI. Am.,. G. S. in G. N. pa bo kmalu bolje za nje in za ves narod. Pozdrav vsem zavednim rojakom po Ameriki.
Chicago, 111. (Op. ured. Sledeči dopis priobč-ujetno kot nekak zagovdf 11a dolžitve, izrečene od enega naših dopisnikov iz Chicage. Naše dopisnike ponovno prosimo, da nam vselej sporočajo čisto resnico. Tudi o nasprotnikih se ne sme pisati neresnice.' Sicer pa bo naš stalni dopisnik v Chicagi ,' ral sledeči dopis in gotovo tudi dokazal svoje trditve.)
V CI. Am. dne iQ. marca je bil priobčen iz Chicage dopis, v katerem dopisu dopisnik trdi, da ie Kristan dobro plačan za svoje delo, in sicer da plačuje neko društvu SNPJ v dr. blagajno od vsakega člana po 5c na mesec za Kristanove govore. itd. Torej kaj jena stvari? Na seji dr. Slavija, št. I. SNPJ meseca dec. se je sklenilo, da i'e v zimskih mseecih po seji priredijo predavanja, h kaic-rini imajo v prvi vrsti pristop člani SNiPJ, in če dopušča prostor, tudi drugi, ki niso člani, Meseca januarja se je predavalo: "Iz starih dnij človeštva". Meseca febr. "Kamen in človeški napredek", predavanje
meseca marca pa je bilo: "Neki liko o moderni slovenski kulturi". Predavanja so bila strogo znanstvena, in predaval je t, Kristan. Kar se pa plače za predavatelja tiče, naj bo g. dopisnik potolažen. ker udeleženci govora so po predavanju 1'i lektjrali po dvorani, tla se olrčajo otroški predavanja. Društvo je sicer naložilo mes. isesmetit po 5c za društvene potrebe, pa saj imajo tak ases-ment tudi druga društva, četudi ne prirejajo predavanj, če-tu potem vpiti v javnosti gle-'e 5c. l>uštvo Slavija vrši še 'rugo svojo dolžnost, podpira namreč revne štrajkarje, seveda po svoji moči. toda dopis-ivk je lahko prepričali, da društvo ni zadnje v tem oziru. Svetoval bi še dopisniku, .da pristopi v društvo, ker potem se bo lahko udeleževal sej in ' o lahko poročal resnico o dr. delovanju. Toliko v pojasnilo resnici na ljubo. Franc Zaje, član dr. Slavija, št. 1. SNPJ.
Neki slov. trgovec v Cle\e-landu je prejel iz Blaine, Ohio sledeče pismo: Cenjeni, oprostite. ker vas nadlegujem z mojo skromno prošnjo. Kakor vam mogoče že znano, štraj-kamo v našem okraju že leto dnij. Naša unija nas,je po mw-či podpirala, a sedaj se je izrekla. da je v slabili finančnih razmerah, da nas ne bo mogla več podpirati po $3.00 na teden. Vaš naslov sem našel v koledarju. torej vidim, da ste naprednega mišljenja. Jaz imam ženo in 4 otroke od 5 do 11 let. starejša hčerka in dva sina pohajajo v šolo, torej je treba, da jih hrstnini in oblačim, toda kje je mogoče vse to. Premišljujem, kako bi s $3.00 na teden kruha kupil, treba je plačati rent koče. mleko, kurjavo, tako, da najmanjše stvari ne moreni kupiti /a svojo osebo. Prosim vas, da bi mi kaj naklonili ponošeno obleko ali obutev, vse bi Ibilo hvaležno dobrodošlo. Res se je nabralo po vseh državah ogromno blaga ali obleke in čevlje od dobrosrčnih ljudij, toda ker se je v to družbo vkrcal tudi neki črnosuknjež in to na Barton, Ohio, grem tja prosit za obleko in obuvalo, so mi dali nekaj cunj, ki niso za nobeno rabo. Na vprašanje, kje imajo kaj poštenega; so mi pokazali vrata. Njegovi lizuni dobijo vsega dovolj, za druge reveže se pa ta namestnik nič ne zmeni. Prosim, pomagajte mi

po svoji moči, priporočite me tudi znancem in prijateljem. Želim največ uspeha vašemu podjetju. Fr. Guna, Box 54, Blaine, Ohio, Belmont Co.
Chicago, 111. Pošiljam vam žalostno novico, da je umrl tu naš rojak August Poglajen, po mučni bolezni, ki je trajala skoro eno leto. Bil je miren in vzgleden mož. Bil je pri več društvih. Zadnja leta je vodil gostilniško obrt. Zapušča ženo in sedem malih otrok. Pokoj njegovi duši. J. Blisch.
Cleveland, O. Prosim kot pri-prost delavec, da mi odstopite nekaj prostora v listu. Pretre-sujočo pesem pojejo evropski topovi, signal grozote ter vele-važnega preobrata. 1 Na rodi vsega sveta imajo poslub do teh žaldfttnih pesnij. Najbolj pomembne so te pesni za naš slovenski narod. V dno duše učinkuje, kdor ima le iskrico ljubezni do svojega naroda in njega bodočnosti. Najdražji zaklad v domovini Slovenca in Slovenke visi danes na tanki niti, v žrelu naših zakletih sovražnikov Nemcev, Mažarov in Ata-lijanov. Ako se njih nakana posreči, zginila bo s površja slovenska abeceda, vsako svobodno življenje na svoji lastni grudi, po kateri smo že tako dolgo hrepeneli. Cvet naroda bo uničen. in kar bo še ostalo bo izročeno milosti ali nemilosti drugorcdceni. In od teh ne moremo pričakovati nobene svobode. Ali naj zvesti sin matere Slovenske na svoji zemlji spi ter zaupa Nemcu, da bo vodil njegove posle? Ne in stokrat ne! Ali naj zaupamo priliznjenemu absolutizmu Zavrtnika ali Kristana? Osebam, ki napadajo Slovensko Ligo z raznimi strašili ter s tem igrajo v roke avstrijski vladi, ki jih za to plača? Ali niso ti slabeji od nemške pikelhavbe, ki je vodila napad na mirne Belgijce? Ali je to prispodoba socializma, da se soe. voditelji borijo proti narodnemu stremljenju, da se osvobodi narod? Ako sem jaz rojen Slovenec, ni to nobena sramota, še manj pa. če se ' potegujem z#a svoje pravice na lastni zemlji! Kristan, ali res vrjamete, da se nas bo pd vojni kar tako lovilo v Avstriji kot muhe. Pamet, pamet! Slučajno bo moreibiti Avstrija zmagovalka, toda tisoče in tisoče Slovencev se tudi ne da tako ugonobit. Slabše pa tudi potem ne more biti kot je zdaj, ko smo popolnoma brezpravni sužnji. Spreglejte Slovenci in Slovenke. Proč' s strankarstvom pri taki stvari, pa naj bo kleri-kalizem ali socijalizem. V današnjih važnih časih take stranke samo škodujejo, kakor tudi blagoslov^Hožjih avstrijskih namestnikov nič ne koristi, da bi se omejila vojna. Socijalizem pa bo imel takrat več upljiva in besede, kadar bo narod na svoji zemlji svoboden in imel svoje pravice. IPrvo nam mora ' iti pred cčmi, da narodi stopijo v bratsko slogo, da se združijo Jugoslovani, da bodejo močni, in skupno, ramo ob rami, bodemo dosegli svoje cilje. Le poglejte Italijane v Trstu, kjer imajo "Letra Nazionale". ki jfri vsaki priliki pobira ^pri-spevke, in kako deluje v prid naroda italijanskega. 'Nfemški šulferajn ima ravno isti cilj. In avstrijska vlada jim ne krati njih pravic. Jn Slovenci? Večkrat so se lotili narodnega dela, pa vselej so jim spodnesli vse nakane Nemci, in sedaj, ko je ustanovljena Liga. pa so se udrli klerikalci in socijalisti nad to narodno napravo. Tako da mora imeti slovenski narod vedno kako kost, za katero se tepe, dočim izkoriščevalci naroda se tega veselijo. Torej proč s strankarstvom, vsi za narod.. Živela Jugoslavija!
Slovenec a Tržaške okolice.
Ruski ujetniki na Koroškem.
Dne 9. febr. so pripeljali na Koroško 500 ruskih ujetnikov. Nastanili so jih menda v Železni kaplji, kjer jih bodo uporabljali za delo na novi cesti preko jezerskega sedla. Ravnotoliko jih dobijo
t! 'gl
Spodaj podpisani želim zve deti za naslov ILeo c.. Rresal, V Clevelandu, Ohio, ima mater in sestro. Mati se sedaj piše Borkovič. Kdor rojakov mi javi njegov naslov, mu plačam za trud. Jos. Mantel, Box 1047, Ely, Minn.- (33)
POZOR!
{Prijateljica, kam pa greš? V mesnico po svoje velikonočne šunke, klobase in drugo dobro meso? E, saj Veš kam, k Jos. Zulichu na 630111 Glass ave. ker on ima vse to blago najceneje in najboljše. Pojdi z menoj, ne boš se zmotila, dobro ti bo postregel -- (27,
ALI VI ALI VA&I PRIJATELJI TRPIJO NA
ŽELODČNI BOLEZNI
Slavni zdravniki poročajo
594 »lučajev zdravljenih
564 »lučaj«? ozdravljenih.
S pomočjo Oxyolina Pridite ▼ naS urad in ini vam poka iemo ta poročila in druga.
Dr. L £ S1EGELSTHN,
SM PERMANENT BLDG. 7« EUCLID AVE.
4118 St. Clair Avenue.
Prvi in edini slovenski klepar in strešni
krovec.

* pet k zdravju,
for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo talilno vrednost je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moja mala hčerk 11 j« imela kafelj te od slme. Dali
i0 Jl Severov Balura za Pljufa in ko imo porabili a »teklenlci. Je kaftelj popolnoma Izfflnll. Ml Ima-18everove,PripraYke večino pri roki In ti no Severov Regulator, Severov Zivljenskl Halzam. Severov Nervo-
too. Severov Želodtnl grenfec. Severove Jetrne krogi-Jlee In Severovo Uotbardiko Olje. Val ti ao Ubomi
pripravki."
Josephine Raiajoxak, S4 E. Stanton St.. Iludion. Pa.
poak uilte Severov ia PlJuCa.
Cena K in 60 centov.
Ako ste — prehladi!!,
poekaute Berem"« Cold ud Grip Tableta [Severova Tablete »op« prebled • in hripo].
Cena 23 centov.
In enake obeti kalne bolezni lahko hitro In umetno odpravi Severa'« Hkin Ointment (Severovo Mašilo zoper kotne bolezni.)
Cena BO centov.
Severe«« Pripravke
Imajo naprodaj lekarnarji
viepovBodl. Zahtevajte geverova. Ako Jih ne morete dobiti, naroCijte jih od
W. F. SEVERA CO., ""ToJi'""
——

JOHN CENTA,
SLOVENSKI GROCRIST.
Slovenske . gospodinje, kupujte svoje . potrebičine od slovenskih trgovcev.
6030 ST. CLAIR AVE.
♦ » 4 * »	4 »t ■■»» 4-4- -M-4 4 A- 4 ♦ 4 ♦ ♦ 4- ♦ ♦ ♦ ♦ » ♦ ♦ ♦ ♦ V
J. Tomasch
The Old Rank Cafe
Vogal 55. ceste in St. Clair Ave.
POSEBNOST TA TEDEN:
I kvort 6 let starega žganja.
I galona naj- $ 1 00 boijega vina.«..... I ^ .
Pošljemo vam na dom.
PeUUIte« Central S819 W
ANTON LOGAR,
3837 ST. CLAR AVE.
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA.
Popolna in sveža zaloga vseh moikih potrebščin, čevljev, blaga na jarde.
% Postrežemo vam vedno po domače, in nait cene so vedno nizke.
SVOJI K SVOJIM!
Žetim vsem svojim odjemalcem srečne velikonočne praznike.
fiueter Jewelry 0o
5372 St. Clair Ave.
Kadar potrebujete dobro, zanesljivo zlatnino ali srebrnino, oglasite se pri nas. Prodajamo le garanti-, rane prve vrste ure, zlate, srebrne in nikeljne po zmernih cenah.
Največja izbera krasnih, fino brušenih diamantov. Lepe ure kukavice in namizne ure.
Kadar hočete imeti dobro, garantirano zlatarsko ali urarsko blago, pridite k nam.
Vsem Slovencem želim vesele velikonočne praznike.
mmum
-mmm
o ■iiimiifjiKjwiw
II KQftiS ftIKK J Hfcri 1 ' ' ' ' ^
•--------------=-—
Nastanila
Spodaj podpisani naznanja-rojakom v Clevelandu, da
smo otvoj-ili noyo krojačnico, kjer bodemo izdelovali obleke po najbolj modernem kroju in na tedenska odplačila. Čistimo in popravljamo obleke po najnižjih cenah. Delo garantirano. Se priporočamo za oibila naročila
Kobal * Lozar
slovenska krojača. 1366 Marquette St. ' blizu St. Clair a ve. < (Fri-2V46)
..... —
.....«* t. .• r- , ~v ; ■	■■ --	1
ANTON SAtLAMON
Carpenter - kontraktor. Priporoča se Slovencem za na va dela, kakor tudi popravila
starih del se prevzemajo ' 'in z vrši j o točno in solidno. Vse moje delrf je jam-čeno. — Cene nizke. ANTON SALAMON. ' 1594 49th St.
v (24)
-
I Josip i I Zalokar!
899 <Addisan Rd.
Slovenska
narodna
gostilna.
■ r*.tt. m«i P.LsrMCfc, NawYarkCity i
Naprodaj je hiša z 9 sobami. Se lahko priredi za dve družini. Vprašajte na 1207 Addison Rd.
--:- (27)
(Naprodaj je hiša, 7 sob, velik lot, cena jako mala. Najlepša prilika za Slovenca. Hiša je na 1415 E. 41st St. Oglasite se pri John G. Murphy, Society Por Savings Bldg. št. 543 Cleveland Ohio.	CFri-iO
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovanski prodajalec Josip Vidmar, 15217 Luknov ave. N. E. blizu šole.
(37-14-36-15)
Fina, ločna postrežba. Domače vino na drobno in debelo.
11 Vsem sorodnikom, prijate-lAljem in znancem naznanjam Spodaj podpisani, da je v vasi jj PiWalje, fara iPreserje na Kranjskem umrla moja mati, v visoki starosti 84 let. Bila je blaga in dobra mati svojim i obtokom ter spoštovana od ' /vseh, ki so jo poznali. Tu v /Ameriki, v Clevelandu, ima tri sine. Prosim vse prijatelje, da jo obdrže v blagem spominu.
John Grd i na, 6025 St. Clair ave.
la tub poya, <U £• ii nj.t.v racaipt mU»-too MrtjM in ad »ajihtajilh idra.il. 4m m ■a mor« otdrariti.
Vail »dr»»nl*lii r*c*pti morajo priti r ■at* lokamo, kjor bodo jo zd.Uni uliniu pm i olji tdrmiki. Imamo t odi popolno zalogo gumijevih prodmotov. toalatnih potrob-i£in, dUav, cigar ta tladkorja.
Goenthers Sloven. Lekarna, HAR0LD E BMERICH
AddUon Rd. .1 St. Cl.ir Arm.	Javni notar in zastopnik za za-
_._I__varovalnino proti ognju- Pro-
_______daja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. Bell Ifcče se soba s hrano vred med	Eddy 3678 J. stanovanje: 55 in 80. St. Mora biti zase. 16205 St- Clair ave. 5911 St. Clair ave.	Collinwood Sta. Cleveland, O.
»^»f0
POZOR!
Proda se nov mesarski ivoz In etf grocerljski voz po nizki ceni. Napro daj so tudi matike za obdelovanje vr< tov in vinogradov. Anton Novak, 4636 Bt. Clair ave.	(26)
Priletna ientka dobi dobro delo, da skrbi za hišno gospodarstvo in enega otroka. 1118 B. 63rd St. (29)
MESNICA
C. HAMMEL, lastnik.
Priporočam Slovencem fine šunke in klo base za praznike. V zalogi imam vedno prve vrste meso.
Naprodaj je jako Čedna hiša na E. 41st St. med Superior in St. Clair ave. 7 sob. Cena nizka. Nobenih agentov. J. C. Murphy, 543 Soc:ety for Savings Bldg.	(24)
- DENARJE V STARO DOMOVINO.
t . Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko. £ Češko, Hrvatsko in Ogrsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslo-' vanja zadnjih treh mesecev smo se , do dobrega prepričali, da pride de-^ nar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. — Denar nam pošljite po "Do-naestfc Postal Money Order" ter pri-1 oži tie natančni Vaš naslov in one osejbe, kateri se ima izplačati.
& /	Cene:
k $	I	K t
/ 5.........90	1 120...... 20.40
/ 10........1.80	j 130...... 22 10
\ 15.........2.65 I 140...... 23.80
\ ........3.50	I 150...... 25.50
/ 23........ 4.S5	160...... 27.30
A 30. ....... 5.20	170...... 28.90
W 35........ 6.05	180...... 30.60
40........ 6.90 I 190...... 32.30
4&........ 7.75	200...... 34.00
> 50........ 8.50	250.....', 42.50
55........9.35	I	300...... 51.00
«0....... 16.20	| 350...... 59.50
I 65....... 11.95	| 400...... 68.00
' 70....... 11.90 ! 450...... 76.50
75....... 12.75	J 500...... 84.00
80..... 13.60	| . 600..... 100.80
i 8S..J... 14.43	! 700......11760
r 90../... 16.30	}	800...... 134.40
95../:.... 16.15	! 900...... 151.20
100. ... 17.00	I	1000... ■?: 168.00
r 110..;..... 18.70	J
TWRQKA FRANK SAK8ER, 82 Cdrtlsndt St., New York, N. Y.
L*/ Voščilo rojakom!
Spodaj podpisani slovenski J trgovec voščim vsem svojim | prijateljem, znancem, posebno L pa svojitn odjemalcem srečne m velikonočne praznike.. Ob tej . prilik) se priporočam Slovenr t cemA svojo modna trgovino, kjer dobite vse kar se tiče ma-nitfacturnega blaga ter moških Jbtrebščin, Posebno se priporočam nevestam za lepe vence, FtanČice, posebno pa za fine po-f ročne obleke. Izdelujemo tudi J" ženske obleke vsake vrste.
Se priporočam -Anton Anžlovar, 6nx St. Clair ave.
Revmatizmu
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI.
6112-14 ST. CLAIR AVE.
S pomočjo Oxyolina in si-nusoidata. Pridite v noš urad in mi vam pokažemo ta poročila in druga
6005 St. Clair Ave
Naša slivovka je kuhana iz pravih suhih češpelj. Cena 6 steklenic je $6.50, 12 stek. $13.
V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25 $2.75 in $3.
Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50, 55, 60, in 65c.
Katavba in Delavare vino 75, in 80c galona.
Rell Rast a377 W. Cuy. Central 6678 R. — Plin in Kisik Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. itn 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
SLIVOVIH
Za vina računamo posodo za 5 in 10 ffl. $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod brezplačen. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov.
Se priporočam slovenskim društvom ob priliki pogreba za fino izdela'ne vence in šopke.
Neveste in ženini dobijo pri meni vedno fine krasne šopke.
V zalogi imam vedno najboljše sveže cvetlice in zelenje.
Naprodaj je farma 35 a k rov, 10 milj od Public Square, zraven hiša z 9 sobami, hlev in druga poslopja. Dobra voda, na stotine sadnih dreves na zemljišču. A. L. M. Gannon, 725 Society for Savings, M. Guzvich, 14823 S viva ave. Collinwood, Ohio.	(28)
Za pristnost pijačei*m£imo
The Ohio Brandy Distil
COMPANY
6102-04 St. Oair-ff. Clereiud, 0.
•»•tillto
Ms«««?-
W«M M. Clam »•«**
^tmiiAW*.
Slovenskim društvom " in posameznikom se najtopleje priporočam v obila naročila.
Čistenje in likanje oblek
Dekla za splošna gospodinjska dela dobi takoj delo. 620?? St. Clair ave. Mrs. Skulv. (26)
Pozor rojaki nevarnosti
Vsak človek pri zdravi pameti mora pripoznati, da če je človelk izučen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mfzarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o ka-terih'se ničesar ne razume. Torej nevarnost za vsakega, ki kupi, pa ne ve, kaj se prodaja. Jaz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hiše. in v teh dveh st\ireh imam že večletno skušnjo, torej n ste v nobeni nevarnosti, če kupite od mene. Vprašajte onega, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočam Josip Zajec, 1378 E. 4gf th St Cleveland O. Central 6494 R
r--(v)
LO.	NIZKE CENE.
.$1.00	Ženske kiklje.................SOc
11.00	Ženske dolge suknje........$1.00
...,80c	Ženske obleke.................$1.00
Naprodaj sta dva konja z opravo/de-lata pri mestnem delu. Tudi del<^e odda. Job. Ferlln, 730 B. 155th St. Collinwood, O. •	(26)
ŽELiM VSEM VESELE VELIKO NOČNE PRAZNIKE.
Molk« obleke Molk« suknje
jopiči...........
Opomin.
Opominjani Mary IParce, rja prekliče laži, ki jih je govorila o meni. Ako ne, potem sporočim vso njeno nespodobnost, ki
mi je dobro znana. F. C. -----(26)
Odda se soba s pohištvom brez hrane za 1. fanta. 1140E. 6oth
1574 E. 55th ST.
A. J. DAMM, poslovodja
j NAZNANILO.
Sjiodaj podpisani naznanjam d/sem dobil slovenske plošče J7. starega kraja, torej kdor želi slovenske plošče, naj se hitro oglasi pri spodaj podpisanem. JOSIP MARINČIČ, slovenski urar in zlatar 5805 St. Clair ave.
p- (28)
POZOR!
- Vesele velikonočne praznike voščim vsem prijateljem vencem in Hrvatom in drugim, <!a ostanejo zvesti obiskovalci moje gostilne. 'Na razpolago imam največjo dvorano v tej okolici za plese, veselice, svat-Ibe kakor tudi za društvene seje imam šest večjih flvoran. Prosim pa tudi tiste, ki so svoje d.olžnosti pozabili, in so jo odnihali, naj se naznanijo, ker jih V bom sicer drugič z imenom najznanil. Pozdrav vsem Vam *jSani stari John Grdina, 6025 Rt. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Vsak kdor kupi v mqji trgovini za $5. ali več blaga, dobi popolnoma zastonj en "fountain pen", kakor ga vidite tukaj na sliki. Pero je vredno $1.50, je iz platira-nega 14 karatnega zlata. Garantirano, da piše dobro in ne paca s črnilom.
Rojakom se priporočam za obilen po-set moje trgovine.
edina slovenska sedlarska trgovina.
V zalogi imam vso konjsko opravo, jermenje in biče in koce. Sprejemam popravila otročjih vozičkov. Priporočam se rojakom v obilo podporo.
Voščim vsem vesele praznike!
DVE TRGOVINE:
5816 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO 801 EAST 152nd ST., COLLINWOOD, OHIO
JETIKI
Slani tdiiTalki poi*£«J* S24 slučaj«* zdravljenih
SOS skri** ozdraoltenfb.
Potom Oxjoline zdravljenja. Pridite v na^'nrad ia vam poka'emo ta pisma, ki vas prepričajo.
lite kupiti poceni Hifto, poglejte ftt. 6700 in 6704 Shaefar St. rjt« na 1379 E. 65th »t za po-. Brn posredovalca.
nsko dekle dobi takoj do kiebo. Plača po dogovoru, ti naj se pri Christ. Man-
TRGOVINA VSE MOŠKE OPRAVE IN POTREBŠČIN
CITAJTE SLOVENCU Edini slovenski tapetnlk s« pri po ro£am slavnemu občinstvu v Cleveland«, Collinwoodu, Newbnrgu In No-ttlnKfaatnu. da izdelujem nove jUmnl-ce; istotako Jih tudi predelujem ter popravljam atare zofe In stole. Kdor kaj potrebuje naj se obrne do John Erien, 10% Addison Rd.
ass
ipisnik I. Jugoslovanskega zbo-
rovanja.
nr* 11
'Nadaljevanje zapisnika J.N.O.
Včeraj je Ml dan slave, danes pa je dan dela.
Na narodnem polju smo imeli med Hrvati, Slovenci in Srbi ljudi, ki so posvetili celo svoje življenje narodnemu delu. In takih ljudij je bilo mnogo celo v momentu, ko je avstrijska monarhija napovedala boj jugoslovanskemu narodu na jugu, in slovanskemu narodu na severu. In ti rodoljubi so ' bili prijeli, mučeni, vrženi v ječe, sojeni od tiranov. In raditega se v monarhiji ni dalo narediti ničesar za^svobodo narodov, treba je bilo, da se o-glasijo oni ljudje, ki prebivajo izven monarhije, kjer ni tiran-stva in suženjstva. In mnogo je bilo rodoljubov zunaj monarhije, pa niso vedeli eden za druzega. Nekaj izmed njih se jih je sestalo v Veneciji. Tu so se dogovorili, kaj naj naredijo, da se prične agilna akcija za bodočnost Jugoslavije. In čimbolj se je raširil glas o nekakem dcVi za Jugoslavijo, temveč je prišlo delavcev skupaj. Kmalu se je razvedelo po Italijanskem, Švicarskem, po Rusiji, Franciji in Angliji, da se jugoslovanski narodi zavedajo svojega poklica, da žele svobode. Postavil se je oitbor, ki je delal pri ruski, francoski in angleški vladi. Rusi so spoznali nase potrebe in nase življenje kot mi sami, Rusija ima posebne ljudi, ki študirajo in raziskujejo življenje Jugoslovanov v vseh pojavih. (Klici: Živela Rusija! Ogromno ploskanje!) Z Anglijo in Francijo pa je bilo težavnejše. Ti narodi so na* poznali samo po novicah iz Avstrije, da smo mi narodi vsak za sebe, kolikor dežel, toliko narodov, Mislili so, da smo mi ričet t. dvajset jeziki. Treba je bila prebiti led in narediti ve-I ko delo. Pa tudi ta trud je bil sadonosno poplačan. Fran coski in angleški državniki so pričeli na nas drugačnije gledati, in pri tem je mnogo pripomogla Rusija. Dokazalo se je prosvitljenim narodom, da je bila Avstrija kot turški paša za Jugoslovane, da je bilo vse dflo Avstrije smotreno po Bis-markovetn duhu, in da so samo (Memci krivi našega narodnega razdeljenja.
Na tem mestu vam ne moreni povedati imen ljudij in državnikov. ki so bili z nami v zvezi, toda za istinost tega vam jamčim kot posten človek.
Posledica te^a je, da hodi francoska in agleška diplomacija po isti poti kot ruska, ter da se bodejo upravičene zahteve Jugoslovanov spolnile, kakor zahteva boljši del naroda.
Ta odbor je smatral potrebnim, da se de! naroda izjavi, da se prinese ta izjava pred Evropo. In ker se take izjave ni moglo dobiti v domovini, kajti narod v domovini ne sme govoriti za svoje koristi, zato je odbor prišel na misel, da živi velik del jugoslovanskega naroda v Ameriki, kjer se vsakdo lahko svobodno izrazi. In oni del naroda, ki je moral bežati, da si zagotovi svojo eksistenco, gotovo ni najslabši. In ta misel nas je pripeljala, da so zastopniki naroda iz domovine potrkali na vrata emigrantov v Zjed. državah.
In v imenu tega naroda imamo pravico povedati, kaj ta narod misli in želi. V prvotnih trinajstih ameriškh državah, ki so proglasile svobodo, je bilo zastopanih mibjone ameriških državljanov. In dasi sprva ne v«i, pa so pozneje vsi skup«} se oprijeli ideje svobode. Zato je tudi naša najbolj sveta dolžnost, da povemo, kaj želimo, in da na tem neumorno in od ločno delujemo.
Veliki nemški narod je dose gel velikanske uspehe, ko je delal s sistemom in disciplino. Raditega se ta narod spoštuje, četudi v naših srcih ni prostora do ljubezni napram temu narodu. Le glejte, kako so 'Nemci delali na Turškem,
mm
„ L. ' .-S3 .i
zato se danes Turčija bori za Nemce, ne pa za sebe. Turški
vojaki i so nemški janičarji, kakor so naši vojaki avstrijski janičarji. Dasi so Nemci naši največji sovražniki, toda imajo sistem, in sistem moramo ime-'i tudi mi, bratski, složni in prijateljski sistem, po katerem se ravnamo. Ne naduti, militari-stični sistem Nemčije, pač pa sistem bratske sloge.
|Xiemška kultura nas ni pokvarila. pač pa smo vzeli od nje najslabše, ono, kar nas kot na-rod ubija. Najsijajnejše ozna-čenje nemškega naroda je disciplina. Tam je vse organizirano, in če je to njim koristilo, bo tudi nam.
Naredimo organizacijo, ki nas bo vse skupaj združila. In tudi najslabši človek more koristiti v tej organizaciji. Kolikor morete, toliko naredite, naredite v korist Jugoslavije, o-primite se ljudi, katerim je poverjeno vodstvo, da spravijo kupa j vse potrebne sile.
Danes je naša dolžnost, da tak odbor zberemo, ki bo deliti, ki bo neumorno na straži za naše pravice in koristi. Naj ne bo nihče gluh. Naše delo se bo nadaljevalo v domovini, da-siravno danes še ni čas za to. Kakor hitro pa bo mogoče, tedaj se združimo.
In lo niso iluzije, pač pa je to spoznavanje položaja. Vzemimo, da bo Avstrija ostala, kakor je. mi tbi ostali tlačeni kot sedaj. Avstrija bi vladala '»rez naše volje. Toda Avstrija razpada. Zato se pa moramo danes pripravili za bodočnost. In raditega bo imel ta odbor velikansko narodno nalogo.
In v ta odbor naj pridejo ljudje po enakem številu Slovencev. Hrvatov in Srbov. Pripravljalni odbor je torej se-tavil listino odbornikov, in si-' cer se izbere odbor 33 mož, od vsake narodne skupine po enajst mož.
Od Slovencev so predlagani: Sakser, Jager, Trošt, Kališ, Predovič, Justin, Rev. Kebe, Perdan, Brozič, Blatnik, Rev. Valoven.
Od Srbov: Sušnjar, Krkovič, Dir. Radosavljevič, Kranjovič, Stijačič, Leskovac, Mrvoš, Gra-hovac, Palandič, Radojčič, Ele-sin.
Od Hrvatov: Marohnič, Vr-sajko Krstelj Žagar. Dr. Bian-kini. Tripo Krstovic, Budrovič, Vkacic, Unkovič, Medin, don N. Grškovič.
Temu odboru naj se da pol-nomoč po potrebi, da se razširi •'. vrednimi ljudmi po vseh kra-iih. Tako razširjenje naj se naredi dogovorno z drugimi odbori, tako, da ostane vedno enak odbor vsake posamezne narodne skupine. In ta odbor, katerega smo priporočili, zasluži naše poverenje, da se bo držal naloge, ki 11111 je oddana.
Tako narodno zborovanje ni delo ene stranke, pač pa je nadstrankarsko, narodno. Sam govornik ni poslanec ene narodne misli, pač pa je bojevnik narodne misli, in priklanja se vsaki narodni stranki, ki bi bila voljna, da dela za narod, za narodno zjedinjene in svobodo Jugoslavije. (Ogromno ploskanje in odušcvljeni klici.)
Pri narodnem delu se mora gledati, kam te tako delo vodi. Ako je delo namenjeno napredku, tedaj je dolžnost vsakega, da pomaga pri tem delu. Vedno se ogibljimo stran-karstva, glejmo kaj vodi do velikega narodnega cilja, do velike narodne sreče.
Včeraj ste manifestirali, kar vsak Jugoslovan želi. In zatet je bila ta izjava tako sijajna, ker smo dali temelj edinstvenemu delu«. Bodimo torej pri vsakem delu narodni za skupno dobro. Kar vodi narodno stvar n«azaj, ni več dobro, ni več narodno. [Izberimo samo dobro in plemenito, kar je tip nas Slovanov, kar so nam priznali tudi drugi narodi.
Germani s0 brutalni, Slovani pa prihajajo, da prinesejo plemenitost in svobodo. Slovani prihajajo, da zboljšajo življenje vsakemu posamezniku, da bo srečen« in zadovoljen. In tako bodemo vršili svojo nalogo tudi mi kot Slovani, da os^vimo svetu sadove svoje-
Viti/* * ifc
se konstituira in odredi način dela. Mi pa bodemo temu od-
ga uma
Rusi so uzor dobrote in plemenitosti, in mi, njih manjii bratje, jih moramo v tem posnemati.
Tako je dr. Potočnjak skon-čal svoj govor, spremljan z burnim ploskanjem in dolgotrajnim oddbravanjem.
Zastopnik Jeftič zahteva, da se pred izvolitvijo odbora uredi cilj organizacije.
Don Orškovič pa utemeljuje, da bo odbor spravil to v življenje, za kar se je manifestiralo. Zato se je zbralo ljudi iz raznih skupin.
.'Nadalje izjavlja Don Grško-vič, da je na odboru ležeče, da 'e k on« lela. M boru dali nasvete.
Zastopnik Savič govori o zahtevi Jeftiča, da se pred odborom postavi štatut, da se do-žene, če bodejo izvoljeni prevzeli poverjeno jim delo. Odbor se ne more zbrati, ne da bi odborniki vedli za svoje delo. To je parlamentarno.
Don Orškovič odgovarja, da je njemu znano, da je treba najprvo statuta organizaciji. Naš štatut in naš program je včerajšna resolucija. Oni, ki ne razume resolucije, tudi ne razume štatuta. Ideja resolucije je visoka in velika, in je ne moremo vplesti meri statute. Oni, ki tega ne morejo razumeti, bodejo toliko razumni, da zapustijo to mesto.
Rev. Kranjovič pravi, da se dela o taktu in ne o stvari. Naj se označi nekaka linija o bodočem delokrogu, kakor začetek našega dela v duhu resolucije.
Zastopnik Trošt misli, da je stvar pri nekaterih jako nejasna, ko tako govorijo. Odborniki vedo kaj jim je narediti, če imajo temelje svojega dela, ki so označeni v resoluciji.
Rev. Stojakovic misli, da smo dovolj časa idealizirali, in sedaj je treba vsem dela. Odbor se ne sme zbrati, dokler ne ve, kaj je njegovo delo, Kdo bo odgovatjal, če se plavijo nedostatki pri odboru.
Dr. Potočnjak odgovarja, da smo včeraj vedeli, kaj govorimo, ali smo bili včeraj ljudje ali otroci, ali smo danes?
Jasno je, da se mora omenjena resolucija spraviti v delo. Resolucija hoče, da se zje-dini Srbe, Slovence in Hrvate, in da se temu narodnemu zje-dinjenju pribori svoboda. To se dela in zvršava z našim delom in z delom onih, na katere apeliramo. Za to delo se mora dolbiti skupaj ljudi, ki lahko delajo, ki so duševno, moralno, fizično in materijalno močni. Kadar ste prepričani, da so taki izbrani, tedaj jim povejte, da izvedejo to,kar ukazuje resolucija. Če se bodejo zbrali zreli ljudje, gotovo ne bodejo počenjali neumnosti. l*n če pa hočejo počenjati bu-dalosti, tedaj takim ljudem tudi vsa pravila in statuti ničesar ne pomagajo.
•Nam se gre tu za delo, in ko bode te zbrali ljudi, dajte jim nasvete. Za svoj temelj pa imajo resolucijo. (Občno odobravanje,)
Zastopnik Unkovič se ne smatra sposobnim, da bi delal v odboru, ker je še premlad. Toda ker se dela o n»je-govern največjem idealu, o ustvarjenju Jugoslavije, predlaga on na svojem mestu enega izmed najbolj sposobnih ljudij. Ivana Krcšiča.
\Nlarodni zastopniki vstanejo, ko se čitajo imena odbornikov. Lista se je v celem sprejela, z izjemo, da*se je brisalo ime Unkoviča in nadomestilo s Kresičem .
Don Grškovič prosi zastopnike, da se izjavijo, kar kdo želi in zahteva, kako bi se najbolje delalo za svrho, za katero smo se tukaj zbrali.
Zastopnik Protič pozdravlja zborovanje v .imenu Hrvatov iz severne Canade. Odbor se lahko vedno obrača na nje za vsako pomoč.
Brzojavni odgovor predsednika Wilsona,
Predsednik tZjed. držav je poslal narodnemu zborovanju
v L,ntcago, sledeči urad inpoz-drav:
The White House Washington, March 11. 1915. Don Niko Grškovič, President of the South Slavic Congress, La Salle Hotel, Chicago, 111. My dear Sir: The (President deeply appeciates the friendly expression of the message Which you sent him in the name of the South Slavic Congress, and he atfks jpe to convey to you and all those concerned his very warm thanks. Sincerely yours,^Joseph Tumulty, Secretary to the President. — Po slovensko: Washington, n. sušca, 1915. Don Niko Grškovič, predsednik jugoslovanskega zborovanja, La Salle Hotel. Chicago, 111. Moj dragi gospod : iPredsednik globoko uvažuje prijateljske izraze ne v sporočilu, katerega ste mu poslali v imenu »jugoslovanskega zborovanja, in naprosil me je, da sporočim vam in vsem ki ste skupaj zbrani, svojo jako toplo zahvalo. Vaš iskreni ro«eph Tu mul thy, tajnik predsednika.
Brzojavni odgovor guvernerja Dunne-a.
Springfield, 111. March nth. Don Niko Grškovič: Governor Dunne acknowledges ^ youi kind greetings and wishes you a harmonious and successfull meeting. William J. Sullivan, Secretary to the Governor.— Slovenski prevod: Springfield, 111. n 11. sušca, 1915. Don Niko Grškovič, predsednik jugoslovanskega zborovanja, La Salle Hotel Chicago, 111. Guvernor Dunne je sprejel vape prijazne pozdrave in vam želi složno in uspešno zborovanje. William
Sullivan, tajnik za guvernorja. * * *
Rev, Kranjovič vpraša za ime odbora. Naj bi se imenoval: Jugoslovanski centralni odbor, ker imamo več provin-cijalnih odborov.
Dr. Potočnjak je mnenja, da je "Jugoslovanski odbor" precej opravičen, toda "centralen" ni. Od včeraj naprej im&mo našo narodno vlado, v kateri je ttnilkacija vseh organizacij. Ta odbor je nekaj več, on ima naroden znak in duh v smislu resolucije. /Jato predlaga, da se imenuje "Narodni Jugoslovanski odbor." Ta odbor bo deloval, dokler njegovi posli ne preidejo na našo narodno vlado Jugoslavije. (Dolgo odobravanje in ploskanje.)
Rev. Kranjovič potegne svoj predlog nazaj.
Sprejme se ime: "Jugoslovanski odbor".
ZastopjTrošt ima tri predloge: 1. da hrvatska, srbska in slovenska društva v vsakem mestu skupno delujejo, 2. ta odbor deluje na to, da se čim bolj približamo drugim slo-vanskiim ligam, 3. da se naredi vse, da se zapeljane slovanske brate privede v organizacijo. I
Zastopnik Haralovič podpira te predloge s pristavkom. da se kar mogoče mn-ogo deluje potom časopisja.
Rev. Krantjovič še pristavlja, da T o delo odbora nestrankarsko ter predlaga fond za organizacijo, da se ta fond med nami nabere.
Vsi ti predlogi so sprejeti.
Don INiiko Grškovič čita brzojavko Tripe Krstoviča, ki ne more prisostovatii zborovanju in pošilja brzojavno $100 za fond. Nadalje naznanja, da šteje blagajna "Hrv. Saveza"' a\»-nes $8.912.02. Zastopniki burno pozdravijo brzojav s klici: Živijo Tripo .Krstovič!
Rev. .Domladovac ne želi,*da bi narod doprinašal žrtve z razloga, ker moramo se truditi, da dovedemo v ta tabor tudi zavedni del naroda, ki je zastrupljen po "Narod. Listu". Zrtvujmo vse samo mi.
Rev. Grškovič podeli Rev. Oomladovacu ukor, ker je onesnažil to sveto mesto zborovanja z imenom dotičnega blatnega lista. (iPloskanje in odobravanje.)
Zastopnik iMarohnič govori, kako narodni izdajalci okoli blatnega lista v 'New Y blatijo vs<
kazati, da ni tak. Polaga $50
na oltar Jugoslavije, četudi ni premožen. (Ploskajne in odobravanje.)
Cita se, da polaga dr. Bian-kini na oltar domovine $1000, Sledi ploskanje in odobravanje, ki tra-ja nekaj mintu. Solze se opazijo v očeh mnogih zastopnikov, in Rev. Grškovič pripomni, ,<la so et solze daro-vatelju najboljša plača za njegovo veliko delo.
Odsek "Hrvats. Saveza" iz •Pittburga pošilja ček za $40. Dr. Radosavljevič $100 poleg $100, katere je že prej plačal. Govorijo o cerkvi Jugoslaviji, v kateri naj se vse vere združijo. Je pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem. Palandičič upisuje $ioo' Zatem prihajajo zastopniki in plačujejo denar. V desetih minutah se nabere, $2000.
Dr. IPotočnjak ve, da se ničesar ne more delati brez sredstev, in brez sredstev ni nobenega dela. Odbor ima povsod stroške in od mnogih stranij -e obračajo na odbor za.izplačilo najbolj nujnih stroškov. Rev. Krnpotič govori s pono-
hoče do- ka m I t to dela I da se za nj
brati Rusi in m0 domove ne^ cev .Hrvatski nan rejša kraljevina v Hrvatska je starejša Avstrije in Mažarske. Patrijo-tizem in žrtve so vselej ustvarjali narod. .Prosi so patrijoti, in dvignili so svojo dom6vino. Država je ladija, za katero je treba skrbeti, da ima pravega krniilarja. Vprašam Jugoslavijo kot nekdaj Rimljani: Voziš li Cezarja ali svobodo? Ako svobodo,! tedaj plovi ladija Jugoslavije, svobodno, da bodejo vendar enkrat človeška načela provedeiia. Ako voziš Cezarja, tedaj naj te ugonobi prva burja.
K vragu naj gredo cesarske krone, kajti na cesarskih čelih se nahaja kri, k vragu naj gredo vaša cesarska žezla zaruja.-vela, pomečimo jih v peč, k vragu naj gredo cesarski privilegiji, jaz zahtevam samo narod in njeerovo svobodo. (Občno ploskanje in burno odobravanje !)
V Ameriki seni se naučil, da
som o borbi junaških Srt)ov, J stno vsi ljudje enako ustvarjeni, katera borba je rodila sad. Go- da imamo vsi enako pravico do vori o Hrvatih, ki so nesrečne- svobode in sreče. Ako ta bodo-
ga leta 1527 izbrali na svojem zborovanju v Cetinju Habsbur-govca Ferdinanda za svojega <ralja. Današnje zborovanje je narodna volja, in ta volja je edina suvereniteta, druzega vla-larja rm ne pozna. Štiri mese-e potem, ko so izbrali Hrvatje Ferdinanda za kralja, so mu pihali, da odkar imajo njega za vladarja, da so jih zapustili vsi prijatelji, da se čutijo podjar-mljene. To pismo Hrvatov iz Cetinja je bilo kakor nekako prerokovanje, ki se je danes spolnilo. Mi smo od tistih Časov nesrečen narod, prepuščeni trpljenju in brez prijateljev.
(Srbi kličejo: Mi vas nikdar ne zapustimo, vi imate prijate-ljel)
Tu smo se zbrali, da delamo za svolbodo in zjedinjenje naše domovine. Avstrija -je od začet-
jo od zav< nan i jo
sklepanju miru zaht vo za glavo in to 1 danes v Avstriji Dr. Potočnjak
so v tem smislu že rizeti koraki, katere jugoslovanski odbor v nu. Je dovolj ljudij, ki in glasno povedali, da se burška dinastija naj zav< ne bo padla samo glava vo, pač pa glave za
Sicer je pa to stvar in onih poedincev, ki ds svoje glave. Kajti v vstala krvna osveta, toda se tukaj poprijeti rte morer Vemo, da so za to organizacije, pa to ne spada k javni raz-
ča Jugoslaviija nosi svobodo, «e bo-v njej Hrvat zavedal svoje svobode, Srbi svoje, lSoven-ci svoje! Če pa prinaša Jugoslavija, carizem, tedaj je ne maramo. Trebamo svobode v vsakem smislu.
Govornik se zahvaljuje v*em in večkrat nastane burno ploskanje. Nato Rev. Krnpotič od- J J klanja aplavz in prosi, da se naprej deluje.
^ Don Grškovič častita govorniku' in želi, da se pod utiskom njegovih besed razidemo.
Zastopnik Unkovič govori, da se v naši domovini nahaja tisoče bratov v raznih položajih, ki radi svoje ljubezni do domovine zdihujejo po ječah. "Mhiogi kar preko noči zginejo,
pravi. Naredili bodemo, da'nih-če he bode vedel, kdo je ni dil, in to bo delovalo na one Oimaju, ako ni že upljivalo.
S t?m je bilo delovanje Jugoslovanskega zborovanja za ključeno, in* Don Grškovič pripomni, da je morda to zborovanje prvo zborovanje, ki je zvrsilo brez zvonca in opominov, in zategadelj častita vsi pričujočim zastopnikom.
Kot v zaključek so zastopi ki zapeli "Hej Slovani!"
slovenski grocerist
1184 E. 60th Si.
Vedno »veže blago in nizke cen«. ,
ker je (Avstrija pogazila vsako IM« m bolj priletna lenska, u^hifina kulturno bojevanje, poteptala
je vse postave in ulbija na vseh 6414 8pitk«r ave.	(1


KS3I
:
SLOVENSKA GOSTILNA
3222 LAKESIDE AVL
Voščim vsem Slovencem vesele velikonočne praznike!


■H
SO
fino opremljena . gostilna, zaloga finega žganja in restaurant.
Kadarkoli kupite kaj pri nas se prepričate, da dobite najboljše. Popolna zaloga najbolj ega vina in žganja.
vam podarimo se posebno darilo, ki vam bo koristilo če kupite za $1. blaga ali več.
LEO SCHWALB,
6131 ST. CLAIR AVE

JIXWTj

■Ptfl:«
ter
IN PUHLOST CARJA. J gospodaril ne bo.
io, da se s Kristanom ienio vkvarjali. Tudi sedaj z njim, kot Kristanom r on sploh ni naše gore list aocijalist njegove barve veren sin svojega rodu in ne >re t>iti. Danes odgovarjamo jovim idejam zato, da bi lili od njegovega volčjega jforita pičo, ki jo krade naše izsesanemu ljudstvu. Za laš rod nam je, za njegov ob (tanek. Kristan kot tak ne pri vpošte\\|Xiaj se torej ne čuti lenitnega če mu li&ti odgo-varjajo.
Sic/er ga je g. Faletit': v Sle velanfdu vrlo predstavil — v njegovi pravi luči. Danes pri brnimo, zakar morebiti teda f FaletiČ ni znal. Mimogrede omenjeno, radi tega je J>il g. Faletič v Clevelanclu telesno
fnaklestau od Jurmana, neko imenitno ondotno sociališko velesilo. Toda to je samo en cajz Več, da so se tu-di naši listi dobro nasrkali nem "kulture" — odkoder izvfl modrost.
i, od 34. okt. 1914. mestu Milwaukee izhaja rtemški socialistični list "Vor warts", In v enem teh listov od 24. oktobra lanskega leta. Na , prvi j strani objavlja pismo "od avstrijskega sociališkega po-lan^a Groeg*rja, pisano v Ce lotfcu due i. oktobra, 1914 fajpr,vo* zabavlja zoper fran >ske socialiste, zoper belgij-cega socialista Vandervelde komično pripomni "V teo-Viji se da prepirati o zadržanju socialistov v rajliu (kako las-$:avo za Vas, Etbine!) Toda' surovo dejstvo je vrglo vse na kup: |\lačelo, program in med narodnost (hvala za tak socH al.zem.; Kristane !1 " Dalje za| bavlja zoper Jugoslovane, njih J trializem in -jugoslovansko ne Rvarorjst (Kristan pa se hlini I «la je-W Jugoslavijo, glej G. N 6. irtarca). Omenja kako so jL^Vflstificirani".(to je postre Slovenci, posebno J»a venski duhovniki (lep ža-duh za Vas, vi gnezdo |Mietu!) Na koncu pisma pa avj dosledno: Sodrug Etbin Kristan je ikagi, če ga kdaj vidiš, po-l j zdravi mi ga." Tofej Etbin Kristan! Vi sto-e/'V tesni zvezi z zakletimi ražniki slovenskega imena. fistem pismu omenja Groe-sr pohvalno Doberniga in lariše, nemške nacijonalce, da so vlado opozorili jugoslovansko nevarnost. '[■ Kristan, Vam kličemo lenu plemenitih src ameriy tih Slovenk in (Slovencev lerite se z naše srede. Vi ■j v ovčji koži. Mi celo da ste sem prišli narav ani od. nemške ali pa vlade zato,, da meša lo med nami. Rojake agi in drugje prosimo, dobro pazijo na kretnjo te cristalnočistega rodoljuba bjavijo vsak njegov nastop se druži Groeberjem, je izdajica svojega rodu
KRISTAN IN UGA. •istan, glei G. N. 6. marca, ii in blati naše namene — :iovek. ki predava po naših ih. proti vstopnini od 10 tov, ki živi od žuljev naših tre v. On si drzne nam oči-sebičnost.
ravi, da bi bilo 75 odstot-našega ljudstva zato, da jo stanji Franc Josipa.
bi avstro-hunska vlada izvolitve. Ne, če.bi jim bi-Vo res na prosto izber in se/ jim zagotovi verska in svoboda. Pisma svoj-; Starega kraja, objavljena tih, potem pa poročl-ir in Srbov vedo za vse ;st.
iVANJE IN PODUK. -
hoče podučevati .iti-" svojo Internacionaio. ta Internaqijonala. z revico je, da je
Veste-li kako svobode Jugoslovanov. Zato dolg nos so odnesli Viljemovi smo se zjedlnili v Cikagi kot socialisti iz Rima, Bruseltja in I en narod, ki predstavlja več .Bukarešta. O, če ne veste, Vam nego 10 milijonov duš. To bo
lahkp pošljemo par odstav kov iz socialističnega parižke ga dnevnika "L' Humanite" To je zares ihana za bogove. INTERNACIJONALA REŠUJE JUGOSLOVANE. Kristan pravi, predložil bo program naše svobode Inter nacijonali. To pa to, le predlo žite ga, to nas bo gotovo ote-lo. Pet in sedemdeset odstot JjkOv vseh Slovencev je prav gotovo za vaš načrt, kaj ne Etbine? Tudi se Vam milijoni ne rogajo, ko ste izustili to bla mažo. Mi pa, da se blamiramo pred milijoni, ko izrazanio tai sto, kar so se zakleli dovršiti zavezniki — namreč preosno-vati Evropo na Internacijona-lo— v pajčevinah. Kranjec moj Vam osle kaže. INTERNACIJONALA ZA
PRUSAKE. Pruski socialisti so dva dni pred vojn0 v Bruselju in Bero-linai krčali "Doli z vojno 'Brez nas ne bo vojne." Par dnij pozneje so se poskrili pot pikelhauhe in šli umirat za sorodnika ruskega carja za pri smuknjenega Viljema, katere ga moramo še poslati na St Heleno. (Pruskemu socialistu bodi belgijski, ruski, francoski in slovenski socialist internati jonalec, pusti se mii klati, on sam pa !bo slavil nad teboj or gije, prav kakor v začetku vojne:
Ein jeder Schuss ein Rtiss, Ein jeder Stoss ein Franzos' Ein jeder Tritt ein Britt. 1 Za tako Intemacijonalo se pulite vi, znanstveni socialisti zdrava pamet mojega Kranjca je ne mara poznati. Abcug Kristan!
MI ŠKODUJEMO SLOVENCEM 1 Torej se ne sme nikoli in nik dar začeti nobena akcija za svobodo — zato ker bi ne bilo všeč avstrijski vladi. Če bi bili tako mislili in govorili svobo-doljubi, ki so Ameriko osvobodili-angleškega jarma pred več nego sto leti. bi Vi danes Kristane, ne imeli zavetja med nami. No, avstrijska vlada naše ntu rodu bolj škodovati več ne more. Vzeti mu nima n:Č več. Več poklati jih ne more, razen ženske in otroke. Če se hoče pa spraviti še 11a nje, to tem bolj vzrok, da se upremo, in z vsemi sredstvi delujemo nato, da se otresemo avstrijskega jarma. Kristan, ravno tako di^ žavo moramo razkosati, in to tem bolj, čimlbolj barbarska je. Sicer bo pa trpelo avstrijsko trinoštvo le še malo časa. Va šib simpatij se torej naš rod lahko otrese. Avstrijske naklonjenosti ne maramo, je nikoli imel: nismo. Avstrijski med prepuščamo Vaši znanosti, katere ne more preganjati Avstrija. Zakaj pa ste potem v Ameriki ? Rešujte naš rod doma. če Vam je bilo toliko za mnenje Avstrije.i ^
KRISTAN PRETI. Kdo vas je pooblastiil nam groziti? Zato ravno mi javno trdimo, da ste v službi Avstrije in plačani od iTje, ker si drznete nam groziti. Vi hočete znanstveno obdelati naše zahteve, e obdržite jih za — Proletarca. Če se bo moj Kranjec hranil in hranil z vašim znanst$t>m, >omo kmalu peli "mrjoči vas jozdravljajo." Vaše znanstvo ne daje kruha, in nas ni otelo vojne. Vi socialisti ste se pred vojn-o bahali, da je vsaka vojna sedaj nemogoča vsled vaše moči in vašega, znanstva. Ali en sam prismuknjeni Viljem va-s je vse vgnal v kožji rog. Vi nas ne boste reševali.
ZMAGA TEVTONOV ALI ZAVEZNIKOV.
V obeh slučajih moramo biti pripravljeni. Če zmagajo Tev-toni, kar pa je izključeno za vsakega, ki je vsrkal malo več znanstva nego. Kristanovo, se Ibodemo morali boriti zoper popolni pogin, in tedaj verjemite nam, bo postal celo dr. šušter-š č pravi nihilist.' Če pridemo pod Italijo, tedaj bo moral biti naš smodnik prav posebno suh.
bolj upljivalo nego mršava In-ternactjonala.
IFIROTESTI IN KRISTAN.
Protesti po (Kristanovem nič ne izdajo. Tajco! Oh, get out! Kristan vendar sam protestira zoper ime izdajica. In ravno sedaj je Avstrija velela Lahom v Trentinu in Trstu protestirati proti priklopitvi k Italiji. Protesti nič ne pomagajo pri Internacijonali.
MI IN SLOVENCI V DOMOVINI.. Ni vrzeli rtied politiko Slovencev v domovini in tu. Vsi si želim0 svobodo. Oni in mi, samo on', kot pravi Kristan, t)e smejo izreči svojih upov, ker jim preti vrvica. Zato pa ravno govorimo mi za nje, ko imamo vendar najlepšo priložnost. In če bi se končno res prav nič ne doseglo, nas to nič ne moti. Vsaka misel in-svobodne ideje, ki jih Slovencem v Ameriki vcepimo v srca, najdejo odmev v domovini. Med domovino in med namije nepretrgana dušna zveza. NAS RDEČI IN RUSKI CAR.
Naš rdeči car Kristan se zaganja v ruskega. Umljivo; Dva carja se ne moreta trpeti. Toda zakaj se pa naš rdeči car ne poganja v največjega rablja v celi zgodovini, v prismuknjeno prusko veličanstvo, e? Kaj ne, Etbine, nemške marke govore. Vas in druge nemške cialiste pošilja Viljem po svetu, da mu držite ibacke v vajetih. Ruski car ne pomeni nič, za njem je v ti osvobodilni vojni ruski narod kot en mož. Eno dobro stvar pa priznam ruskemu carju — otresel se je pruskega* morilnega veliva. To je b lo, kar je moderne ideje na Ruskem zatiralo — vpljiv Vil-" jema. Če Vas Kristane, zanima angleška poazija, vzemite v roko Harper* s Weekly od jo. marca, kjer se v'krasni irsko prikrojeni pesni opeva kanadski junak Michael O Leary, K' je sam s svojim bajonetom maščeval do smrti osem Pru-sakov. Verzi, ki opevajo njegovo maščevanje za krutosti }Wmcev v Belgiji, se glase:
"Here's one for the mothers whose pleadin' You stopped with a shot and a curse, And for the girls dead arid bleed in' And the girls that you spared—for worse."
"For the churches you shelled and the priests you felled Here's one! And the women, loo,
You held for a shield on the battle-field, And the innocent babes you slew."
V teli vrstah se vam zrcali nemška hunska krutost.
ZELENA MIZA.
Da bode zastopnik Slovencev sedel pri zeleni mizi v fraku, no ijismo tako naivni! Pač pa Vas zagotovimo, da bode
ms
vedela konferenca, kaj hočemo in zahtevamo. Kristan, Vi ste poosebljena ironija.
Končujemo z (besedami slo-večega francoskega pisatelja Panj iSaibatier' ja, ki jih je objavil Outlook od' d-ne 17. marca.
"Kadar nastane prepir za denar, ali za ikos zemlje, se človek lahko pobota brez moralne zgube. Sklepati mir, kadar je ideal ogrožen, to je odpoved; samo misliti na kaj takega se pravi izneveriti se glasu, ki nam pravi, da je človek rojen za kaj višjega kot pa samo za moralno in materijalno dedšči-no očetov.
V čast je 'Belgiji, Franciji in njih zaveznikom, da ^so takoj uvideli duševni pomen te vojne. Brez dvoma, borimo se za sebe, pa borimo se tudi za vse narode. Nam ne prihaja na um, da bi se ustavili, predno ne dosežemo cilj. iNaši vojaki so mti-čeniki: oni pričujejo novi resnici. Njih poraz bi v Evropi pomenil zmago brutalne sile, podprte od dveh duševnih sil, ki jih je ta brutalna sila vsilila v svojo službo — vede in vere. Predno v to dovolimo, je naša rfolžnost se boriti, niti ne misliti 11a izid. In če pade zadnji naših vojakov, dvignili še bodo oni, ki orožja še niso nosili, da se bore do zadnjega patrona, do zadnjega kamena z naših gora, ki ga moremo treščiti zoper "Kulturo", ki ni drugega kot dboževanje meča in zlatega teleta.
Današnja Francija se bori z versko vnemo, katoliki, protestanti, svobodomiselci, vsi čutimo, da naše bridkosti obnavljajo, nadaljujejo in dovršujejo muke nedolžne žrtve na Kalva-riji. Toda to so j>ovodiie -bridkosti; morebiti nimamo pravice, da bi ne blagoslavljali sedanje ure in z veseljem povzeli nalogo pred seboj."
y.i;i i j 1. * uMMi--!*<-
^TrnTTTTTTTTTTT'TTTTTTTV K«	,«
Matic Križman,
917 ADDISON RD.
Slo venska mesnica : Doma pfekajene - r iunke in kranj- : ske klobase. ^
h
Rojaki: Svoji k svojim! 3
~	3
^iiiiiiimim i minili^
------------JU-
####*#####«*##*«*«««*
$
■ < i
Ignac Jerič, i
t
SLOVENSKA || GOSTILNA
* m.
Se priporočam rojakom J v obine posete.
1193 E. 60th STREET.
M. MAREŠ1Č,
Prodajalna moikih oblek, obuval, srajc, mehkih in trdih klobukov. Fine čevlje imamo vedno v zalogi
SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
4322 St Clair-av.
TH6 31(5 iStVKE-bolMN
Modna trgovina. Vse potrebščine za moike. Obleke in suknje. Fini Čevlji za celo družino. Vesele praznike.
ISi
AR AVE.
I Trust za usnje
I izkorišča ljudi in računa za čevljarske izdelke mno t go več kot je treba. S tem dela trust velikanske ■ dobičke, ljudje pa morajo plačati za slabo blago velike cene.
V naši čevljarski trgovini dobite fine in trpežne čevlje, ga-	+
rantirane, da so iz dobrega usnja, ki se nosijo dalj časa kot kake	,4
druge. Mi prodajamo čevlje od tvrdk, ki so pripoznane, da niso	1
v trustu, in ki izdelujejo čevlje iz finega usnja po najnižjih mogo-	|
dih cenah.	j
Naša trgovina s čevlji je priljubljena pri stoterih slovenskih	|
družinah. JUljudno ste vabljeni, da pridete tudi vi poskusit, kake	f
čevlje prodamo. Imamo vedno v zalogi najbolje čevlje za moške,	4 ženske deklice in dečke« Mi vam lahko prodamo boljše čevlje
za $3.50 in $4. kot bi kje drugje plačali $4.50 ali celo $5.00	^
FRAINH BUTALA. 1
. i slovenska trgovina s čevlji	Ž
za celo družino	|
I
6410 ST. CLAIR AVENUE.
———————————
je milil, skueal je potlačiti notranji boj, ki je divjal v njem. Toda »i se mu posrečilo. Njegova vest je oblegala vse njegovo mišljenje. Gauvain je bil pravkar priča čudovitega prizora.
Gauvain se premisli.
•Nebeška bitka se je vršila \ steni času kot zemeljska. Bitka dobrih proti hudobnim. Gauvain je bil priča, da je strašna oseba Lantenacova pravkar izvršila heroično delo. Lantenac, prost, svoboden, če bi hotel biti, se je vrnil v razbeljeno peklo, v nevarnosti svojega lastnega življenja je rešil otroke iz ognja, potem pa se udal sovražniku.
Roman iz Časa francoske revolucije.
Prancoaki iplnl: Victor Huff«.
pa jaz. Torta ti ne boš udeležen pri tem. Ravnali se bodemo po povelju konvencije v Parizu; najprvo se bodemo prepričali, če je Lantenac v resnici vodja upornikov. Jutri bo torej zborovala vojna sodnija, pojutraj-šnjein pa bo delovala giljotina.. La Vendee je mrtva."
Gauvain ne odgovori ničesar Cimourdain pa \ga zapusti, ker je bil preveč zaposljen, da bi se mogel še nadalje pogovarja-

Bodite pametni Kadite F. A.
Zakaj bi kadili tobak, ki žge važ jezik in zapira grlo. Kupite tobak, ki bo povzročil, da bodete svojo pipo ali cigareto z veseljem kadili vedno in vedno. In to je	v
Grizenje je odpravljeno iz tobaka po patentiranem procesu »ko smo mnogo let preskuševali. Noben d»ug duhan ne more biti kot Princ Albert, ker noben drug izdelovalec ne more rabiti tega patentiranega procesa. — IPojdite v najbližjo prodajalno in kupite Prince Albert tobdk, ker to je tobak, s katerim bode-zadovoljni. 'P, A. se prodaja povsod v kositrenih šktalj. po ioc, t v vrečicah po 5c in tudi v eno in pol funtnih humidorjih. J
R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, Wiiuton-Salem, N. C
SLABI KRVI
3m permanent bloc 74« euclid ave.
Fino urejeni kavarniški prostori ter štiri biljardne mize.
Ob vsaki uri in času dobite pri meni vedno dobro pošteno zabavo in postrežbo. Fina črna ali bela kava, limonada, sladoled, cigare, cigarete in
tobak.
Se priporočam Slovencem v izdelavo finih, trpežnih oblek.
SLOVENCEM ŽELIM VESELE PRAZNIKE!
SLOVENSKI GROCERIST
Vedno a veže dobro blago
KE DELAVCE V AMERIKI
K, 30. SU&CA 1915,
CLEVELAND, OHIO
DRUGI DEL — PART TWO
Vstajenje
Pomlad je tu, ptičji zbori se oglašajo v gozdu in na livadah, milijone cvetlic klije iz zemlje, žarko solnce ogreva zadnjo stv^rico na zemlji! Praznično obleko si je nadel svet, svatje so osvobojeni narodi, ptičji zbor prepeva ženitovanjske harmonije, svet se pripravlja na poroko s svobodo! Ah, dan vstajenja naroda, ali si v resni"-ci tu?
GOSPOD JE VSTAL!
Vetrovi južni 10 zavali. Zapustil peč J« starček vali, v cvetoči vrt »e je podal. Duft starcu vnovlfi aa pomlaja ko čustvo sveto ga navdaja: Gospod je vatai, Gospod j« vatal!
Kdaj doba tuina ti premine, kdaj vendar tebi le zasine VltrAJENJA VELIČASTNI DAN, ko konec bo usodi tvoji, ko sopst bol na zamljl svoji ponosno saooapodovalf
Vse vstalo Je! — Ne, i« nekdo počiva kot bi apal v gomili, to ti si — O MOJ NAROD MILI, ki mrek pod tujSevo peto! Sovrag te I Juto bije v lice, . pod teto mačehe krivice Jefi(*t, trpi« ob tla teptan.
Ce praznik ta bom dolivala,
tedaj Vriskala bom in pela:
Oj, vrtal je — narod moj je vstal!
Gospa Sveta!
Manlca Koma nova.
uloga Slova-iov v Evropi.
Pred vojn0 je neki znameniti pisatelj obelodanil znamenit članek o ulo^i Slovanov v Evropi. Danes, 4co se vrši borba me*l Germani in Slovani. je prdieno, da se objavi ta članek tudi v slovenskem jeziku.
Članek se glasi:
Zapišite si vsak dogodek," je govoril nekoč 'Michelct. "Tudi najmanjši med njimi ibo-de mogoče kdaj dal materijala /a zgodovino narodov."
Zapomniti si je torej treba obisk nemškega cesairja Viljc ma II. na Poljskem. V oni stari poznanjski citadeli, kjer ni ničesar kot nekaj razvalin iz davne poljske zgodovine, je nemški cesar posetil popolno ina nove nemške zgradbe, videl je vklesano krono Ilohen-/olh'rnccv, videl je krasne palače, ki so vse kazale znak nemškega gospodstva. In kakor cesar Avgust, ki je dobil Rim narejen iz opeke, in ko je umrl, je bil Rim zidan iz mra-morja, je vzkliknil Viljem II.: "Glej, to je moje delo!"
|Pa konečno, negibljive fasade palač so ena stvar, nekaj povsem druzega je pa življenje, ki se razliva okoli njih. To se je moglo posebno dobro videti tedaj, ko je prisostoval banke-ški cesar slavnostnemu banketu, in je v eni roki držal čašo iz češkega ^kristala, napolnjeno, z nemškim vinom in dejal: Na-pijam zori, ki sije nad starodavnim gradom, nad diko očetovske skrbi Hohenzollerncev. — Temna burja glasov je odgovarjala zunaj, in to je bila množica, ki je klela poljske magnate, ki so .se šli poklonit nemškemu vladarju in s tem ka zat svojo največjo narodno ne zavednost. Silna nevolja množice je glasno dala duška, pro drla je policijski kordon, glaso . vi so dospeli do palače, kjer je Viljem napival Hohenzollern-cern.
Mnogo simboličnega je bilo v tem. Dot'?ro pomnimo to sim-1 oliko, če prečitamo krasno hi-storijsko študijo, kajtero je "Times" posvetil borbi med slo. vanstvom in germanstvom. Ta .borba se vrši že več stoletij. že je nad tisoč let, odkar je hotel zapadni cesar zaustaviti stru-jo, ki se je valila iz mrzlih vzhodnih step proti solnčnatim ravnicam juga. Ko je prišel Karol Veliki s svojimi Franki do obal reke Donave, je Karol Veliki vzkliknil: "Ta naval iz vzhodnih step se ne bo dalje razširil!" Toda Karol Veliki še ni dobro počival v grobu, že so se Slovani razširili preko reke Donave.
V začetku tisočletja je tev-tonsko pleme še tvorilo močan zid pred Slovani, toda ta zid se je rušil čimdalje bolj. In zopet so se spremenile razme* re. iMogočna iPoljska, silna in močna, je danes zbrisana iz mape, toda v njej stanuje še vedno močen narod, sicer razdeljen na tri dele, toda kadai bo edin, bo pokazal staro moč in slavo.
Leta iS/J, takoj po svoji zmagi nad Francozi, je začela Prusija boj proti poljskemu jeziku. Odredila je, da se upelje v vse poljske šole nemški jezik. Pozneje je (Prusija naredila postavo o izlastitvi zemljišč. In konečno so Prusaki posedli celo na domače ognjišče poljskega naroda: 'prepovedali so materam in očetom, da učijo otroke moliti v svojem jeziku svojih dedov, poljskim društvom so prepovedali na shodih in sejah govoriti poljsV;o. Ta pruska odredba predstavlja naj-ilnejši, najnesramnejši des-potizem, kar ga je videl svet. Toda vse to je bilo pri poljskem narodu tolikega upljiva, kot če bi s slamico hotel po dreti močan zid.
Leta 11906 je baron Reinlia-ben priznal v parlamentu, da se je tekom 15 let nemško pre b valstvo na Poljskem skrčilo za 630.000 duš, in to kljub sil-! »emu pruskemu prizadevanju, da unit iju Poljake in jih naredijo Nemcem. Leta 1911 je 0-l.elodanila "Frankfurter Z'tg",
statistiko, iz katere Se vidi, d poljska trgovina čimdalje bolj napreduje v vseh panogah, tn da se finance med poljsko trgovino utrjujejo, in da poljsk kapital )e jako močanfiNVm ška trgovina med Poljaki ni ma mnogo pomena, Sicčr je vlada naselila med Poljake ne šteto nemških trgovcev, toda •d en za drugim so morali svoja vrata zapreti in oditi tja, od koder so prišli. Da, tako pravi sH časopis, nekaj nemških tr ovce v je postalo celo slovan skihlj
In to so fakta, katera kon
datira sam Nemec, to je sli 'ca, katero nam je predložil Ne 'ee. Da se nemški naval nad Poljake ni uresničil tako hitro je dvojni vzrok, kakor trdijo zgodovinarji. Prvi vzrok je slo vansko pleme, ki ima tako bo tjiito inteligenco, značaj in kulturo, drugič pa naravnost ob udovanja vredna odporna sila slovanskega naroda, kadar za hiti, da mu hoče kdo s silo iz piti kri iz telesa.
Poleg ^Poljakov pa moramo računati danes na ruski na •< d. V zadnjih dvajsetih letih ,0 se na Ruskem /vršili čudeži culture in napredka. Nemci kot narod, seveda tega ruskega napredka nečejo priznati, in v časopisih, podpiranih od vlade, ;e neprestano kričijo, da vla-la ' v Rusiji knuta in vodka. Nemci si zavežejo raje oči kot Ja bi gledali ta ruski napredek. Na Ruskem se dviga gigantska masa, ki bo Irtro poštam i ijbogatejša in najbolj organi-irana na svetu, masa ruska, lanes še mlada in sveža. Kaj o naredila ta masa, kadar bo prevzela pod svoje poveljstvo lovanstvo, ki nikdar ni imelo lave — kaj bo, kadar vrže ta masa svoje zlato na tehtnico, *<jer ga do danes še ni bilo!
Znan je izrek slavnega Nem-ca llerderja: 'Slovani zavzemajo vedno več mesta na zem-:ji kot v zgodovini. Toda ger-ranski filozof je izrekel svojo sodbo prehitro. iPo llerderje-vem mnenju, Slovani nifo za zgodovino, toda jutri bodemo ideli kako se bo pisala slovan-ka zgodovina sflneje in veli* častneje. kot se je sploh kdaj •pisala germanska zgodovina, tako končuje francoski pisatelj svoj članek.
V ne grgraje ali sčno ln glasno,
Konec pijanca!
Lorenc Kuhar.
Vrata v zganjamo so se si-foko odprla: Iz veže je prišlo šolarsko dekle s svetilko v ro-kw za njo sta pa prinesla dva krepka moža pijanega človeka.
"V steljo," je dejal eden in šli so črez dvorišče proti ste-jakn, dekle z lučjo spredaj, moža s pijancem zadaj. Pri ste-'ji sta ga eden — dvakrat zazi-» bala v zraku in kakor trska je detel na kup zasekane iboryve stelje.
"Tu se golti zlodej!" je za-kli 1 gospodar žganjarrie, pljunil vstran in odšel za dekletom v hišo. Kmalo potem so se zaprla vrata in v sobi je ugasnila luč; šnopsarna se je spravila k počitku. iDrugt mož, hlapec v žganjanii je še nekoliko postal na dvorišču, ozrl se po zvezd natem nebu in si pokimal zadovoljno. potem se je pa spravil Do strmih stopnjicah na parno. Mirno je postalo okrog žgan-jarne, vse hiše,v celi vasi so bile 'že zaprte in prebivalci so polivali, nikjer ni zalajal kak pe* ;n niti vriskali niso nikjer. Luna :e pa na nebu sijala z vso močjo nad dolino, vzpenjala se je vedno više na" nebu in slednjič široko posvetila na dvorišče. Pijancu Blažit Pokrovu je p »--ijala prav v obraz, da se je v/nemiril in se jel obračati na stelji.
> "K lo mi kuri pod nos?" je mrmral in si je mencal zatekle
či. Odprl jih je počasi in ozko ifo 'zagledal luno, ki se mu je zaničljiva režala v obraz.
"H^ha! lunica si, lunica!" se je nasmehnil trudoma in si z obema rokama .zasenčil oči. "Le sij, le sij. hahal". Zasmejal se je skoro na glas, da se je vstrašil sam sebe. Položil si je
nej ko
pa
počasi in teško kaj, ampak močno da bi ga slišal-še izven in dvo- je rišča. Naenkrat se je zgenil, tresel. Odstranil roko od'ust •n kriknil:
"Blaž!"
Kriknil je še hujše: "Pokrov!''
Dvignil se je stelji, skrčil pr ^ti v pest in se z vso tnečjo vda-fil po čelu.
"Kje ležiš?" se je vprašal.
"Na stelji, na borovini," si je ( d govoril kričaje.,
"Siromak.." je dahnil izmučeno in se zgrudil nazaj na ste-Ijo.
Gcri na parni so se zaslišali ' oraki in nato se je pojavil hla-t>ee v lini.
"Molči, kdo te fco. poslušal?'' je zagromel doli 11a Blaža in \Maril po plankah. "Če ne boš tiho, ti pridem z vilami poma gat/;
Nekaj krepkih kletvin še in hlapec je izginil iz line. Blaž se je zbal hlapca in je strepetal.
"Pijan sem in sem menda kričal," si je šepetal boječe, "ali re-niča je pa venlarle, da ležim na stelji kakor živina. Ampak bodeča je ta stelja in žge, da ni mogoče zaspati. Vrgli sq me sem; ker sem pijan in so mislili; la ne razločim stelje od lasovi-ne. J,asovina — da L Gospoda spi na lasovini in posestniki žganjarij, Tudi jaz bi lahko spal na lasovini, sem jo pa od rinil od sebe in pograbil za steljo. Kaj...? Ni res.. .molčite!"
Zmotila ga je cerkvena ura, ki je z donečim glasom naznanila na polnoč.
"Bije ura," je mrmraj, "dol-' go bije. Koliko — bo pozno že, polnoč morda. I11 malo prej so me vrgli iz hiše. Sele dolgo so me trpeli med seboj — ne mene, ampak moj denar. Zdaj sem suh. Bi me bili nemara davi vrgli ven, ko sem imel še nekaj svetlega v* žepu. Pa pustimo i o," si je dejal, da bi se ubraiiil neljube misli. "Zaspimo rajši."
Toda to je že tako. Ako bi se človek rad iznebil kaj sitnega in pustega, se ga isto tembolj oprije mlje in nadleguje, da je nazadnje pri m oran pečati se s tem. Isto je bilo z Blažem. Čini rajši bi bil zaspal, to-'iko bolj je bežal spanec od nje-«ra in so ga objemale razne neljube misli.
"Pa zaspimo torej," je "fan-tozM" dalje. "Nu —. Točilci '.ganja so nesramneži. Dokler vidijo, da ima človek s čim plačati. jim je ljub in drag, potem <0 j ni vse zdaje, ga vržejo na cesto. — Denarčki, beli svetli petiezi.. . hej! Včasih, da, sme jih imeli, potem smo pili. Zdaj je trda, cel teden bi delal in ir-gal. potem pa lahko vse v ne-leljo zapiješ in še pijan ne boš. I11 kaka pijača. Ko bi jo psu na '•ep vlil, pogine. Sama voda in malo špirita. Včasih je bila žgatijica drugačna — dišala je in tekla gladko kakor olje. — Res smo zap li nekaj. Ein tisočak suhega denarja sem podedoval za očetom, ko sem bil petindvajset let star. Kako dolgo sem jih imel? Kratkih pet lef. Zmotil sem se gotovo. Naj-brže sem jih dalje imel. Torej celih dolgih pet let sem jih imel in tudi jedel sem in oblačil sem se. Zdaj sem petdese: let star — moj Bog. Dvajset let že trpim in delam pa nimam nič. Kam devljem. Blaž »Pokrov? Skoda malce, res —«■ tistega tisočaka vsaj — na stara leta bi prav prišel za kako postrežbo v sili. v bolezni na primer. Blaž...?! Kaj bo škoda ... hej, Hišno je pa le bilo ne-katerikrat. I11 zakaj je človek v s t varjen, če ne za uživat, je-mat. Menda-vendar. |Nisem bil skopuh in ne kesam'se... čui-te, ni mi žal: Ha-a-a, kako spijemo. .." Stoj, ti bratec na borovi ste-
prije->il jo
v pest in jo krčevito pritisnil val cvetne gredice na
k prsom;
"Sa-j ni* miriti, človeka-, ta in Si obsebi. prepozno
" se je skušal po-ušnjave napadajo v imenu Boga Oče-2e prei Je samo-[i je vseeno... kes ne pomaga, pa se
iyfci
bi
v cvetju," si je
"i"' uaijv, '•»'«'■
i ogle* tam doli oni t jen Ut." Skoraj rah temfc, ki je re-
ploh kesam ne." '
Hotel si je na vsak način po-lačiti oglašujočo vest in si je priznaval lahkosrčnost. A vrjel ni samemu sebi. Duša... srce, ono dvoje govori, usta se ll lažejo. Smehljal se je na zunaj in vse skupaj nazival skušnjavo, » srce je govorilo drugače. Kli-:alo mu je v spomin dogodke >*-eteklih let in mu kazalo pri-hodn-jost. Grizlo je v duši. Pijanec se je branil z vsemi štirimi. valjal se je po tleh, mahal z rokama in mahal z nogama. Dvakrat je že na ves glas klical žganja, krohotal in vpil, da mu je vseeno.
Tedaj je priropotal doli po stopnjicah hlapec s senenimi vilami v rokah in obstal pred Blažem.
"Si li obseden?" je zavpil in dvignil vil^. "Utihni, sicer te lopim brez usmiljenja."
"Zganja, žganja!" je Blaž gluho dalje. "Saj kesam." "Molči I"
"Ni mi mar. cčetov tisočak -pijanec in se ni zmenil za hlap ca in za namerjene vile.
"Znorel je." je zagodrnja! hlapec in povesil vile. Zmajal je z glavo in pomislil, kaj naj pečne. Naposled je zlezel na-',aj 11a parno in opazoval je pijanca ."-kozi lino.
'Blaž. se ni umiril niti trenutek ne. Kes, ki ga je sprva mučil in ga razburjal, se je spreminjal v dušno blaznost, njegovi zmešani možgani so gojili misel za mislijo, vsako burnej-šo in drznejšo, ki so ga tirale v blazno nezavest...
"Umorim se..." je bruhnil er iz fit. Jurja najezeru, star iz u-t. brez cilja in namena. Ni 77 let, na pljučnici. Dtae 10 fe
prosil se ne
Žganje... ^e blaznel
otročjih grobovih, ne smem!" je zašepeta! in se tiho karal. "Pojdi dalje, Blaž Pokrov, in 91 oglej tam doli oni neblagoslovljen ga je bilo strah iala iz kota, ali nekaj ga je si-Irma vleklo naprej. Ko je pogledal natančneje, se mu je zdelo, da je kot živ, da se v njem nekaj giblje. Pogledal je še bolje in spbznal v njem Iju-!i, temne, skrivnostne postave. — To so bratci, ki me čakajo, sami samomorilci so," je zamrniral in hitel dalje.
"Mloj.Bog...r •
Blaž je odskočil in vzkliknil. Kot pred njinj je mrgolelo samih čudnih, njemu tujih pri kaznij. Prikazni so se preku-covale drug čez drugega, pljuvale si v obraz in se ibile s pestmi in Blažu se je celo dozdevalo, da se satansko posmehu-jejo. Naenkrat je začela pred njim rasti iz tal črna postava, dvigati se, da je bila višja kakor najvišji spomenik. Pred seboj pa je imela razgrnjen -raznobarven papir, ki ji je segal od tal gori pod bradi in na papirju je bral Blaž besede: "Tisočak." Nad papirjem pa se mu je režala zabuhnjena glava — žgan^arnarja. Okrog in o-krog te prikazni so skakale črne rogate in kosmate pošasti, ki so stegovale svoje, krempljem podobne roke proti njemu.
"To so vragovi, pomagajte!" je zavpil Blaž z obupanim, norim glasom, odskočil za koraK in padel v jamo, izkopano nenehni kmetu iz vasi in si zlomil tilnik...
-r-o-
Žrtve vojne. Dne 9. februarja sta umrla v Celovcu v rezervni bolnišnici črnovojn:ška re-kruta 7. pp. Primož Mak iz ^el pri Borovljah, star 22 let, 'a tuberkulozi in Leop. Win-
vedef, da je izgovoril 111 kaj je izgovoril, le slišal je besedo in razveselil se je je. — "Umorim •e.,." in se ponovil in se skuhal vživiti v misel: kako naj se umori. — "Obesim se," se je "dloč'l in stopil iz steljaka na I v or iŠge. Dvorišče je bilo sve-Mo kakor po -dnevi; vsak kamen se je razločno videl na leh in udrte stopinje po blatu o natanko kazale svojo sled. Ozrl se je okrog in iskal prijavnega mesta. »Kljuka v vež-nih vratih se mu je vaibljivo bliskala naproti in ga vabila. Drobnih .opletajočih korakov je šel proti pragu, odpel si pas in ga na enem koncu pritrdili h kljuki, na drugem pa napravil adrgo.
"Zdaj pa vtaknem glavo nori — pa nategnem." si je dejal pomirjeno in se oddahn:l, ka-c- rešen. Toda glava se ni ho-ela skloniti.
"Pa še počakam trenutek — saj se ne mudi," si je prigovarjal in gledal v tla. Polotevau »e ra je neka blazna otožnost, astna le pijanim norcem in ga morila.
"Delani srnrt," je premišljeval. "Moram*...! Ne jemljem slovo n'kjer in ne kesam se — naredim zanjko in si jo nataknem na glaVo. Torej... ? »Ali ie žalostno? Kaj še, junaško( je! Ampak žganjice bi še res rnl okusil prej, toda ni je. Naj bo. —- Potem me bodo pokopali in izginil bom brez sledu. Kje me le bjxlo — za velikim oltarjem morda. Tam je za duhovne gospode, samomorilci imajo svoj kot. «Lep prostor bom imel in dobro bi bilo, ko i')i si ga prej ogledal. Naglo stopim tja na pokopališče, po-. gledani, pa se vrnem in se obesim."
bruarja je umrl na jetiki čr-novojn ški rekrut Henrik Per-
čnik.
POZOR!
Nuau^uw c«\|«ua irvdt Tom p* mB Ameriki, 4* J« Mh
tUlMUfMI nAJ OpflBlUm T '
mod—akai itwftih lihb liirlin roko B^jfiacjit U«. Tadi nori ▼•UU «troj "Bakc«ck Optima", IL 9.po*UtU«b, iaja krai tiskarn*. V—M amo. kar k	—<Uj Imh-
k«p*atNfU pmt tmImim naroii-I« nm «jJboU ramUČM tUkorina. PII^MIHIBB M ikrafaa dralt-
roiilau **
"OcTeUndska Amerika",
•119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
IZURJENI ČEŠKI
B. F. PRIHODA
ae priporoča Slovencem v vezavo vasko-vretnih knjig, posebno pripovestnik in mašnilL Lično delo, nizke cene. if <T if
Naročila
CLEV. AMERIKA,
6119 BT. CLAIR AVE.
I	J
DRUŠTVENI OGLASI.
no pametno in neobhodno
Iji. Blaž Pokrov, počakaj malp potrebno, da-si pred smrtjo o-n pomisli.	| gleda mesto svojega grobu.
"Kes..fPustil je pas nI kljuki«in odšel . Mahoma je skočil po konci, na pokopališče. Ko je izginil se z obema rokama zagrabil z? za oglom, je prsa in pnpstrašno jeknil. Sedel njicah hlape< je spet nazaj na steljo in se pri- in odvezal
|Xaenkrat «e niu je zdelo sil-	»8LOV£nua;
. .......♦ »boruje r«ako pnro nedeljo v m_r *
#	eecu ob 2. ud pop. v proatorlh *
#	na 3044 St. Clair Avenue t
#	Prede. F. fipelko 3504 St. Clair. * ft tajnik, P. Rubs, 6104 8t. Clair. * ft blag. A. Pijelik, 1T68 E. 43 St. ft
- ' predsednik la se $1 na
Je vsak torek < ti 13^ Norwood^ R
6131 I
Redne pevske 7.30 zveč. Preds. J. tajnik, L. Merh«. 1291 B. 54St. blag. M. Glavič, 6305 Qlass Ave. Na«. P.H.Mrvar, 1361 a 66 St. Natanfina pojasnila daje predsednik ln tatnlk.	(8-16)
ft* ft# ftftftft ft* #ft * ftft ft* «ftftft ft
MACCABEES OF THE WORLD
No. 1288. zboruje vsako druso in Četrto nedeljo v J. Grdinorl dvorani ob
9. url dopoldne. Pred Bed nlk,-Jos. Babnlk 1387 B, 60th St. blagajnik in I. tajnik J. B. Reberfiak, 14903 Sylvia ave. Collinwood, pomolni tajnik A. Oačnlk, 1366 E.'39th St. Zdrav-nlk O. H. Boulee B. 55th SL cor Whlttler ave. fiolnlkl naj se zglasljo pri pomoinem tajniku
A.	GaCnlk. 1366 B. 39th Street. ***********************
SLOVENSKI SOKOL telovadno In podporno druitvo zboruje vaako tretjo sredo v mes. na 6131 St. CHalr ave. ob 8. zve«. Star. Pr. Kogoj, 3904 St. Clair. taj. F. Hudovernik, 1052 B. 62 St. blag. J. Pekolj, 6011 Bonna Ave. zdravnik F. J. Kern, 6202 St.
Clair ave.	30. dec. 16.
***********************
' SRCA MARIJE (staro) sam. iensko podporno druitvo
zboruje vsak drugI četrtek v me-' secu v John Grdtnovi dvorani. Predsednica Frances Lausche, 6121 St. Clair ave. tajnica Helena Mali, 1101 B. 63 St. II. tajnica Frančiika Stuptca, blagajni-flarka Ana Kramar, 1101 B. 62 St. Zdravnik F. J. Kern 6202 St. Clair ave. Sprejemajo se ženske
in dekleta od 16—46 let. (19-3-14 ***********************
SV. ALOJZIJA (Nswburg) k. slov. kat. podp. druitvo
zboruje prva nedeljo v mesecu v M. Plut-ovi. dvorani 3611 E. 81 St 8 K
Preds. J. Vidmar, 3666 E. 81 St.
I. tajnik A. Miklavčič 3603 E 80 St. blagajnik A. Fort una, 3593
B.	81st St.	(1-16 ******************* **♦*
SLOVEN. NAR. ČITALNICA
zboruje zadnji četrtek v mesecu v ČItalniSklb prostorih na 6029 Glass Ave.—Knjige-se Izposoju jejo ob nedeljah od 9—11 dop. In v četrtkih zveč. od 9 ure Preds. A. Peterlln, 1134 E. 63 St-tajnik, A. Mllavec 6202 8t. Clair blag. Iv. Čebular, 1229 E. 60 St. Pojasnila se dajejo ob uradnih urah v čitalnici.	(M3)
*************** *ft *****
S ov Lovsko a. podp. druitvo
zboruje drugo nedeljo v meaeeu popoldne v 3. Grdlnovl dvorani. Preda. J. Ordtna. 6026 St. Clair. tajnik, A. Colarič, 1223 B. 61 St. blag A. Krašovec, 402 E. 156 St. zdravnik F. J. Kern. 6202 St. Clair ave.
*

***********************
Slov. podporno druitvo "DOSLUŽENCEV"
zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9 dopoldne v J. Grdlnovl dvorani. Druitvo plačuje $8.00 tedenske bolniške podpore. Pojasnt!a dajejo uradniki. . Pred. J. Jarc, 1368 Marquette SL tajnik J. Travnlkar, 1371 B. 61 St blag. M. Setnlkar 6306 Glass »r. zdravnik F. J. Kern, 6202 SL Clair ave.	(1-16
*************** *ft«ftftftft
"SRCA JEZUSA"
zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1, popol. v Knausovi dvorani. Sprejema člane od ^<l—46 leta. Bolnlika podpora Je $6 na teden 6300 smrtnlne za $1.00 na mes. Preds. J. Pekolj 6011 Bonna av. I. taj. M. Oblak, 1233 B. 60 St. blag. A. Srpan 6316 Glass ave. zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St.
Clair avenue.	(12:15
********************* '
"VRH PLANIN" Sam. pevsko In podp. druitvo.
zboruje prvo nedeljo v mesecu v Dan Btaniilč dvorani, vogal Calcutta avenue in B. 160th SL Preds. F. Grdadolnik 444 B. 158 St., blagajnik Anton Ogrinc, 444 B. 168 St.. tajnik M. F. In tiha r 15712 Waterloo Rd. Tel. Wood
187 R.	(4-16)
***********************
8V. JANEZA KRST. 37 J8KJ.
zboruje tretjo nedeljo v me/ecu v J. Grdlnovl dvoran I# 6025 St. Clair ave. ob 1. url popoldne. Preds. LJ. Pire, 6119 St. Clair tajnik L Avsec, 6427 Homer a v. blag. A. Zakrajiek, zastopnik F. Mlllawltz 1031 E. 61 SL, zdravnik J. M. Sellikar, 6127 £L Clair
avenue.	(4-15)
***********************
EDINOST 81. Nar. Pevsko Pod. S. druitvo. zboruje drugo nedeljo v mesecu dopoldne na 3044 SL Clair ave. Pevske vaje vsak torek in četr tek zveč. na 6025 St. Clair av*. Sprejema rojake od 16—40. leta. Preds. P. Kogoj, 3904 St. Clair. I. tajnik, J. Jadrlč. 1426 E. 40 SL blag. A. Zaviriek, 3332 St. Clair. Zdravnik F. J. Kern. 6202 St.
Clair ave.	(29-3-15)
***********************
SV. JOtEFA
Sam. K. K. Podp. druitvo
zboruje Četrto nedeljo r meaeeu ob 2. url pop. v J. Grdlnovl dvo-rani. — Vstopnina od 18—25 leta prosu, od 25—35 leta $2.00, od 36—40 leta $2.60. Rojaki se vabi-»mu pristopu.
[583 E. 41 St. * 455 E. 152 SL * 6127 St. Cla
i
1089 E. 64 SL *
Ima
St
E. 60th 'flt. Blag.
27th St,'
Mary
v
IMENIK DRLI iT V ENI H Ul KOV S. O. Z.
81. t. "8lovenec" Clevel
Predsednik A. Oitlr, 1168 tajnik, Joa. ftokalj, 6408 St. »'■»Kaj. F*. Osredkar, 1068 Zdravnik J. M. Sellikar 6127 Zboruje prvo nedeljo v mesecu 2. url popoldne v John Grdtnovi rani, 6025 St. Clair Ave.
it. 2. "Svobodomiselne Slovenke" Cleveland, Ohio.
Predsed. A. Kalan, 6101 St. Olalr r Tajnica, Josip. Raslnger 1118 B 63 Blag. Fanny BlanC, 1164 E. 58th SL Zdravnik F. J. Kera, 6202 St. Clair. Zboruje drugI četrtek v mesecu ob 8. url sveč. v J. Blrkovl dvoiani na 6006 SL Clair ave.
it. 3. "Slovan" Cleveland. O.
Prede. J. Schleskjger 1177 B. 60 St. Tajnik, Ad* Petri«, 1096 Addison Rd. Blag. Rud. Perdan, 6802 Prosser av Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Zboruje vaako četrto nedeljo v secu ob 9. url dopoldne v J. dvorani na 6006 St. ClaJr Ave.
■ '
8L 4. Sv. Ana" Cleveland, O.
Predsed. Iv. Gornik, 1076 E. 61 St. Tajnica, Gen Supan 5422 Stannard-av Blag. Teres. Ogrinc. 6124 Glass ave. Zdravnik J. M. Sellikar 6127 St. Clair zboruje drugo sfodo v meaeeu ob 8. url zvečer v John Grdtnovi dvorani nji 6026 SL Clair ave.
iL 5. "Napredni Slovenci" Cleveland, Ohio.
Predsed. Fr. Len če, 1169 B. 68 St Tajnik Fr. Waies, 4403 Superior ave. Blagaj. Joa. Prime, 5714 Bonna are. Zdravnik J. Neuberger 6428 St. Clair Zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v L. Schwalbovl dvorani na 6131 St. Clair ave.
St. 6. "Slovenski Dom" Nottingham.
Preds. L. Rehar, R.F.D.l Euclid O. Tajnik F. Lopatic 15706 Waterloo Rd Blagaj. John Fabec. 766 B. 200 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. pri br. John Fabec.
. 8t 7. "Novi Dom" Cleveland, O. Predsed. Jae. Fortuna, 1204 E. 187 St. Tajnik L. Safran, 4803 St. Clair Ave. Blagaj. J. Berkopec, 1090 B. 66 St. Zdravnik F. J. Kern, 8202 SL Qlalr. Zboruje prvo nedeljo v mesecu] ob 9,30 dop. v J. Blrkovl dvorani.
8t. S. "Kras" Collinwood, Predsednik J. Demšar, 1177 Tajnik, Ig. Medved, 706 Blagaj. U Trček, 16617 Holmes Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Zboruje prvo nedeljo v 9.30 dopoldne v cerkveni na Holmes ave.
it. 8. "Glas Clevelandskih Delavcev"
Clevelsnd, Ohio. Predsed. J. Menart, 14903 Sylvia ave. Tajnik, Ster. Hrnat, 1089 B. 68 St. Blag. M. žlindri, 6122 St. Clata* ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 SL <Jlair. Zboruje tretjo nedeljo >v mesecu ob 9.30 dop. v Schwalbovl dvoranic na 6131 St. Clair ave.
it 10. "Mir" Newhurg, O. Predsed. Ig. Baznlk, 8117 Aetna Taj. Frank Stavec, 3727 E. 77th Blagaj. Tom. Mnvar, 356» B. 82 Zdravnik F. Kuta, 7326 Broadway. Zboruje Četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Smrekarjevi dvorani.
it 11. "Danica" Cleveland, Pred; Agnes Zalokar,' 899 Addison I Taj; Ivana Jerian, 987 E. 76th Blag; Ana Blatnik, 6304 St. Clair ai Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje drugi torek v meaeeu ob 8. svečr v John Grdlnovl dvorani.
M. 12. "Ribnica" Clev
Predsed. Fr. ViranL 969 A« Tajnik Ig. Pečar, 6028 8t. Blagaj. Nick Vidmar, 1146 E. Zdravnik F. J. Kern. 6202 St. Zboruje drugI četrtek v mes6cu urt zveCer v John Urdinovl
Rd.
it. 13. "Dobrodelne 8lovenke" 1 Nottingham, Ohio.
Predsed. Iv. Koprivec, P.O. Taj. M. Drugovich 16908 Blagaj. Ang. Ivančlč, 1280 Zdravnik F. J. Kern, 6202 8L Zboruje zadnjo nedeljo v 2.30 pop. pri Josip Drugovicb.
■ ■1	■■ up i. . ■ ■ 1 I .............................. »'
it. 14 "Clevelandskl
Cleveland, Ohio. Predsed. Fr. Laurič, 6011 G1 Tajnik John Kom. 1153 Blagaj. Fr. Jerlna, 6120 SL Zdravnik F. J. Kera. 6202 SL Zboruje vsako drugo nedeljo v
cu ob 9.30 dop. v J. Grdlnovl
11 ......
it. 15. "Carry Cleveland, Predsed. Jak. Jene, 6363 Tajnik Fr. LuHka, 5612 Blagaj. Fr. Sober, 5612 Ca Zdravnik F. J. Kern, 6202 Zboruje vsak tretji torek ob 8. uri zv. v L. Sch
it 18. "A. M. Slomiek" S Clevelsnd, Ohio. Predsed. Joa. Meglič, 1397 Tajnik Leop. Kv Blagaj. Fr. ftnlda Zdravnik J. M.! Zboruje vsako prvo ob 2. url pop. v iol. d
Z 4 T	I
iL 17. "Francs 1
Blagaj. A. Anllovar, Zdravnik J.M.Sellik Zboruje vsako prvo ob 8. url zv. v John
«. 18. "8v.
rega meri

radi vojne.
>maj je /bila vojna v Evro-ira en teden, so že morali tanci plačevati en cent : za funt sladkorja kot prej. je krivo dejstvo, ker ve-sladkorne pese se uva-v Ameriko iz onih držav, ki lilies v vojni. Meso, surovo jajca, sir in dtug živ« se je podražil. Jeklo se je podražilo za en dolar pri toni. Mnogo kemikalij, »zdravil in nešteti drugi predmeti prihajajo skoro izključno iz krajev, ki so danes v vojni. iKar je teh predmetov v zalogi, so dosegli silno visoko ceno, katero morajo ljudje plačevati, ali pa se navaditi brez teh stvarij.
Iz IMemčije so prihajale številne množine gnojil za ameriške farme. Če teh gnojil ne bo več, bodejo čutili farmarji, ki ne bodejo toliko pridelali, čutil pa bo tudi odjemalec, ker bodejo farmarji zahtevali višje cene za svoje iadelke radi n^anjšega pridelka. .
Skratka, Amerika precej trpi >adi evropske vojne. Naj-/bolj prizadeti so nižji stanovi, katerim se je skoro vse podražilo, in nobenega upanja ni, da bi se cene kdaj znižale. Z dolarjem lahko danes kupite za 15 procentov manj kot ste kupili pred osmimi mesec', i" Posledica vojne je tudi, da yfevropskega kapitala ne bo v / Ameriko. Amerikanci so si vedno radi posojevali denar, in posojevali so si v svoj -dobiček in v dobiček evropskih kapitalistov. Same železnice bodejo potrebovale v prihodnjih* par letih nekaj tisoč milijonov dolarjev, če hočejo zgraditi dovolj prometnih tirov, za zadostujejo naraščaju dežele. Toda po tako silni .borbi kot se sedaj vrši v Evropi, mora postati Evropa na vsak način bankerotna. Tu ni vprašanja, kdo bo dobil zmago po imenu1, Vsi narodi, ki se nahajajo v boju, bodejo zgubili, njih sose-
bodejo uničeni, najsibo v lastnini ali kapitalu, in cvet moških bo uničen na milijone. Sicer sedaj še ni mogoče določiti, koliko ljudi bo pustilo svoje življenje na bojiščih, toda preračuna se lahko površno, iz skušenj prejšnih bojev. Tekom rusko-japonske vojne jih je bilo ubitih, ali so umrli radi ran poawieje, 79 od vsakih tisoč vojakov. In če vzamemo, da bodejo vse države, sedaj v vojni, poklicale pod orožje 17 000.000 vojakov, kar je skoro gotovo, tedaj vidimo, da imamo sa.no tu površno računano, 1,343.000 mrtvih. In za toliko ljudij bo zmanjšana t produktivna moč narodov. K temu pa moramo še računati zmanjšano vrednost drugih milijonov, ki se bodejo vlačili po svetu brez rok nogr ali drugače pohabljeni. Ti ljudje ne bodejo imeli ničesar, s čimur b ise hranili, vlade bo-iejo nezmožne jih podpirati. Konečno se bo zmanjšalo tudi število rojstev, in vsak napredek pri vsakem narodu bo potlačen nazaj za mnogo leta. I11 Če upoštevamo vse to, tedaj pač lahko priznamo, da bo trpela tudi ameriška trgovina dolga leta, in da dobrih časov se tudi nam ni treba "troštati".
Evropske države so žrtvovale tisoče in tisoče milijonov za vojno. Vsaka država ie trdila. da se mora pripravljati na vojno, če hoče imeti mir. Tn pripravili so se za vojno, sedaj pa imajo vojsko, če države ne bi žrtvovale tega denarja, ne bi bile pripravljene, torej se tudi bojevati ne bi mogle. Blazno je torei trditi, da kdor hoče imeti mir. se mora pripravljati na vojno. Zastonj niso vojne priprave, jrastonj se ne bodeio metali tisoči milijonov ljudskega denarja. In poleg zapravljenih milijonov za vojno moramo pomisliti, da je kapital zgubil skoro dvajset milijonov delavskih sil, ki morajo danes prelivati kri na bojišču. Pa <la bi imeli v Evropi kdaj mir,, da potem bi bilo bolje.
Ei so it * milijonov dolarjev za vojno, Rusija in Japonska si
prawj zastrupljenih dušah!
-	otpiifA •>•' Itamj
prišli do konca svojih financ,	Tam sploh kapitala niti za <fo-zadnje balkanske vojne so ve-	mače potrebe ne bodejo imeli, ljale tisoče milijonov, Italija je	ne da 9>i nakladali v tuja, ali silno žrtvovala v Tripolisu, in	Inozemska podjetja. In ameri-<edaj še evropska splošna voj-	Ški bankirji 'govore, da je pre-na. In vse to se je zgodilo te-	moženje Zjed. držav dovolj vekom zadnjih petnajstih let. Kje	liko, da se lahko investirajo ve-ima trgovina priliko, da se raz-	like svote v vsako ^podjetje, vija, ko mora kapital nepresta-	Drug učinek, oziroma uspeh no za vojne namene delati! In	vojne, bo, da »e bo ustanovilo kadar se narod enkrat fmanci-	naseljevanj«. Cvet naroda bo v jelno tako hudo pogrezne, te-	Evropi ubit, ranjencev, oziro-taj vzame do 50 let; da si opo-	nia pohabljencev pa Zjed. dr-more, a tu so sledile vojna za	zave ne smejo sprejemati, in vojno, brez praktičnega pfre-	P°'eg tega bodejo rabile evrop-nehljaja.
»Kljub
žepih, v c d njega ne bo nikdar več. in mrzlih, In rodila je sina. Da bi bil on
tu, da ga objame, ah, tedaj.....
mali In ko to dete odraste, postane
temu pa se nahaja vendarle svetloben žarek pri vsem tem. Ljudje, ki stoje v vojni, morajo jesti in se morajo oblačiti. Narodi v boju morajo najti pota in načine, da dobijo saj del svojih potrebščin preko oceana. Tudi ostali del sveta se mora obrniti na Zjedinje-ne države za potrebščine, katere je prej kupoval od onih narodov, ki so danes v vojni. Prilika se nudi Žjed. državam, da prevzame trgovino, ki je bila prej v rokah danes bojujo-čih se narodov. Hitra akcija newyorskih bankirjev, ki so u-ctanoviIi mednaroden "clearing house'' v to s vrh o, kaže, da se Zjed. države zavedajo svojega ncložaja ter da bodejo naredile vse. da trpljenje in posledice voine ne :bodo tako silne kot bi sicer morale biti.
Mmogi najboljši financirji zatrjujejo, da nam nudi sedaj-ni položaj priliko, ki bo silne korist' za Zjed. države, če ima-, mo pameti in previdnosti dovolj, da se poslužimo te prilike. Amerika lahko postane vodnica sveta, kar se tiče industrije in obrti. Da se pa to zgod?, mpramo biti gospodarsko previdni. Vsakdo ve, da imamo med seboj mnogo napak, da ameriška trgovina ni vselej v pravih rokah. Vse to se mora popraviti. En učinek, i ki bo dobro upljival na ameri-
Iško obrt in trgovino je. da bo-demo morali gledati na naš la-
vke države po vojni mifijone delavcev, da popravijo deloma škodo, ki jo je povzročila vojna.
In najbolj važna posledica evropske vojne pa je, da bodejo Zjcdinjene države prisiljene, da si nabavijo svojo lastno mornarico, trgovsko mornarico, ki bo razvažala trgovsko blago po š:rnim svetu. Ameriška trgovina je ravno v tej vojni tako zaostala, ker nismo Imeli ameriških ladij ,ki bi prevažale :blago po oceanih. Zanašati smo se morali na tuje, angleške, nemške, francoske ladi-je, da so voz'Ie ameriško bla-eo iz ameriških pristanišč v Hlvrrpo. iDh bi imeli Amerikanci svoje lastne ladije, bi sedaj. ko je Amerika nevtralna, lahko vozile te amerške ladi-ie vse blago iz Amerike in tudi iz Evrope v Ameriko, in položaj radi vojne se ne bi tako s lno občutil v Zjed. državah. Sedajna vlada v Washingtonu je to tudi že sprevidila, in je začela pregledati naše stare mornarske postave, ki ne odgovarjajo več modernim razmeram.
-M»—-
Padel na bojišču. Dne 26. januarja je padel v bojih v Karpatih rezervni poročnik Emil Glantschnig, sin rudarskega upravitelja Tomaža Glantsch-niga v Možici.
Cena kruhu v Trstu. Pofitič-na oblast je za mesto Trst in pkolico zvišala ceno mešanega kruha za r kg od 56 na 64 vin. Ta odredba velja do preklica.
Veli! GOSTO
eden največjih mislecev in človekoljubov, Lev Tolstoj. > To čitajte in prečitajte tudi cnim/ lfi se vesfclijo nad "junaštvom" v vojni, povejte jim kako so "hrabri"*" Nemci zažigali belgijska mesta, kako so pobi-jili žene in otroke, kakor slav-nn turška in avstrijska vojska
ubija Srbe in Ruse, kako grdbi.ščili dvigajo krizi za oilii ki 30 za cesarja padli, d< jim žene in otroci umirajo doma, od gladu. In če se bodejo potem še veselili, pustite jih, ker nimajo razuma ne srca, in j zato jih lahko še vedno vodijo na klavnico tu in doma.
režh
VESELE
SLOVEN. GOSTILNA IN DVORANE.
Smh
Slavnim društvom se priporočam za oddajo moje velike, dobro opremljene dvorane za društvene veselice in za vse slavnostne prilike.
1HP
JML
Gostje so vselej domače postrežem z dc-bro pijačo. Vsem Slovencem se priporočam in jim želim VESELE
veukonoCne
PRAZNIKE! 1HP
■ 'V«E
Na razpolago je tudi pel dvoran za društvene seje.
6021-25 ST. CLAIR AVE.
ALI STE 2)E 'PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00. I
^ _.
■■■MHUNSTELJ BRATA, lastnika.
6220 ST. CLAIR AVE. V OSRČJU SLOVENSKE N
Mi rotimo, likamo, popravljamo in barvamo vse moške, ženske in otročje skušnja v tem postu nam daje prednost, da vam zgotovimo delo v popoln
PRINESITE SVOJE STARE OBLEKE v prvo slovensko astihico oblek, Igei
mo, da jo bodete veseli kakor nove. Ne odlašajte. Prazniki so tu.
obleko popolnoma ooščeno in zlikano. VSAKO NAROČILO PRIDEMO NA PRIPELJEMO NA DOM. SLOVENCI: PODPIRAJTE SVOJE SLOVENSKE
ZAVEDAJTE SE GESLA: SVOJI K SVOJIM! Za obilna naro našega posla od strani zavednega slovenskega naroda se p
NEW YORK DRY CLEAI
KUNSTEU BRATA
6220 ST. CLAIR AVL <V GRIČARJEVI HIŠI*
VESELE VEUKONI
K r^irrn
Mf/«7<r
rrrr
razniki
Vsaka družina bode gotovo potrebovala kaj novega za praznike, zatorej vas uljudno opozarjam na to, da sem sedaj pripravljen Vas poslužiti s čisto svežim in modernim blagom, in to po veliko nižjih cenah kakor kje drugej.
ČiFto svilene ali volnene princes obleke najnovejšega kroja vredne od $6.00 do $15.00, dobite pri meni sedaj od.......$3 75 do$9.95
Obleke z žeketom iz čisto volnenega blaga, .fino izdelane,
vredne od $12.00 do $25.00, dobite pri meni sedaj od.....$8.50 do $16.50
.
Ženske spomladanske suknje iz čisto volnenega blaga, fino izdelane, vredne od $7 do $25, dobitepri meni sedaj od.. .$5.25 do $17.00
Ženske čisto volnene kiklje, najnovejšega kroja,
vredne od $2.50 do $7.00, dobite pri meni sedaj od......$1.95 do $4.95
Otročje suknjiče najnovejšega kroja fino izdelane, vredne od $2.00 do $10.00, dobite pri meni sedaj od........98^ do $6.00
Otročji slamniki iz najboljše slame, lepo okinčani,
vredni 75I do $2.50, dobite sedaj pri meni od............'.48^ do $1.25
Vse bluze iz najfinejšega blaga c visokim ovratnikom vredne $1.25, dobite sedaj pri meni po .............................48^
in druge bluze, vredne od $1.75 do $3.50, dobite sedaj po.............79^
«
Nadalje imam v zalogi vsakovrstne obleke za deklice, krstne obleke in suknjiče, ženske spodnje kiklje, korsete, vso žensko in otročjo spodnjo obleko, nogavice, rokavice i. t. d.
Fin vedno svež pop, ginger beer, čre-injeva voda, kola in vse druge mehke pijače. Zahtevajte po gostilnah, da dobite mehko pijačo, delano pri slovenskem podjetju. Dolžnost nas vseh je, da podpiramo Slovence.
Vsa pijača se izdeluje v čistih, sanitarnih prostorih, vse steklenice so sterilizi-. rane predno se zopet rabijo.
Vsa naročila se razvažajo.
......THE......
Torej, če bodete kaj potrebovali, ne pozabite da dobite pri meni vedno najboljše blago po vedno najnižji ceni.
Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se Vam najtopleje priporočam
6424 ST. CLAIR AVE
blizu Addiion ceite.
J. POTOKAR, vodja.
4126 ST. CLAIR AVE
moderna slov krojačnica.
Čudno je, da se mora ljudi opominjati naj čuvajo svoje najteže bogatstvo - zdravje, ki se na dobi tako lahko, kadar je enkrat zgubljeno. Toda fyu4je silno zanemarjajo svoje zdravje prav kakor bi vabili bolezni in smrt v svoja telosa. Hranite svoje zdravje bojj kol svoje dolarje. Mi ponujamo onim, ki so zgubili svoje zdravje, in ki ga žele zopet dobiti
Trineijevo
Slovencem in Hrvatom v Clevelandu in okolici se priporočam v točno, dobro in pošteno izvršilo najboljših moških oblek in sukenj. Pri nas je vedno dovolj uslužbencev, ki so mojstri v svoji stroki, da vam vselej lahko, hitro in dobro postrežemo.
Priporočamo se rojakom tudi, da prinesejo k nam stare obleke, da jih sčistimo, popravimo in zlikamo.
To naravno zdravilo obstoji s čistega rudečega vina in zdravilnih želiič, in ima mnogokrat hitre posledice, če se redno jemlje, če imate
OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUBO APETITA, HIPNO SLABOST, BOLEČINE SPODAJ, KRČE, ŽELODČNI KATAR.
.	.	* .	'	4	"i'1-' '
Za vse take bolezni je treba telo hitro izčistiti, ne da bi telo oslabelo. To zdravilo utrdi sistem in mu pomaga, da odpravlja svoje delo brez zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih b prebavljalnih organih, jako dobro upliva
PO LEKARNAH.	CENA $1.00
Vsem svojim odjemal lejše velikonočne praznike.
voščim najvese-
Chicago, 111
1333-39 So. Ashland Ave
Imejte vedno Trineijev liniment pri rokah. Mogoče ga danes ne potrebujete, toda jutri vam lahko koristi, da ozdravite bolečine v mišicah in sklepih. Cena 25 in 50c, po poiti 35 in 60c.
, -v S
SLOVEN. GOSTILNA IN DVORANE.
Gostje so vselej domače postrežem z dc-bro pijačo. Vsem Slovencem se priporočam in jim želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Slavnim društvom se
jo moje velike, dobro opremljene dvorane za društvene veselice in za vse slavnostne prilike.
Na razpolago je tudi pel dvoran za druitvene aeje.
6021-25 ST. CLAIR AVE
prosto= lo. Kei orožje v kaki
Rojaki! farja jo z lejo rez
^bo nasa\ri, slo-
i. Nemci se t\ se tj oči njej. In ta kril venska kri, Gorico, Trst, hočejo imeti, izrezati nam hočejo pljuča in srce! Dosedaj so nas tepli in bičali, kronali so nas s trnjevo' krono. Navsezadnje so nas obsodili, da umremo na Golgati.Ali smo res tako inalo vredni, da ne bodenio niti Zaslišani pri obravnavi, ki ima dpločiti našo smrt? 'X^rod, na-fod moj, veliko več si vreden I /Vreden si, da vladaš svoboden /na svobodni zemlji svoji! Vreden si, da se povzdigneš nad ^svoje trinoge! Vreden si svo-'je misije, kulture slovanske, ki bo preporodila svet. "Civis Ro-mantus sum" — Sem državljan Jugoslavije! Proč z biči, proč z noži! Proč s trnjem, proč s kronami! Kaka sreča za nas. da/smo stopili v jugoslovansko zvezo, kj bode ščitila sirote! A^ofje onemu, ki se bode drznil rezati naše narodno telo! 'Pokoja ne bode imel! S krvjo, k; piše našo narodno obsodbo, piše tudi svojo, ker Jugoslavija, naša mati, ne Sh-o pustila na cedilu svojih otrok — sirot, ki jih je ravnokar našla. Bridko se' bode maščevala. In stara ropa, ki misli, da bode s ta čini zazibala v mir in pokoj celi svet, se silno moti. Roke proč od naše zemlje, ali pa bo pokazal slovanski narod na P Tugu, da se ne pusti na veke iz f koriščevati!
Miren Balkan, mirna Evropa, miren svet na drugi strani. Nezadovoljni Balkan, nemirna Evropa — požar na vseh stra neh. In sedaj je tudi Slovenija na Balkanu, Gorica je v Slove niji," Trst je jugoslovanski! Nismo se podali Nemcem, ne bo-dcJlno s* Italijanom! Ko pa pri-flfl* dan sodhe, ne bodemo le zahtevali svoje brate po jeziku 'n krvu ampak tudi one, lei so vedno naše kfvi. dasi so pozabili na naš jezik. In takrat r»orif onim. ki nas režejo pri /ivem telesu. Delal-' so tako Turki, in kletev ter meč naš i*h if zadel, naj store kaj tace-"■n Italijani, ki nam niso niti rav/ii, spoznali »bodo moč, na Vajter' se je Jomila sila močnej-š/fli narodov, kakor je ta narod!—
Slovenci, Slovenke, ki imate ime časti, na dan! Ne pustite, da bi nas sramotil, komur bi se zljubilo! Ali ne. čujte, kako V1HQ vre slovanska kri v žilah, ko slišite, da kosa našo zemljo sovražnik od vseh stranij? Mi smo .hranili Avstrijo \ k ...v.. časih njenega obstanka Vsi vemo, da niti peklo ji ni mog^o do živega, dokler smo bili/z njo. Toda . Avstrija n spoznala naše vrednosti. Naša kyi je bila dobra za prelivanji vojnah za njen obstanek, na 'si davki so bili dobri za avstrijsko "kaso", katere se je plačevalo biriče za nas, syoje naj-zvestejše prijatelje; z našim denarjem je zidala Avstrija je če za naše narodne voditelje, tako da kdor se je imenoval Slovenca v Avstriji, je bil enak psu, ki ni vreden, da še živi Avstrijski bič nas je tiral v svet. In kje je naša domovina? Avstrija?! Nikdar! Krono svojega delovanja med nanji si je postavila s tem, da je privolila nas rezati pri živem telesu. In. našli se bode-ljudje;ki fcodejo tudi v tem u, v tem krvništvu Avstrije izvohali "najlepši biser'' avstrij-uprave. Bože hrani cesarja, milosti Ibožje, krvnika in blja slovenskega ljudstva! Bog je nad nami, ki bo sodil, a mislim, da je Bog Avstri-že pretehtal, da jo je našel ko in jo obsodil. Smrt h najboljših ljifdi kriči do in Čez nebo, kajti mi Slo-nismo doživeli enega sa-Abelna, pač pa jih je bi-nas na tisoče, in Kajni — svojega naroda
(i, da nam stavijo v vzgled Jrinoga Avstrije, ali pa da nam svetujejo, naj se ne« organiziramo v Ligi, pač pa p^tiniup k Ugo, ker ;tjji btia Ay-stfija nuda, da smo v njej'in flfas hi obesili na vislice!
m\č prisoi ' kakor jo iniaš $eda)Jj Glej/ rekli bodejo, če ie obsodiš sani, "tam je bival narod, ki
ni^bil vreden, da živi!"----
Nat^ljlL prišli Mej#1< tebi. ki bodejo rekli: >Iatn ne dopušča naše prepričanje, da bi se bojevali za te! Drugi bodejo rekli, nam ne pripušča vera, da bi ?e boriH za te V - Povej jint, narod: Proč od mentel Jaz sem več kakor mrtva črka v zakonu. jaz sem več kot mrzlo, tisoč let staro prepričanje! iProč od mene in pridite zopet, kadar bom močan, kadar se mi zacelijo rane! Ptujec v trpljenju, ptujec v zdravju! Rojaki, vsi v Slovensko Ligo!	M. K.
Dya extrema.
l
••• vseli
um,
Ltrir»riki

Kadar se dva smrtna sovražnika objameta v prijateljskem objemu, kadar pozabita svoje starodavne prepire, svo je principe, kadar poteptata vsak svoj značaj in prepričanje, tedaj storita to gotovo iz posebnega vzroka. Tedaj gotovo inep tako nenaravno prijateljstvo prejšnHi sovražnikov tretji osebi, ki skuša uničiti medsebojne prepire med narodom, lprod zlediniti in ga pripravit do skupnega dela proti skupnemu sovražniku. Onadva nasprotnika pa, ki sta se poprej smrtno sovražila, sprevidita da vsak posamezno nič ne mu re, da bodeta oba propadla, če se ne zjedinita. In z Judeže-vim obrazom ter poljubom si podasta roke. napovesta boj onemu, ki skuša poravnati pre pir v trdni nadi, da kadar zrušita to tretjo osebo, da bodeta lahko zopet neomejeno gospodarila.
Dva extrema — 0 katerih trdi logika, da se ne moreta združiti, sta se združila. "Ame rikanski Slovenec" in "Prole-tarec" sta si podala roke, da skupno "udrihata po Slovensk Ligi, po organizaciji, katere načelo in značaj je: Svoboda narodu, svoboda Jugoslovanom !
"Divide et impera!" to jc starodavni avstrijski izrek, zapisan v zlate kujige Habsburške dinastije. "Razdeli in via daj!" se reče- slovensko. Av strija drugače ne more obstati razven če neti in goji sovraš tvo med narodi in še med vsakim narodom posebej, da se cepi na stranke, katere stranke potem vlada izrablja za svoje namene — v suženjstvo narodov.
Avstrija pravi: Narod ne sme imeti svobode, cesar je oci Boga poslan, da zatira narod!
"Amerikanski Slovenec" pra vi: Živela Avstrija in njeni zavezniki Turki! mišljenje prenapetih Šovinistov. Avstrija se bo maščevala nad vami, če se organizirate v Ligo!
T<5 je trojni sporazfim! Av strija trdi iste ideje kot 'IPro-letarec" in Amerikanski Slovenec". Vsi trije skupaj se bojijo t/ige in odsvetujejo Slovencem, da se politično organ'zi rajo. Od Avstrije vemo> kaj nam je »pričakovati. Njo dobro poznamo, kaj nam je naredila. "Amerikanski Slovenec" je pa od nekdaj !bil za prašnjo cunjo, ki se je prodajal vsakomur, in ki je bil proti vsakemu, kdor H trikrat na dan prisegel, da je farška bisaga prva stvar na svetu, vse drugo pa od zlodja samega znajdeno. Kako je "Proletarec" zašel med to nesnažno bando, kako more delavski list podpirati farške bi-sage in biti proti organiziranju delavčev, to nam ne gre v glavo. Ultramontanci v Jolietu in skrajni socijalisti v Chicagi, $0 podali roke. da skupno bije-jo po najsvetejši slovenski or-ganizaciji "Slovenski Ligi", ren*
dogodek, ki se večkrat pri
med starokrajskimi politikar f" da se namreč združijo <lve nt protne stranke, ker vidite, s o njih koristi ogrožene, udrihajo po tretji stranki,
> t
nofn dobi/ pa želi, eni Ivrista' p upsejdaHn Sfbmando n< , oba skupaj pa' želitj da se ubije Slovenska Liga. se uibije narodno misel za sv« bodo Jugoslovanov, in oba d lata s tem posredno in tfepi sredno v roke avstrijski sužeti ski vladi, ki si od veselja mat? roke, ker upa, da bo s pomoč "Proletarca" in "Am. SI." trla svobodno gibanje Sloveč' cev v Ameriki, ker upa, da razbije slovenska organizacij, ker upa, da bo razcepljen rod zopet lahko izžemala tlačanila kot je to delala st| letja. Dva extrema — farsi bisaga in komanda Krstai Prvi imajo prižnico, spovedi co, hudiča in peklo, da straši« ljudi, da nosijo v bisage, dru imajo straho-vlado stranke, < držijo zavedne delavce, ki h čejo nekoliko več svobode, g( svojo komando! Dva extrem dva biča, poleg avstrijske^ za slovenski narod!
Tužni narod, tepen si vednll Dva extrema — trije b;i . Bič tisočletja, habsburški lop ^ vi na Dunaju, !bič fanatične
i-
izrabljevanja — hudič in p klo, bič sebične komande nekaterih delavskih prvakot ki bi radi narod na uzdi vodi
i i-
•ti
epih, v in mrzlih,
vaših praznih zastrupljenih dušah!
Zakaj stojite vi nemi, mali križi na teh še ne ozelenelih grobovih ? 11 ^
Pričate nam o vsej strahoti tega krvavega prizora, ki vj^s je spravil na drugi svet, kjer se nihče rad ne nahaja.
Zakaj molčite?
In ti križ tudi molčiš?____
Dobro te poznam.-----tu lež»
oče, ki je redil šestero otrok.. .'.kje so sedaj otroci, kdo se briga za nje! Kdo jim bo kazal pot v življenju1?	,
Oni tam zgorej na nebu?
On ima itak preveč dela, da kaznuje duše onih, ki so pripeljali vaša telesa na klavnico!
Grobovi.. . .oj grobovi, spregovorite, pripovedujte nam, kaj ste videli, da se ustrašimo, da ostanemo doma, da ne bodemo več hodili na klavnice.
Glej. tu se odkriva grob, iz njega prihaja vojak s prestreljenimi prsi. na katerih visi kolajna,, znak hralbrosti.
Dv:ga se, daje znamenje, da hoče govoriti.
Umolkni svet —1 mrtvi govorijo !
Padel sem tam, kjer je naj-gosteje tekla kri, padel sem poleg svojega tovariša, katerega iekroglja zadela, da se je takoj mrtev zgrudil. 5e sinoči smo sedeli poleg ognja, prezebli, lačni, žejni in trudni — zaspati nismo smeli, niti leči nismo smeli na vlažno zemljo, da bi se trudni odpočili, govorili* so nam, da pride sovražnik, in čakali smo ga. Govorili smo o rojstnem domu, o domači vasi, kjer so nam mili in dragi. On je imel mlado ženo, ni bilo še dva meseca, kar jo je pripeljal na svoj doni, da bi bila v pod-l>oro stari materi, pa jo je moral pustiti in iti prelivat kri.
Kako jo ljubil
Komaj čaka. da se zvrši voj* na, da se vrne domov, da je objame in poljubi.
Toda danes leži mrtev poleg mene. Prišli so in ga pobrali ter vrgli poleg mene v grobnico.
£ena doma ga M pka.
1,1 ■ ' *■'' i
todi: njega ne bo nikdar več.	eden največjih mislecev in clo-
In rodila je sina. Da bi bil on	vtkolypbov, Lev Tolstoj.
tu, da ga objame, ah, tedaj..........To čitajte in prečitajte budi
fn ko to dete odraste, postane	enim, Ip se veselijo nad "junaš-
močno, pa ;bo vprašalo: Kje je	tvom" v vojni, p.Qvejte jim ka-
• • •
Pa da se razumemo! Da bodi od nas, da bi napadali .j'0 cijalist:čno stranko kot tali d p leč bodi od nas, da bi se di nili ugovarjati naukom stranP-l' oziroma organizacije, ki v sva* jih temeljih želi delavstvu nr° boljšo prihodnjnst. iPri tem pi v gramu smo Mudi mi zraven,-ga podpiramo. Toda da bi ljubo temu programu si d tlačiti svojo narodno svobod da bi se neorganizirani prod n jali avstrijskim biričem, tef* pa kot zavedni narodni del ci ne bodemo storili. Mgdn rodnost je kost, za katero tepe množica psov. Močne pobere kost in jo ogloje. Za pa moramo gledati vsak naro da se ne bo prodajal tujim k« ristim, pač pa da postane sa za sebe močan dovolj, da upre tujemu molphu, ki hoi izpiti narodno kri..
Glasilo klerikarizma "A1* 'Marija" je bilo nesramno d volj, da je javno priznalo, cj dobiva od avstrijske vlade po« poro, ravno tako se nič ne č dimo, da dobi "Am. St." avstri ske krone, izprešane pd revn« ga delavca, v plačilo, ker dn narod v pokorščini do usiljeni tiranov. Da se je pa tej necer ni bandi pridružil tudi "Prok tarec", oziroma Kristan, to n pa boli, boli tembolj, ker i vedno jasneje vzbuja slutnj; da je tudi Kristan žrtvoval svci jo narodnost za — avstrijsk^ krone. Sicer ne moremo razu
meti njegovega dela. 'ki cilj, ZOBOZDRAVNIK
na to, da narod razdruži, da l>< lažji predmet izkorščanja. D\* extrema, aH po domače: V sil z lode j nml\e — žre!
oče?
Grobovi.. .bodite tiho, ne govorite.
In ona?
Venela je, upadala, v dvoje gub se je sHsnila, in sinko, brez očeta in matere hodi na grob v mali vasici, kjer plaka na materinem grobu, a znaj nebo, kje leži pokopan oče! i
Tu leži mati!
A. stara mati?
Nad grobom hčere se joka, na prsa se tolče, k sebi stiska •murka svojega, solze ji teko po starem, razoranem licu, palica ji pade iz rok, opre se na križ in umrje.....umrje od lakote!
In kdo je oni, ki se pijan vlaj či iz krčme preko ceste, gluh, bedast, zamazan in onesnažen, ki živi samo za špirit in žganje, ker nima druge slasti napiti se, pa v žganju pozabi vse, kar se je zgodilo!
Polagoma se vleče preko vasi veti na grobišče, in konečno se vsede na neki grob. Tu mu je stanovanje, tu preživi po zimi in v poletju, podnevu in ponoči.
In oče ?
Niti za grob ne vedo.
Tam v mestu pa se dviga velik, krasen kip, narejen s tvojim znojem, in ta kip predstav-l:a sliko zmagovalca, ki je spravil pod zemljo tvoje otroke, in ti.... nadalje mirno orješ svojo žemljico ter zatrepetaš, kadar izorješ človeško kost.
Tudi ti boš tak, kadar pride vrsta na tebe. Pljuni na kip, kadar greš mimo, bolje je za tebe in za njega.
Morda se prenese sramota na otroke, da se spametujeje ter ne bodejo šli slepo v klavnico, kakor je šel tvoj oče.
In človek?
Prestreljena prsa so plačilo. ♦ * *
Ali ste kdaj že čitali opis si-romaščine, katero nosi vojna s seboj, ali si morete zamisliti kaj strasnejšega od te slike, katero je naslikal v duhu pred
ko so "hrabri"1 Nemci zažigali belgijska mesta, kako so pobili žene in otroke, kakor slavna turška in avstrijska vojska
ubija Srbe in ft use, kako grobiščih dvigajo kriii za ki »o za cesarja padli, doči
jim žene in otroci umirajo do-ma od gladu. In če se bodejo potem še veselili, pustite jih, ker nimajo razuma ne srca, in zato jih lahko še vedno "vodijo na klavnico tu in doma.
ALI §TE ŽE 'PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00.
tic-:
sam to
A. KALBFLEISCH,
gl POZNAN PRI SLOVENCIH
6426 St. Clair Ave.
Bu:
Slovencem voščim vesele velikonočne praznike!

• \' ' ■ rV 1 i.'.1.
i um unpin ikm j; v . ^ vw trt-.. •
Svojo mater je zadavil
^7gfjetre"ro*ti^t1>STREŽBA! SLOVENSKI USLUŽBENCI
nieo.
John Redmond, slavni vodi telj irs^e narodne stranlfe prvoboritelj za avtonomijo ske, se je priglasil kot voljec v angleško a je prestar, da bi nosil prosi, da bi ga porabili v upravni službi.	*
Kaj je drama? V neki dunaj ski šoli je učiteljica, ki poduču-je dečke, vprašala: Kdo ve, kaj je dVama? Vse je nekaj časa molčalo, kar vstane deček in pravi: "Drama je, če se imata dva rada, pa gre on v Amerikoj in naroči njej, naj pride za; njim. Ona pride res, pa dobi njega oženjenega. To je drama." Začudena učiteljica je vprašala : "Kje si pa to slišal ? Kdo ti je to povedal?" — F
šfjme.- i"

rf
■ " ......
f t ' ' ' ' " ' ' --* — • k
Ker se bližajo velikonočni prazniki, priporočam slovenskim družinam veliko zalogo doma prekajenih
vj y^'v«. .i
šuldrov, želodcev,
g W ... • •• ..	,,	. -j ' ■	■ "	.-r ' ' " V K
šunk, jezikov, pristnih zelo suhih kranjskih klobas.
.i«
r
331
■ "
Imam tudi vsak dan sveže goveje, telečje in svinjsko Sf| meso ter veliko zalogo perutnine. Postrežem vsake- 1
L'- ■ |
ga odjemalca s svežim blagom in najnižjimi cenami.
Ju
Se priporočam za mnogobrojni obisk	vi
K-J
mesar in prekajevalec
4030 ST. CLAIR AVE.

J. S. JABLOINSHI,
OTOGRAF
KgZb
Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izde-lovo najlepših in najcenejših društvenih slik.

Najbolje izdeluje fine poročne in krstne slike, kakor kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene vedno najnižje.

•i
Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je najboljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in poceni postreženi.
ii	. .t; " >1	i • .' "•'	■ ■ '	. '-"C'
Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečne velikonočne praznike.
. S. J ABLONSKI,
6122 ST. CLAIR AVE.

SLOVEN. GOSTILNA IN DVORANE.
Gostje so vselej domače postrežem z dc-bro pijačo. Vsem Slo* vencem se priporočam in jim želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Slavnim društvom se priporočam za oddajo moje velike, dobro opremljene dvorane za druitvene veselice in za vse slavnostne prilike.
Na razpolago je tudi pet dvoran za druitvene seje.
6021-25 ST. CLAIR AVE
ZOBOZDRAVNIK


St 11
se dvigpe človek nad loveka, da £a lopne ob ga zmelje in stere, ko ar ni onega," na katerega ira cev svoje puške, da mu s smrtonosno krogljo upihne življenja, še v svojem živ-nju videl, niti slišal o njem. O njem samo ve, da mu je sovražnik, ker tako so povedali on.\ ki komandirajo, a njim se vnjnra verovati, ker so brez na-pfetk. brez zmote. Oni odločuje-io o usodi naroda, ker pravijo: Tako mora biti. ; In ko se proti njim dvigne ' neoiborožen ( svet, in z glasotji naroda, glasom sina božjega zagrmi:
,Naše pravice nam dajte! Dajte nam. da ne bodemo gla-dovali. da živimo, kakor vi živite-, da ne bodemo vedeli, kaj ie mraz ali vročina, da ne borimo vedeli, kaj se Npravi ne imeti kruha, kaj se pravi lačen potepati se po svetu, da ne bodemo vedeli, kak^ se grize les cd lakote, želodec stiskati od oslabelosti, da potolažimo strašno bol.
In ko rečemo: Odstopite nam svoj mehki položaj, vle-xite se vi na trde kamne na cesto, vi ste ljudje kot mi.... tedaj pošljejo nad nas bajonete!
Da, bajonete pošljejo!
In kdo nosi to smrtno nevarno orožje proti bednemu, siro-tnaškemu ljudstvu? Kdo meri s puško v sivega starca, ki visoko dviga dete na svojih rokah, ker umira lakote, in on sam kriči: Kruha, kruha!
Rodni sin?
Zgrozi se, človek! Potemne-lo je sinje nebo, omračilo se je sveijtlo solnce... sin gre iiad očeta... sin nad očeta!..,
l*Ne ve ta sin, (te je to nje-v) ' ■ ■
_
ga, kifca je redil dvajset se ubijal za njega, stradal in
se trudil z ujim, da ga potem da v. roke vojnih poglavar-, ki mu s*mo narekujejo: ljaj! Ubjlj očeta, matert i popolnoma svojo rodno jo, in ko boš jutri zrl razvaline zapaljene koče kot poziga-lec in ubijalec, tedaj boš preklinjal sebe, 'J?Qga, pa eesatja, ki ti je zapovedal, da moraš moriti in požigati!
In kdo daje oblast onim zgoraj, da ti kričeč zapovedujejo: Umri, ker jaz tako hočem? Kdo drugi nego ti, ker ti si ga, pohval za gospodarja, ti si mu da) vrv v roke, s katero te je zvezal, in /.vezanega te pošilja na bojno polje, da kolješ in moriš kot nema živina!
Nehajte vi topovi, da grmite, obmolknite silni glasovi tro-belj, kj ste silnejši kot krik topov, umolknite vsi, da pridem na bojno polje, da vidim, kaj je to: bojno polje!
Bojno polje! H To je mrtvašnica živih ljudij. Srečen si, če prideš iz nje živ domov, kajti kakor hitra stopiš v to mrtvašnico, si se predal v naročje smrti, in če ostaneš, znači, da si se srečno umaknil njeni ostri kosi.. .
Če pogineš... tedaj bo nekega dne kmet, ko bo oriaL svoje polje, izoral tvoje kosti iz zemlje, zazrl se bo v kost, se nasmehnil in dejal:
Norec blazni!
Doma so ti od lakote umrli žena, stariši, mali črvički, stokali" so po tebi, a tebe ni' bilo nikjer, podil si se nekje po tu-i zemlji,'kjer te ni bilo treba, in doma... doma pa so umirali tvoji najdražji in te klicali. Ti pa tu ležiš, kjer se niti za tvoj g«ob ne ve, drugi se nasladuje s slavo, katero mu je donesla tvoja kri! On še danes živi, a ti?
Blaznik si, nič, prazen nič, in ni te dovolj, da te primem v roke.
In s preziranjem bo kmet vrgel tvojo kost od sebe, da .jo
I ^ebe in steče naprej. fNiorec, nisi vreden nitj, da te pes obliže s svojin\ jezikom-In ti... Ti si* slavno paclel tfa
je , dvignil, oblaki beže naprej, solnce tone globoko, vse se skriva, ker neče ker ne more gjedaji, kako se na ljudski klavnici preliva kri človeštva.
In dovršeno je klanje.
Na prsih hrabrega "generala" se zasveti kolajna, in s ponosno glavo gleda na bojišča, preko katerega šumi še krvava reka, in tam v daljini se vidijo glave, odsekane rokč in noge, katerih krvava reka še ni odnesla.
Vrani imajo svojo pojedino!
A ti, narod, kaj si dobil za svojo prelito kri, s pomočjo katere je prišel do odlikovanja "hrabri** general?
... Kost, katero pes voha... ta ti je v plačilo.
Lev. N. Tolstoj. * » *
Čitatje to, bratje, onim, ki s slastjo čitajo, kako brat brata ubija... ki misli, da je brat bratu sovražnik, ker so mu tako povedali oni, ki so zgorej.
Čitajte to onim, ki sami kruha nimajo, ki se potepajo po =vetu, ikateri, namesto, da bi /akričalK |\T'<aše pravice nam dajte, kličejo: Orožja nam dajte, da ivbijemo pasje sinove, kakor smo sami, da ubijemo očeta in mater... svoje otročiče, tako zapovedo vojni poglavar-ji!
Čitajte to onim. ki bi šli celo radevoljno v klavnico.
Pomnite!	*
Na povelje tiranov iti v boj, za tuje interese, ne prinese plačila : odsekana roka, noga, to je plačilo sužnjem, ki gredo v boj za tirana.
Nič svobode!
Nič nagrade!
Čitajte to vi, pristaši Mohameda, vi hodže in mujezini, in našli bodete v teh globokih izrekih "krivovernega" Rusa več človeškega krščanskega duha,
h žepih, v in mrzlih,
Zakaj stojite vi nemi, mali križi na teh še ne ozelenelih grobovih? |
Pričatelnam o vsej strahoti tega krvavega prizora, ki vas je spravil na drugi svet. kjer se nihče rad ne nahaja.
Zakaj molčite?
In ti križ tudi molčiš?....
Dobro te poznam.....tu leži
oče, ki je redil šestero otrok.. .".kje so sedaj otroci, kdo se briga za njef Kdo jim bo kazal pot v življenju? i
Oni tam zgorej na nebu?
On ima itak preveč dela, da kaznuje duše onih, ki so pripeljali vaša telesa na klavnico!
Grobovi... .oj grobovi,' spregovorite, pripovedujte nam, kaj ste videli, da se ustrašimo^ da ostanemo doma, da ne bo-deiro več hodili na klavnice.
Glej, tu se odkriva grob, iz njega prihaja vojak s prestreljenimi prsi, na katerih visi kolajna,. znak hrabrosti.
Dv:ga se, daie znamenje, da hoče govoriti.
Umolkni svet —mrtvi govorijo!
Padel sem tam, kjer je naj-gosteje tekla kri, padel sem poleg svojega tovariša, katerega ie kroglja zadela, da se je takoj mrtev zgrudil. Še sinoči smo sedeli poleg ognja, prezebli, lačni, žejni in trudni — zaspati nismo smeli, niti leči nismo smeli na vlažno zemljo, da bi se trudni odpočili, govorili* so nam, da pride sovražnik, in čakali smo ga. Covorili smo o rojstnem domu, o domači vasi, kjer so nam mili in dragi. On je imel mlado ženo. ni bilo še dva meseca, kar jo je pripeljal na svoj dom, da bi bila v pod-|w>ro stari materi, pa jo je moral pustiti in iti prelivat kri.
Kako jo ljubi!
Komaj Čaka. da se zvrši vojna, da se vrne domov, da je objame in poljubi.
Toda danes leži mrtev poleg mene. Prišli so in ga pobrali ter vrgli poleg mene v grobni-co.
Žena doma „č|k^ jn Čaka,
tod! njega ne bo nikdar več. In rodila je sina. Da bi bil on
tu, da ga objame, ah, tedaj.....
In ko to dete odraste, postane mpčno, pa ;bo vprašalo: Kje je oče?
Grobovi.. .bodite tiho, ne govorite.
In ona?
Venela je, upadala, v dvoje gub se je stisnila, in sinko, brez očeta in matere hodi na grob v inal: vasici, kjer plaka na materinem grobu, a znaj nebo, kje leži pokopan oče!
Tu leži mati!
A stara mati?
Nad grobom hčere se joka, na prsa se tolče, k sebi stiska •umrka svojega, solze ji teko po starem, razoranem licu, palica ji pade iz rok, opre se na križ in umrje.....umrje od lakote!
In kdo je oni, ki se pijan vlači iz krčme preko ceste, gluh, bedast, zamazan in onesnažen, ki živi samo za špirit in žganje, ker nima druge slasti napiti se, pa v žganju pozabi vse, kar se je zgodilo!
Polagoma se vleče preko vasi ven na grobišče, in konečno še vsede na neki grob. Tu mu je stanovanje, tu preživi po zimi in v poletju, podnevu in ponoči.
In oče?
Niti za grab ne vedo.
Tam v mestu pa se dviga velik, krasen kip, narejen s tvojim znojem, in ta kip predstavlja sliko zmagovalca, ki je spravil pod zemljo tvoje otroke, in ti.. ...nadalje mirno orješ svojo žemljico ter zatrepetaš, kadar izorješ človfeško kost.
Tudi ti boš tak, kadar pride vrsta na tebe. Pljuni na kip, kadar greš mimo, bolje je za tebe in za njega.
Morda se prenese sramota na otroke, da se spametujeje ter ne bc-dejo šli slepo v klavnico, kakor je šel tvoj oče.
In človek?
Prestreljena prsa so plačilo. * * *
Ali ste kdaj že čitali opis si-romaščine, katero nosi vojna s seboj, ali si morete zamisliti kaj straŠnejsega od te slike, katero je naslikal v duhu pred
eden največjih mislecev in človekoljubov, Lev Tolstoj. /.
To čitajte in prečitajte tudi enim, ^i se veselijo nad "junaštvom'* v vojni, pQvejte jim kako so "hrabri** Nemci zažigali belgijska mesta, kako so pobijali žene in otroke, kakor slavna turška in avstrijska vojska
Ruse, kj
Jff-pr '	v*-: *
ubija Srbe in
gr^iščih dvigajo križi za o ki so za cesarja padli, d< jim žene in otroci umirajo ma od gladu. In če se bodej potem še veselili, pustite jih, ker nimajo razuma ne srca, zato jih lahko še vedno vodij na klavnico tu in doma.
-----1______________' I. .'.lu
ALI $TE 2E .PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00.
SLOVENSKA POSTREŽBA! SLOVENSKI USLUŽBENCI
Vsem prijateljem in Slovencem voščim vesele velikonočne praznike!
■
PRVI POZNAN PRI SLOVENCIH
6426 St. Clair Ave.
Vesel norec ima več prijate v kot čmeren učenjak.
icih na Ogrskem se >kdaj čuje, toda dej je, da živi kakih 100.000 »cev pod ogrsko vlado, v ranem medjumurskem irajti. V zadnjem času je.naj-i poročal o življenju tega de-našega naroda Anton Tr-ijak. Mnogo tega naroda je leriki, in v Clevelandu živi i tisoč medjumurskih Sloven-
V zahodni Ogrski pied M:u-in Rabo živi ostanek starih nonskih Slovanov. Dober menit narod je to. MažarI pravijo "Vendek", sami se nazivljejo ogrski Slovenci. Včasih se imenujejo tudi "Horvate". To je menda spomin na čase, ko je t>i 1 se ta del naroda v zajednici s hrvatsko cerkvijo. Ti Slovenci so spadali namreč še do leta 1777 pod zagrebško škofijo. Se danes imajo nekaj hrvatskih knjig. Koliko je vseh teh Slovencev, je teško povedati, kajti Mažari zapiše-jo vsakega takega Slovenca za Mažara, če zna le nekaj besed mažarski. T^thko se pa trdi, da jih je nekaj več 100.000, med njimi do 20.000 luteranov, ostali so katoliki. 'Prva knjiga v jeziku ogrskih Slovcncev je bila tiskana leta 1715. To je bil luteranski katekizem, katerega je spisal »Ferencz Temlin, luteranski pastor. Temu je sledilo se več pisateljev, med njimi znani Stefan Kuzmič. Večinoma so pa bili ti pisatelji dtihovskih stvari za svoje vernike. Sele pred 30 ali 25 leti so se pojavile nekatere znanstvene, učne in šolske knjige, kakor: Nauk vogerskega jezika za začetnike", "O volitvah", "Prirodopis s kejpami za narodne šole'. Dne 15. sept. 1875 je začel izdajati stenograf v Budimpešti. Mirko Augustič list "/Prijatcl". Od tedaj je zaspalo vse, in za Slovence na Ogrskem se nihče ni več zme-it. Molit Ven i ke so tiskali zo-z madžarskim pravopisom, o, leta 1904 sta začela izdajati d»\ Ivanocij, župnik v TiSl-ni, in njegov kaplan Jožef ki mesečnik "Nevtepeno prijeta Devica Marija, zmožna gospa Vogrska." Urednik mu je še danes Klekl. List se t:ska s slovenskim pravopisom in.se lepo razvija. Decembra I0r»3 je začel izhajati tudi tednik "Novine". kateremu listu ie tudi urednik Klekl. To je vsa književnost ogrskih Slovencev, ki nimajo inteligence. Svoj jezik čujejo še le v cerkvi. Izšolani pa postanejo skoro vsi po-turice, ki služijo madžarizaciji lastnega naroda. Razen par duhovnov deluje le redek posvet-njak. Po šolah učijo otroke 5— (> let z madžarščino, a jih Se ne nauče; učitelji so večinoma Mažari ali poturice. Toda to so mizerni učitelji, brez višje izobrazbe, zato je pa ljudstvo tako malo izobraženo. Kljub temu pa prihaja tja precej slovenskih knjig. Družba sv. Mohorja pošilja vsako leto nekaj sto izvodov knjig med te Slovence. Berejo deloma tudi ostalo slovensko časopisje. IMarod z vesljem prebira knjige, še raje pa časopise, in že bi madžarska vlada dovolila slovenski zavesti nekaj več svobode, pa bi imel ta del naroda lepo prihodnost. O kakih organizacijah pa danes ni med njimi govora. Imamo le Marijine bratovščine, ki so brez pomena.
Najbolj živo potrebujejo narodnih voditeljev. Ko Avstrija razpade in se mogoče Mažarska ustanovi kot lastna država, Ibo treba poskrbeti tudi za ta del naroda, da ne ostane pozabi j en brat med brati.
-o—-
Hčerka nadvojvoda Friderika v angleškem vjetništvu? J z Berlina poročajo: "Lokalanzei-ger'' javlja:'Nadvojvodinjo Kri stino, hčerko feldmaršala in vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika, ki je s svojim soprogom, princem Saltu - Salm, potovala domov s Kanarskih otokov, so vjeli Angleži in jo odpeljali v Gibraltar. Da-li je ta vest resnična, se ne da kon-irati. Slabega bi pa nič ne pri tem. t„ \
iz Petrograda v Pariz?
Kako ae telegrafira it Pari. za v (Petrograd? Pariški listi
poročajo: Kazen brezžične te-legrafije, ki ni nikoli varna pred Sniliskretnostjo nemških postaj, ki love oddane brzojavke, ima francoska in angleška diplomacija za občevanje s Pe-trogradoin na razpolago pet brzojavnih prog. IPrva, najvažne-ša proga gre čez'Dansko. Dva podmorska kabla vežeta Calais* Kanoe na danski severni obali. Odtod gredo brzojavke po normalnem potu v Frideri-cio v M alem Belt ti, od tod pa po kablu Fridericia - IJbava v Kurlandijo. Pred kratkem je il ta kabel prerezan, kar jc morda storila kaka nemška ladija. Depeše gredo sedaj od Kanoe v Skagen, najsevernejšo točko Islandije, od tam po kablu v (»oetepborg, iz Goetne-borga po švedski kopni progi Gresslehanim, odtod po kablu čez Baltiško morje v Rjep, Večina teh prog je last Normj-ske telegrafske družbe. Druga pot vodi po progah družbe Eastern Telegraph iz Marziljle čez Bone in Malto na Grško, odtod po suhem preko grških, srbskih iti romunskih brzojav-irli nradov na rusko mejo. Tretja črta je že znatno daljša. Napravi ovinek Čez Sredozemsko morje, Rdeče morje, Indijski cean in cel azijski kontinent, •icer čez postaje Marseile - Bone, Malta, Aleksandrija, Suez, \deti. Bombay, potem čez In-ilijf), Beludžistan in Perzijo do prve ruske postaje člfa na ruskem Kavkazu. Ta pot je pred nemšikim ali turškim zalezovanjem precej varna. Cc hi bila tudi ta črta prekinjena, pride še četrta proga v poštev. Ta napravi ogromen ovinek čez Marseile. Bone, Malto, Alek^ sandrijo, Suez, Aden, Bomlbay in dalje čez Madras, Singapore, rt St. Jacpies (Saiigon) v

v Cislitvanski in v tod se več mesa konsumira ka kor na Ogrskem in zato po> trefiwje prebivalstvo na Ogr skem več kruha. Ogrska vlad na izjava pravi celo, da rabi ogrsko prebivalstvo mesečno 1(33 kilogramov in da se mu je z rekvizicijskimi določbami ta poraba znižala za celo tretji no. Ce je po rekvizicijskih določbah za vsako osebo pripu-ščena poraba za tretjino manjša, kakor v normalnih časih potem je izključeno, da bi za prodajo Cislitvansko še kaj ostalo. (Nismo v stanu preiskati, je-li so resnične te trditve, ko-l:ko rabi ogrsko prebivalstvo žita in rži, a vendar ostane še odprto vprašanje, zakaj ne zaukaže ogrska vlada, da naj se pšenica in ržena moka meša s 50% s koruzno moko. Ne verjamem, da bi bifogrski kmetovalec glede kruha bolj izbirčen, kakor cislitvanski meščan. Če je v Cislitvanski vlada za-ukazala, rabiti surogate pri pecivu, je res neumljivo, zakaj se to ne zgodi na Ogrskem. Da ima Ogrska zadosti koruze, se spozna že iz tega, da je jcoruza izključena od rekvizicije in da torej ogrska vlada izvoza koruze v Cislitvansko neče ovirati. Tudi glede klaje je postopanje ogrske vlade čudno, rabiti ječmen za klajo, na Ogrskem pa so za vsako svinjo, k ma mladiče, reservirali 100 ki-ogramov ječmena, dasi bi ga bilo* prav lahko nadomestiti z drugo klajo. Avstrijski ministri so torej sli v Budimpešto in so se trudili dopovedati ogrskim tovarišem, da kakor Je vojna skupna stvar, tako je tudi preskrba z živili skupna stvar. Kaj so opravili, nam ni znano, niti kaj pripravljajo.
dične, to stno leto.
n- .	•
gospo-
njeno roj-

C, ri JI. JiU|IIC» I .^(III^IMI / ¥	1,11111(1 panivilia {»VI una jv
Ionkong, Sanghaj, Nagaski in onega moža, ki vzame bogato
konečno Vladivostok. Iz Vla-divostoka se brzojavlja po kopnem v Petrograd. Ako bi se tudi ta pot ne dala uporabiti, potem preostaja še proga okrog sveta. Depeša začne svojo pot v Brestu in teče po kablu francoske kabelske družbe v Nfw York, od koder se po kopnem odpošlje v Sau Francisco, poem gre po kablu družbe Commercial Pacific 11a Sandwich-<ke otoke, dalje na otoke Midway in Guiam in od tod na Japonsko. Nordijska kabelska družba pošlje brzojavko po svojem kablu v Vladivostok, od koder srečno priroma v Petrograd.
leklico iz ljubezni.
» • * *»
Vsak nasvet je dober, in sicer v dveh razlogih: Ali mu sledimo, ali pa ga v nemar pustimo.	# * * #
iKadar je ljubezen slepa, t^-daj imajo gledalci navadno ia-
ko ostre oči.
* * ♦
škoda, da si nihče na svoj nekrolog ne more sposoditi denarja.
* * *
Zbor od Avstrije plačanih agentov: Mi priznamo en in-ternacijonalizem, enega Kristana, pa — nobene Slovenske Lige! Skupni zbor farizejev iz Jolieta in fanatikov izChicage: Ubijnio Ligo, ljubimo krone avstrijske, izprešane iz delavca 1
* « *
So ljudje, ki lahko zgube svojo reputacijo, ne da bi se živ
krst zmenil za to.
* '« *
Mi vidimo solnce vedno za
oblaki — drugih.
♦ * ♦ .
Kolikor dobrega bi lahko
včeraj naredil, če ne bi s svojo
idejo in s svojim delom čakal
do. jutri!
+ * *
Pa naj sije solnce še tako lepo, kmalu pride človek, ki pravi : Solnce bo zašlo!
• Zakon je le tedaj loterija.
kadar ste zadeli temo.
* * »
Na svetu so pevci in pevci — pa so tudi ljudje, ki mislijo, da
so pevci.	,
♦ ♦ ♦
Na svetu so narodni borilci , in narodni Iborilci, pa so tudi bi lastne porabe je po sodbi | ljudje, ki mislijo, da se za na-strokovnjakov skoro izklučeno rod borijo, če s trinogi vleče-da bi dobili kaj znatnega z jo. Ogrskega. Značilno je, da je,	* * *
ta ogrska določba ostala dol-1 ' Največja redkost na svetu je go časa tajna in šele ko so jo rdrav človeški razum.-v Cislitvanski spravili v jav- j	* *
nost, je ogrska vlada čutila po- ^Nikdar nismo stari dovolj, trebo, jo obelodaniti in jo po- da se ne bi naučili, kar nima natisniti. Bistvo pojasnila je, nobene vrednosti za nas. da rabi ogrsko prebivalstvo	* ♦ * ,
vefc tkro^a. ka,kor prebivalstvo Diplomat je mož, ki si
Ogrska žitna politika.
Ogrska žitna politika. "SI
iNarod" piše: Avstr. ministri so bili v Budimpešti in so se posvetovali z ogrskimi ministri, kako bomo dobivali v Cislitvansko ogrsko žito. Na uspeh smo radovedni, kajti ogrska žitna politika se nam zdi jako sumljiva. To stoji, da hoče Ogrska obdržati zase čim največ žita. Spoznalo se je to iz določb o rekviziciji žita in moke. Po teli določb, mora izo-stati od rekvizicije, kar lastnik rabi zase in za svojo družino. Na Ogrskem so izračunali, da mora vsaki osebi ostati 108 kg žita, rži ali ječmena, medtem ko so na Nemškem določili ravno polovico manj! Ze ta določba kaže, da Ogrska neče dati žita v Avstrijo ali vsaj le kar mogoče malo. Pri taki določ-
. Sorodniki (bogati) so nam
vedno milejši l^ot prijatelji. ♦ * *
Skopost se začne tam, kjer
se neha varčnost.
« ♦ *
K'd'or v svojem življenju nikdar ni naredil napake, ta j; naredil največjo napako,■ kajti tak človek v svojem življenju
sploh nikdar delal ni.
* * *
Stava je samo tedaj zločin,
kadar zgubite.
* # *
Psi, ki veliko lajajo, in ljudje, ki veliko govorijo, navadno
ničesar ne storijo.
* ♦ ♦
Mačke so mnogo več vredne kot moški. Pravijo, da ima mačka devet življenj, moškemu je pa včasih silno teško z eno samo ženo "življenje voditi."
* + * .
Pravijo, da je čas denar, toda samo za one ljudi, ki ga imajo. Za ljudi pa, ki nimajo denarja, pa čas ni vreden nobenega centa.
* * *
So ljudje, ki začnejo svojo kanjero spodaj, so ljudje, ki nehajo svojo karijero spodaj, toda so ljudje, ki naredijo — oboje.
* * *, Mož lahko tako propade, da j sploh ne more nižje propasti, j toda mož se tako visoko lahko, dvigne,'da se dviga vedno še <
eno stopinjo višje.
* * *
Dočim se mora resnica in j ljubezen klatiti v megli in v j noči, praznuje laž svoje orgije pri polnih mizah v zlatih palačah.
* * *
Vsaka mošnja napolnjena s titj:m 'denarjem, postane kma-J lu prazna.
* * *
Kdor vedno slabo govori o ljudeh, ta pozna« ves svet, samo samega Asebe ne.
im
917 WOODLAND AVE., VOGAL 9. CESTE.
fli^H^^BMHHMMB
Prodaja žganja, vina in likerjev na debelo in drobno.
Moje poslovanje s Slovenci nad 20 let priča, da sem vselej vsem z zadovoljstvom postregel in pomagal vselej, kakor sem mogel. Slovenci, ki so po kupčiji v mestu, priporočam
svoj dobro urejeni SALOON, kjer bodejo
. » ■
vedno prijazno' postrežem z dobro pijačor . Priporočam se vsem v obila naročila.
Želim Slovencem vesele velikonočne praznike!
JOSEPH H. MILLER,

917 Woodland Ave. & 9. ceste.
Cuy. Central 7801-R
VESELO VELKONOČ
ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
Ker se pa objednem pričenja pomladanska sezona, ne zamudiva te prilike priporočiti vsem znancem in prijateljem najino dobro zalogo izgo-
(rain coats) raznega svilnega, platnenega ali volnenega perila, kakor srajc, spodnjih hlač, ovratnikov, nadalje raznovrstnih kravat, domačih klobukov, čepic, slamnikov iz najfinejše slame, kakor panama in druzih.
Izdelujeva tudi obleke po meri po najnovejšem bojo, iz trpežnega blaga po najnižjih cenah.
Naša krojačnka kakor naša trgovma je cenjenim rojakom po svoji solidnosti gotovo dobro znana in smelo lahko trdiva, da vsakteri, ki knpi pri nas, ostane naš staki odjemalec. Poskusite torej še vi, ki niste še naši odjemalci in prepričali se bodete o resničnosti naše trditve.
;., '• - •	*	' \	J*	' *
Priporočava se vaši naklonjenosti in vas prijazno pozdravljava.
BELA J & MOČNIK,
6205 St. Clair Ave.