GLASOVA anorama KRANJ, 26. JANUARJA 1963 ŠTEVILKA 4 Umrl na pogrebu Smrt postavlja zasede na različnih krajih. Prizorišča smrti so najrazličnejša. Kje vse smrt že ni zalotila Ljudi: v zraku, na zemlji in na morjih. Kraja, kjer bi radi umrli si ne moremo izbirati kot poročnih potovanj. V torek popoldne je doletela nenavadna smrt 57-let-nega Albina Janšo, upokojenega referenta za finance v Kranju. Albin Janša se je tega dne zbral z ostalimi pogrebci pred hišo svojega umrlega delovnega tovariša Karla Kodriča, s katerim je bil več let skupaj v službi. Ko so krsto s posmrtnimi ostanki prinesli iz hiše pokojnega Kodriča, se je 57-let-ni upokojenec zgrudil. Nastopila je takojšnja smrt. Z rešilnim avtom so ga takoj prepeljali v bolnišnico, vendar je bilo prepozno. Zdravniki so ugotovili srčno kap. Primeri takšne smrti niso pogosti. Zato smo vprašali znanega kranjskega zdravnika dr. Božidarja Fajdigo o vzrokih smrti. Po vojni v Kranju nismo imeli podobnega smrtnega primera na pogrebu. Bilo pa je nekaj podobnih primerov pred vojno. Srčna kap v takšnem primeru nastopi zaradi velikega razburjenja. Kako kupujemo avtomobile Vedno več ljudi pri nas seda za volan. Ce je bil v prejšnjih letih nakup motornih vozil veliki dogodek v družini, postaja zdaj to že vsakdanja stvar. Po zbranih podatkih lahko ugotovimo, da število osebnih avtomobilov naglo narašča, število na novo kupljenih motornih koles pa je iz leta v leto manjše. Avtomobili imajo pred motornimi kolesi neštete prednosti. V prejšnjih letih so ljudje kupovali motorna kolesa, ker so bila precej cenejša in ugodnosti pri nakupu večje. Zdaj kupci bolj segajo po zaprtih vozilih. Razlogi so dobro znani: zdravje na motornem kolesu ni zaščiteno, kljub dobri opremi, pa tudi uporaba vozila je mogoča samo v toplejših dneh. V torek zvečer je ljubljanska Drama gostovala v Prešernovem gledališču s komedijo švicarskega dramatika Friedricha Durrenmatta »-Fiziki«. Kranjsko občinstvo, ki se ob komedijah rado smeje in zabava, je gledališče zapuščalo brez tega užitka. Durrenmatt ni dramatik klasičnih komedij in smeha. Koner Ledene sveče na severni polobli \ remenoslovci pravijo, da takšnih ž!m v tem stoletju ni bilo veliko • Huda burja v Italiji in poplave v Turčiji - V Verhojansku so zelo blizu rekorda Mrzla zima razsaja že nekaj tednov po vsej severni zemeljski polobli. Največje težave je huda zima pripra- vila prometu, ki je skoraj v sreč je prišlo tudi na morju, vseh državah otežkočen in V Grčiji so morali preki- industriji, ki s surovinami ni niti pomorski promet z ne- bila dovolj naložena. Do ne- katerimi otoki. Sicilijo in SRECAVJA Z LJIDMI - SREČANJA Z LJUDMI - S8ECA\JA Z LJIDMI Trgovec v gorskih stenah Z;lje vsakega planinca so nebrzdane in prav zato se ljudje mnogokra^t sprašujejo, čemu tveganja, ki so brez praktičnega pomena. Mnogi p'aninci so to svoje početje skušali opravičiti in ga razložiti tudi drugim. Najbolj točen je odgovor zmagovavca Mount Everesta, ki je na vprašanje, zakaj se je povzpel na vrh sveta, enostavno dejal: Zato, ker sem se. Ljudski pregovor: gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor — ob tem odgovoru izgubi vsak pomen. O tem nas je prepričal tudi svetovno znani alpinist RICCARDO CASSIN iz Lecca v Italijf. V svojem predavanju nas je popeljal v prečudovit svet večnih ledenikov in od sonca ožarjenih osemtisočakov Himalaje in najvišjih vrhov Severne Amerike. Po poklicu je trgovec s športnimi potrebščinami, razen navdušenega planinca pa se v njem skriva tudi strasten lovec, sicer- pa naj pripoveduje sam. O Nam lahko poveste, kdaj ste se pričeli ukvarjati s planinsttvom? — Ko sem pričel plezati, sem bil star 17 let. To je bila pot iz Furlanije v Lecco. Še sedaj se je rad spominjam. # Bi nam lahko našteli nekaj svetovno znanih vrhov, ki ste jih osvojili? — Razen Gašarbruma — 4 v Himalaji in Mount Kinlevja na Aljaski sem preplezal še Dolomite, Torre Triste, severozapadno steno Zinne, Pizzo Badile in Walkerjev raz v skupini Mont Blanc ... Q Vam je v spominu ostal vzpon, na katerega se posebno radi spominjate? — Vsak vzpon je zame posebno doživetje, zato se rad spominjam prav vseh. 6 Ste se že kdaj znašli v položaju? — Ob vzponu na Pizzo Badile moja tovariša. $ Vaš najbolj uspel vzpon? — To je bil vzpon na Tore Triste; vreme je bilo čudovito, vzpon sam pa težaven. Tako srečo sem res malokrat imel. % Bili ste že na Himalaji. Ali bi se tja še vrnili? — če bi imel priložnost — takoj. 9 Imate kakšne načrte za prihodnost — Ne delam načrtov, oklenem pa se vsake priložnosti. # Kaj mislite o naših alpah in naših planincih? — Alp ne poznam, .o planincih pa lahko trdim samo najboljše, saj smo stari prijatelji. T. POLENEC Sardinijo je zajelo močno sneženje, kar se pripeti le t velikih zimah. Na Dunaju so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja vode. V južni Kaliforniji v ZDA je močen mraz poškodoval nasade južnega sadja. Okoli Verhojanska, najhladnejšega kraja na svetu, so namerili —41 stopinj mraza. Hladen sibirski val je vdrl tudi na Krim. V obmorskih krajih Turčije je slabo vreme povzročilo velike poplave. Na Cehoslovaškem so državljane zaprosili, da varčujejo s premogom. Tudi v Bolgariji so razglasili izr-dne ukrepe zaradi mraza in slabe preskrbe. Zaradi hudega mraza so v Zahodni Nemčiji zaprli precej šol. V Švici so snežni zameti zameli tisoč kilometrov cest. V Jugoslaviji je najhujše v Makedoniji. Nekateri kraji so že več dni odrezani od sveta. Ladjedelnica v Kraljevem je zaradi mraza ustavila delo. Promet na Jadranu pa je zaradi hude burje skoraj ustavljen. Nizke temperature so zabeležili tudi v Bosni. Na Igma-nu so namerili —33 stopinj Celzija mraza. Žični posebno težavnem sta zmrznila dva ice Razvite turisične dežele imajo poleg dobrih cest r planinskih predelih tudi veliko število žičnic. Pri naa smo z izgradnjo žičnic začeli šele po vojni in jih imamo zato še premalo. Zanimivo je, da smo v Sloveniji prepeljali v gore v letu 1961 že več kot pol milijona turistov. Najbolj obiskane so: pohorska vzpenja-ča, Krvavec in žičnica na Vitranc. V lanskem letu se je največ ljudi vozilo v planine v mesecu avgustu, saj so takrat prepeljale žičnice v planinske kraje 78 545 potnikov. Klasično definicije vojne so ovrgli znanstveniki in ne filozofi. Do nedavnega je veljalo, da je poglavitna sestavina vojne zmaga ali poraz. S tem namenom — doseči zmago in poraziti nasprotnika — so se v zgodovini začenjale mnoge vojne, ki so se končale z zmagami in porazi. Druga svetovna vojna je v tem pogledu najbrž zgodovinska ločnica. Zadnjič so se po porazu Hitlerjeve Nemčije prešteli zmagovavci in poraženi. Nova vojna, ki kot slinšilo visi v zraku in opozarja kot slamnati mož v koruzi roparice, po nuklearnem obračunu prav gotovo ne bi poznala več štetja zma-govavcev in poraženih. Končni učinek nuklearne vojne bi bil brez delitve splošna človeška grobnica. Umrli bi brez razlik zmago a vej in poraženi. Pokristjanj e van j e Po veliki razpravi, ki so jo zastavili na Vzhodu, prihajajo na dan vedno večje razlike, kako različno v socialističnem svetu razlagajo bistvo izbire med vojno in mirom. Na vrsti kongresov v vzhodnih 'državah je bila razprava o vojni in mirp. v ospredju dnevnega reda. Že prej, kmalu po XXII. kongresu KPSZ, £e je zvedelo, da se razpoka v sovjetsko - kitajskih odnosih veča v zvezi z vprašanjem vojne in miru. Znamenj za to je bilo precej. Kitajci so s svojimi nazadnjaškimi stališči, pripravljali »pokristjanjevanje« v vzhodnih državah. Razen Albanije, ki je znana kot muzej največjih zgodovinskih napak, niso uspeli pridobiti za krivo vero nikogar. Albanija, pritlikava in nerazvita globus • g/a Vrsta pred Mona Lizo Ameriški predsednik Ken-nedy je slovesno otvoril slikarsko razstavo, na kateri je razstavljena tudi znana sli a Leonarda da Vineija — Mona Liza. Narodna galerija v \Vashingtonu ima okoli 1500 •biskovavcev dnevno. Odkar Je v prostorih galerije razstavljeno tudi da Vincijevo delo, gre skozi galerijo 11.250 ljudi, predvsem žensk. Vrsta pred galerijo se začne že ob sedmi uri zjutraj, čeprav galerijo odprejo šele ob pol enajstih. Ker sme vsak obi-skovavec stati pred sliko samo 12 sekund, se nekateri zopet postavljajo v vrsto in čakajo, kdaj bodo potrpežljivo prišli drugič do slike, ki je najdražja na sveto. državica pa je nauk krfVe vere sprejela s popolno politično in gospodarsko navezanostjo na Peking. Kitajci lova na nove vernike niso opustili niti na kongresih, ki so se od meseca decembra zvrstili v Sofiji, Budimpešti, Rimu, Pragi in Berlinu, niti za dip >mat-sko mizo. V lepi evropski obleki se je kitajski p.'ed-s lavni k Vu Hsiu čuan pripeljal v črnem avtomobilu i/. Sofije do Berlina. Na začetku je v Sofiji napadel živkova, nato je ves bes, ko sc mu je smejala vsa dvorana, prenesel na govorniški oder v Rim in molče sedel v Berlinu, ko so vsi vstali It zhajanja o najjio- numbnejši temi naše dobe Niki t a Hruščov, predsednik sovjetske vlade I It ali VOJNA in ploskali. Bivši kitajski marsikaj. Tudi takrat, ko so general in diplomat pa je mu mikrofon odvzeli, je po-ostal na vseh sedežih od navIJal star0 Pesem naPre->' Sofije do Berlina osamljen in zasmehovan. Poskušal je globus msm Zaščiten je samo v bolnišnici V bolnišnici mesta Uitenhagea v Južnoafriški uniji je 27-letnl Os t in Woods prisegel, da se ne bo več vozil z motornim kolesom. VVoods je v bolnišnici po 53 prometni 'nesreči, kolikor jih je do sedaj imel z motornim kolesom. Njegova razlaga precejšnje smole na cesti: »Zame je najbolj varno mesto bolnišnica.« Kaj so Kitajcem povedali v obraz VRimu je Kitajcem odgovoril intelektualno podkovan Giacarlo Pa-jetta: »Naša delegacija je bila v Jugoslaviji in razpravljala z jugoslovanskimi voditelji. Včasih smo se celo prepirali, toda v jugoslovanskih tovarnah nismo našli nobenega kapitalista.« V Budimpešti je odgovarjal Janoš Kadar: »Obsojamo in zavračamo albansko vodstvo in vse dogmatske ostanke v ostalih deželah.« Anton Novotnv je naslovil na kongresu v Pragi pravo borbeno napoved na naslov Pekinga. V Berlinu so kitajskega predstavnika opozorili, da z govorniškega odra ne sme žaliti in napadati. Toda poziv Nikite Hruščova na ustavitev javne razprave je ostal brez odziva. Vojna je kitajsko zdravilo T^-rekdo je v obširni raz-1^ pravi na vzhodu pre-? imenoval borbo za mir in mednarodno sožitje za komunistični manifest sedanjosti. Kitajci imajo pojme o vojni in miru popolnoma zmešane. Bistvo ra?lik med Moskvo in Pekingom nasta- ja ob tem važnem svetovnem vprašanju. Različnost sodb o vojni in miru ugotovimo že na dveh izjavah, ki sta jih izrekla Nikita Hru-ščov in Mao Ce Tung ločeno. Nikita Hruščov je v nekem govoru, ko je izbral mednarodno koeksistenco različnih družbenih sistemov za edino alternativo sedanjosti, dejal, da nuklearne bombe ne bodo delale nobenih razlik med komunisti in neko-munisti. Mao Ce Tung pa je na isto temo kmalu potem dejal: »Na ruševinah vojne bomo zgradili novo civilizacijo, tisočkrat lepšo od stare.« Revolucije se ne delajo v krematorijih y Nikita Hruščov se je na berlinskem kongresu prvič srečal iz oči v oči z kitajskim generalom Vu Hsiu Cuanom. Povedal je, da je borba za mir najpomembnejša zgodovinska naloga ne samo delavskega razreda, temveč vseh drugih slojev. »Zdaj nekateri ljudje pravijo, da je borba za mir in proti vojni v protislovju z marksistično znanostjo in da zadržuje razvoj revolucionarnega gibanja. Če bi verjeli tem ljudem, potem bi izpadlo, da Lenin, Karel Liebknecht in Roza Luxem-burg niso bili marksisti, ker so se borili proti vojni. Podobne sklepe lahko delajo samo ljudje, ki ne poznajo bistva marksistične znanosti.« Po podatkih, ki jih je povedal Hruščov z berlinskega govorniškega edra, bi po ocenah znanstvenikov umrlo za posledicami prvega nuklearnega napada 700 do 800 milijonov ljudi. Ali Kitajci res mislijo, da se revolucije pripravljajo v krematorijih, ali pa so ob pamet? Rekli so.. J »če bi prišlonukle arne vojrK na Kubi, bi bi*, la ta dežela spremenjena % veliko pokopališče, kja* ne bi bil nihče več v sUH nju, da gradi socializem.«. Palmiro Togliatti, generalni sekretar KP Italije »Problem za Veliko Bri\ tanijo so mnogi milijoni ljudi s preveč prostega sa, premaio in nezadostni vzgojo.* } Lord Aran, član britanskega * zgornjega doma * »Mona Liza* je po Kipi svobode druga velika iem ska, ki jo je Francija pm, slala v Ameriko.« John Kennedv, ameriški predsednik »Nihče izmed nas ni z* lel da bi se odrekli vsek privililegij.* Hugh Gaitskell. bivS vodja britanskih ,' laburistov »Ne pade mi na pame\ da bi umrla v času, ko 9 New Yorku zaradi stavkt novinarjev ne izhajajo časopisi.* Bette Daviš, ameriška filmska igravka »Nihče izmed nas se ne počuti kot kapitan Drei~ /«55, na žalost tudi ne kot Emil Zola.* Rudolf Augsieln, izdajatelj časopisa »Der Spiegel-« »Moram ponoviti, da £e* limo vstopiti v Evropo, bi se politično razvija. Mi nt želimo, d.; bi. iz pristopa iztisnili samo neke koristi.* Edvvard Heath, čuvar pečatov v britanski vladi »Upamo, da bo Franci)* ukrepala bolj modro, kot govori de Caulle.* Citat iz časopisa »The Washingtoo Post« J »Aparat Atlantske zvezi bi moral biti podvržen generalnemu popravilu m vojaškem in političnem ttx rišču.* Bernard Montgomerv, britanski feldmaršal »Kolonializem dr. Sala* zarja predstavila isto vrtim nevarnosti za svetovni mvrt kot je bila nesposobnost Marije Antoanette, da bi razumela, zakaj lačno V\n4-stvo Pariza ne je peciva* VValter Lippman, ameriški novinar 9 Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Vtisi spoti po Bolgariji POJEDINA OB MARICI PISMO »Dragi bratranec, zelo sem vesel tvojih pisem. Zahvaljujem se ti za poslano prečudovito knjigo (Svet med vrhovi) in gramofonske plošče. Prekrasne slike Slovenije me navdušujejo in sedaj razumem, zakaj nam je oče tako rad pripovedoval o svoji domovini. Knjigo sem pokazal tudi svojim prijateljem in vse so prevzele lepote Slovenije. To me navdaja s ponosom. Večkrat navijemo tudi gramofonske plošče in poslušamo čudovite melodije. Kako je lepo, da zopet lahko navezujemo medsebojne stike...« Pismo sem prejel pred dnevi in spomnilo me je na prekratek obisk v Plovdivu. V vlaku Popoldanski vlak iz Sofije proti Plovdivu je precej podoben našemu »gorenjcu«, toda ne povsem, v vsakem kupeju je tudi zvočnik in zelo sem bil presenečen, ko sem zaslišal: »Govori radijska postaja ekspresnega vlaka za Plovdiv. Želimo vam srečno vožnjo; da pa bo tudi prijetna, vam bomo predvajali narodno in zabavno glasbo.« Prijetno glasbo so prekinjala opozorila, da se bomo ustavili na tej in tej postaji in turistične informacije. Pa sem si mislil, kako prijetno bi bilo, če bi tudi na naših vlakih lahko slišali npr.: »Ustavili se bomo v Lescah, ki je izhodišče na postajo za največje slovensko letovišče Bled. V jezeru, ki ima danes 24 stopinj Celzija, se lahko prijetno okopijete, lahko si ogledate grad, sotesko Vintgar in druge zanimivosti.« — Tako smo se v prijetnem razpoloženju vozili preko gora Srednje gore in skozi Momino klisuro zdrknili v Trakijsko dolino. Za popotnico sem imel s seboj velik ananas; pa smo ga načeli in hrustanje je bilo uvod v 'pogovor o bolgarskem sadju. Sopotniki so mi ponosno pripovedovali, da je Bolgarija dežela sadja, da imajo najboljša vina in sadne sokove in da proizvajajo ogromno sadnih konserv. V Središče Sofije z bolgarsko narodno banko na levi in partijskim domom na desni. V ozadju j* največja bolgarska veleblagovnica. Most čez reko Marico v Plovdivu, ki je stikališče dveh ^obrežij. Na mostu Je vrvež vedno zelo Živahen, okolica pa se nnnaša z lenimi vilami in hr>teli ilustracijo so mi malo pred Plovdivom pokazali zelo veliko moderno tovarno konserv in sadnih sokov »Vitaminka«. Ko pa sem vprašal, kako je z južnim sadjem, so mi razložili, da imajo lastne pomaranče in limone, ki rastejo ob črnem . morju. Ne uvažajo pa ostalega južnega sadja, zato so bili vsi v kupeju kar nekako ponosni, ker so prvič jedli ananas. — Sicer pa mora biti pozimi vožnja proti Plovdivu brez družbe zelo dolgočasna, saj so širna polja, njive in nasadi prazni. Toliko lepše pa mora biti poleti, posebno pa spomladi, ko vsepovsod dehti cvetje in je v prijetne vonjave zavito tudi drugo največje mesto Bolgarije. Plovdiv, biser ob Marici Leži ob reki Marici v Trakijski kotlini. Znano je po velesejmih. Ogromni velesejm-ski prostori se raztezajo ob Marici in vsako leto meseca septembra privabijo številne razstavljavce iz vzhoda in zahoda. Mesto očara tujca z zelenjem in sedmimi griči s strmimi skalnimi stenami. Okrog nastanka teh gričev je ljudska domišljija spletla mnogo legend in to tudi ni čudno, saj se ti zdi, kot da so padli iz oblakov na plodno ravnino, da bi nudili varna zavetišča prvim naseljencem. Zato so najstarejše plovdivske hiše in trdnjave prilepljene kot la-stavičja gnezda na to pusto, skoraj nedostopno skalovje. Vsi jjriči imajo turška imena. Posebno lep je razgled z griča Sahat-tepe. Ime je dobil po stari turški uri, ki še vedno kaže čas 275.000 prebivavcem. —i Kot nasprotje pa se dviga ha Džambas-tepe televizijski stolp in posreduje program sofijskega in plovdivskega televizijskega studija. Večerni sprehod rav na Sahat-tepe in Džambas-tepe me je zvečer popeljal bratranec, navdušen funkcionar turističnega društva v Plovdivu. Razlagal mi je spotoma, da se v zadnjem času vsi zelo prizadevajo, da bi mesto dobilo lepše in privlačnejše lice za turiste. V Plovdivu je že precej novih, modernih hotelov, lepi parki in ceste. Doslej eo stari del mesta na gričih zanemarjali, sedaj pa po vrsti restavrirajo starinske hišice in uličice in bo ta del mesta predstavljal posebno turistično privlačnost. V eno izmed večjih lesenih hiš so namestili etnografski muzej. Ambient mu daje poseben čar. Ko sva ponoči hodila po ozkih, zavitih prehodih, razsvetljenih s starinskimi svetilkami, med hišami z značilnimi pomoli in lesenimi vezmi, se mi je zdelo, kot da hodim po našem Ohridu ali starinskih ulicah Yorka v Angliji in se čudil, da je pomanjkanje prostora rodilo na tako različnih krajih isti tip hiše, ki ga vsi občudujemo. Pogled s hriba Sahat-tepe je zvečer zares čudovit. Vsepovsod migljajo iuči in odsevajo v reki Marici. Griči še ti zdijo tako blizu, da bi jih kar zagrabil, med njimi pa valovi življenja napol orientalskega mesta. — Vračala sva se po razsvetljenem, živahnem centru mesta. Poseben, naval sem opazil pred kinom, v katerem so predvajali jugoslovanski film »Abeceda strahu« in bratranec mi je razložil, da je v zadnjem, času na sporedu precej naših filmov, ki osvežujejo nekoliko monoton program. V pozni uri so bile razsvetljene tudi vse šole, ki so bile polna mladih ljudi. Za odgovor sem dobil te-le Informacije o bolgarskem šolstvu Ustroj izobraževanja je podoben našemu: osemletka, gimnazija ali strokovna srednja šola ter končno univerza ali višja šola. Zanimivo pa je, da vajenci v tovarnah in obrtnih podjetjih delajo kot ostali delavci, zvečer pa gredo v šolo in imajo pouk od 19. do 22. ure. Posebno je razvit tip gimnazije. Tako imajo na primer v Plovdivu gimnazijo s francoskim, angleškim in ruskim jezikom. V njih predavajo profesorji vse predmete v določenem jeziku in se tako učenci zares vsestransko seznanijo s tujim jezikom, za katerega so se odločili. Vsi učenci srednjih šol nosijo črne uniforme. Pionirji in cicibani pa hodijo v šolo z zavezanimi rdečimi rutkami, in če komu storijo kakšno dobro delo, jo lahko odvežejo. Zanimiv pedagoški pripomoček — pionirska ruta! — Ko sva se vrnila z večernega potepa po mestu, nas je pričakovala prava Bolgarska pojedina Čeprav je bilo že decembra, je bili miza obložena s sadjem: hruškami, jabolki in grozdjem — ter pijačami: vinom, znameni-« tim pivom Kamenica in sadnimi sokovi. Postregli pa so z ocvrto teletino »čebačisti« (čevap-čiči), narezkom, raznimi solatami in obvezno — s kislim mlekom in prenasitnim pecivom. Značilnost bolgarske kuhinje je prav, kjslo mleko, tki ga jedo z mesom in vsemi ostalimi jedili. Seveda je značilno tudi obilje mesa, mastnih in paprici ranih jedi. Pošteno sem se moral potruditi, da sem vse te stvari, npr. čevapčiče s kislim mlekom itd. — »spravil pod streho«, sicer bi zelo prizadel po vsem svetu znano bolgarsko gostoljublje. In kaj Bolgari najraje jedo?, V Sofiji sem videl precej ljudskih samopostrež-' nih kuhinj, kjer so imeli samo tale nacionalni menu: čebulno juho z vampi in ogromne čevapčiče z zeljnato solato. V hotelih pa najraje postrežejo s »skaro« — na žaru pečeno mešanico drobovine, mesa in čebule. Bolgari zelo veliko pijejo pivo in bozo, vino pa je menda predrago.' — Naslednji dan sem si ogledal še posebno zanimivost Plovdiva ______ A Janko KREK . W Prostor na zahodnoevropskih ulicah je skopo odmerjen, strija dela s polno paro Preveč Menimo, da pri nas takih skrbi še dolgo ne bo, saj je prav novoletni popust tovarne »Crvena zastava« nazorno pokazal, kolikšne so naše potrošne zmožnosti. Drugačen pa je položaj v Zahodni Evropi, kjer postajajo posebno proizvajavci iz držav Skupnega trga vedno bolj zaskrbljeni. Leto 1962 je bilo nadvse uspešno v proizvodnji Kakor tudi v prodaji. Pri tem so prednjačili predvsem veliki evropski trusti, ki se zavedajo, da ne smejo dremati na svojih dosedanjih uspehih, temveč morajo hiteti, hiteti, zakaj biti morajo vedno korak pred svojimi tekmeci. Razvijati morajo nove modele, ki bodo boljši in Stiska na cesti je iz dneva v dan večja. Avtomobilska indu- Po neki študiji, ki so jo naredili v središču EGS — Bruslju, bo letošnja proizvodnja avtomobilov v teh državah znašala 6,5 do 7 milijonov vozil. To predstavlja 80 odstotkov maksimalnih možnosti. Na drugi strani pa povpraševanje ne bi preseglo 5,345.000 avtomobilov. Potemtakem je povsem jasno, da bo borba za tržišče zelo ostra. Mimogrede povedano — kupci so s tem v vsakem pogledu zelo zadovoljni. Zahodna Nemčija Od vseh držav je prav gotovo Nemčija na prvem mestu. Avtomobilska industrija je v glavnem v rokah »velike četvorice«, ki je znala v preteklih letih izvleči iz svoje ekspanzije na tržiščih kar dobre dobičke; to so »Volksvva-gen«, »Opel«, »Ford« in Deimlerjeva skupina. Naj-.uspešnejši je »Volksvvagen«, ki je v zadnjih treh letih povečal svoj delež na domačem tržišču od 30,2 na 34,7 odstotka. Sledijo irm »Opel«, ki je od 16.9 povečal prodajo na 17,9 odstotka, skupina »Deim-ler« (Mercedes) od 11,3 na 13,6 odstotka in »Ford« od 9,1 na 12.6 odstotka. V tem času se je skupna prodaja novih avtomobilov povečala za 32 odstotkov oziroma na 1,1 milijona. Celotna proizvodnja pa je po domnevah znašala leta 1962 2,1 milijona avtomobilov. Od tega odpade na tovarno »Volksvvagen«, ki je delala s polno paro, 1,18 milijona vozil oziroma 17,6 odstotka več kakor leta 1961. Letna proizvodnja »Opla« znaša po zgraditvi nove tovarne v Bochumu okoli 700.000 vozil, »Forda« 500.000, a »Deimlerja« 300.000. Te štiri družbe bodo letos izdelale 6kupno 2,6 milijona avtomobilov," medtem ko bo znašala skupna nemška proizvodnja 3 milijone. Profesor Hordhof, direktor »Volksvvagna«, je izjavil, da letos kriza še ne bo nastopila, da pa se bo morala Nemčija pošteno potruditi, da bo še naprej obdržala prvenstvo na evropskem avtomobilskem trgu. Francija Z 1.3 milijona avtomobilov, kolikor domnevajo, da jih je bilo lani izdelanih, je Francija na drugem mestu v Zahodni Evropi. Po rekordni žetvi leta 1962 gledajo Francoski avtomobilski trusti z optimizmom, saj je bilo tega leta prodano na domačem tržišču 835.000 vozil, v primerjavi z letcm prej, ko jih je bilo prodanih 606.000. Po triletnem zaostajanju je torej Francija dosegla in požela lep uspeh s svojimi novimi modeli, ki jih je plasirala »velika četvorica« francoske motorne industrije. Velika Britanija V Veliki Britaniji so proizvodnjo iz leta 1961 prekoračili za 20 odstotkov in izdelali lansko leto več kot 1,2 milijo na avtomobilov. Dva največja proizvajavca — »British Motor Corporation« in »Ford« — pa sta glede na prejšnje leto 6voj delež pri celotni proizvodnji celo zmanjšala. V letu 1961 sta bila udeležena z 72 odstotki, v lanskem letu pa le še z 68 odstotki, kar je šlo na račun manjših proizvajav-cev. Konkurenca med »British Motor Corporation« in »Fordom« pa se bo po vsej verjetnosti -še zelo povečala. Italija Dežela, ki nam je še najbolj poznana, še posebno zaradi popularnih »frčkov«, je v lanskem letu doživela največji porast v proizvodnji avtomobilov, kljub temu, da je bil hkrati tudi močno povečan uvoz. Pri tem vsekakor prednjači »Fiat«, ki kar naprej veča svoje kapacitete. Pričakujejo, da tak porast tudi v tem letu ne bo prenehal, čeprav bo morda nekoliko bolj negotov, kakor lani, ko se je proizvodnja povečala od 630.000 na 700.000 avtomobilov. Slabše pa se je godilo manjšim proizvajavcem, kot sta »Alfa-Romeo« in »Lancia«, ki jim ni povsem uspelo obdržati -svojih položajev, pri čemer so jih ovirale predvsem notranje težave, med katerimi so na prvem mestu stavke. Razen tega pa sta bili prav ti dve tvrdki najbolj prizadeti z uvoženimi avtomobili. Vsekakor pa Italijani planirajo, da bodo v prihodnjih treh letih še znatno povečali svoje kapacitete. »Fiat« se bo potrudil in verjetno izdelal več kot milijon avtomobilov in se s tem povzpel še višje, kakor je že sedaj med proizvajavci Skupnega trga. »A2fa-Romeo« predvideva proizvodnjo 100.000 vozil, »Lancia« pa okoli 60.000. Skupaj naj bi bilo v Italiji izdelanih 1,250.000 avtomobilov. Največja nevarnost za italijanske proizvajav-ce je prav gotovo povečana konkurenca v okviru »šestorice«, predvsem zaradi viškov, ki nastatajo v nekaterih zahodnoevropskih državah in grozijo z znatno povečanim izvozom na italijanski trg. Največji aduti v rokah italijanske industrije bodo še naprej smotrna konstrukcija, kvalitetna, skrbna izdelava in dovršena karoserija. Švedska Navajamo jo kot deželo, ki ima največji »avtomobilski vrvež v Evropi. Ob koncu preteklega leta je Švedska razpolagala z več kot 1,400.000 avtomobili, kar pomeni z drugimi besedami, da pride v tej deželi na vsakih pet prebi-vavcev en avto, s čimer prednjači v Evropi, a na svetu zavzema peto mesto. Švedska je eden izmed velikih uvoznikov, saj izdela doma le eno tretjino prodanih avtomobilov, lanskemu povečanju proizvodnje morajo kupci po tri mesece čakati na naročena vozila. Položaj vseh manjših evropskih proizvajavcev se iz dneva v dan slabša. "Majhne družbe morajo predvsem zniževati stroške proizvodnje in uvajati nekatere ekstravagantne novosti, kakor je primer pri NSU, ki namerava opremiti svoje avtomobile z Vankelovim motorjem. V obratnem primeru pa jim z vsakim dnem preti nevarnost kapitulacije in — likvidacija. Zanimivosti Kojbaltova bomba v Skopju V radiološkem institutu v Skopju bodo v začetku prihodnjega meseca začeli zdraviti rakasta obolenja z najuspešnejšim sedaj znanim sredstvom — ko-baltovo bombo. To je že četrto jugoslovansko mesto, ki ima to napravo, pred Skopjem so jo dobila mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana. Ptice se ravnajo -po soncu in zvezdah Skupina zoologov na kalifornijski univenri je opravila vrsto poizkusov, da bi ugotovila, kaj pomaga pticam, da p$i daljših potovanjih najdejo pravo pot. " Tako so strokovnjaki položili nekaj mladih divjih rac v posebne cilindrične kletke z navpičnimi stenami, da je bilo iz njih mogoče videti le nebo. Nekaj ur so jih pustili brez vode, potem pa so namestili posodo z vođo Izven kletke. Navajali so jih, da iščejo vodo na vzhodni strani. Pticam se je posrečilo najti pravo pot le, če je bilo nebo jasno in sonce iz kletke vidno. Prav tako je bilo tudi ponoči, če je bilo nebo pokrito z zvezdami. Sto let podzemeljske železnice Londonska podzemeljska železnica je proslavila stoletnico svojega obstoja kot najstarejša svoje vrste. Do sedaj se je podzemeljska železnica razširila že na 300 kilometrov proge, ima pa 271 postaj in je tako največja na svetu. Razstava na ladji Japonci so uredili veliko ladjo za stalno razstavo izdelkov svoje industrije. Velika prednost takega sejma — enostavno premeščanje razstave iz kraja (seveda obmorskega) v kraj — je seveda očitna. * . Sesavec za listje Na strokovni razstavi v Diisseldorfu je bil prikazan sesavec za listje, ki je namenjen za čiščenje ulic, poti in parkov. Sesavec vsesava odpadlo listje, papir, smeti in druge lahke odpadke. Mehanizem za vsesavanje poganja bencinski motor, zrak pa se vsesava s hitrostjo 320 kilometrov na uro. Zaradi enostavnega ravnanja in drugih dobrih lastnosti temu sesavcu prerokujejo hitro razširitev. • <* Meščani Moskve se napakami Pravijo, da je bolje dva dni dlje razmišljati, kot pa dati novorojenčku ime, ki mu bo kasneje v življenju v napoto in sramoto. Tako kot o imenu novorojenčka pa moramo dobro razmisliti tudi o imenu nove ulice, saj : je znano, da se nazivi ulic z neumnimi in nepremišljenimi imeni ne bodo dolgo obdržali. V Leningradu imajo na primer tri »Novo zgrajene ulice«. Kaj se zgodi, ko ulica po enoletnem premisleku dobi novo ime? Ljudje tavajo od hiše do hiše in iščejo prijatelja zaradi imena ulice, ki ga sploh več nima. Skrben meščan mora torej o marsičem razmišljati, preden se določeni komunalni objekti zgradijo in krstijo. Razmisliti morajo, kako se bodo imenovale novo zgrajene ulice, kje bodo postajališča trolejbusov, tramvajev in avtobusov, s kakšnimi številkami bodo označena vozila v mestnem prometu, kje bodo telefonske govorilnice in kioski, s kakšnimi svetilkami naj bodo razsvetljene ulice, kdaj zapirati mlekarne in kako obarvati klopi v parku. Uganke iz številk Kakšno zmešnjavo povzročijo! Namesto da se človek usede na avtobus s številko 3, se usede na trolejbus z isto številko. Koliko nesporazumov nastane v Pjatnič-koj ulici v Moskvi, kjer se križajo linije avtobusa in trolejbusa z istima številkama. Res nima smisla mešati mest, kjer so križišča avtobusa, trolejbusa in tramvaja. Tudi izbira postajališč je včasih zelo čudna. V Leningradu na primer tramvaj iz kdo ve kakšnih razlogov ne ustavlja ob izhodu iz metroja, čeprav je ulica dovolj široka, da bi zgradili asfaltni otoček za tiste, ki čakajo na tramvaj. Tako pa mora prenekateri potnik, ki mesta ne pozna, slediti tirom, da pride do najbližje postaje. Neprestane zmote Podobna zmešnjava je pri telefonskih številkah in javnih govorilnicah. Telefonske številke, ki jih večkrat potrebujemo, so take, da si jih normalen človek ne more zapomniti. Pri postavljanju telefonskih govorilnic pa delajo začetniške napake. V neki veliki moskovski trgovini so postavili telefonsko govorilnico v oddelek za prodajo glasbil in gramofonskih plošč, kjer o miru sploh ni govora. Veliko je še stvari, ki ljudem delajo sive lase. V mraku je nemogoče prebrati napise, ki bj jih potniki na Stroji bodo v naslednjih letih pomagali, da bomo zemljo bolje in lažje obdelovali — tablah morali prebrati že iz Kruha bo dovolj, če bo tehnika kos naloga m pri velikih načrtih za pridobivanje novih velike razdalje, površin Ali bo dovolj hrane za vse zemljane? j RACIJA H število prebivavcev na Zemlji naraste v vsaki minuti za sto ljudi, kar pomeni, da bo leta 2000 živelo na našem planetu okrog 6 milijard ljudi. Vse pa kaže, da se bo naglo naraščanje števila prebivavcev še stopnjevalo, Tem novim Zemljanom bo treba v prihodnje zagotoviti predvsem dovolj hrane. Z intenzivnim obdelovanjem obstoječih površin skoraj ne bo mogoče doseči boljših uspehov. Obstajajo pa področja, ki skrivajo v 6ebi vrsto še neizkoriščenih možnosti. Celotna izmera vseh obdelanih površin na Zemlji znaša samo 9,8 odstotka celotne površine, to je nekaj manj 'cot 13 milijonov kvadratnih kilometrov. To pa je dosti premalo v primerjavi s 6 milijardami prebivavcev v letu 2000. Vsekakor se bo treba lotiti še neobdelanih neplodnih področij. Najbolj prostrano neplodno področje sega od atlantske obale Severne Afrike preko Sahare do Arabije in Pakistana; na jugu pa do obrežja Indije in na severu čez puščavo Gobi do Kitajske. Podobno neplodno področje 6e razprostira na jugu Zapadne Afrike. Tudi ameriški kontinent ima dve taki področji: prvo pokriva velik del ZDA in Mehiko, drugi pa se razteza vzdolž Andov do Ognjene zemlje. In Avstralija? Razen obalnega pasu na vzhodu je vae področje neplodno. Zibelke starih kultur Ce prelistamo nekatera poglavja zgodovine, bomo začudeni ugotovili, da so bili prav na teh pustih področjih, kjer danes ne najdemo niti sledu o življenju, pred dvema tisočletjema in več centri civilizacij. Zato se nehote vsiljuje vprašanje: Ali so bili ti neplodni predeli vedno taki? Prav gotovo ne. Zgodovina in arheologija nas učita, da 6o ljudje, ki so bili nekoč naseljeni- v teh krajih, z uspehom gojili najrazličnejše kulture. Ko pa so prebivavci pozneje iz različnih razlogov te kraje zapuščali, je dosežke njihovih prizadevanj sčasoma prekril pesek. Jezero pod puščavo Kako spremeniti puščave v plodne predele? Brez vode, ki je osnova, vsega življenja, ne bo šlo. Mnoga neplodna področja hranijo v spodnjih plasteh zemlje ogromne vodne rezerve. Na primer: pod egiptovsko pu- ščavo se razprostira podzemna reka, ki je dolga 1000 kilometrov. Začne se nekje med Luksorjem in Asuanom ter se konča okrog 130 kilometrov pred Kairom. Ta reka oziroma jezero — saj se vodne plasti premikajo silno počasi — je široka okrog 10 kilometrov in globoka od 200 do 300 metrov. In prav to neprecenljivo vodno bogastvo bodo začeli v Egiptu intenzivno izkoriščati. Vsako leto bodo izčrpali iz tega podzemnega rezervoarja okrog poldrugo milijardo kubičnih metrov vode. Zadostovala bo za 10000 hektarov obdelovalnih površin. In vode ne bo zmanjkalo. Kako zaustaviti oblake Znanost pa se ukvarja še z drugimi nič manj privlačnimi problemi. Kako, recimo, ustaviti deževne oblake nad pustinjskim; predeli in kako sprožiti dež? Ta problem pa bo — kot kaže — ostal odprt tudi v prihodnje. Bolj privlačno je iskanje načina, da bi iz slane vode (morja, podzemna jezera) izločevali sol. Tako bi ljudje po najkrajši poti prišli do ustreznih kol-'čin sladke vode. Z izločevanjem soli iz 6lane vode se ukvarjajo mnogi znanstveniki v ZDA, SZ, Franciji, Nemčiji, Holandiji in Angliji. Vsi dosedanji načini čiščenja slane vode pa so tako dragi, da ne prihajajo v poštev pri — denimo — namakanju obdelovalnih površin. Razsol jeva njo 1000 prostorni nskih metrov voda" velja trenutno okrog 60.000 dinarjev. Veter in sonce Nahajališča podzemnih vod odpirajo novo vprašanje: kako to vodno bogastvo izkoriščati? Predvsem! so potrebne vrtine in nato črpanje vode, če ta pod pri* tiskom slučajno ne bruha kot arteški vrelec. In nato so potrebne še namakalne na« prave, ki razdeljujejo vodai obdelovalnim površinam. To«, rej je potrebna še energij ki bo vodo razdeljevala. Se-i veda je najcenejša in najra«; cionalnejša tista, ki jo nudŠ sama narava. To stav-teria sonce. Obstaja pa problem« kako obe energiji izkorišča ti., Tudi v tem pogledu je ža nekaj izkušenj. Generatorja na veter s pridom uporablja« jo v mnogih državah. Enaico sončna energija, ki jo lovijo v tako imenovane 6ončna peči. Dosedanji uspehi pri krotenju sonca in vetra pa kažejo, da bodo ljudje . rej ali slej s pridom uporablja iM oboje. Kljub temu da se je akcij a za osvobajanje neplodnih področij šele začela, lahko za-} beležimo vidne uspehe.•» S temi se lahko ponašata pred-i vsem Sovjetska zveza in Su«: dan. V Sovjetski zvezi so iztrgali pustinji 600.000 ha, V.Sudanu pa celo blizu 1 mili«!' jona ha zemlje. In novi sto* tisoči Zemljanov so dohilf dober kos kruha. Kjer j« ležal nekoč pesek, rastejo nova naselja, vrtovi, polja, plantaže... Človek je zasejal življenie... j Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob i pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24. uri ter radijs nik ob 19.30 uri. SOBOTA —- 26. JANUARJA__ TOREK — 29. JANUARJA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Zanrska in karakterna glasba 8.55 Za šolarje 925 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 9.45 Trio Avgusta Stanka 10.15 Suita za godala 10.40 Seznanile se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ludvik Strebl: Petnajst let naše semenske potrjevalne in kontrolne službe 12.15 Komorni zbor RTV Ljubljana 12.30 Od Straussa do Gershvvina 13.30 Mala revija zabavne glasbe 14.05 Iz češke glasbene pretekolsti 15.15 Popoldanski glasbeni ekspress 15.40 Zborovski suiti 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Kitara in hammond orgle 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Popularni odlomki iz jugoslovanskih, oper 18.45 Okno V svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novo v studiu 14 20.20 Obe plati postave 21.00 Za konec tedna ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Melodije in ritmi 8.05 Uvertura in ansambli iz Fidelia 8.40 Izlet na Havaje 8.55 Za šolarje 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 9.45 Poljske narodne pesmi 10.15 Divertimento za godalni orkester 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Anton Petriček: Zaključki iz poljskih poskusov s peso 12.15 Poje Ljubljanski oktet 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Pihavci med seboj 14.05 Za šolarje 14.35 Kadar bom vandral... 15.15 Klavir in veliki zabavni orkestri 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 I/, zlatih dni zborovske glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Štiri skladbe za violino in klavir 20.15 Radijska igra 20.55 Rimske pinije 21.17 Naš nočni kaleidoskop 22.15 Lepe melodije 23.05 Za vaš oddih 23.20 Skupni program JRT NEDELJA — 27. JANUARJA SREDA — 30. JANUARJA 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 827 Drobne pesmi velikih mojstrov 8 47 Lepe melodije 9.05 Za ljubitelje simfonične glasbe 10.00 Še pomnite tovariši 10.30 Matineja narodne in domače glasbe 11.30 Pomorski transport ni kar tako — reportaža 11.50 Deset minut pred dvanajsto 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 15.15 15.30 16.00 16.20 17.05 17.15 18.15 18.30 19.05 20.00 21.00 22.15 23.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. Veseli ritmi Glasba v pražnjih zasedbah Humoreska tega tedna Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami Hammond orgle Radijska igra Adagio — orkester RTV L Športna nedelja Glasbene razglednice Izberite svojo melodijo Ruska opera — I. oddaja Skupni program RTV S plesno glasbo v novi teden 8.05 Pot v vesolje 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Poje Dean Martin 9.40 Anionin Dvorak v raznih zasedbah 10.15 Sejem plošč 10.30 Ličer Ludvik poje koroške narodne 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti • 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Nevenka Zabavnik: Kakovost mleka se začne v hlevu 12.15 Dobri znanci nam igrajo in pojo 12.30 Iz novejše operne literature 13.30 Lepe melodije 14.05 Za šolarje 14.35 Belokranjske pisanice 15.15 Zabavna glasba rta šestih strunah 1527 Violinist Menuhin izvaja sonate 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govorica glasbenih instrumentov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od popevke do popevke 18.30 Moški zbor Hansa VVolfgartna 18:45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Tosca — opera 22.15' Jugoslovanska zabavna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz novih posnetkov pianistke Dubravke Tomšič 23.30 Za lahko noč PONEDELJEK — 28. JANUARJA 8.05 Norveške in slovaške narodne 8.25 Amsterdamski orkester 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Gašper Dermota poje slovenske narodne 9.40 Godalni trio št. 2 10.15 Dva dueta iz opere Aida 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12^05 Radijska kmečka univerza 12.15 Zadovoljni Kranjci so v gosteh 12.30 Izbrali smo za vas 13.30 Intermezzo s fagotom in godali 14.05 Mariborski operni pevci pred mikrofonom 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Od melodije do melodije 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kvintet Milana Vitka iz Maribora 1825 Pni večerni ples 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični koncert 20.45 Kulturni globus 22.15 S popevkami okrog sveta 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba ČETRTEK — 31. JANUARJA 8.05 Skladbe sodobnih v skladateljev 8.20 Nekaj glasbe ob delu 8.40 Prva dva stavka iz šoštakovičeve sonate 8.55 Za šolarje 925 Odlomki iz Gorenjskega slavčka 10.15 Intermezzo s klavirjem 1020 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Korošec: Sortni poskusi s črno deteljo 12.15 Pihalni orkester LM 12.30 Melodije in ritmi 13.30 Iz del Petra Iljiča Cajkovskega 14.05 Pojeta Rafko Irgolič in Lilijana Petrovič 14.20 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Stari Dunaj 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Majhna prodajalna plošč IS.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Nekaj južnih ritmov 21.00 Izročila XX. stoletja 21.40 Iz srbske komorne glasbe 22.15 Skupni program JRT 23.05 Prijeten počitek 23.20 Skupni program JRT PETEK — 1. FEBRUARJA 8.05 Klarinet in rog 8.30 Izbrali smo po vašem okusu 8.55 Pionirski tednik 925 Iz baletov 10.15 Iz Pureelove opere Dila in Enej 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Marjan Hladnik: Osnovna načela proizvodnje sadik iglavcev za intenzivne nasade in plantaže 12.15 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike 12.30 12.45 13.30 14.05 15.15 15.20 17.05 16.00 15.45 18.00 18.10 18.25 18.45 19.05 20.00 20.15 20.30 21.00 21.15 22.15 23.05 Igra pianist Franc Došek Pojoča godala Tisoč pisanih taktov za razvedrilo Za šolarje Napotki za turiste Popevke slovenskih avtorjev skladatelji Ura z jugoslovanskimi Vsak dan za vas Jezikovni pogovori Aktualnosti doma in v svetu Češke popevke Prizor iz 1. dejanja Gioconde Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Četrt ure. z ansamblom Jožeta Kampiča Tedenski zunanjepolitični pregled Obrazi in značaji Igra pianist Eroll Gardner Oddaja o morju in pomorščakih Skupni program JRT Szvmanovvski in Martinu ČETRTEK — 31. januarja Drugi program SOBOTA — 26. januarja 19.05 Veseli uvodni takti 19.20 Z lanskega festivala v Bavreuthu 22.10 Vremenska napoved in pregled sporeda NEDELJA — 27. januarja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Komorna glasba 15.15 Primer za - Paula Templa 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Komorni intermezzo 20.45 Preprosta simfonija 21.00 Pisan spored zabavne popularne simfonične in operne glasbe 22.15 Komorna soareja PONEDELJEK — 28. jan. 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Venec na Vvolfov grob 20.00 Ne ^se — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 29. januarja 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 1920 Glasba iz dežele vzhajajočega sonca 19.55 Stare melodije v novih priredbah 20.45 Nekaj komornih minut 21.00 Melodije po pošti PETEK — 1. februarja 19.05 Zapišite narek 1920 Iz galerije glasbenih portretov 19.55 Poletni dan v gorah 20.12 Pojeta Dalida in Jean Pascal 20.45 Igrajo domači zabavni in plesni ansambli 21.05 Vrag na vasi — baletna suita 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 SOBOTA - 26. januarja 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd " > 20.00 TV dnevnik 20.30 Športni pregled RTV Zagreb 20.45 Tajni zakon — prenos opere RTV Ljubljana 21.45 TV portret slovenskega umetnika TOREK - 29. januarja NI SPOREDA SREDA - 30. januarja RTV Ljubljana 18.00 Pionirski TV studio 19.00 Kratki film 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasbeni atelje 21.30 Panorama ČETRTEK - 31. januarja 19.05 Iz muzeja plošč 19.55 S programov francoskega radia 20.45 Od klavirja do velikega zabavnega orkestra 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 SREDA — 30. januarja RTV Beograd 17.00 Tekmovanje v rokometu med Jugoslavijo in Nemčijo RTV Beograd 18.15 Jazbec pred sodiščem mladinska TV igra 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.45 TV helikopter RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas Italija -21.05 Studio I. — glasbena revija RTV Ljubljana 22.15 Prigode Charlija Chana NEDELJA - 27. januarja RTV Beograd Kmetijska oddaja RTV Ljubljana Matineja RTV Ljubljana Zgodba o Lassie Evrovizija Cvetlična promenada Evrovizija Tekmovanje v plavanju — prenos iz Bremna Evrovizija Tekmovanje v smučanju — prenos iz Megeva RTV Ljubljana Prenos športnega dogodka RTV Beograd Propagandna oddaja TV dnevnik Muzej voščenih lutk Koncert orkestra beograjske filharmonije RTV Beograd 18.00 Slike sveta 18.30 Planet zemlja RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik rtv Ljubljana 19*30 t v obzorr. ;- rtv Beograd 20.00 tv dnevnik 20.30 Po Jugoslaviji rtv Zagreb 20.55 tv spot rtv Beograd 21.05 Posijelo na vrelu Bosne — glasbena oddaja rtv Ljubljana 22.05 Koncert pianista Fredija Doška PETEK - 1. februarja 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Po svetu jazza 19.50 Za razvedrilo 20.45 Klavir v ritmu 21.00 Humoreska 21.20 Flavta, lutnja, čembalo in klavir 10.00 10.30 11.40 14.45 15.30 16 30 17.15 19.45 20.00 20.45 21.45 rtv Ljubljana 1800 Srejno vožnjo -18.30 Štiristo let antične Emone 19.00 Kratki film 19.30 tv obzornik 19.45 Propagandna oddaja rtv Beograd 20.00 tv dnevnik 20.30 Celovečerni igrani film PONEDELJEK. 28. jantarja RTV Ljubljana 18.30- Sargonev talisman 19.00 Z »AKADEMIKOM« po ZAR RTV Beograd SOBOTA - 26. januarja Center — španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 16. in 18. uri, ameriški barvni VV film KONJENIKI ob 20. uri, premiera ameriškega barvnega VV filma RIO BRAVO ob 22. uri Storžič — francoski film POBALINA ob 16. in 18. uri, Španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 20. uri, premiera ameriškega barvnega W filma RIO BRAVO ob 22. uri NEDELJA - 27. januarja Center — ameriški barvni W film KONJENIKI ob 14. uri, španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri Storžič — francoski film POBALINA ob 10. in 13. uri, francoski barvni film SLA- BE ŽENSKE ob 15. in 19. uri, ameriški barvni W film KONJENIKI ob 17. uri, premiera sovjetskega barvnega filma ČLOVEK AMFIBIJA ob 21. uri Svoboda — ameriški barvni VV film RIO BRAVO ob 14.30, 17. in 19.30 uri Cerklje — angleški Tilm OPERACIJA AMSTERDAM ob 16. in 19. uri Naklo — angleški barvni film SAFIR ob 16. in 19. uri PONEDELJEK - 28. jan. Center — ameriški barvni VV film rio bravo ob 16.30 in 19. uri Storžič — sovjetski barvni film ČLOVEK AMFIBIJA ob 16., 18. in 20. uri TOREK - 29. januarja Center — ameriški barvni W film RIO BRAVO ob 16.30 in 19. uri Storžič — sovjetski barvni film Človek amfibija ob 16., 18. in 20. uri SREDA - 30. januarja Center — ameriški ^barvni VV film RIO BRAVO ob 16.30 in 19. uri Storžič — sov. barvni film ČLOVEK — ANFIBIJA ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — sovjetski barvni film ČLOVEK AMFIBIJA ob IS. in 20. uri ČETRTEK - 31. januarja Center — ameriški barvni VV film rio BRAVO ob 16.30 in 19. uri Storžič — ameriški barvni film nuna ob 16.30 in 19. uri Jesenice »RADIO« 26. do 28. januarja — ameriški barv. VV film ŽIVIM ZA TEBE 29. do 30. januarja — ameriški V V film TAKA VRSTA ŽENSK 31. do 1. februarja — jugoslovanski film BOG SE JE RODIL V KORUZI Jesenice »PLAVŽ« 26. do 27. januarja — jugoslovanski film VELIKA TURNEJA 28. do 29. januarja — ameriški barv. VV film ŽIVIM ZA TEBE 31. do 1. februarja — ameriški VV film TAKA. VRSTA ŽENSK Žirovnica 26. januarja — jugosl. film ZGODNJA JESEN 27. januarja — franc. W film NE POKOPAVA SE OB NEDELJAH 30. januarja — jugoslovanski film VELIKA TURNEJA Dovje 26. januarja — ameriški film GOLO MESTO 27. januarja — jugoslovanski film ZGODNJA JESEN 31. januarja — ameriški barvni W film ŽIVIM ZA TEBE Koroška Bela 26. januarja — franc. W film NE POKOPAVA SE OB NEDELJAH 27. januarja — ameriški film GOLO MESTO 28. januarja — amer. W film TAKA VRSTA ŽENSK Kranjska gora * 26. januarja — amer. film TAKA VRSTA ŽENSK 27. januarja — italijanski film KABIRIJINE NOCl 29. januarja — jugoslovanski film VELIKA TURNEJA 30. januarja — franc. barv. film SESTANEK S HUDIČEM 1. februarja — amer. barv. VV film ŽIVIM ZA TEBE Kropa 26. januarja — francoski film PREHOD PREKO RE-' NA ob 20. uri 27. januarja — ital. barv. CS film ANA IZ BROKLI-NA ob 15. in 19.30 uri 31. januarja — romunski film OPROSTITE NAPAČNA ■ ZVEZA ob 19.30 uri Ljubno 26. januarja — angleški film KLJUČ ob 19.30 uri I 27. januarja — angleški j film KLJUČ ob 16. uri Duplica 26. januarja — nemški i barvni film GRAŠČINA j STRAHOV ob 19. uri I 27. januarja — nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV ob 15., 17. in 19. I 30. januarja — francoski film NEPREDVIDENO ob 17. uri I 31. januarja — francoski i film NEPREDVIDENO ob I 19. uri Radovljica 26. januarja — jugoslovanski film DR ob 20. uri 27. januarja —amer. barv. I CS film NA MUHI ob 16. in ; 20. uri 27. januarja — jugoslovanski film DR ob 18. uri in 10. uri matineja 29. januarja — italijanski j film MORILEC ob 20. uri t 30. januarja — italijanski film MORIILEC ob 18. in 1 20. uri 31. januarja — zap. nem. glasb. film POSLEDNJI AKORDI ob 20. uri 1. februarja — ameriški film APARTMAN ob 20. uri Gledališče? PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA - 27. januarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — filmske zgodbe, ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK -zadnja predstava tega dela. Športne ' prireditve' SMUČANJE Kranj — Jutri ob 10. uri se bo v Torklji in pred dijaškim domom na Zlatem polju pričelo kranjsko občinsko smučarsko prvenstvo za pionirje. V Torklji bodo pionirji tekmovali v veleslalomu in skokih, na Zlatem polju pa v tekih. Gorje — S startom ob 9. uri se bo pred domom Partizana pričelo radovljiško občinsko prvenstvo v tekih. Tekmovali bodo člani, mladinci in pionirji ter članice, mladnike in pionirke. SANKANJE Jezersko — Danes ob 18. uri se bo na Jezerskem pričelo nočno sankaško tekmovanje z navadnimi sanmi. Kranj — Na Šmarjetni gori bo jutri veliko medkiubsko sankaško tekmovanje za »pokal Kranja«. Začetek bo ob 9. uri. Preddvor — Veliko tekmovanje z navadnimi sanmi bo jutri tudi z Možjance nad Preddvorom, ki ga za prehodni pokal turističnega društva prireja TVD Partizan Pred-dvor-Bela. »Spust z Možjance« se bo pričel ob 14. uri. KOŠARKA Kranj — Jutri ob 9. uri bo v telovadnici tekstilne šole košarkarsko srečanje med čla- Novi planinski dom na Krvavcu ni ljubljanske Svobode in domačega Triglava. KEGLJANJE ]\ Kranj — Danes popoldne se bo na kegljišču Triglava nadaljevalo republiško ekipno prvenstvo članov. Med drugi-/ mi ekipami bodo jutri predi^ svojim občinstvom nastopili tudi odlično pripravljeni tri-glavani. Turistični informator^ KRANJ - V hotelu Evropa je nezasedenih še 15 ležišč^ Omenimo naj, da je »Dan-« cing-k odprt vsak dan razen torka. Pri Jelenu je prostili še 8 ležišč, medtem ko je V privatnih turističnih sobah na" razpolago še 9 postelj. DOM NA JOŠTU nad Kranjem razpolaga še s 15 posteljami na skupnih ležiščih. KRVAVEC - Vsa ležišča 1! novem domu 60 zasedena*' prostih pa je le še nekaj po* stelj na skupnih ležiščih ? starem domu. JEZERSKO - V domu na Jezerskem razpolagajo še s 6£>/1 KOPELI Menda ni potrebno še posebej razlagati, kako koristne so kopeli človeškemu telesu. Kopeli ne smemo razumeti kot zgolj fizično sredstvo za očiščevanje oziroma za zdravljenje — za to so jih seveda tudi že od nekdaj uporabljali — temveč da deluje kopel tudi kot psihično pomirjevalno, očiščevalno sredstvo. Ni slučaj, da so si stari brahmani izbrali za svoj očiščevalni obred prav kopeli v Gangesu, Zima in čaj Marsikdo rad pije čaj; posebno pa še v zimskih mesecih, ko pritiska neusmiljen mraz, se skodelica tople pijače prav prileze. Kako hranimo čaj? Ca j hranimo v posodah, ki se dobro zapirajo, sicer čajni listi izgubijo svoj vonj in se navzame-f jo raznih tujih vonjav. Ca | dobi močnejši vonj, če lističe*: pred uporabo raztresemo na polo papirja in jih položimo za 10 minut v toplo pečico. Receptov za kuhanje čajev je zelo veliko; osnovno, kar si moramo zapomniti je, da čajne lističe damo v vrelo vodo, vendar čaj ne sme vreti. Čajni madeži izginejo, če Jih takoj speremo z vrelo rodo. Ce madeži le ne gredo ven, se jih lotimo z vodikovim peroksidom, nato pa splaknemo še z vročo vodo. Čajne madeže iz belih da-mastnih prtov odstranimo z alkoholom. Madeže drgnemo s krpo — namočeno v nekoliko segret alkohol — toliko časa, dokler ne izginejo. da iztresejo pepel mrličev, ki jim želijo mir, v reko. Ni slučajno zašel v staro krščansko liturgijo obred kr-ščevanja kot splošnega očiščenja. Ni slučaj, da je Rikjm, japonski filozof, svetoval vznemirjenemu človeku naj sede k potoku in mu zaupa svoje težave. Ali ni temu presenetljivo podoben stari slovenski običaj deklet, ki zaupajo potoku, kadar jih vara ljubi? In končno — ali ste že kdaj poizkusili sesti k tekoči vodi, kadar ste vznemirjeni? Zdelo se vam bo, kot da voda odnaša s seboj vse, kar vas teži. V zgodovini človeških običajev in zabav se vedno srečujemo s kopališči kot centrom ali prizoriščem vseh mogočih zabav itd. Niso zaman gradili Rimljani svoje terme v takem obsegu. To niso bila kopališča, v katerih bi se ljudje1 kopali, da bi se očistili fizično, temveč so se tam zbirali k razgovorom in zabavam zato, ker so se po kopeli čutili bolj sveže. Po kopeli pod prho Druga stvar pa je seveda učinek kopeli na človekovo zdravje. Koristno bi se biio 2 krat tedensko okopati v topli vodi. Pri tem ne pozabite dodati vodi kopalne sode in uporabljati dobrega toaletnega mila. Vse telo si dobro namilite in pustite pene da bodo nekaj minut učinkovale. Tudi vrat, kot vse ostale dele telesa, nato temeljito zdrgnite z umi valno vrečko ali ščetko. Po vsaki kopeli se stuširajte s hladno vodo, zakaj pore, ki so se pri topli vodi razširile, se morajo zopet zapreti in to bomo dosegli z mrzlo prho. Znate slepariti ? Poštenost je lepa čednost. Testirajte se hi poglejte h kakšnemu tipu ljudi spadate; ali ste človek, ki se laže in pri tem niti ne zardlte, ali se sploh k temu ne zatekate in se predobro zavedate, da ima laž kratke noge. Ali si dnevno ogledujete zobe v ogledalu? 1 0 Vadite včasih prijazen nasmešek 1 2 Ste že kdaj poskusili, da bi samega sebe narisali 2 1 Ali imate več svinčnikov, kolikor jih rabite 3 4 Ali se imate za izredno muzikaličnega človeka 0 1 Aii si izposojate knjige od tujih ljudi 1 2 Ali vam vsota na žiro računu iz meseca v mesec raste 4 3 Ali veste, kako se napiše testament 1 0 Ali bi radi stanovali v drugi okolici 1 2 Ali znate z igralnimi kartami malce goljufati D 1 Seštejte točke in poglejte! Pod 14 pikami: Da znate goljufati, to se vam ne zdi samo enostavno, celo kratkočasi vas in uživate, da koga povlečete za nos. Vendar naj vam ne bo goljufanje konjiček. Pri 14 do 16 pik: Znate goljufati, vendar tega ne delate. Ponosno in samostojno greste svojo pot. Izgovori vam ne pristojajo. Več kot 19 pik: Samo v ljubezni — da, tu goljufate vedno malce. Vendar vas pogosteje spregledajo, kot vi to mislite. Čokoladni zvitek Mešaj 5 rumenjakov in 10 dekagramov sladkorja z vanilijo, da dobro naraste; primešajte 7 dkg ogrete čokolade, 7 dekagramov drobno zrnatih mandeljev, trd sneg beljakov in 4 dkg moke. Testo tanko naložite na — s presnim maslom pomazano in t moko oprašeno — pločevino in sperite. Pečeno še na pločejini obrnite, namažite z marmelado, postavite Še malo v pečico in kolikor mogoče testo zvijte. Kadar ga potrebujete, -režite sproti tanke rezine. Nastavek Mali aasveti Videti je, da je letos loden precej priljubljeno blago pri modnih kreatorjih. Oba modela, ki sta namenjena predvsem za izlete v hribe, sta narejena iz tega praktičnega blaga. Prvi v stilu pelerine je obrobljen s temno treso, drugi — prav tako športni model — ima ob spodnjem robu razporke Ker je mraz, moramo imeti tople nogavice, lepo pisane nogavice prav dobro dopolnjujejo športuo oblačilo Iz preprostega kozarca za vodo lahko naredite prav prikupen nas':-vek, če ga poslikate z lakom. Kakršne so pač vaše risarske zmožnosti, tak bo kozarec. Gumbi Gumbe, ki so po pranju izgubili ves lesk, prelakitaj-te z brezbarvnim lakom in zopet se bodo lepo svetili. Lak naj se temeljito posuii. Stepalo za sneg Stepalo za sneg je si^er š? dobro, le lesen ročaj je že tako odrgnjen. Kar pogumna sežite po brezbarvnem L ' larmh predelih, kot posledi- J ca večkratnega odbijanja Povsod sta se podila, svetlobe. Izginevanja nasta- tud' v sadovnjak zavila, jajo v takoimenovanih belih pa skoči mačka na drevo dnevih, ko je nebo prekrito in ]eda ^ dol> d(J z belimi oblaki. Eden izmed _ , . _ ,_. članov antarktične ekspe- Tedal Pa Godmjav dicije iz leta 1946 opisuje ta zacvilil je: »Hav, hav?« pojav takole: »Dva človeka ]ter se je vrezal v tačko, oblečena v belo obleko gresta po snegu, eden poleg drugega. Sta v svetu popolne beline. Zrak je bel, zemlja in nebo sta bela. Naenkrat eden izmed njiju opazi, da drugi ne hodi več poleg njega. Izginil je, kot da bi ga redki beli zrak raztopil. A on govori dalje, kot da bi se ničesar ne zgodilo, ne zaveda se, da je postal »breztelesen diih«. Glas se mu ni izpremenil; videti je kot da prihaja iz iste smeri in iste razdalje. Trenutek kasneje ko lajal je na mačko. Majda Božeglav 8. b. osnovne šole »Simona Jenka« Kranj Ali so tntii dnevi daljši od meseca? So in niso. Vse je odvisno od tega, kaj bomo imenovali dan. Ce imenujemo dan tisti čas, ko sije sonce, KH tem so dnevi daljši od mesecev, čeprav se to sliši čudno in neverjetno. Ce pa imenujemo dan tisti čas, ko se zemlja vrti okoli svoja osi — in to v resnici je pravi dan — potem ni daljšib dni od mesecev. V znanosti se dan imenu* je dan in noč. Dan je v znanosti tisti čas, ko se zemlja zavrti okoli svoje osi — ia to traja štiriindvajset ur. Vsi smo že opazili, da sonce obseva našo zemljo neenakomerno. Enkrat dalj, a drugič zopet manj časa. Obsevanje je daljše poleti, t krajše pozimi. Zemlja ja nagnjena in prav zaradi ta nagnjenosti je obsevanje v., raznih letnih dobah različno. Na severnem in južnem kraju se .sonce vidi nepre-* stano šest mesecev, a nato nastopi mrak, ki traja prav tako dolgo. Tako traja dan v polarnih krajih v tem primeru pol leta in je tako daljši od meseca. NAJVEČJE JEZERO V naši državi je največje Skadarsko jezero. Njegova Mladina se zime še ni naveličala. Sneg jo privlači in zabava, površina je 356 kvadratnih Drugačne volje pa so starši. Tem že primanjkuje premoga kilometrov. Najgloblje ja in živcev Rdeče jezero pri Imotskem v Hercegovini, medtem ko je največ jezer na šar planini, skupaj kar 25. Naša najvišje planinsko jezero ja na Peristeru. To je Golemo jezero, ki leži 2218 metrov nadmorske višine. Čevelj pripoveduje. •. Za spretneže Vtrgovini so prodajali Ko sta me prinesla domov, strešju. V meni so imele vilo čevlje. Med^ drugimi me je Andrej takoj obul. misi in pajki. Žalosten sem za-kubci sta prišla v trgo- Ogledoval me je in korakal spal in se spominjal dni, ko sem ležal v lepi škatli do takrat, ko me je Andrejeva mati kupila, Marija Zemljak,-5. a osnovne šole »Simona Jenka* Kranj se njegovemu sopotniku za- vino tudi mama in Andrej, gor in dol po kuhinji zdi, da ga vidi, kako lebdi v Kupila sta lep čevelj iz ru- zraku, nekoliko korakov na- menkastonavcga usnja. Čevelj prej, v višini oči. A govori sem bila jaz. BELI TIGRI Ali obstajajo beli tigri? Da, a jih je zelo malo. V zadnjih petdesetih letih so lovci našli samo osem belih tigrov, in sicer vse v Indiji, nedaleč od mesteca Rova, točneje na prostoru, ki ja oddaljen le okoli 20 milj. L n 1 1 1 m—i-j ALI TO SPLOH GRE? Drugi dan so me njegove noge odnesle s seboj v šolo. Tam me je sezul in me vrgel v temno omarico. Zelo mi je bilo dolgčas med drugimi umazanim'' čevlji. Bil sem najlepši ceveh izmed vseh. Zato sem se bahal in sam sebe hvalil: »Kako sem-lepl* Kmalu se je odfirla omarica in Andre:evi sošolci so me zaceli metati, da mi ie žvižgalo okoli ušes. Nekateri so se z menoj celo žo»ali in me metali, da sem bil ves ogulen. Iz razreda je stopil Andrej, me obul in z mano tekel po btatn in lužah, da sem bil ves moker in umazan. Ob kraju ceste Je bil hup apna. Zavazil skozi vodovod pa voda. je v apno, da sem bil bel in Naftovod je poznal tudi . peklo me je in mi razžrlo upravnik neke alpske mle- 8di .tirolskih_ krajih Začela karne na Tirolskem. V mle- g™dnja ^tovodor,* v • ••> i j • v-,™; -rv,^i - - Zaradi večje varnosti m za- Ko ,e pnsel domov, me je karm m imel nafte - pac pa -čhe pred Jzimskim mrazonl vrgel v kot. N-egova mati me mleko. Nekaj sto litrov je ley in skrbno očistila, a mleka je bilo potrebno vsak , madeži so se še vedno poznali, dan odposlali v dolino. In vili v zemljo. Medtem ko je V* kuhanji že ves str- na telefonske drogove, ki so vod v vas preko 300 litrov au znate povedati? premisli! gan -m ogHl}en \eiai ^ poj. Se spuščali v dolino, je pri- mleka v 11 minutah. . Zabavna stran © Zabavna stran © Zabavna stran • Zabavna stran © Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 4 2 J 5 n t 8 10 H m 1? P 14 15 .— i ' m t! tf 20 ~"! 2t 22 2J ,__ Vodoravno: 1. Slikarska deščica, 7. videz, slepilo, 9. ogrevalna naprava, 10. nočno zabavišče, 11. začetnici znanega hrvaškega pisatelja, 1. črta ločnica, 13. del hoje, 14. tatinska ptica, 16. veletok v Sibiriji, 17. avtomobilska oznaka Ogulina, 19. tuje žensko ime, 20. vrsta vrbe, 21. truplo, 3. slavni francoski pisatelj tragedij (Jean, 1639 — 1699). Navpično: 1. del vodovodne na-e, 2. moško ime, 3. svetioba, 4. začetnici slavnega francoskega naturaUsta (Nana), 5. reka, ki teče skozj Rim, 6. po Homerju otok ča- HORO (VELJA ZA OBA SPOLA OD 26. I. DO 2. II.) OVEN (21. marca do 20. aprila) — Ne dovoli, da bi te tekmeci prehiteli. Ne sodi oseb na prvi pogled. Srečanje z zanimivo osebo. Proti koncu tedna se znebiš črnih misli. Pričakuj pismo. BIK (21. aprila do 20. maja) — Ne mešaj poslovnega dela s čustvi. Z drago osebo se pogovarjaš o bodočnosti. Pripravljaš se na potovanje. Pazi na točnost in red. DVOJČKA (21. maja do 20. jun.) — Nekdo pričakuje tvojo pomoč. Ne vztrajaj trmasto pri svoji sa-moljubni užaljenosti. Domače težave prehodnega značaja, da ti ne bo dolfčas. Zdravje ugodno. RAK (21. junija do 22. juliia) — — Skušaj uresničiti svoj načrt ne ^lcde na be?ede drugih. Po naključju srečaš drago osebo. Utrdiš osebnj u:led. Zadrega z nepričakovanim ob:skom. LTTV (23. julija do 22. avgusta) — Ohrani hladnokrvnost v vseh okoliščinah. Prišlo bo do porav- rovnice Kirke, 8. riževo žganje, 12. važno živilo, 13. severnoameriška država, 14. ovijalka, 15. nekdanji policaj, 17. domača žival, 18. voziček na dveh kolesih, 20. ljubkovalno moško ime, 22. kemijski simbol za akitnij. REŠITEV KRIŽANKE št. 3 Vodoravno: 1. avtor, 6. vermut, 8. TR, 9. osat, 11. omorika, 13. Rusi, 14. ti, 15. taktik, 17. tkalka. SKOP nave v nekem sporu. Priložnost za zabavo, vendar zmernost. DEVICA (23. avgusta do 22. sept.) — Več vljudnosti do znancev, čaka te lep poklicni uspeh. Utrujenost z izleta še ne popusti. Srčne težave ne minejo, finančne pa. Radovednost ti koristi. TEHTNICA (23. sept. do 22. okt.) — Ne druži se s klepetavimi osebami. Računaj na razumevanje družinskih članov. Novo prijateljstvo ti vznemiri srce. Pazi na red v prehrani. ŠKORPIJON (23. okt. do 21. nov.) — Ne zganjaj po nepotrebnem ljubosumnosti. Ne zanemarjaj dela zaradi družinskih skrbi. Potreba po razvedrilu in počitku doseže višek. STRELEC (22. nov. do 21. dec.) — Brani ugled pred zlobnimi besedami. Z nervoznostjo ne izpelješ čustvenega načrta. Možnost spora z dolovnimi tovariši. Izreden zaslužek. KOZOROG (22. dec. do 20. jan.) — Nekdo bo po krivičnem obsojal. Upoštevaj nasvete izkušenih kolegov. Prosti čas posvečaj družini. Nepričakovan obisk. VODNAR (21. jan. do 19. febr.) — Drži se programa in ne zgubljaj časa za malenkosti. Ne nasedaj neutemeljenim govoricam. Osebna želja se izpolni. Darilo. RIBI (20. febr. do 20. marca) — Razmišljaj o prejetih ponudbah. Ne upoštevaj preveč resno nekaterih kritik. Sreča v ljubezenskih zadevah. Zdravje: še kar. Ne ponavljaj svojih napak. Pri televiziji — Zopet spiš pri televiziji, namesto bi v postelji! Izgovor — Najbrž je tole naredila miši dokumenti « dokumenti o dokumenti • dokumenti # dokumenii * dokumenti % dokumenti % dokumenti % dokumenti V tem taborišču je v času njegovega obstoja (od avgusta 1942 do julija 1944, torej v dveh letih) izgubilo življenje okrog 10.000 Zidov. V bližini tovarne je bilo poskusno strelišče, kjer so Nemci na živih Židih preizkušali delovanje izstrelkov. 8. MAJ — Pravijo, da bo danes spet racija, ker manjka še 120 ljudi. Vsi moški so se poskrili, na ulici je prav tiho. Stal sem na stopnicah in videl, kako se bližajo trije avtomobili, bili so prav tisti, ko v sredo. Takoj je nastala panika, vsi so pobegnili iz hiš v gozd in policija je pričela loviti ljudi. Prišla je teta in povedala, da lovijo tudi takšne, kakor sem jaz. Sprva sem bil zmeden, potem pa mi je postalo jasno, da se moram tudi skriti. Odšel sem k poljski sosedi in ostal tam. Ko sem zaslišal kakršenkoli šum, sem se hudo bal, da ne pridejo noter. Soseda je dejala, da hodi policija v gozd in ko je to rekla, smo zaslišali nekaj strelov, pomislil sem, da so bržkone nekoga ustrelili. Nisem bil dolgo tam in avtomobili so odpeljali, le dva sta bila polna, tretji pa prazen. Takoj sem odšel domov, mirno bi lahko ostal doma, ker ni bilo nikogar. Vendar nisem ves dan šel na ulico. Zvečer sem odšel k molitvi, saj je bil vendar petek. Prej smo hodili vedno z očkom. Kakorkoli je že bilo, žalostno ali veselo, bili smo z očkom, zdaj pa... Ko smo pri'li od molitve, sem bil neizmer- no žalosten, čemu neki ne, večerjo smo nekako pripravili, miza je pogrnjena, praznik je, ko pa pogledam na očkov prostor in ga ni tam, mi bolečina in žalost trgata srce ... 9. MAJ — Mama je šla telefonirat nekemu znancu iz Sharzy-ska. Na zvezo je čakala nekaj ur, dokler ji slednjič niso rekli, naj pride ob dveh. Ne mudi se jim in čemu naj bi se jim tudi, saj jih nihče ne briga. Ce bi jim dali kar nekaj zlotov, bi jih že brigalo, toda od kod naj jih vzamemo... prodati bo treba nekaj stvari, ki jih nosimo na sebi. Ni nam žal, ko bi se le očka vrnil domov. 10. MAJ - Židovska policija je dobila ukaz, da manjka še 50 ljudi. Takoj po sprejemu povelja so jih pričeli loviti. Nikamor nisem odšel, sedel sem doma, hvala bogu, k nam ni bilo nikogar. Stal sem na stopnišču, ko me je vprašal neki gospod, če tukaj stanuje Rubinovviez. Pritrdil sem. Prislonil je kolo in odšel v stanovanje. Imel je pismo od očeta in §» dal mami. Vprašal sem ga, od kod je, in dejal je, da je nadzornik Zidov v Sharzvsku. Pisma ni prinesel le nam, temveč še mnogim drugim. Takoj je prišlo mnogo ljudi, vsak je hotel kaj zvedeti. Pri nas ni ostal dolgo, ker je želel odnesti pisma tudi ostalim. Pismo ni bilo dolgo, toda tudi te redke besede zadoščajo. Pisal je v naglici, da je zdrav in delo ni težko, da se vzdržati, le za nas ga zelo skrbi. Piše, da se boji zame, da bi me ujeli in naj se dobro skrijem. Poslali naj bi mu nekaj pijače ali testenin v kozarcu, nekaj pisem, pol kilograma kruha in denar po pošti. Najbrž ni prejel paketa od Nemca, ker o njem ničesar ne piše. Prosi, naj karkoli prodamo in ga rešimo od tam. Očka ve, kako je, ker pripominja, naj nekaj prodamo. Mama je napravila zavitek in ga izročila gospodu. Ze proti večeru je prišla neka tetina znanka posebej iz Suehedniovva in povedala, da lahko rešijo kogarkoli za 500 zlotov, če pa jih je več, je treba tudi več denarja. Mama danes ne more več po denar, zato bo odšla jutri, da bi si ga kje izposodila. " 15. MAJ — Ob štirih zjutraj se je pripeljalo nekaj avtomobilov. Mislili smo, da bodo že vse iz- selili. Zaradi strahu sem dobil strašne bolečine v želodcu in moral sem ven. Komaj sem odprl vrata, sem zagledal Nemca, ki je stal onstran ulice in gledal naravnost vame. Tako nisem odšel ven in sem pustil odprta vrata; zelo sem se prestrašil in se bal, da pride v stanovanje; vendar ni dolgo ostal tam, ker je takoj odšel. Vsi so bili v stanovanju ali pa pri veznih vratih, nihče ni stopil na ulico, ker so se vsi bali. Stoje pri oknu sem zagledal voz z Nemci in nekimi civilisti, zvezanimi z verigami, voz je odpeljal mimo, potem drugi, tretji in četrti. Na vsakem vozu je bilo toliko Nemcev kot civilistov. Nemci so bili zelo oboroženi, v čeladah, pri sebi so imeli ročne granate in strojjjice. Malo smo se pomirili, ko smo videli, da nas pustijo v miru. Doma sem slišal, da je'pri stricu židovska policija, potem je prišla sestra in povedala, da so prišli po omaro, ker stric Svetu ni plačal davka. Policija je prišla kar z vozom in odnesli so omaro. Vsi so jim hoteli to braniti, toda nikomur ni uspelo in so jo odnesli. Ko so jo nalagali na voz, se je stric zelo razburil in ustavil vprego, takoj je pristopil policist in odrinil strica, ta ga je udaril in začela sta se pretepati. Vsi so pristopili in ju hoteli razdvojiti, pričeli so grozno vpiti, orožniki so vse videli in takoj pristopili ter že od daleč streljali, sam sem vse gledal. Pomislil sem že, da bodo žrtve. — DNEVNIK Davida R u b i n o w i c z a