Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
C-:-
V'oSJa:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravni št v« ,s3Iira44 v Uelovcn,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
V Celovcu, 14. januarja 1904.
Štev. 2.
„IVIir“ dobi prilogo!
Svojim koroškim naročnikom naznaujamo, da dobi „Mir“ z novim letom prilogo, in sicer zabavno poučen list
»Domoljub",
ki izhaja dvakrat na mesec.
To prilogo dobivali bodo samo koroški naročniki. Cena listu ostane dosedanja. Pričakujemo pa, da se bo število naših naročnikov sedaj zdatno pomnožilo in poživljamo svoje somišljenike, da delajo z vsemi močmi na to, da „Mir“-u z novo prilogo pridobijo čim največ novih naročnikov!
Agitirajte, da dohaja „Mir“ v vsako slovensko hišo!
Vsak dosedanji naročnik naj „Miru“ pridobi vsaj enega novega naročnika!
Zahtevajte nMir“ po gostilnah, v katere zahajate !
Delajmo skupno za ndrodov blagor, širimo med ljudstvo pravo omiko in navdušenje za narodove svetinje potom dobrega lista!
Gospodarski pregled Avstrije za leto 1903.
Žetev.
Žetev je bila dobra, živinske cene visoke, a kmetski stan je še vedno v veliki zadregi ; treba bi bilo postavnih pripomočkov, a državni zbor ni prišel do dela, ker se v Avstriji vedno hoče le za radikalne Nemce vladati in za njihovo prevzetno politiko. Že to leto bi bilo treba ponavljati naše colninske zveze z Laško in Nemško in Ogersko, zveze, ki imajo odločilno vplivati na cene pridelkov : Žita, vina, živine, — a državni zbor ni prišel do dela. Posebno nasproti Ogerski Avstrija ne nastopa, kakor bi tirjale njene koristi.
Sladkor.
Velevažno je za avstrijsko kmetijstvo, da se je letos razdrl sladkorni kartel. Najbogatejše av-sirijske dežele, Češka in Moravska, pridelavajo ve-liko pese, iz katere se dela sladkor. Z umetnimi sredstvi se je do zdaj vzdrževala cena sladkorja na neki višini. Kartel se je moral raziti, cena se je znižala pri 100 kgr približno za 20 K, in to pomeni za tovarne in kmete v dotičnih krajih velikansko izgubo. Kmet, ki pridelava žito in redi živino, mora stan na strani sosedu, ki pridelava peso, in kmetijstvo v severnih deželah mora se zanimati za skrbi kmetov v pianinah. Le-ta prememba na sladkornem trgu bo zelo čutno vplivala na avstrijsko kmetijstvo.
Terinin-trgovina.
Termin-trgovina z žitom se je v Avstriji postavno prepovedala v tem smislu, da se ne sme barantati po starih običajih (usance). O novih na-čehh se zdaj še prepirajo borzijanci in zastopniki kmetijstva. Konečno bodo govorili še ministri in njihove besede bodo nazadnje odločile.
Zastopniki kmetijstva želijo, da bi se termin-trgovina tudi v Budimpešti uravnala; kajti če tam ostane, ne bo postava imela nobenega uspeha. Avstrija in Ogerska ste dve sestri, med katerimi ni takega plota, da bi Židje ne mogli čez.
Cena živine.
Visoke cene živine napotile so mesarje na Dunaju, da so začeli tirjati otvoritev rumunskih in ruskih mej, to se pravi, naj bi se Bumuniji in Buški omogočilo uvažati več živine v Avstrijo. Dunajske mesarje je v prejšnji dòbi podpiral občinski zastop, letos ne več. Ce se otvore meje na vzhodu države, prišle bodo z rumunsko živino tudi razne živinske bolezni in Avstriji bi Nemčija zaprla meje. Mi bi imeli potem na naših trgih rumunsko in rusko živino, naše pa bi ne mogli izvažati.
Razstave.
Kmetijskih razstav je bilo v tem letu mnogo : v Pragi je vsako leto kmetijska razstava, lepa razstava je bila v Olomucu, druga v Linču, tretja v Eger-u, v Ausig-u, razstava konj je bila na Dunaju, posebna razstava žrebcev v Ens-u in Judenburgu. V prvi vrsti nas zanima sevé razstava v Celovcu. Na ti razstavi se je prikazalo, da Koroška v konjereji vrlo napreduje, da ima pa tudi živinoreja lepih uspehov, žal ne ravno v naših slovenskih krajih, ki nimamo tako dobrih planinskih pašnikov, kakor Nemci; nimamo potem živinorejskih društev, ki so jako primeren pripomoček za povzdigo živinoreje.
Nesreče.
Za nekatere kraje je bilo letošnje leto posebno nesrečno ; Bog jih je obiskal, pravimo, ke-dar zadene ljudi tako velika žalost. Bog bo tudi pomagal, a dobri ljudje so tudi pomagali in naj pomagujejo po močeh še dalje, da po povodnji poškodovane vasi pretrpé žalostni čas.
Za kraje, ki so vodi tako razpostavljeni, bo menda treba v bodoče kaj ukreniti, da se jim zdatno pomaga. Kaj bo s Kanalsko dolino, kaj z nekaterimi kraji ob Žili, če pride več takih povodenj ?
Gospodarska društva.
O posojilnicah je „Mir“ že poročal; a ponavljamo številke, ki so velevažne za Koroško: Bilo je prometa 4,677.000 kron: rezervnih zakladov
178.000	kron; letnega dobička 19.000 kron. Te številke so za nas Korošce velepomeuljive. Delajmo s tem premoženjem za svoj obstanek z največjo marljivostjo !
Gospodarska zadruga v Sinčivasi imela je prometa 247.000 kron; žita je oddala za
87.000	kron, a vedno je še pasivna; vendar je zdaj upanje, da, če se ji še nekaj časa pomaga, doseže svoj namen in začne delovati brez škode, kar do zdaj ni bilo mogoče.
Konzumno društvo v Štebnu ob Žili vrlo napreduje.	________
Kmetske zadruge.
Dné 27. aprila 1903. 1. se je od vladarja potrdila postava o kmetijskih zadrugah. Več kot 30 let so to stvar priganjali najznamenitejši politiki; trpelo je dolgo, preduo se je javno mnenje ogrelo za to misel. Avstrijsko poljedelsko ministerstvo je najpoprej zadružništvo tako razumelo, da imajo zadruge glavni namen, vzdržavati kmetska posestva. Kjer pride gospodar na kant, naj bi imela zadruga vzprejeti posestvo in skrbeti, da jo dobi zopet kmetsk posestnik v roke; najprej kot najemnik, potem preide v njegovo last.
Žal, da sedanja ddba za tak načrt ni ugodna. Po zimi se ne seje; kedar je vse zmrzlo, zmrzne tudi živa cima. Kmetski stan je zdaj v taki zimi —- v času, ko je nekako vse zamrznilo, in ko se en dom za drugim podira. V takem času pride preveč posestev v nič, in zadruge bi res ne bile zamogle izvršiti naloge, ki jim jo je bil namenil poljedelski minister. In vendar bi bil tak namen prelep, in vendar morajo kmetska društva prej ali slej poprijeti se tega posla. A zdaj ni šlo, bilo je preveč nasprotstva, in celo najboljši prijatelji kmetov morajo priznati, da zdaj ne gre. Sprejela se je postava v drugi obliki, a ta oblika je taka, da se ne ve, kaj z njo početi.
Če si kdo stavbo gradi, mora vedeti, kakšen namen bo imela. Ali naj bo stanovanje za ljudi, ali hlev, ali skedenj, po tem se bo ravnal zidarski mojster. Če pa bi kdo hotel zidati hišo in mojster ga vpraša: zakaj pa naj bo? Lastnik pa sam ne vé: ne vem, kaj bom z njo, le hišo hočem imeti, — potem tudi zidarski mojster ne bo znal napraviti načrta, in če bo gradil, postavil bo stavbo, ki bo pripravna za vse, in za ničesar.
Država je dala kmetom zadruge, to je postavo, ki je podobna stavbi, ki ima le štiri stene in streho: znotraj pa še ni nič. Notranjost naj bi uravnale dežele s posebnimi postavami. Dozdaj se
deželni zbori niso upali lotiti tega dela. Žalibog se mora reči, da se je gorečnost za to misel v ti dobi zelo ohladila, in da marsikdo misli, da se po ti poti ne bo prišlo naprej. Tako smo prišli do mesta, kjer nam je steze zmanjkalo, in zdaj ne znamo več naprej. Ves namen teh društev bi v sedanjih razmerah bil, da zastopajo koristi kmetskega stanu in pobirajo stroške, ki jih dela organizacija.
Ni dvojbe, da so nam zadruge potrebne in da je zadružna postava sezidana na zdravo misel: Kakor so občine potrebne v mnogoterem oziru, a pred no so se postavno uravnale občine, bilo je treba družin, in so se družine in posamni domovi potem zvezali v občine, — tako se nam zdi, da je najprej treba prostovoljnih društev in ta se bodo polagoma družila v večjo zvezo deželnih in državnih zadrug. Počakajmo, da se razvijejo mlada društva, z razvojem se bodo pa začeli ljudje bolj zanimati, vedno bolj se jih bodo udeleževali in tako se bo vzbudila stanovska zavest.
A sprva je težko, spraviti voz v tir. Treba je razumnih, podjetnih, požrtvovalnih mož; na teh leži vse; kjer se bodo taki našli, napredovale bodo zadruge, imele bodo uspehov, kjer pa teh ni, bodo tudi začeta društva sprva prenehala, pozneje pa se bodo brez dvojbe zopet povzdignila h »krepki rasti.
Vedno pa je nam treba pred očmi imeti veliki smoter združenja, biti prepričanim, da je v združenju moč, in zavedati se dejstva, da je po zadružni poti mogoče uresničiti vse opravičene želje kmetskega stanu. Če bodo zadruge zacvetele, prišel bo kmetom čas blagostanja, če pa ne bo mogoče vseh kmetov združiti v zadružništvu, propal bo kmetski stan popolnoma.
Dopisi,
Velikovec. (Pri volitvi v komisijo za osebni dohodninski davek), ki se je dne 7. t. m. na tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu vršila, bili so izvol jeni : V tretjem razredu Ludovik Greiner, urar v Velikovcu, z 61 glasovi za uda, Ivan Benke, sedlarski mojster v Velikovcu, z 61 glasovi za namestnika. V drugem razredu Šimen Čemer,- dekan v Velikovcu, z 18 glasovi za uda, Matija Bandi, župnik v Švabeku, z 16 glasovi za namestnika. V prvem razredu so dobili štirje kandidati vsak po 1 glas, moral je tedaj žreb odločiti; izžreban je bil kot ud Ernst Strauss, trgovec v Velikovcu, namestnikom pa je bil izvoljen z 3 glasovi uradnik grofa Thurna v Gutštajnu Eichholzer. V tretjem in prvem razredu so zmagali tedaj nemški nacijonalci, v drugem pa Slovenci; pri nekoliko boljši organizaciji bi bila tudi v tretjem razredu zmaga naša. Ona volitev ima veljavo za tri leta.
Krčanje. (Izjava.) Podpisani krajni šolski svet prosi, da se v „Miru“ št. 53. od dné 30. decembra 1903 navedena napaka v prihodnji številki „Mira“ pojasni. Objavilo se je namreč v članku: „Nemški »schulverein« na delu“ v odstavku: „Razne podpore; t. j. za učila itd.“ med drugimi tudi šola naKrčanjah. Ni res, da bi naša šola oziroma krajni šolski svet, ki sta ustanovljena 1. 1880., kdaj od nemškega „schulvereina“ kako podporo dobili. Krajni šolski svetna Krčanjah dné 5. januarja 1904. Aleš Blažič, načelnik; Jan. Nedved, namestnik.
Vogrče. (Odgovor.) V53.številki „Mira“ od dné 31. grudna 1903 se imenuje med šolami, ki so dobile od nemškega šulferajna podporo, tudi naša šola. Izjavljam, da krajni šolski svet nič ne vé o tem, če se je sploh dala kakšna podpora; kdo jo je neki le prejel ? Morebiti pa nemški, ali bolje rečeno, ponemčevalni šulferajn le „farba“, ko več šol imenuje, da potem ložje berači! Sploh pa od tega protikatoliŠkega, protiavstrijskega in tudi proti-nàrodnega društva ne potrebujemo podpore. Krajnega šolskega sveta načelnik Pavel VaJcovnik. — (Dostavek: Dobro tako! To je možata beseda, ki kaže, kako delajo na Koroškem liberalni nasprotniki. Upamo, da se bode tako oglasilo še več drugih šolskih načelništev.)
Šmarjeta pri Telenbergu. (Licitacija
lova.) V nedeljo, dné 3. t. m. popoldne se je v
Šmarjeti zbralo nepričakovano veliko število licitante v za lov važenberške občine. Licitirali ste dve stranki, naša in pa velikovška lovska družba, ki je imela dosedaj lov v najemu za 530 K in ponudila „pod roko“ tudi že 760 K. Licitiralo se je po davčnih občinah in sicer: Sprednje Trušnje za 110 kron (g. Lesnak za g. Racesberga), Mali Št. Vid za 134 K (Kranje), Mrzlavoda za 310 K (Na-pečnik), Koš za 220 (Mežnar), Važenberg za 207 K (Peter), Ruštat za 181 K (Miki), Rute (najlepši lov in primeroma najceneje) za 157 K (Želnik), Rakole za 14 L K (g. Bucej), Telenberg za 90 K (Klocar). Cela važenberška občina tedaj skupaj za 1550 K, torej za 1020 K dražje, kakor je plačevala prej velikovška lovska družba.
Šmarjeta pri Telenbergu. (Nagla smrt.) Na novega leta dan je zadela živčna kap po domače Ravnikovega očeta v Ramočivasi. Šel je k živini v hlev pogledat, prišlo mu je slabo, tako, da se je moral nasloniti na hlapčevo postelj, kjer je v kratkih trenotkih izdihnil. Na živcih je že dolga leta bolehal in v zadnjem času se je še pridružila vodenica, V nedeljo popoldne ga je spremljala k zadnjemu počitku žena-vdova in devet otrok, štiri še nedorastli, ter nedogledna vrsta prijateljev in znancev. Sprevod je vodil domači g. župnik ob asistenci č. g. Poljanca iz Št. Jurija. Rajni Ravnikov oče je bil vselej zvest in dober kristjan, kar je poudarjal tudi g. župnik v nagrobnem govoru, ter je posebno lepo skrbel za vzrejo svojih otrok v strahu božjem. Mlajši otroci pohajajo našo šolo v Št. Rupertu, dve hčerki pa ste pridni pevki našega mladega cerkvenega zbora, Bog naj potolaži žalujočo vdovo in dobre otroke in roka božja naj nadomesti prerano zamrlo roko očetovo!
Timenica. (Razno.) Dné 6. t. m. se bili ob 2. uri popoludne vsi šolarji šmarški povabljeni v grad. Z velikim veseljem so hiteli tja, žalostni in jezni so se mnogi vračali. Gospa delila je božična darila, dobili so pa kmečki otroci obleke, borni, ki so obleke potrebni, pa le kaj manj vrednega, malo sadja, šolskega orodja, nogavice, stare tenke, kos blaga, s katerim kateri ne vé, kaj početi. — Zajci gladni, ki iščejo po noči leka zoper lakoto, so nam mlado sadje oglodali, kateri ga nismo bili s- slamo ovili kakor drugi.
Rikarjavas. (Volitev.) Poročali ste sicer že o izidu občinske volitve pri nas, a treba vendar dodati nekaj podrobnosti). V dveh razredih smo popolnoma zmagali, tudi v prvem razredu bi lahko zmagali, ko bi, žal, ne bilo odpadnikov, tako smo pa s štirimi kandidati propadli z enim glasom manjšine, dva naša sta potom srečkanja prišla v odbor. Nasprotniki, po večini mohlški prvaki, so se na vso moč prizadevali, da bi zmagali, pa vse zastonj. Dne 29. dec. jo bil na željo vseh naših volilcev občespoštovani prejšnji župan g. Šim. Boštjančič z vsemi 17 glasovi zopet izvoljen županom. Ko bi Mohliče ne spadale pod našo občino, bi pri nas nobenega volilnega boja ne bilo ; le nekateri so nam nekoliko nasprotnega mišljenja, ali vendar se ti dostojno obnašajo, med tem ko bojaželjni Mohličani pretijo s pretepom, hoteč s takim ostudnim obnašanjem naše miroljubne volilce ostrašiti, da bi se ne udeleževali volitev. A to vam ne bo pomagalo; čim bolj boste agitirali in čim surovejše se boste obnašali proti nam, tem bolj se bomo združili in odbijali vaše surove napade. — Spominjam se na dopisnika ,,Freie Stimmen“, ki je naglašal, da bi bila v Mohličah včasih tudi nemška pridiga potrebna; skoro bi moral soglašati ž njim, samo da bi take pridige tudi razumeli. V nobenem kraju naše občine, ki je čisto slovenska, ni tako podivjanih ljudij, kakor so ravno v Mohličah, izvzemši ondotne Slovence; toraj je morebiti to krivo, ker nimajo pridige oziroma krščanskega nauka v tistem jeziku, katerega razumejo, ali bolje rečeno, razumeti hočejo. Ali je pa nekoliko kriva tudi nesrečna usoda tamošnje župnije, da imajo tudi duhovnika po svojem mišljenju. Žalostno je bilo videti, ko je stal mohliški provizor Pr. Matevžič v vrsti njega vrednih liberalnih volilcev. Smeha vredno se je nam zdelo tudi, ko je komisar pred volitvijo tretjega razreda razložil postopanje pri volitvi v slovenskem jeziku. Ko je končal z vprašanjem, ali je kak Nemec navzoč, ki bi ne razumel slovensko, se je oglasil nek gostilničar iz mohliške župnije, rodom Slovenec, češ, da ni razumel slovensko. Nato mu je moral komisar nemško razložiti. Ravno ta človek je pa najbolj potreben nemške pridige! Seveda smo ga potem slišali le slovensko govoriti ; ali zna nemško ali ne, nam ni znano, a vi Slovenci ogibajte se takih gostiln. Govorica slovenska, petje nemško in „hajlanje“, to je lepo znamenje slovenskih odpadnikov; zmerjanje, pretep in zabavljanje čez vero in duhovnike se lepo strinja z nazori podivjanega ljudstva.	Feč volilcev.
Ruda. (Po volitvah.) Dné 28. decembra smo imeli pri nas občinske volitve. Ruda je bila znana kot nepremagljiva liberalna trdnjava, in njeni komandantje so menili, da bo letos tudi vse tako gladko poteklo pri občinskih volitvah, kakor druga
leta; toda zmotili so se nekoliko. Lepe zmage kmetov v sosednih občinah vzdramile so tudi naše ljudstvo. Občinskega zastopa tačas še nismo do-biji v svoje roke, a moralična zmaga je pa vendar le na naši strani. V tretjem razredu so prejeli naši možje po 44 poštenih glasov, nasprotniki po 58. V drugem razredu je bilo od 37 upravičenih glasov oddanih 27 ; naših volilcev je stalo 14 na volišču, a vsled neljubih pomot na volilnih listkih in vsled tega, ker dva naših volilcev nista volila vseh naših mož, so se glasovi cepili, tako da je bil samo jeden naših izvoljen, namreč P. Natek. Ta mož je z vso močjo lastnega prepričanja stopil v volilni boj ; ni se zbal gmotne škode, s katero se mu je pretilo od mogočne nasprotne strani. ^ Odločno na naši strani so stali tudi voliici iz Šent-peterske župnije, kakor tudi precej Rojanov. Iz Gorenč je prišlo primeroma veliko število volilcev, nekaj jih je ostalo mož beseda, drugi so nam pa postali med volitvijo nezvesti vsled groženj in obljub mogočnih nasprotnikov. Razumnim bralcem „Mira“ bode tudi s tem veliko povedano, da je bila volilna komisija v nasprotnih rokah, in da politična oblast v Velikovcu ni poslala k volitvi nikakega zastopnika. Kak strah da so imeli nasprotniki pred nami, kaže tudi to, da so sami volili dva naših mož, ki sta torej tudi izvoljena. Tudi v prvem razredu, ki je popolnoma v njihovih rokah, so volili le kmete, čeravno je bilo pred kratkem znano, da hočejo več »radikalnih gospodov" spraviti v občinsko hišo. Drugih podrobnosti o volitvah nočemo poročati, samo to povemo, da bomo z brezobzirno natančnostjo zasledovali, kako bodo oni, ki so pred volitvami delali obljube na korist kmečkega ljudstva, te obljube tudi spolnjevali.
Pliberk. (Božičnica.) Božični čas, ki osrečuje vsako človeško srce, je bil letos v posebno veselje naši šolski mladini. Grofovska Tumova rodbina je namreč priredila dve božičnici, eno za ljudsko šolo v Tunelu za ondotne šolarje, drugo v svojem gradu za ubožnejše učence pliberške mestne šole. To je bilo veselje za nedolžne otročiče, videti krasno božično drevesce, sprejeti obilo potrebne zimske obleke in še marsikaj dobrega za prigrizniti! Svojo hvaležnost so izrazili v lepih deklamacijah, in so se v tem posebno odlikovali tunelski šolarji. Veselje je bilo gledati te priproste kmetske otroke, kako lahkotno, živahno in z občutkom so predavali svoje pesmice. Do solz nas je ganil mali osemletni Golekov Lojzej, ko je pokleknil pred jaslice in g nežnim otroškim glasom prosil novorojenega Jezusa, da bi pri nas ostal. Tu se vidi, da se najde prava nadarjenost le med priprostim, zdravim ljudstvom. Hvala, tisočera hvala naj bode izrečena plemeniti grofovski rodbini, ki je toliko žrtvovala za našo mladino. Molitev hvaležnih otrok in starišev jim bo gotovo izprosite pri Bogu obilno plačilo!
Železna Kapla. (Razno.) Dné 23. decembra zvečer je nastal ogenj v Dežmanovi trgovini. Zgorelo je precej blaga in je škoda znatna. — Na Silvestrovo so imeli nemški pevci veselico pri Nie-derdorferju. Dr. Krasnik, veliki Nemec s krasnim slovenskim imenom, je veliko besedičil o „nemški“ Železni Kapli. Kaj bi neki »nemška14 Železna Kapla z velenemškim zdravnikom vred počete, ko bi ju Slovenci pustili na cedilu?! Po govoru so plesali do ranega jutra. Da je bil takrat še cerkveno prepovedan čas, za to se kajpak niso zmenili.
Prevalje. (Šola.) Po mnogih prošnjah in pritožbah smo vendar dobili v prvi razred dvojezične šole na Lešah slovenščine zmožno učiteljico, gdč. Olgo Šivi c iz Št. Jakoba, in z novim letom se je v prvem razredu zopet pričel reden pouk. Tudi učitelj pri Fari, g. F. J ari c, je šel v pokoj in na njegovo mesto je začasno nastavljen g. Fr. Vrabl iz Škocijana. Učiteljsko mesto je razpisano do dné 31. januarja.
Borovlje. (Razno.) Na korist „Sudmarki“ bodo tu plesali dné 13. febr. Že zdaj delajo priprave. Ali je tega treba? — Prvega prosinca je izdihnite po mučni, celih 14 mesecev trajajoči bolezni, gdč. Micika Zehner svojo blago dušo. Velikanska množica, ki jo je spremljate k zadnjemu počitku, je pač pričate, kako priljubljena je bite rajnica povsod. Bog daj tolažbe nesrečni materi, ki je zgubite v njej edinega svojega otroka. Pokojnica je bite stara 26 let. N. v m. p. !
Št. Jakob v Rožu. (O šoli.) Že par dni se je kazalo med našimi nemčurji izredno gibanje in slutili smo, da se je prej ko ne kaj ukrenilo glede naše šole. Danes se je pa raznesla novica, da je naša slovenska šote padla. Da se tega nemčurji veselijo, je pač umevno vsakomur, ki ve, da se tem ljudem ne gre za šolo, ampak edino le za to, da bi prišli na konja. Šola, o kateri nimajo prav nobenega pojma, jim je še manj kot deveta briga. — Svoje veselje kažejo se streljanjem. Privoščimo jim to veselje, našim nemčurjem; pridejo vsaj enkrat k sapi. Le streljajte; s tem nam najbolj pomagate buditi one omahljivce, ki vas do sedaj še niso dovolj poznali. Slovenci, le poglejte jih vse
tiste, ki se najbolj vesele nad tem, daje za sedaj naša šola padla (za vselej je vam ne pustimo, zapomnite si to): naj večje veselje je pri ba-rabarjih, ki se veselijo, da so potlačili domačine! — Slovenci, ki vam je na tem, da vas tudi pri občinskih volitvah ne potlačijo tujci, priditi vsi k volitvam. Pri volitvah pokažete, kdo je gospodar v hiši: ali vi, ki ste od nekdaj tukaj domači, ali pa oni tujci, ki so prišli sem s trebuhom za kruhom, pa so tako preširni, da bi bili radi tudi vaši gospodarji. Nikar tega ne pustite: tujec ne sme postati gospodar v Št. Jakobski občini. Ča pridete vsi Slovenci ter volite le slovenske može, se nemčurji ne bodejo dolgo veselili svoje zdajue zmage. Šola bo ia mora postati zopet naša.
Kot ob Št. Jakobu v Rožu. (Naše izobraževalno društvo) se je začelo bolj živahno gibati, odkar se je udomačilo v »Ndrodnem domu" v Št. Jakobu. Vsakih 14 dnij ima svoje shode, čisto male shode, ki so tem živahnejši, tembolj ko so priprosti in domači. Prav po domače se raz-govarjamo zdaj o tem, zdaj o onem; če smo dobre volje, si pa še katero zapojemo. Tudi v govorih se poskušamo. Pred štirinajstimi dnevi nam je Antonič take pravil, da si jih bomo zapomnili. Rekel je, da nemčurji nas zavoljo tega tako gledajo čez rame, ter nas zametujejo, ker še mi samih sebe ne spoštujemo. — Gote resnica je to! Itdor samega sebe zaničuje, takega tudi drugi ne bodejo imeli v časti. Samega sebe pa zametujejo vsi oni Slovenci, ki zametujejo svojo materino besedo ter se delajo neinčurje. — Večji letni zbor bode prej ko ne na svečnico.
Št. Jakob v Rožu. (Podružnice sv. Cirila in Metoda shod) smo imeli v »Ndrodnem domu14 na novega leta dan, shod ne le z običajnimi govori; tudi igra je bite in tamburaška godba. Igra »Župan44 se je prav dobro obnesla. Vsi smo bili veseli, da se je nemčurjenja vajeni župan Jakob D o-linar vendar enkrat odpovedal županstvu. Ko bi mi Slovenci mogli priti tako daleč, da bi prisilili vse nemčurske župane po Koroškem, naj odstopijo, potem bi pa res bili na konju. Tamburali so prav izvrstno rožeški tamburaši. Da ni bilo brez petja, je v Rožu umevno samo ob sebi.
Št. Jakob v Rožu. (Žalosten pogreb) smo imeli dné 28. decembra minulega leta, ko smo pokopali 10letnega Mikulovega fanta na Hodnini, Jozeja Fuger. Na dan sv. Štefana okoli 1!ìò. ure zvečer ga je mati poslala po drva, ki so bila naravnana pred hišo. Ko je fant basal drva, so se nà-nj podrle in ga zadušile. Ker fanta predolgo ni bilo z drvami, gre mati za njim pogledat in ga najde ponesrečenega — mrtvega. Dobri Bog potolaži žalujoče stariše!
Gozdanje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi igro: »Doktor Vseznal14 v nedeljo, dné 17. januarja, ob četrti uri popoldne, ne pa dné 18. januarja, kakor se je zadnjič po pomoti naznanilo. Odbor.
Gozdanje. (»Patentiran katoličan.") Zaradi ljubega miru in ker veselega nismo imeli nič poročati, smo molčali že dolgo časa. Toda prisiljeni smo zopet prijeti za pero. Molčali smo celo, ko je naš nadučitelj g. A. Lesjak že pred več tedni nagromadil v nekem umazanem listu celi kupec obrekovanj in zavijanja, da bi s tem sam sebe opral, ter da bi opral tudi svojega tovariša, znanega g. L. Šistla. — Toda za naprej še molčati, bi bite grešna popustljivost. Širni svet naj zve, kaj je neka gozdanjska spaka zopet spekla ! V številki 35. »Bauern-Zeitung" je napadel nekdo našega g. provizorja, ter se je predrznil podpisati se »slovensko rojeni, nemško misleči katolič an v imenu mnogih". Strahopetni obrekovalec, mo-žicelj kurje korajže, na dan z imenom ! Kdo si, da te poznamo! Slovenske matere sin si, pa si sramotno prodal svoj materni jezik ! Nemškega mišljenja si, praviš, pa nemški ne znaš! Katoličan si, trdiš, pa bereš, kupuješ, podpiraš, kličeš na pomoč naši veri do smrti sovražni, brezverski, lu ter s ki list! Katoličan si, zagotavljaš, pa v javnem listu trdiš, da moreš s sveto prisego potrditi, kar si pisal, in pisal si — laži. Katoličan, ali se ne bojiš, zlorabljati najsvetejše prisege?! Laži so pa te: 1. Ni res, da gozdanjski provizor hoče imeti čisto slovensko šolo. On hoče le to, kar je nam po postavi že davno dano, namreč res dvojezično šolo, v kateri se začne poučevati v domačem jeziku, ter se potegoma uči tudi nemški. Po postavi bi morale biti v drugem razredu tri ure v tednu, v katerih se naj poučuje v slovenskem jeziku. To je postava za gozdanjsko šolo! Ali se pa spolnuje? 2. Ni res, da bi ljudje tudi provizorjeve stranke nasprotovali njemu v šolskem vprašanju. 3. Ni res, da bi g. provizor zahteval ceste, ampak, da se popravljajo umno in dosledno dosedanji nezaslišano slabi poti. 4. Ni res, da bi g. provizor trdil, da se dajo duhovniki prej postreljati, predno da bi morali pripoznati temeljne državne zakone. O temeljnih državnih zakonih sploh ni govoril, am-
pak o naših šolskih postavah, o katerih seje izrazil v smislu slovečega škofa Rudigierja, in velikega papeža Pija IX. Nazadnje bi pa mi radi vedeli, kje je kaj ta „katoliška“ gozdanjska spaka zopet ujela takega „gimpla“, da ji je spisal tak članek v „Bauern-Zeitungi“. Saj vsa „gozdanjska inteligenca1' razun g. Lisjaka ne spravi vkup pravilno pisanega članka!
St. Lenart pri sedmih studencih. (Shod.) Na sv. treh kraljev dan je imela podružnica sv. Cirila in Metoda svoj letni občni zbor in shod pri Majarču v St. Lenartu. Akoravno je v tem kraju podružnica zborovala že mnogokrat, vendar nadkriljuje zadnji shod vse druge. Zbralo se je pri 250 oseb in v grozni gnječi so vztrajali vsi nad 2 uri do konca vsporeda. Občinstvo je stalo ramo ob rami. Vendar se je razvilo vse tiho in mirno. G. načelnik Wutti pozdravi v prisrčnih besedah navzoče, posebno g. župnika Ražuna iz Št. Jakoba. Nato je sledilo kratko poročilo tajnika in blagajnika, kar se zadovoljno vzame na znanje. Slavnostni govor je imel g. župnik Linspieler. V jedernabh in prepričevalnih besedah sirka govornik potrebo družbe sv. Cirila in Metoda, k) je neko ravnotežje nasproti nemškemu „šulver-emu", kateri ima nalogo delati Nemcem pot od severa do Adrije in kateremu še pomaga „Nemško planinsko društvo", ki dela Nemcem pota črez gorovje. — Drugi govornik, g. župnik Ražun iz Št. Jakoba, razloži na kratko v živih besedah razmere in neumestno uravnavo ljudskih šol po slovenskih krajih. Na to so se pobirali doneski in se je nabralo 42 kron 70 vinarjev. Pri volitvi novega odbora se je volil, pridevši enega novega odbornika, stari odbor enoglasno, in je načelnik podružnice zopet naš izkušeni Wutti, p. d. Pajovec na Ločilu. V daljšem vsporedu je predaval Uničev Janez iz Žuželč neko dovtipno, in dve hčerkici načelnika krasni in dolgi pesmi. Poslednjim se je čudilo občinstvo zaradi razločnega predavanja in krasnega izgovarjanja besed. Nato so predstavljali igralci iz Brnce igro »Lokavi snubač". Igrali so dobro, samo ljudstvo je bilo zmiraj preveč v smehu, da šepetač ni mogel priti na raznih mestih hitro na pomoč. Po končanem vsporedu se je vršila prosta zabava, katera se pa zaradi prevelike gnječe ni mogla skupno vršiti, in so se morali zborovalci razdeliti po vseh prostorih gostilne, celo na hodniku so sedeli. Pri prosti zabavi je zapel kvartet iz Beljaka in mešani zbor iz Brnce, neumorno pa so udarjali tamburaši iz Brnce, kateri so nastopili prvokrat pri podružničnem zborovanju, in so res izvrstno in točno igrali. Le tako naprej ! Ne udajmo se!
Brnca. (Veselica.) Novo leto se je pričelo na Brnci prav imenitno. Brnski diletanti so nred-stavljali igro »Kateri bo" in prišlo je gledat jako lepo število občinstva. Najprve so udarili brnski tamburaši par komadov, vmes pa je deklamovala gdč. pl. K. »Hajdukovo oporoko". Oblečena kot Bulgarka in puško v roki, je deklamovala tako izvrstno in s čutom, da si se človek čutil popolnoma v položaju »Hajduka", ki zapusti pred svojo smrtjo v oporoki le to, da naj se ndrod bojuje za svoje ndrodne svetinje in svojo nàrodno prostost. Nato so nastopili igralci, ki so nam dali zopet priložnost, prepričati se o njih zmožnosti. Vendar pa mso igrali tako gladko, kakor prvokrat, vplival je na nje tudi mraz v popolnoma mrzli dvorani. Vse nekako pretih, rekel bi skoraj, zmrzel glas so imeli, akoravno so bili nekateri prav dobro podkovani. Najbolj sa je držala nevesta. Na koncu se je predstavila živa podoba »Jaslice« z bengalično razsvet-ijavo. 1° je bilo nekaj krasnega in so bili gledalci kar očarani. To je bil zopet velik trud gdč. pl. K. Le tako naprej! Lepo so pri predstavi deklamovala /ragovceva dekleta, posebno pa šestletna hčerkica, f večer se je razvila ob navzočnosti tamburašev tako živahna zabava, da se nobenemu ni ljubilo iti domu. Usto nedolžna, vendar navdušena zabava, in napit-nice so med tamburanjem in petjem kar menjavale. Ako ne bode prehud mraz, upamo, da razveselijo nas tudi enkrat v predpustu.	$
Zabnice. (Božičnica.) Gotovo je, da pri nas še nismo imeli nikdar božičnice. Vsa čast in hvala gre v prvi vrsti g. kaplanu Kogelniku. kateri je to misel sprožil ter šel nabirat darov! Na sv. dan zvečer smo imeli božično drevesce v prostornem župnišču. Obdarovanih je bilo okoli 140 šolskih otrok z raznimi darili, ubogi in pridni v šoli z obleko, drugi pa z najbolj potrebnimi stvarmi. Zahvala gre tudi preč. gosp. dekanu Incko-tu za prostor v župnišču, ker v šoli ni bilo prostora za slovensko božičnico. Šolski vodja hotel je, naj bi se igralo in pelo v nemškem jeziku. Saj vendar nismo v nemškem „rajhu“, ampak na slovenskih tleh. In mladi učitelj g. Milonig je komaj prišel iz pripravnice, rojen Zilan, a že mu je zoperna slovenščina. Rekel je, da on ne bi mogel poslušati slovenščine, dasi je rojen Slovenec. Zato smo pri-redili božičnico v župnišču, da ni bilo treba gosp. učiteljema slovenščine poslušati. No, vse se je dobro izvršilo, otroci in stariši so bili zadovoljni. Petje je oskrboval dekliški cerkveni zbor, ki je za-
pel Beethovenovo »Lahko noč", ter vloge v igri »Pastirci v Betlehemu". To igro so spretno igrali dečki, in deklice so prav lepo pele. Na dnevnem redu sta bile tudi deklamacije »Spavaj sladko", »Sveti večer" in »Sv. trije kralji" ter krasen govor gosp. kaplana.
Žabnice. Umrl je 2. januarja t. 1. Janez Eu-gelhart, star 96 let, rojen 1. januarja 1808, najstarejši mož v tukajšnji okolici; zdravnika nikdar ni potreboval, opojnih pijač ni zavžival, kar se dandanes redko zgodi, zaraditega je starček doživel toliko let. Do lanskega leta delal je še vedno na polju, bil je krojač, šival in nit napeljal je brez očal. N. p. v m. !
Žabnice. (Izjava.) Ker se po Žabniški vasi splošno govori in sodi, da sta podpisana pisala zadnji članek v »Miru" štev. 52. z naslovom »Občinske volitve v Žabnicah", tukaj javno izjaviva, da sva pripravljena dati takoj dotičnemu, ki to dokaže, 100 kron častne nagrade za njegovo prebrisanost. Kogelnik Iv., kaplan; Kavčič Jos., organist.
Darovi.
Za po povodnji poškodovane v kanalski dolini so nadalje darovali: Neimenovan 2 K, slavni občinski urad v Škofičah nabral 110 kron 25 vin. ; čč. gg. Janez Voiavčnik, župnik na Rudi 5 K; Val. Limpel, župnik v Čajnčah 40 K in gdč. Rezika Močilnik v Čajnčah 1 K. Skupaj 158 kron 25 vin. Presrčna hvala blagim darovateljem izreka slovenski pomožni odbor v Beljaku. Na-daljne darove sprejema Iv. Hochmiiller, uradnik v Beljaku, Hans Gasser-Platz 2.
Ma Koroškem,
IBS
Noviéar.
ilb
Stenografidni zapisnik II. shoda slovenskih odvetnikov, ki se je vršil dné 25. oktobra 1903 v Ljubljani, je ravnokar izšel v jako prikupni obliki. Kot dodatek ima tudi »Mirov" članek »Pravica v službi — krivice", 45. številki lanskega leta, kateri je bil v Celovcu svoj čas konfisciran.
Občinske volitve. Županom v Grebinju je izvoljen g. Florijan Eilersdorfer, kateremu nasprotniki očitajo zlasti to, da je — cerkveni ključar! Bivši župan Kovač, ki je prej krmaril nekako med obema strankama, je zdaj v veselje nemških nacijonalcev odložil tudi svoje odborniško mesto. Slovenska zmaga v Grebinju liberalcem še zdaj ne dà mirovati, kakor kaže njihovo pisarenje po nemških časnikih. — VKotljah so v tretjem in drugem razredu zmagali Slovenci, dasi so nemčurji pritisnili od vseh stranij, da dobijo občino, v kateri kraljuje znani Schiitz, zopet v svoje roke! — V Šmartnu pri Celovcu je županom soglasno zopet izvoljen naš somišljenik, g. Janez Ure.
Duliovske zadeve. Razpisana je do dné 18. februarja župnija Kotmaravas.
Osebne novice. Podpredsednikom deželnega sodišča v Celovcu je imenovan deželni sodnijski svetnik g. Lottersberger. Kaj pomenja za Slovence to imenovanje, priča dejstvo, da se ga vesele najzagrizenejši nemški listi. — Notar g. J. Rabič je prestavljen iz Rožeka v Velikovec; na njegovo mesto pride dr. J. Winkler iz Tržiča. — Sodnik g. A. Appelman je prestavljen iz Podkloštra v Pliberk; na njegovo mesto pride g. R. Englisch z Vranskega. — Okr. sodnik Detitscheg s Pliberka je imenovan za sodnijskega tajnika v Mariboru. — Dr. L. Kaspar je imenovan za adjunkta v Pliberku. — Konceptni praktikant dež. vlade, gospod dr. J. Ferjančič, je prestavljen iz Celovca v Št. Vid. — V Velikovcu je dné 2. t. m. umrl akade-rnični slikar Hus s a, sin ondotnega zdravnika. — V Celovcu je dné 11. t. m. umrl veletrgovec M. S c h e r z.
V Celovcu se je zadnjo uedeljo dné 10. t. m. ustanovilo društvo sv. Frančiška Regis, za sedaj kot podružnica »Vincencijeve družbe". Novo društvo ima namen odpravljati konkubinate (divje zakone) s tem, da pomore z gmotnimi sredstvi takim proti-postavnim zvezam, k cerkveni poroki. Bog daj obilo blagoslova !
Občinska volitev v Kotljah. Poroča se: Pri občinski volitvi dné 7. t. m. smo Slovenci sijajno zmagali v tretjem in drugem volilnem razredu. V nasprotnem taboru so marljivo agitirali guštanjski »purgarji", guštanjski fužinski uradniki, guštanjski učitelji, gospod Stotter, naši koteljski »dajčnaceljni" in njihovi podrepniki, a vse vkup ni nič pomagalo. Že pred tremi leti, ko smo prvikrat zmagali, smo vedeli, da bodo naši nasprotniki delali na vso moč, da bi prišli zopet na krmilo. A sedaj mislimo, da bodo obupali. Največ je za »dajčnaceljne" agitiralo neko človeče, ki je vnet bralec »Rodoljuba" in »Štajerca"! sam se zove »slovenski naprednjak". Pri tej priliki smo se do dobrega prepričali, da ima naša stranka prav, ako hoče slabe slovenske liste iz slovenskega ljudstva iztrebiti.
Judeževi groši „Schulvereina44. V zadnji številki lanskega leta smo po uradnem izkazu nemškega šolskega društva našteli vse one šole, katere navaja »Schulverein", češ, da jih je podpiral. Dya šolska sveta sta se že oglasila z odločnim ugovorom. Kje so drugi? Res vidi se, kako »Schulverein" slepi nemško občinstvo, ko izkazuje darove šolam, ki jih niti sprejele niso! Upamo, da bo šolskim svetom v Vogrčah in Krčanjah sledilo še mnogo drugih krajnih šolskih svetov !
V Pliberk pride iz Gradca za odvetnika trd Nemec; kaj bo le počel tam med trdimi Slovenci? Kakor smo poizvedeli, se je omenjenemu nemškemu odvetniku v višjih krogih namignilo, naj se potrudi za Pliberk, da bi tako zapri pot slovenskemu odvetniku. Upamo, da bo sam kmalu uvidel svojo nezmožnost med tamošnjim slovenskim prebivalstvom.
Drobiž. Predor v Podrožčici so zdaj dognali do 2950 metrov. Do koncem tega meseca bodo dodelali tretji kilometer. V predoru dela zdaj 600 delavcev, v kamenolomih 500. — Za »Proč od Rima" bo vsenemški poslanec Eisenkolb dné 18. t. m. govoril v Celovcu. Te agitacije je Celovčanom ravno še treba! — Trgovina z mešanim blagom David Pichler v Celovcu je prišla v konkurz. Posestnik je izginil iz Celovca. — Novo podružnico »Sud-marke" so ustanovili v Nemškem Plajbergu. — Društvo čebelarjev za Koroško se je dné 6. t. m. ustanovilo v Celovcu. — Cesar je potrdil sklep koroškega dežel, zbora o pobiranju deželnih doklad za 1. 1904. — Na šoli v Fari pri Prevaljah je razpisano mesto učitelja do dné 31. jun. — Rahel potres so dné 5. t. m. čutili v Železni Kapli. — V Vovbrah pri Velikovcu se je zastrupil kmet Jan. Ebner, p. d. Uks, star 43 let. Vzrok menda domači prepiri. — V Lipici se je dné 28. decembra ustrelil žagar J. Uranko. — V Godršah ob Žili se je dné 8. t. m. obesil 48-letni hlapec Buhaher. Vzrok: žganje.
Gospodarske stvari.
Nekoliko zdravstvenih opombic.
11.	Nikakor ne nosite na glavi pretopla pokrivala, ker to ni zdravo. Tudi vratu ne zamotavajte v tople robce. Vrat se mora navaditi počasi na izpremembo zunanjega zraka, da postane bolj trden. Ce ga pa pretoplo zavijate, postane omehkužen in občutljiv in oboli že vsled male sapice, ako ste ga slučajno pozabili enkrat oviti.
12.	Posebno skrb obračajte na svoje noge. One naj so vam zmiraj tople. Hladne, mrzle in mokre noge povzročijo mnogo boleznij. Po zimi nosite torej čvrste, nepremočljive črevlje in volnene nogavice.
13.	Oznojen človek ne sme precej sleči zgornje obleke, ko se vsede, ker bi se mogel prehladiti.
14.	Odrastel človek naj spi 7 do8 ur na dan. Več spati ni zdravo za odrastle ljudi, ker predolgo spanje oslabi in omehkuži telo; pa tudi manj spanja ne bi ugajalo zdravju. Spanje po noči je bolj zdravo in bolj poživljajoče, kakor dnevno. Nezdravo je v popolni obleki spati, ali se vleči s prepolnim želodcem.
15.	V eni postelji naj ne spi več oseb, ker to je nezdravo. Ce leži skupaj več ljudij, tedaj eden vdiše, kar drugi izdiše ; iz pljuč izdihan zrak je škodljiv.
16.	Na trebuhu ležati je škodljivo, a na hrbtu ležati ni zdravo. Najbolje je ležati en čas na desni, en čas pa na levi strani. Samo na levi strani ni umestno ležati med spanjem, mnogo bolje je samo na desni. Glava naj ne leži niti previsoko, niti prenizko. Zlata srednja pot je v tem oziru najumestnija.
17.	Bezgalke na vratu. Pomešaj laneno moko in praška slezove korenine (Eibischwurzel). To polij z vročo vodo, mešaj, da postane kaša; s to kašo namaži ruto in jo ovij okoli vratù.
18.	Kurja očesa. Ko bi ljudje ne nosili
pretesnih, premajhnih in pretrdih črevljev, ko bi svoje noge češče umivali, pa ne bi poznali kurjih očes. Kurje oko je žuljnata otiska, ki raste kot mali, trd čepek v meso, tišči na živce ter napravlja vsled tega bolečine. Ce hočeš kurje oko odstraniti, ne nosi nekoliko dnij usnjatega obuvala, okopaj nogo večkrat v mlačni milnici in potem odstrani s finim, ostrim nožičem samo gornji rožnati (prav trdi) del. Potem namoči cunjico v citronovi kislini, položi jo na kurje oko in vsake dve uri premeni : ali pa namakaj čebulo v octu, zatem jo na drobno zreži in obloži z njo vsaki dan trikrat boleči del. Po čebuli, odnosno citronovi kislini, odjenja kurje oko večkrat v toliko, da se more čez nekoliko dnij z nožičem privzdigniti in odstraniti. Ce se je to posrečilo, potem je polagati na dotični del mlačne obloge. Najbolj gotovo pa more odstraniti zdravnik kurja očesa.	Podborški,
Žitne Cene io. januarja 1904.
Na Dun aju velja pšenica (Ógerska)	K	8 50	do	K	9-—
pšenica domača	„	7 90	„	„	8 40
rž.................„	6 75	„	„	7--
ječmen
oves
6-50
5 55
» „ 7-25 „ „ 6-25
Cene so se nekoliko zboljšale, ker veliki žitni trgovci mislijo, da je mogoča vojska na vzhodu med Rusko in Japonsko. V vojnem času bi se ne moglo dovažati k nam ruskega žita in naši pridelki bi bili več vredni.
Detelja se ceni (Ogerska) K 58 do K 61. — Domača bo letos dražja, ker je bo prišlo zelo malo; vsled suše ni obrodila povsod. Domača lepa detelja se plačuje danes po 64 K, slabše vrste manj.
Trava velja: timoté K 17-50 do K 21'—
„	„ ray „ 18’— „ „ 20--
Itoterljske številke od 9. januarja 1904. Trst	76	66	74	12	16 Line	21	27	7	40	61	
	
IH NAZNANILA.	|f|
	
Egidij Jeglič, Selo,
pošta Žirovnica na Gorenjskem,
priporoča svojo veliko zalogo doma žganih pijač, kakor: Brinjevec, prve vrste, naturen ...	1	liter K	2.40
Slivovec, star, prve vrste, naturen . .	1	„	„	2'—
Tropinovec, star, prve vrste, naturen .	1	„	„	1'fiO
Kislec (S&nerling) lanski, naturen .	1	„	,	160
Pošiljam od 1 litra naprej po pošti ali po železnici. Prosim, naj vsakdo poskusi in prepričal se bode, da prodajam le samo naturno in dobro blago.
Pri pomanjkanju trka, motenju prebavljanja, slabotnem želodcu, glavobolu, slabosti in drugih želodčnih boleznih itd. so
in
sredstvo. Zahte-vajo naj se izrecno Brady-eve želodčne kapljice. Dobé se v lekarnah, če ne, ^^ pa naravnost v lekarni C. BRADY, V'DUNAJ, L, Fleischmarkt 1. — Cena 1 steki.
K — ‘80, 1 vel. steki. K P40 z navodilom.
Kdor ljubi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta
NDRA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov.
INORA TEA IMPORT COMPANY, TRST.
Sprejmem jednega učenca, ki bi imel veselje izučiti se puškarskega obrta. Biti mora zdrav in krepak deček, ki je dovršil ljudsko šolp in je že 14 let star. Obrniti se je treba na mene podpisanega.
Ludovih Borovnik,
puškar v Borovljah na Koroškem.
Citajtel-Citajte!
Vseslovenski dnevnik
z najmnogobrojnejšimš in najnovejšimi vestmi iz vseh slovenskih dežel in iz tujine je
„Slovenec“.
rr\ r\r>M dobiva najhitrejša jjOIL/V C?I	poročila in naj-
zanesljivejše informacije.
01	\ t	^ > ima zvezo z vsemi
) J	1	V d IC v-» slovanskimi nàrodi
ter je o njih gibanju najnatančnejše poučen.
O ]	\ rw Oi > Stoji na stališču kr-
J J OI w V t/ i I	ščanskega demokra-
tizma ter s poljudnimi spisi, stoječ na stališču katoliške vere, dviga moralno silo ua-šega naroda.
Q	VI	G prinaša o vseh dr-
J J 1 V l 1	žavah najboljša si-
tuacijska poročila ter ima dopisnike, ki so proučili razmere na licu mesta.
se odlikuje po naj-J j O	boljših poročilih iz
državnega zbora, katera poročila piše slovenski državni poslanec, ki ima kot član „Slo-vanske zveze" priliko biti o vsem točno poučen.
O !	\ / rv V'* O O G bo prinašal veleza-
« < A31 vJ V d	nimive podlistke in
je radi tega stopil v zvezo z najboljšimi slovenskimi pisatelji.
QÌOWOrVQOG si je zagotovil v J J 1 V d IC v^> novem letu poročila
o trgovini in obrtništvu iz peres prvih strokovnjakov in prvih slovenskih sociologov.
O | /^v\/ O VA Cii O G se z vsakim dnem ? J A-J1 V d 1 vi/ O izpopolnuje ter bo z novim letom otvoril tudi pregled o gibanju na socialnem polju, kateremu bo posvečeval še več pozornosti nego doslej ter se bo posebno bavil tudi z nàrodnim gospodarstvom.
V"» or'G prinaša najnovejša J J	* 'p * IC in najzanesljivejša
brzojavna in telefonska poročila, katera morejo drugi listi prinašati šele pozneje.
O j f'v'i	U je odločen borilec
J J <-/ lwVdlC/V^ za pravice slovenskega nàroda in kot tak hoče združevati za narodni boj vse poštene Slovence pod trobojuo zastavo ter ga v odločnem nastopu ne ovirajo nobene zveze z neprijatelji slovenskega nàroda.
Dober dnevnik
je vsakomur neobhodno potreben, zato
čitajte, naročajte, širite „81ovenca“!
Dnevnik „Slovenecu velja:
Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K, za pol leta naprej 13 K, za četrt leta naprej 6 K 50 vin, za mesec naprej 2 K 20 vin. — V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K, za pol leta naprej 10 K, za četrt leta naprej 6 K, za mesec naprej 1 K 70 vin. — Za pošiljanje na dom 20 vinarjev na mesec. — Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katoliški tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Na zahtevo se pošlje list na ogled. „Slovenec“ se prodaja v Celovcu pri
Josip Sowa,
prodaja časnikov na starem trgu.
Prodaja
po
izvirnih
tovarniških cenah
vsled
predležečega tovarniškega cenika.
Glavna zaloga
za
< 4 iiitiiiij : Rudolf Brundula,
trgovina z mešanim blagom.
Rajmund Zimmerl.
Vsaka res praktična gospodinja,
ki dobroto steklenine (emajlnih posod) sodi ne le po čisti zunanjosti barve, marveč
edino le po merodajni
trajnosti, trpežnosti y uporabi in nizki ceni, kupuje danes izključno le sivo postekieiieno (emajlirano)
secesijsko emajl-posodo za kuhanje
komanditne tvrdke P. Westen, Požun-Ligetfalu.

Glavna zaloga
za
Žel. Kaplo :
Adolf Pribel,
trgovina z mešanim blagom.
Cbriio:
M. Punzengruber,
trgovina z mešanim blagom.

Prodaja
po
izvirnih
tovarniških cenah
vsled
predležečega tovarniškega cenika.

Ozira vredno!
Podpisana trgovka na Rudi namerava napraviti
B^razprodajo^s
svoje velike zaloge mešanega blaga vseh vrst, in je zato prosila za dovoljenje obrtne oblasti, ker se hoče vsled starosti in bolehnosti trgovini čisto odtegniti. Že danes razprodaja raznovrstno blago po zelo znižanih cenah, ceneje kakor pri vsaki dragi
razprodaji.
Ruda, dné 28. decembra 1903.	j 11 >IeilC*lllei*.
1	Podružnica L Akcijski kapital K 1,000.000. Kupuje in prodaja 9 vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunal-gj nih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	ljubljanske kreditne ban W Kolodvorska cesta st. 21. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. 'Vti	ke v Celovcu Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. —- Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.