Maribor, četrtek 1. decembra 1958
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
^etO XII.	TELEFON	25-67
Stev.272 postni čekovni račun 11.409
NAROČNINA NA MESEC: Prcjeman v opravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din
Generalna stavka ni uspela
Daladienevi vladi se je z odločnimi ukrepi posrečilo onemogočiti splošno stavko — Stavka, ki se je pričela davi ob 4. uri, je le delna
PARIZ, 30. nov. Reuter. Generalna stavka, ki se je začela drevi ob 4. uri, je samo deloma uspela. V pokrajinah je uspeh stavke večji, v Parizu pa se lahko feče, da je popolnoma propadla. Vlaki so vsi odšli pravočasno, podzemska železnica vozi v redu, avtobusi tudi. V električnih, plinskih in telefonskih podjetjih je °brat normalen. Edino časniki 50 izšli v zmanjšanem obsegu. Vsi državni uradniki so se odzvali pozivu vlade in ostali na svojih mestih. Drugačen pa je položaj na deželi, kjer je veliko državnih uradnikov stopilo v stavko navzlic izjavi Daladierja, da bodo takoj odpuščeni. Stavka v kovinski industriji in rudnikih je popolna. V severni Franciji je bilo več težkih izgredov.V Valenciennesu je vojska zasedla tvomi-£e, stavku joči pa so hodili od hiše do hiše in kontrolirali, kdo je šel na delo. Tudi v dveh drugih mestih so bili težki izgredi. V nekem kraju je 400 delavcev s komunističnim poslancem na čelu zasedlo magl-strat. Daladier še ni proglasil obsednega stanja, kakor ga ima pravico po dekretu ki ga je izdal Blum. Videti je, da do tega tudi ne bo prišlo, ker so sedaj še bojevnik iz svetovne vojne stopili na stran vlade. Radikalno-socialistična unija pa je tudi intervenirala pri Glavni delavski zvezi, naj se stavka prekine. Zahteva pa sklicanje parlamenta za petek.
VLADA JE ENERGIČNA.
PARIZ, 30. nov. Za današnji spopad je fedal ministrski predsednik Daladier. celo vi‘sto ukrepov, da uveljavi v vsakem primeru državno avtoriteto. Splošna stavka le bila napovedana za 4. uro zjutraj. Doslej še ni nobenih točnih poročil, v koliko je levičarjem uspelo ustaviti delo v državnih in zasebnih obratih. Socialistična stranka je napela vse sile, da bi Da-Jadierjevo vlado zrušila še pred stavko, t-eon Blum je poslal včeraj vsem poslanem brzojavke, s katerimi jih je poklical petek k seji v parlamentu, na kateri niM bi se razpravljalo o notranjem poli-‘^neni poloniju. Zdi pa se, da je našel le
majhen odziv, ker so poslanci pojmovali ta poziv kot marksistični manever, s katerim naj bi poslance in javnost zmed!? in zapeljali. Stavkovno vodstvo je bilo prepričano, da Daladier pri svojih ukrepih ne bo vzdržalo, toda dogodki so pokazali, da je ministrski predsednik trdno odločen, odstraniti dosedanje metode v Franciji. Daladier je odredil tudi, da se obtožita glavna tajnika železničarskih sindikatov Jargot in Semat zaradi hujskanja proti oblastvu. Po poročilih s stavkovnih ozemelj, zlasti iz Valenciennesa, so prišle tja vojaške čete, ki so nadomestile del civilne garde, ki je bila odpoklicana v Pariz. Iz raznih krajev poročajo o incidentih
in zlasti aretacijah stavkujočih, ki se niso odzvali vpoklicu na orožno vajo. Vsa Francija pa zre z napetostjo v izid tega velikega boja. Ječe se polnijo, ker zapirajo brezobzirno vse, ki jih zalotijo pri hujskanju ali uporu proti izdanim vladnim ukrepom.
STAVKA VEČINOMA PONESREČENA.
PARIZ, 30. nov. Kakor kažejo današnje jutranje ure, je splošna stavka, ki jo je uprizorila Strokovna zveza proti Dala-dierjevi vladi, ponesrečen poizkus, ki je le deloma uspel. V Lilleu po semkaj prispelih vesteh ne stavkajo. Včeraj so bili tamkaj izgredi, pri katerih je policija aretirala mnogo delavcev, na kar je delavstvo demonstriralo po ulicah. V Enghaau je policija stavkujoče delavstvo razgnala.
V	Lilleu so danes zjutraj časopisi izšli kakor po navadi. V Lionu pa je izšlo le nekaj listov. V Clermont-Ferrandu in v Ruoe-nu pa niso tiskali nobenega časopisa. Delavstvo arzenalov v Toulonu in Cherbo-urgu stavka v celoti. V mnogih mestih se je delavstvo branilo, da bi začelo stavkati. Tudi učiteljstvo ni sledilo pozivu k stavkanju. V Montpellierju stavkajo tis-karnlški delavci le delno, tako da so izšli časopis« v manjšem obsegu. V Roubaixu ne stavkajo železničarji. V Diinkirchmi doslej tramvajski in avtobusni uslužbenci še niso začeli stavkati. V Bordeauxu stavkajo uslužbenci Tramvajske družbe.
Dr. Emil Hacha izvoljen
GLASOVALO JE 312 POSLANCEV iN SENATORJEV, DR. HACHA JE DOBIL 72 GLASOV, 40 GLASOVNIC JE PA BILO PRAZNIH. DR. CHVALKOVSKY
PREDSEDNIK VLADE.
HRAQA. 30. novembra. Danes dopoldne sta'se sešla na Hradčanlh parlament in *enat k slavnostni seji z edino točko dnevnega reda: izvolitev novega pred-*®dnika ČSR. Na galerijah so se zbrali tu*
‘ vsl diplomati In drugi odličniki. Pred *radom stoje častne čete In vojaštvo, So-oistyo itd. tvori špalir ob vsej cesti do radčanov. Vse mesto Je v zastavah. d'nl kandidat dr. Emil Hacha Je Izvoljen ■ vsemi glasovi razen komunističnih In ? as°vl Nemcev, ki so se absentlrall z Iz« av°, da je volitev prezidenta Izključno ^deva Cehov, Slovakov in Ukrajincev, katero se kot narodna manjšina nočejo Mešati. Po glasovanju so odšli zastopniki Srednje In avtonomnih vlad pod vod-lv°m generala Syrovega k novoizvoljeni« Prezldentu dr. Hachl In mu sporo-
čili izvolitev. Dr. Hacha se Je nato podal k prisegi pred narodno predstavništvo na Hradčane. Pot novega prezidenta na Hradčane Je pravi triumf. Vlada generala Svrovega bo še danes odstopila In bo sestavil novo zunanji minister dr. Chval-kovsky, ki obdrži še nadalje tudi zunanje politični portfelj. Vojno ministrstvo prevzame eden izmed generalov, vodja nove Narodne stranke Beran pa postane minister brez portfelja. Osrednja vlada bo imela 6 skupnih ministrov, 5 ministrov slovaške, 5 češke in 5 ukrajinske avtonomne vlade.
PRAGA, 30. tiov. Dr. Hacha je dobil pri volitvah 272 glasov, 40 glaovnlc Je bilo praznih, volilo pa je skupaj 312 poslancev in senatorjev. Volitev je vodil predsednik Malypetr.
Zahod ne bo branil Poljske
ŽA*AD1 UKRAJINSKEGA VPRAŠANJA RUŠILI VARNOSTI ZA
Q ARIZ, 30. ,l0Vi „1^ Temps« razpravlja ! Do>isko-ruskem zbližani« in pravi, da je p Nasledek nemških namenov v Ukrajini. Jska in Rusija se enako bojita ukrajin
.	Unt-nfriHm	K!..	. J1 _
‘viiMjti se e n a ko uujiui j^Ka Vprašanja. Na podlagi objavljene daf\e sevec*a še 111 mogoče vedeti, kako Sled« 1,0 razv'*° 10 "ovo zbližanie. Iz-
dal
Rlt> f ~ ul'’ laAvllu ll> IIOVO ZOIltaujv. **.-
re ,a' ^a gre za enkrat le za pripravo te-j|„ »Otovo pa je. pravi list, da je ukra-red ° Vr)raSanje že postavljeno na dnevni 'telo'1 l>OV!’'roč''0 lahko zelo daleč se-Dj spremembe v evropski inednarod-tja °'itiki, .Temps« pa opominja Poljane, Vhr v, Ppinieru sprožitve ukrajinskega ‘ Sil»ja ne bodo mogli dosti računati na
FRANCIJA IN ANGLIJA NE BOSTA HODNE EVROPE.
aktivno pomoč Francije. Ukrajinsko vprašanje gotovo ne zasluži, da bi Francija zapustila zahodnoevropsko nevarnost (mir z Nemčijo). Neuspeh ideje srednje Evrope, za katerega je odgovorna tudi Poljska, je rodil ta nasledek, da se odslej zahodni velesili za vzhodnoevropske krize neprimerno manj brigata, kakor sta se nekoč.
PRAGA, 30. nov. Tu spremljajo z zanimanjem pričetek preorlentacije poljske zunanje politike in ugotavljajo sledeče: Ko je stala CSR ob strani sovjetske Rusije, je padla Poljska proti njej na strani Nemčije, ko pa stoji sedaj ČSR na strani
Nemčije, se Poljska postavlja na stran sovjetske Rusije in prevzema sama prejšnjo vlogo ČSR.
Atentati v Romuniji
BUKAREŠTA, 30. nov. Romunija je vsa pod vtisi atentatov, ki jih izvršuje železna garda proti Zidom in svojim nasprotnikom. V Temišvaru je bil izvršen atentat v gledališču in je bilo po zasebnih vesteh pri tem ubitih 10 ljudi, skoraj 100 pa ranjenih. Ubit je bil tudi Simeon Hirsch, glavni tajnik cionistov v Romuniji. V Tarbulu je bomba teroristov ranila več 2idov. V Cjuju je pa bil ubit rektor univerze dr. Defanescu, ki je bil znan kot neizprosen nasprotnik železne garde (fašistov). Med romunskimi Zidi je nastala velika panika.
BUKAREŠTA, 30. nov. Bivši vojni minister v Gogovi vladi je bil razrešen vseh vojaških dolžnosti, ker je sodeloval z »Železno gardo«.
Spremembe v slovaškem sodstvu in šolstvu
BRATISLAVA, 30. nov. »Slovensky
Dennik« poroča, da je slovaško prosvetno ministrstvo postavilo doslej na razpo-loga osrednji vladi v Pragi okoli 300 učiteljev in profesorjev ter 26 univerzitetnih profesorjev, ki jih zamenjajo Slovaki. Dalje je stavila na razpolago večje število državnih pravdnikov in njihovih namestnikov ter sodnikov. Dokončne spremembe pa bodo izvršene, ko bo sprejet sklep o vrhovnem sodišču in vzhodnem upravnem sodišču, kar se bo zgodilo na prvem zasedanju novega slovaškega parlamenta, ki bo izvoljen 18. decembra letos.
BOJI V PALESTINI.
JERUZALEM, ,10. nov. V Palestini .so ’ še vedno hudi boji. Včeraj je bil ubit en angleški vojak in 43 Arabcev.
Zapiski
Niti angleške politike
V	angleški politiki je vedno bolj opazna tako imenovana »clivedenska klika«, imenovana po gradu Cliveden, ki je last lorda Astorja, potomca ameriške milijar-derske rodbine, izvirajoče iz Heidelberga. Tudi konservativni poslanec !ady Astor je nemško-ameriškega porekla. Astorji imajo glavne deleže pri »Timesu« in »Observerju«. Na Clivedeau prihajajo vsak teden vodilni uredniki teh listov z vsemi mogočimi osebnostmi Anglije in kontinenta v stik. Tu je lady Aslor vpeljala v angleško družbo v. Ribbentropa. Uredniki »Timesov« dobivajo tu navodila za svoje politične članke. Na tem gradu je Neville Chamberlain že maja meseca dejal ameriškim novinarjem, da je za odcepitev Sudetov od ČSR. Tu se je rodil zloglasni članek »Timescv* z dne 7. sept., ki je zahteval od praške vlade odstopitev sudetskega ozemlja Nemčiji. Tu se shaja angleška aristokracija, ki redno poseča Berlin, Mouakovo in Niirnberg. Tu je mogoče srečati tudi lorda Lothiana, sira J. Simona in S. Hoara, Ago-Khana, indijskega maharadžo, ki se v »Timesih« odkrito zavzema za Mussolinija in Hitlerja, sira Horace VVilsona, ki je spremljal Chamberlaina v Godesberg, ter mnogo drugih vplivnih osebnosti, ki njihovo zavzemanje za Nemčijo ne ostaja samo v salonih, temveč se uveljavljajo z njim tudi v .praktični politiki. (»'Voix Europeennes«.)
»Meh KampS" v japonščini
Prvi popolni prevod Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« na japonščino bodo v kratkem izdali v Tokilu. Delni prevod bi že moral iziti v aprilu, pa ga je cenzura prepovedala, češ da je pomanjkljiv in bi ga utegnili bravci napačno razumeti. Pro» fesor Kino Gorai, ki je pripravil popolni prevod, se je potegoval pri Adolfu Hitlerju že 1. 1931 za pravico prevajanja, stvar pa se je razbila, ker je zahteval Hitler 10%. Po tesnejši povezanosti med Japonsko in Nemčijo pa je Japoncem uspelo doseči, da je znižal nemški kan-celar svojo zahtevo na 5%.
Diktature in demokracije
Medtem ko diktature vedo, kaj hočejo, so demokracije same med seboj in notranje neenotne ter zasledujejo samo politiko slepega egoizma in oportunizma. (»Diario de Noticias«, Brazilija.)
Sedaj še ne...
»Times« poročajo iz Pariza, da je zunanji minister Bonnet dal Leonu Blumu in zunanjemu ministru republikanske Španije Alvarezu del Vayu garancije, da francoska vlada ne bo priznala pravic vojskujoče se stranke generalu Francu.
„Novine“ o listi dr. Mačka
»Novme«, glasilo JRZ iti vp. župnika Klekla od 27. nov. prinašajo: »Kdor hoče, grozodejstva rdečih, ki so jih vršili v Rusiji, Španiji, Mehiki, ponoviti, naj glasuje za komuniste, ki so se obesili na dr. Mačkovo listo. Zverine k nam ne spadajo. Kdor hoče klati, ropati, uničevati' nedolžne ljudi, kdor hoče rušiti cerkve,, zažigati cerkvene predmete, opljuvati svete hostije, jih v blato teptati, kdor hoče sramotiti podobe Marije, dobre nebeške matere in podobe svetnikov, kdor hoče oskrunjevati Bogu posvečene device, kdor hoče moriti duhovnike, naj le glasuje za komuniste, ki so se obesili na dr. Mačkovo listo. Tak tako ne spada med miroljubne ljudi, ki se zbirajo okoli dr. Korošca in dr. Stojadinoviča...«
Današnja številka ima 28 strani
Maribor, 30. novembra.
Na letošnji Jurjev dan serr. izdal kot rokopis tiskano spomenico o narodni koaliciji Slovencev, v kateri sem postavil glavno vprašanje tako-le:
»Ali res ni mogoče, da si Slovenci, zavedajoč se dolžnosti, ki bi jih imeli kot zreli pripadniki kulturnega naroda, in zavedajoč se svoje odgovornosti za bodočnost naroda-, zase in za svoje organizacije slovesno obljubijo in dogovorijo za daljšo dobo let politično pomirjenje (Treuga Dei) ter se iz proste, dobre volje obvežejo, da bodo — naj bodo udeleženi na oblasti ali ne, naj imajo v javnih zastopstvih v svojih rokali večino samouprave in eksekutive ali ne, torej v vseh primerih, bodisi v vladi ali opoziciji — svoje javno udejstvovanje, eni kakor drugi, usmerjali po načelu pravice in časti, pri tem se pa strogo ravnali po sklepih in pravilih, ki jih bodo skupno določili ter s tem vestno izpolnjevali medsebojne slovesne obveze.«
Z najboljšim namenom, da služim dobri skupni stvari Slovencev, njihovi politični, zlasti pa gospodarski moči ter s tem tudi skupnim koristim vseh Jugoslovanov, sem predlagal osnutek stvarnega načrta za uresničenje »narodne koalicije«, kakor sem krstil akcijsko politično skupnost narodne koncentracije Sioven-eev.
Pri tej priliki sem poudarjal, da so preveč zastrupljeni studenci medsebojnega spoštovanja, preveč globoko zasekane rane političnega razdora in razkroja ter da je preveč ekstremistov, fanatikov ;n kratkovidnežcv, da bi vsi Slovenci čez noč krenili na novo pot. Moj poziv je zato naslovljen na slovensko razumništvo, ki bi se moralo zavedati nevarnosti, v kateri je slovenski narod. Zato sem spomenico poslal le nekaterim javnim delavcem, med njimi tudi glavnim, tedaj odgovornim političnim faktorjem.
Ni važno, da jc lepa vrsta dragocenih priznanj dala spomenici o narodni koaliciji popoln moralen uspeh. Tudi ni važno, da spomenica še ni imela do sedaj praktičnega političnega uspeha, ker pač prizadeti in odločujoči politični faktorji niso hoteli še izvajati konsekvenc, kakor bj fo bilo potrebno. Važno, silno važno in odločujoče pa je, da so veliki svetovni dogodki zadnjega časa dali moji spomenici o narodni koaliciji prav. Od Jurjeve-ga do danes je preteklo zopet nekaj mesecev in dogodki, ki so se odigrali v raznih državah, so nov memento tudi za Slovence, ki ga ne morejo več preslišati še tako gluha ušesa in ne prezreti še tako omračeno oko.
Zato danes zopet vprašujem: »Ati se Slovenci, ki živimo na najobčutljivejši postojanki Jugoslavije, pravilno zavedamo veličine in pomembne odgovornosti svojega položaja? Ali se pred mlajšo generacijo in pred bodočnostjo naroda in države zavedamo dolžnosti, ki nam jih nalaga ta položaj? Kdo danes še misli, da se bomo Slovenci ohranili, če si bomo še naprej dovoljevali razkoš medsebojnega ubijanja?«
Ko gledamo ob 20-letnici Jugoslavije pravilno in pravično 20, 30 ali 50 in več let nazaj, vidimo sicer, da je naš napredek od ustanovitve Jugoslavije dalje velik in celo ogromen. Naš napredek je relativno celo večji kot napredek marsikaterega velikega naroda, saj smo morali Slovenci v kratki dobi nadomestiti cela desetletja, če že ne stoletja, da smo ustvarili za silo to, kar je eksistenčni minimum za vsak narod.
Prav jc, da s tem napredkom vendarle še nismo zadovoljni; saj se z eksistenčnim minimom noben narod, ki hoče živeti in rasti korakoma z drugimi narodi Evrope, ne more in ne sme zadovoljiti. Toda tudi ta napredek do eksistenčnega mirnima, kakor kažejo najnovejši zgledi svetovne zgodovine, se lahko čez noč sesede iti uniči, ako ne bomo znali ohraniti in utrditi vsaj tega, kar že imamo in ako ne bomo znali svoje narodne svobode in sreče spopolnjevati z intenzivnim, smotrnim in složnim delom na vseh poljih javnega življenja. Zato ni ob 20-letnici Jugoslavije nobena beseda in noben nasvet za Slovence bolj važen kot ta, da, če hočemo praznovati še srečnejšo drugo dvajsetletnico v Jugoslaviji, moramo kreniti tia nova pota, ki jih nam diktirajo novi časi, nove razmere in nove potrebe.
Ce nočemo, da nas ne bo strla k rubi
Incident v Primošienn
URADNI KOMUNIKE O DOGODKIH V NEDELJO, DNE 27. t. m., V PRIMOŠTE-
NU V DALMACIJI.
Zaradi praznika 1. decembra izide prihodnja številka »Večernika« šele v petek
2.	decembra.
BEOGRAD, 29. nov. AA. Na dan 27. t. m. popoldne je bilo v Primoštenu v šibe-niškem okraju zborovanje pristašev bivše HSS. Po končanem zborovanju je skupina štiri do petsto ljudi, večinoma članov protizakonite organizacije hrvatske selja-čke zaščite vkorakala v dvoredih proti gornjemu Primoštenu ter vzklikala proti državi. Orožniška patrulja treh ljudi, ki je bila v bližini tega zborovanja, se je podala za to skupino, ko je slišala nedovoljene vzklike, in ker je bila obveščena, da je v tej skupini ljudi nekaj oboroženih, ki prete z maščevanjem nad svojimi političnimi nasprotniki iz tega kraja. Ko je ta skupina ljudi zapazila, da jih orožniki zasledujejo, so nekateri med njimi ustavili sprevod in zahtevali, da se orožniki odstranijo. Ko je vodja potrulje zavrnil to zahtevo, je nekdo iz skupine poveljeval: Zaščita, napredi Takoj nato so bili orož-
niki obkoljeni. Eden udeležencev je skočil na vodja patrule in zgrabil njegovo puško z namenom, da mu jo odvzame, drugi pa je potegnil samokres ter ustrelil na drugega orožnika. Ko je cilj zgrešil, je sprožil -še drugič, medtem pa so ostali navalili na orožnike, da jih razorože. Orožniki, ki so bili obkoljeni in napadeni, so jih najprej opozorili, naj se razidejo, ker pa to ni nič pomagalo, so se v silobranu poslužili orožja, po predpisih svoje službe najprej bajonetov in zatem strelov. Oddali so nekaj strelov iz pušk, nakar so se napadalci razbežali in je bil red vzpostavljen. Pri tem napadu sta bila dva napadalca na mestu mrtva, ranjenih pa je bilo vsega skupaj 11 ljudi, od katerih sta dva pozneje umrla. Na kraj sam sta se podala neki višji uradnik in višji orožniški častnik radi preiskave.
SConfereraca za naselitev Zidov
Chamberlainova misija
NJEGOVA NALOGA V RIMU BO PRIPRAVITI POPOLN SPORAZUM IN SODELOVANJE ŠTIRIH VELESIL.
PARIZ, 30. novembra. Potovanje Chamberlaina v Italijo je izzvalo v Parizu zelo veliko zanimanje. Vendar izjavljajo tu, da francosko zunanje ministrstvo s tem potovanjem ni iznenadeno, ker je le nadaljevanje politike direktnih stikov v duhu monakovskega sporazuma. Predsednik angleške vlade v Rimu ne bo razpravljal samo o ureditvi angieško-italijanskih od -nošajev, kolikor se tičejo sredozemskega in afriškega vprašanja, ker bi se dalo vse to urediti diplomatskim potom. Chamberlain bo skušal tembolj pridobiti Mussolinija za posredovalca v Berlinu, da bi se
Nemčija pridobila za načrt splošne pomiritve v Evropi. Govorilo pa Se bo tudi o Mussolinijevi vlogi v odnošajih med Nemčijo in Francijo. Mussolini bo po vsem tem moral posredovati, da se izboljša an-gleško-nemško in nemško-francosko razmerje in ustvari podlaga za skupnost štirih velesil.
RIM, 30. novembra. V Londonu proučujejo vprašanje Mussolinijevega obiska v Londonu. Ta obisk bi sledil Chamberlai-novemu v Rimu. Mussolinija bo spremljal zunanji minister grof Ciano.
Obsedno stanje v Sofiji
KAKO JE BOLGARSKA VLADA PREPREČILA MANIFESTACIJE ZA REVIZIJO MEJ.
BEOGRAD, 30. novembra. Tukajšnja »Politika« objavlja poročilo iz Sofije pod naslovom: »Da prepreči manifestacije na obletnico neuilleske mirovne pogodbe, je vlada Kjuseivanova včeraj ves dan blokirala Sofijo.« List poroča, da je bolgarska vlada 27. t. m. ustavila v Sofiji ves promet. Blokada je bila izvršena na enak način kakor prejšnje tri, ko so se spreminjali režimi. Okoli 4. ure zjutraj so oddelki policije in vojske zasedli vse ulice, ceste in trge ter ustavili ves promet. Ob
7.	uri je sofijska oddainica pojasnila pre-
bivalstvu, da se je io zgodilo zato, da- se preprečijo manifestacije za revizijo mej. Blokada je trajala vse do polnoči. Ustavljen je bil tudi ves krajevni in medkrajevni telefonski promet. Incidentov ni bilo nobenih. Ljudje sploh niso smeli iz hiš na ulice, ki so bile popolnoma prazne. Ker včeraj zaradi blokade demonstracije niso bile mogoče, so jih hotele organizirati danes skupine mladine, toda policija jih je razgnala. Na univerzi so ustavili do l. decembra vsa predavanja.
Konec časov izžemanja
JAPONSKI TISK PROTI POLITIKI FRAN C1JE, ANGLIJE IN USA NA DALJNEM VZHODU. NEKDANJIH PRiV ILEGIJEV NI VEČ. —
TOKIO, 30. novembra. Japonska vlada je objavila podrobne podatke o podpiranju Kitajcev s strani sovjetske Rusije. Na podlagi te objave so bile podane tudi izjave vojnega ministra in drugih referentov na zborovanju zastopnikov oboroževalne industrije o neizogibnosti končnega spopada med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Včerajšnji japonski listi pa ostro kritizirajo tudi stališče drugih velesil, ki prav tako podpirajo maršala čangkajška. Zlasti pa napadajo Francijo in Anglijo in pravijo, da podpirata Kitajce na jugu v enaki meri,
kakor jih sovjetska Rusija na severu. Ob tej priliki berejo levite tudi Združenim državam Severne Amerike in jih opozarjajo na to, da opuste svoje vztrajanje pri mrtvih črkah nekih trgovinskih privilegijev na Daljnem vzhodu, ki jih je življenjska stvarnost že davno razveljavila. Nekdanji časi, ko so tuje velesile izžemale po mili volji Daljni vzhod, so za vselej minili.
BELGIJSKI POSLANIK PRI FRANCU.
BRUXELLES, 30. nov. Belgijska vlada je imenovala poslanika v Burgosu.
usoda bratske CSR, moramo Slovenci najprej gledati, da ne bomo obkoljeni od samih sovražnikov od zunaj in od znotraj. Obračunati je treba z metodami starega političnega udejstvovanja in medsebojnega boja. Ce so ogroženi temelji človeških pravic, če na svetu ni več pravice in poštenja, če ni miru in reda, iti več idealov in v obupu sc začne kruta realnost. Državljanska vojna v Španiji kaže, kam gre usoda narodov, ki podležejo nebrzdanim strastem ter vplivom brezkompromisnih ideologij. Slovenci si moramo zato postati bratje v ljubezni in ne v sovraštvu, kristjani v dejanjih in ne samo na jeziku in na papirju.
Samo za trenutek smo bili Slovenci — ramo ob rami z brati Srbi in Hrvati sami svoji in čisto Slovenci. Le za tre-
nutek je plapolala na naših domovih čista slovenska zastava, brez črnih, žoltih in drugih barvnih primesi suženjske preteklosti. Bilo jc to v najbolj vzvišenem času slovenskega naroda, pred dvajsetimi leti, ob rojstvu Jugoslavije, ko je ves slovenski narod bil v popolni politični skupnosti in idealni koncentraciji enodu-šen in ko je slovenski narod tudi enoduš-no priznaval svojega narodnega voditelja.
Zakaj danes ni več te enodušnosti? Zakaj smo tako kmalu zopet zašli nazaj v tradicije suženjstva, v katerih smo razdeljeni in razcepljeni izgubljali še svojo staro od dedov in pradedov podedovano posest?
Vsaj ob dvajsetletnici Jugoslavije si obljubimo, da se bomo poboljšali!...
Adolf Ribnikar.
HAAG, 30. nov. Sem je prispel iz Chicaga Luis Raxiu, ki predstavlja ameriško finančno skupino v organizaciji za financiranje naselitve Zidov. Sodeloval bo na konferenci evropskih članov Mednarodne družbe za kolonizacijo, ki je bila nedavno ustanovljena v Haagu. Na konferenci s? bo razpravljalo o naselitvi Židov v kolonijah držav, ki so zastopane v tej družbi. Angleška, francoska, ameriška, švicarska in holandska finančna skupina so že obljubile svojo pomoč za to naseljevanje. SEJE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
LONDON, 30. nov. Finančni minister sir John Simon je izjavil na včerajšnji seji parlamenta, da bo Anglija najela za 400 milijonov funtov (okoli 100 milijard din) posojila za oboroževanje. Še letos bodo najeli 180 milijonov funtov. Podtajnik za zunanje zadeve Buttler je izjavil, da je Franco zaplenil dve veliki angleški ladji-Vlada je že protestirala. Laburist Alexan-der pa je trdil, da je Franco zaplenil še več angleških ladij.
KRIZA V ODBORU ZA NEVMEŠAVA-NJE.
LONDON, 30. nov. V odboru za nevrne-šavanje so nastopile izpremembe. Belgija je izstopila. Švedska pa je tudi odpoklicala svojega delegata s podpredsedniškega mesta.
NOVI PROTIŽIDOVSKI UKREPI.
BERLIN, 30. nov. V soboto jc .prepovedano nemškim Židom, da gredo na ulice-»Angriff« piše, da bodo vsi nemški Židje poklani, če bo izvršen atentat na kakšnega voditelja narodno-socialistične stranke. Biirckel pa je na Dunaju prepovedal samolastne nastope proti Zidom.
WASHINGTON, 30. nov. Zunanje ministrstvo USA je objavilo poročilo komisije za revizijo trgovinskega in finančnega razmerja med USA in Filipini. Ta revizija ima namen, pripraviti neodvisnost Filipinov. Novi sporazum določa: 1. Neodvisnost Filipinov se uveljavi leta 1946. 2-15 let po uveljavljenju samostojnosii ostane v veljavi preferencialni trgovinski režim med USA in Filipini. 3. Carine sc bodo uvajale še dalje le postopoma, tako. da bo konec preferencialnega sistema popolnoma šele leta 1960.
Votivno gibanje
Shodi in govori ministrov
ČRNOMELJ, 29. nov. AA. Včeraj ob 14. je dopotoval notranji minister v Črnomelj, kjer so ga sprejeli predstavnik' javnih uradov. V povorki je nato notranji minister s kandidatom dr. Kocetom odše' v šolsko poslopje, kjer je bilo zborovanje, ki ga je otvoril Janko Papež, ki je pozdravil dr. Korošca, kandidata dr. Koceta 'n ostale prisotne. Dr. Korošec je imel dalF ši politični govor o notranji in zunaiu' politični situaciji. Za notranjim ministrom je govoril dr. Koce, ki je v svojem lepen' indokumentiranem govoru prikazal vsC tisto, kar je v treh letih in pol vlada dr-Stojadinoviča storila za Belo Krajino kaj še namerava zanjo storiti. Nato se ic bavil z delom opozicije in poudaril, a‘! opozicija nima pravice govoriti o nek' svobodi, ker vsi dobro vemo, kakšna )6 bila svoboda takrat, ko so nekateri voditelji sedanje opozicije bili na vladi in k^ so v Sloveniji preganjali slovenski na' rod in uničevali slovenske pravice.
Koce je pozval vse prisotne, da glasujem za listo dr. Stojadinoviča.
TUZLA, 29. nov. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho jc imel danes va' -u zborovanje v svojem volivnetn okra) Tuzli. Navzoč jc bil tudi minister bre* listnice Džafer Kulenovič, nadalje b<v-minister dr. Branko Kaludjerčič, senato Cerič in drugi. Minister dr. Spaho je i«> daljši govor, v katerem je opisal ue' vlade dr. Stojadinoviča.	y
Dr. Korošec bo imel volivna shoda nedeljo v Celju in Mariboru.	«
Kandidati JRZ iz Slovenije so se zb'* včeraj v Celju. Prisoten je bil tudi no" ster dr. Krek.
BORZA, Curih, 30. novembra. Be0.^« 10, Pariz 11.48, London 20.49, New V« 440, Milano 23. 16, Berlin 176.30, Pra* 15.05, Budimpešta 87.50.
m Mariborsko mestno kopališče jc ^ za stranke zaprto.
Novice
Obrtništvo ob dvajsetletnici!
JUGOSLOVANSKO OBRTNIŠTVO JE DOKAZALO SVOJO ŽIVLJENJSKO SPOSOBNOST.
Ni zgolj slučaj, da si je obrtništvo rze pred leti izbralo 1. december kot svoj praznik. Povsem drug pomen ima ta dan, kot pa dan našega zaščitnega patrona sv. Jožefa, ki je tradicionalen, medtem ko je današnji dan važen mejnik naše zgodovine, praznik naših upov in predvsem dan naše svobode.
Ko je pred dvajsetimi leti naš narod ramo ob rami spontano zahteval zlom suženjskih verig in si tako rekoč šele začel sam kovati svojo usodo —, je v prvih vrstah borcev za svobodo stalo tudi naše obrtništvo. Zavedalo se je svojega poslanstva in nalog pri bodočem oblikovanju narodove bodočnosti. In kot nešteto generacij popreje, je tudi točasno pokolenje, Prežeto z duhom neomejenega županja v lastno silo, brez oklevanja pristopilo k stvarnemu delu. Nobena sila ne bi bila mogla streti vsega idealizma in one mogočne volje, ki je vselej dičila obrtnika-borca in mu dajala legitimacijo za trditev, tia je krepak obrtniški stan podlaga narodne blaginje.
Mnogo je bilo v teh časih upov, malo računanja, še več pa pričakovanja. Toda obrtnik ni sanjač, s pogledom uprtim v bodočnost smo šli na delo, zavedajoč se, da je realnost najboljše zdravilo zoper in-dolenco in da je zavest nalog, najboljše jamstvo za njih izvršitev.
In ni se nam treba sramovati, če sc sedanja generacija ne zaveda, objektivna
zgodovina bo izpričala, 'da je jugoslovansko obrtništvo nepobitno dokazalo svojo življensko sposobnost s svojo vsestransko udeležbo na narodnem gospodarstvu, kjer je vseskozi visoko aktivna postavka, poleg tega nepobitno trden nacionalni temelj. Neštete hude ure, ki so marsikomu izmed nas jemale poslednje ostanke volje do ustvarjanja, niso mogle zlomiti našega odpora vprav po geslu, da vsaka sila rodi protisilo. še smo tu in tudi ostali bomo, brez samohvale ali domišljavosti lahko trdimo, da brez nas tudi v bodoče ne bo šlo.
Toda s samim poudarjenjem naše brt-nosti še nismo zadostili našim nalogam. Zavedamo se, kaj smo dolžni domovini in bomo to tudi v bodoče v polni meri storili. Svobode ne pojmujemo napačno, naš moralni in materialni dolg ji bomo tudi1 v bodoče plačevali brez godrnjanja, želimo pa, da ta dolg ne plačujemo samo mi. Ni nam bilo vselej lepo, toda optimizma ne izgubljamo, kajti prepričani smo, da pride čas, ko bomo mirni v svoji notranjosti, pa močni in ponosni lahko trdili, da je bodočnost naša!
Zatorej z novimi močmi na delo, trdna volja v resničen uspeh bo črtala tudi v bodoče vsako malodušje. Od Triglava do Djevdjelije, od obal Jadranskega morja do mej bratske države na vzhodu, bo živel zadovoljen in srečen narod, kralj ter država.	t.	u.
Opozorilo cenj. naročnikom
V mesecu oktobru smo poslali opomine cenj. naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino. Opominjali smo tudi za zaostalo naročnino za »Mariborski Večernik Jutra« pod katerim naslovom je izhajal naš list pred 1. avgustom t. L Prosimo cenjene naročnike oproščenja, če so se pri teh opominih napravile kake neljube pogreške. Zakrivili jih nismo mi, pač pa netočna predaja prejšnje uprave. — Ker smo glede gornjih zaostankov pred 1. avgustom zaključili obračun, prosimo vse one cenjene naročnike, ki so imeli do prejšnje uprave še kake obveznosti, da jih poravnajo odslej direktno pri upravi »Jutra«, ki je prevzela izterjavanje teh zaostankov. Naročnina za »Večernik«, Id izhaja pod tem imenom od 1. avgusta 1.1. dalje, gre od tega časa dalje na račun naše uprave. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da se poslužijo danes priloženih položnic ter z njimi poravnajo naročnino od 1. avgusta do 31. decembra 1.1., v kolikor bi jo že preje ne poravnali. — Opozarjamo cenjene naročnike, da se z rednim plačilom naročnine olajša evidenca in delo upravi, naročnikom na prihranijo veliki stroški opominjanja.
Uprava »Večemika«.
Tradicionalni akademski plet
Sm Im 1939 V Sokolskem cfoitvu (Union) - Adamičev jazz iz Ljubljane PRIREDI AKADEMSKA PODPORNA ZADRUGA V MARIBORU
Rezervna vojaška bolnišnica in prevrat
v Mariboru
Kakor ljubljanska, je tudi mariborska tako imenovana rezervna vojaška bolnišnica — nastanjena v izpraznjeni vojašnici 47. p. p. na Tržaški cesti — zelo ozko združena z zgodovino prevrata v Mariboru. Zato sem ji posvečal poseben spo-jnin v okviru zgodovine Maribora že od ;• 1917. dalje, ko sem prišel — dvakrat lzognivši se (osumljen kot srbski špljon) snirtni obsodbi na fronti.
Komaj sem, kot rečeno, 1. 1917. prišel v Maribor, so mi že obesili kočljivo aa-!°go; kočljivo samo na sebi, a še bolj za ^j — vrat. »Kriegswirtschaft Referat« Se Se v armadnem poveljstvu imenovala ta kočljivka. Da nisem imel pri poveljstvu SvQiega bratranca (sedaj upravitelj glav. pošte v Ljubljani), bi bil zaradi tega regrata v Mariboru najbrže res izgubil svoj ^fat. Moral sem biti hvaležen in vesel, ^ so se me skušali iznebiti s pren.estit-Vijo. Prevrat sem doživel še v Dolenjcih Toplicah. Izvedel sem o dogodkih v priboru. Ker sem generala Maistra, tudi °sebno dobro poznal, sem mu pisal, da mu ves na razpolago. Drugi dan sem '•e dobil Maistrov brzojav za takojšnjo j^lasitev pri njem. Na potu preko Ljub-Mie sem bil priča prihodu prvega srb-*e£a bataljona in ovacijam, kakršnih ni-videl in slišal ne preje ne pozneje. Tako sem — avstroogrski izgnanec — L°. treh mesecih koncem novembra zopet P^Šel v Maribor. Sprejel me je Maister s,ebno in vesel, da sem izpolnil njegove "Ijsll in željo. Že me je iskal, ker bi me 11 nujno potreboval za službo vodečega ??dčastnika v rezervni voj. bolnišnici, sler ie bil strašen nered zaradi ijavala ;P°lno okuženega vojaštva, pa tudi *ta« farjev«, ki so bolnišnico le zlorabljali.
l^ste tudi v Mariboru znan kot strog 11°zak; zato računam še prav posebno a vas tudi v tem primeru.« l tem je bila v glavnem najina »pogod-c " Kotova. Na Marijin praznik — 8. de-. ^bra 1918 — sem v bolnišnici nastopil
svoj in prvi državni praznik, in sicer pred Narodnim domom. V naši bolnišnici pa se je vnel hud boj zaradi razobešenja zastave — po naši zahtevi seveda jugoslovanske, po zahtevi poveljnika pa še avstrijske ali pa — nobene. Zmaga pa je le bila naša. Toda tudi o tem kaj več ob drugi priliki.	Fr.	Podgorjan.
Seja občinskega sveta v Ptuju
Snoči je bila seja mestnega sveta. Otvoril jo je in vodil radi odsotnosti župana podžupan g. Cvikl Ivan. Mestni svet je soglasno sklenil, da se odklonijo živinski sejmi v Lepoglavi, da se dovolijo gostilniški prostori Koržetu na Sp. Bregu, Dostalu v Vošnjakovi ul in Grašovniku v Prešernovi ul.; da se izpopolni obrežno zavarovanje na obeli straneh Drave, v kolikor je na razpolago kredita; da se povečajo prostori muzejskega društva radi bogate zapuščine g. Skrabarja; da se odobri znesek 6.000 din za popravilo centralne kurjave na rotovžu; da se zemeljski ostanki vojakov iz rogozniškega pokopališča prenesejo na mestno pokopališče. Pri slučajnostih se je razpravljalo o potrebi elektrifikacije ptujske okolice.
o. Pragersko. Nedavno so ustanovili na Pragerskem družino gozdovnikov. Na otvoritvenem občnem zboru je bil izvoljen za starosto brat Karl V. za vodnika družine pa brat Josip D. Upati je, da bo brat starosta, ki je že starejši član goz-dovništva, poučil mlajše in jih vodil po pravi poti do uspehov.
o. Dalmatinske krošnjarje je začela pre ganjati ljubljanska policija. Zadnje dni jih je aretirala nekaj nad sto in jih izgnala iz dravske banovine. Izgon bo trajal le nekaj časa in se bodo že pred božičem
Izsiljevalec in tat v Celju prijeta
čevljar Plevčak Josip, Kralja Petrače- spet lahko vrnil?, sta, je dobil več grozilnih pisem, da mu j o. 601etnico je te dni praznoval železni bodo pognali v zrak delavnico, kakor so ški uslužbenec gosp. France Stropnik na
samostanski kozolec, če ne odpusti nekaj Pragerskem. Svoje čase je delal v Neni-
delavcev. V nedeljo je neznanec zažgal v drvarnici žagovino, ogenj pa se v zaprtem prostoru ni mogel razširiti. Danes je bil storilec izsleden, je to 22-letni čevljarski pomočnik Konrad iz Čreta. — Iz stanovanjskega hodnika Goslet v Vukčevi ulici je bila ukradena bronasta vaza, vredna 1500 din. Policija je našla vazo pri trgovcu s starim železom, kateremu io je prodal 17.1etni brezposelni Emil M. iz Celja. Pravi, da jo je ukradel zato, ker je bil lačen.
SvOj
‘J0 službo.
■to tu
fci-ek
ko začenjam svojo službo, pa 2 s'njam svoje spomine na to bolnišnico lil^ rug°. Sc zanimivejšo zgodovinsko pri-
ti, Medtem le še pripomnim lbor tedaj šele
da je Ma 15. decembra praznoval
Obnovitev majšperške proge
Že pred leti se je pričela akcija za obnovitev železniške proge Pragersko— Majšperk—Rogatec. S to progo bi dobili novo železniško zvezo s Hrvatsko. Ta zveza bi bila velike gospodarske in tuj-skoprometne važnosti. Nekako pred desetimi leti je vodil to akcijo g. Majš s Pragerskega. Zainteresiral je tamkajšnje kmete, občine in celo železniško upravo. Mnogo podpisov je podprlo to akcijo, ki je kljub temu iz nerazumljivih vzrokov ostala na mrtvi točki. Ker pa je projektirana železniška proga za nas izredne važnosti, je potrebno, da se ta problem reši pozabljenja. Najdejo naj sc ljudje, ki bodo vprašanje majšperške proge ugodno rešili.
do bo vsalr zadovoljen z nalivnim peresom.
; ki 90 kupi v knjigarni In papirnici
[V..DOMOVINA"
i ^ C*l|«v Krofjo Petra c. 45 I Strokovna popravilo S) peres no minule l
Ptuju 1. dec. v Oficirski čitalnici družabni večer s plesom. Vstopnine ni. Narodne noše dobrodošle. Začetek ob 20. uri. Čisti dobiček bo za božičnico ubogih šolskili otrok.
čiji, ko se je pa vrnil domov, se je po svetil delu v prosvetnih in delavskih strokovnih organizacijah.
c. Mestno poglavarstvo v Celju objavlja: V četrtek se bo vršila proslava zedinjenja in 20. obletnice svobode z mašam ob 8., ob 9.30 proslava pred magistratom, na predvečer telovadna akademija Sokola 1. dec. skupni koncert pevskih društev ' Narodnem domu. — Ta dan naj delo povsod počiva.
c. Mestno kopališče bo od 1. decembra dalje odprto ob delavnikih od 13. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. V ponedeljek bo zaprto kot doslej. Obratni čas je spremenjen radi premalega do-doldanskega obiska.
c. Dve nesreči. Prekajevalec Arčan Josip iz Litije si je pri padcu s stopnic zlomil roko. — Dninarju Petku Francu iz Laz pri Dramljah je pa stopila na nogo krava in mu jo zlomila nad stopalom.
c Na Andrejev semenj so danes pripeljali trgovci četrtino več blaga kakor zadnjič, pa bodo večino morali spet odpeljati domov.
p V bolnišnico so prepeljali Šegulo Vinka, 54-letnega posestnika iz Zabovc, Sv. Marko niže Ptuja. Padel je pod voz in si zlomil nogo. Forstnarič Barbara, 51-letna viničarka iz Vel. Varnice, Leskovec se je (hudo opekla po celem telesu, ko je reše-o. Prevrnil se je težko natovorjen avto vala predmete iz svoje goreče koče. veletrgovine Mathias iz Brežic, ko je vo- j p Poškodbam je podlegel 24-letni Lam-zil kolonialno blago broti Dolenjskim To- j pret Janez iz Stoperc, ki ga je napadel na plicam. šoferju se k sreči ni nič zgodilo, cesti neznan moški in mu razparal trebuh, in ko so z velikim naporom dvignili vo- j p V proslavo 20-Ietnice zedinjenja bo zilo, je nadaljeval pot.	!	priredila Podružnica Kola jug. sester v
n. železničarska bolnišnica v Subotici.
Vojvodinski železničarji bodo dobili novo bolnišnico. Bolniški železničarski fond bo spomladi pričel v Subotici graditi veliko bolnišnico, ki bo stala več milijonov dinarjev,
n. Stoletni morilec. Te dni je v okolici Beran 110-letni kmet Radule Zečevič v prepiru ubil svojega 60-letnega sorodnika Savo Zečeviča. Stoletni starec se je razburil zaradi prodaje zemljišča. Pograbil je sekiro in ubil sorodnika.
n. Tudi časopisni kolporterji se zabavajo. Časopisni kolporterji iz Karlovca pripravljajo veliko družabno prireditev s plesom.
n. Najmanj 2500 dinarjev mora znašati mesečna plača inženirja v stalni službi. Tako so ugotovili na kongresu inženirjev v Splitu.
n. 112-letni starček Andrija Begov jo te dni umrl v Bosanski Posavini. Starček ni nikdar v življenju kadil in ne pil. Hranil se je večinoma s sadjem.
n. Godce je povabil na pogreb svoje žene. Posebno senzacijo je v Stragari povzročil pogreb kmetice Anke Čoliče-ve. Pokojničin mož je veseljak in je povabil na pogreb cigansko godbo, ki je ob odprtem grobu neumorno igrala poskočne in vesele pesmi.
n. 90-letni starček dobil nove zobe. V neki vasi blizu Vinkovcev ljudje občudujejo 90-letnega starčka Ivana Selaniča, ki so mu začeli rasti novi zobje. Bil je že popolnoma škrbast, zato se je od veselja razjokal, ko je opazil, da dobiva zobe.
n Človek z dvojnimi rebri živi v
Konjiču. Gjuro Vulič, tako jc temu ime, ima na prsih dvojna rebra. Ker je . to morda edinstven primer ne samo v naši državi, marveč na celem svetu, so se za Vuliča pozanimali naši odlični zdravniški strokovnjaki.
»Vaš mož v spanju govori? Temu zlu bomo pa prav kmalu odpomogli!«
»Ne, ne. gospod doktor — ali ne morete napi oviti tako, da bi moj mož govoril razločneje?«
Maribor
Manifestacija za svobodni Maribor
Mejnik slovenski, mesto Maribor, je med štirimi velikimi edini bil vključen v venec jugoslovanskih mest v svobodni, narodni državi. Že dvajset let je minilo in mi že dvajset let uživamo svobodo ponosni, da nas vodijo kralji Karadjordje-viči, hvaležni onim, ki so s svojimi žrtvami k temu pripomogli In srečni, da nam je Vsemogočni naklonil v lepem našem mestu in njegovih krajih živeti pod mogočno zaščito kraljevine Jugoslavije. Dajmo duška svoji hvaležnosti, svojemu po-
nosu in svoji sreči ob 20-letnici velikih dogodkov in manifestirajmo svoja čustva javno! 1. decembra bo ob 11. uri na Glavnem trgu v Mariboru zborovanje vsega narodnega Maribora in njegove bližnje okolice. Iz svojih globokih čustev bomo obnovili prisego zvestobe in bomo potrdili obljubo za delo kralju, narodu in državi. Vabim vse meščane, vse korporacije, organizacije in društva, posebno pa še vabim mladino, da se manifestacije udeležijo. — Predsednik d r. J u v a n, s. r.
* Miklavževa in božična darila. Jedilni pribori iz kroma, po 6 nožev, vilic, žlic in
; kavnih žličk od 160.— din dalje. Nove , moderne fasone iz alpacca-srebra in pra-| vega srebra pri M. Ilger-jev sin, juvelir, j Gosposka 15.
* Miklavževa in božična darila. Ure in zlatnina, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilger-jev sin, Gosposka 15.
* Zveza gospodinj v Mariboru, priredi 12.—13. decembra tečaj za božično pecivo. Pojasnila v zav. Vesna.
* 1. decembra popoldne slavnostni koncert v Veliki kavarni. Zvečer nov program.
Razpored prvodecembrskih manifestacij na
Glavnem trgu
Manifestacija se začne točno ob pol 12. uri, ko pride na Glavni trg vojaška edinica z zastavo in godbo. Posamezne skupine in šole naj pridejo na Glavni trg po možnosti že ob 11. uri. Na pločniku in cestišču pred Rotovžem od Gosposke do Stolne ulice naj se razporedijo zastopstva, korporacije, organizacije, društva ter javni in samoupravni uslužbenci. Okoli spomenika na okroglem otoku do stebričkov ob Koroški cesti se razvrstijo šolarji in dijaki. Na pločniku in cestišču na južni strani Glavnega trga od mostu do Alojzijeve cerkve se zberejo industrijski delavci in drugi. Ostali udeleženci pa se naj postavijo za policijski kordon vzhodno od elektriške ure in ob Koroški cesti. Zastopniki javnih in samoupravnih uradov ter mestni svetniki in pevci Ipavčeve pevske župe pridejo na Glavni trg po Rotovškem trgu. Zastopniki javnih in samoupravnih uradov, mestni svetniki, pevci, vojaška godba, Sokol, gasilci in
Slovenski fantje se postavijo pred Rotovžem v bližini prvega kandeiabra, tako da so vse te skupine obrnjene proti vhodu na rotovž. Maistrovi borci, dobro-voljci in rezervni častniki pa se postavijo pred spomenikom tako, da ostane med Maistrovimi borci in dobrovoljci ter rezervnimi častniki prazen prostor za vojaško edinico z zastavo. Zastave organizacij in društev se postavijo na obeh straneh vhoda na rotovž. Godbe, ki so prišle z organizacijami in društvi, ostanejo pri njih. Obhodi po mestu v kakršni koli obliki niso dovoljeni. Spored manifestacije se prične ob pol 12. uri. Ko pride vojaška četa z zastavo, zatrobi trobentač »Mirno«, nakar zapojo pevci pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Vojaška godba zaigra »Slavnostno fanfaro«, pevci zapojo himno »Hej, Slovani«. Sledi nagovor mestnega župana, godba zaigra državno himno, vojaška četa odide in množice se razidejo.
s
%
m
*
s
Slavnostni oles
V SOKOLSKEM DOMU 1. DECEMBRA OB 20 URI
v oroslavo Zedinjenja
m. O prilik proslave 20-letnice osvobo*
jenja vabimo mariborske hišne posestnike, sklicujoč se na poziv župana, da na dan 1. decembra v času od 19. do 21. ure razsvetlijo okna svojih stanovanj ter poskrbijo, da bodo tudi najemniki okna svojih stanovanj v tem času razsvetlili. — Društvo hišnih posestnikov v Mariboru.
m. Vojaška proslava 1. decembra. Komanda mesta poziva vse v Mariboru stanujoče rezervne in upokojene častnike, da se 1. decembra udeleže ob 9. uri službe božje v stolnici. Po cerkvenih obredih bo na Trgu svobode mimohod vseli vojaških edinic v Mariboru.
m. S sodišča. Za sodnega pristava 8. skupine je postavljen na okrožnem sodišču v Mariboru Mirko Pesek, diplomirani jurist iz Beograda. Za kanclista je imenovan in premeščen k Sv. Lenartu v Slov. goricah uradniški pripravnik Franc Uršič pri mariborskem državnem sodišču. Uradniški pripravnih Stanko Vitez pri okraj-
nem sodišču je imenovan za pisarniškega predstojnika v 9. skupini pri mariborskem okrajnem sodišču. Z odličnim uspehom sta napravila izpite uradniška pripravnika Albin Vetrih in Andrej Gros.
m. Poročil se je g. Gojmir Jelenc, odvetnik v Kozjem, z gdč. Juliko Moser-
* »Toti list« izide danes popoldne. Na prodaj v vseh trafikah.
* Organizacija tekstilnih tehnikov ima v nedeljo, dne 4. dec., ob 10. uri tov. sestanek pri »Orlu«, lovska soba. Isto tam ob 9. uri odborova seja.
* Za »Protituberkulozno ligo« je urad-ništvo obeh davčnih uprav v Mariboru izročilo din 100.— kot ostanek prispevkov za venec pok. tovarišu Jošku Strojanu.
* Trgovski nameščenci! Miklavžev večer s plesom 3. dec. ob 20. uri. Narodni dom.
Aga Baltic Radio
zanesljivi švedski radijski aparat
Samoprodaja za Maribor in okolico
Radio Godec
Kralja Petra trg 6
(Palača Pokojninskega zavoda)
legitimacije v skupno odpremo na finančno direkcijo v Ljubljani. Oddati je treba: železniško legitimacijo in 3 din za inarkico in poštnino; pri novih legitimacijah: novo fotografijo, zadnji penzijsKi odrezek, 20 dih pristojbine in 1 din za poštnino.
* Klub koroških Slovencev v Mariboru
poziva svoje člane, da se udeležijo vsenarodnega manifestacijskega zbora, ki ho ob 20-letnici našega zedinjenja 1. decembra ob 11. uri na Glavnem trgu.
*Javna licitacija. Dne 5. decembra prične ob 8. uri licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih stanice Mariboi gl. kol.
* Najlepši poklon za sv. Miklavža ni Božič je izvanredna kolonska voda m parfum FORVIL »5 FLEURS« in IRGIS VALSES«. Dobiva se v drogeriji Kanc.
* Prva številka »Družabnika«, ilustriranega lista za razvedrilo in zabavo, je danes izšla. Dobi se v vseh trafikah in pn kolporterjih,
* Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1939. dobite v trgovini Sax na Grajskem trgu, Tam si tudi lahko ogledate nove božične razglednice, delo znanega našega umetnika Gaspari-ja.
* Podružnici Družbe sv. Cirila in Me' toda v Mariboru prosita, da pošljeta darove v blagu, namenjene za božičnice obmejnih šol, čimprej na Pomožno šolo, ker zbirko zaključujeta, da lafiko darila pravočasno dostavita šolam. Tudi pri denarnih zbirkah še pogrešamo marsikoga. Ne pozabite na poslane vam položnice ali oddajte v Posojilnici v Nar. domu!
* Gostilna Merdaus, jutri koncert.
* Užitka poln izlet v Grčijo in Egip* prireja Putnik od 24. decembra do 10. lan-Obisk Atene, Aleksandrije in Kaira. Izlet1 v okolico Kaira in po Nilu. Cene od din 5.401.—. Prijave pri Putniku, Maribor.
Nočna lekarniška služba. Lekarna Pfl Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri Sv; Roku, vogal Aleksandrove D Meljske ceste. tel. 25-32.
*	Starokatol. cerkv. občina javlja: V mesecu decembru bo služba božja le drugo nedeljo (11.XII.) in na Božič (25. XII.) 11. XII. kot po navadi, ob 9., XII. pa slovesna. 11. XII. bo skupno sv. obhajilo. — 26. XII., na Štefanovo, bo sv. maša ob 10. uri v Ptuju v Nar. domu.
DREVI TELOVA DNA AKADEMIJA
Začetek točno ob 20. uri.
SOKOLA MARIBOR-MATICE V SOKOLSKEM DOMU
jevo, učiteljico isto tam. Za priči sta bila ženinov oče g. Luka Jelenc, meščansko-šol. ravnatelj v p., ter nekdanji organizator jugoslovenskega učiteljstva, in nevestin brat dr. Fran Moser, živinozdrav-nik v Kozjem.
m. Ljudska univerza. O vrednotah slovenščine bo predaval v petek, 2. decembra, prof. Jakob šolar.
* Stariši, privedite svojo deco na Miklavževo igro 4. decembra ob pol 16. v Sokolski dom (Union). Predprodaja vstopnic pri Putniku.
* Iz društva mariborskih drž. upokojencev. Društvena pisarna bo na željo naših članov od 1. decembra t. 1. naprej sprejemala železniške legitimacije za podaljšanje za leto 1939 in prošnje za nove
Kino
: Kino Union. Vsled ogromnega zanimanja podaljšamo predvajanje filma »R°* polni zakon« do vključno četrtka, k *-e trtek 2 predstavi za dame in dve za S°' spode.
*	Grajski kino. Vključno srede, velik.1 senzacijski film Sebastopol. V četrte t
V	carstvu valčka.
Mariborsko gledališče
Sreda, ob 20.: Slavnostna akademija Pr°' svetne zveze.
Četrtek ob 15. »Divji lovec«. Predstav za mestne reveže. Ob 20. uri »Prevara«. Slavnostna predstava. Red D
1.	december v Narodnem gledališči Popoldne brezplačna predstava za mesne reveže, Finžgarjev »Divji lovec«. Zvečer svečana predstava Štundckerjev novitete »Prevara«. Začetek ob 21 i" ’ Red D.
Kultura
Celjski kulturni dogodki
Pevovodja Celjskega pevskega društva g. Šegula Pec je slavil letos desetletnico svojega delovanja. Večer za večerom ie požrtvovalno vodil svoj zbor in njemu (er njegovemu zboru se morajo Celjani zahvaliti za 27 samostojnih koncertov doma in 13 drugod. CPD opravlja poleg umetniškega tudi važno narodno delo in zato je le želeti, da da svojemu programu še več sodobnega duha. Društvo se je tudi lepo pripravilo za proslavo dvajsetletnice našega zedinjenja. Razen CPD nastopijo na sedanji proslavi v Mestnem gledališču še orkester »Glasbene Matice« in »Godbeno društvo« z Jenkovo ouver-turo »Kosovo«, mešani zbor »Zvona« ter »Oljka«. Na programu pa sta tudi dva solospeva s spremljavo godalnega orkestra, Sancinov »Poziv« in »Mors Victrix«,
V	Mestnem gledališču je pokazala Vzajemnost dvakrat »Lumpacija vagabunda«, toda pred skoraj prazno dvorano. Največ je bilo menda še sorodnikov in znancev nastopajočih igralcev. Društvo je zaman upalo, da bo burka pritegnila v gledališče jeljsko meščanstvo, delavstvu v predmestju pa dandanes tudi ni za čarobne Mirke. Samo sodobno in na sodoben način , zrežirano delo (človeka in dejanja
nam je treba!), bi moralno in tvarno uspe-
lo.	Kljub temu se jc Vzajemnost tudi v tem okviru izkazala. Nekatere vloge so bile dobro in ostro podane. Bilo je v njih obilo humorja in ljudske modrosti. Med odmori je igrala železničarska godba.
Uprava gledališča je pa presenetila Celje z »Erom z onega sveta«, katerega so peli Ljubljančani tudi v Ljubljani in Trstu že z najlepšim uspehom. Libreto za to komično opero, ki je prodrla tudi na velike evropske odre, je napisal dr. Milan Begovič, glasbo pa Gotovac. Celjani so napolnili gledališče ob priliki tega gostovanja do zadnjega kotička. V vlogi bogatega kmeta je gostoval g. Križaj, ostale vloge so bile razdeljene med soliste ljubljanske opere: Markova žena Kogejeva. hči Heybalova, Ero Franci. Sima Janko, pastirček Rupnikova, hlapec Bekš. Diri-rigiral je g. Mirko Polič.	C.	Z.
k. Kresalov roman »Študent Štefan«, s
podnaslovom »Prepovedana mladost«, jc izšel te dni končno v zajetni knjigi 704 strani pri založbi Slovensko delo v Ljubljani. O romanu, ki je vzbudil mnogo polemik še v rokopisu, objavimo prihodnjič izčrpnejše poročilo.
k. Ljubljanski godalni kvartet v Varaždinu. V soboto, 3. decembra, priredi Ljubljanski godalni kvartet svoj prvi koncert v Varaždinu. Nastopil bo v gledališki zgradbi. ' k. Razstava jugoslovanske grafike, o kateri smo že obširneje poročali, je z današnjim dnem zaključila turnejo po Danski in se preseli iz Kopcnhagna v Stockholm na Švedsko.
k. Umetniški muzej v Boki Kotorski. Vse umetnine, ki so raztresene po mestih in krajih Boke Kotorske, bodo prenešenc v samostan Reževico, ki postane tako umetniški muzej.
k. Vojni zgodovinar Inostrancev je umrl nedavno v Parizu. M. A. Inostrancev je bil caristični general. Po boljševi-ški revoluciji je živel nekaj časa v Beogradu, pozneje se je pa preseli! v Pariz. Rojen je bil 1. 1872. v Petrogradu in jc postal tam tudi profesor vojaške akademije. Inostrancev je napisal več zgodovinskih vojnih del in si pridobil z njimi velik sloves v Evropi in Ameriki.
k. »Antična Venus«, ki ni antična, Koncem aprila 1. 1937. je neki francoski kmet pri oranju zadel na nekaj trdega. Ko e njivo razkopal, je našel zelo lep kip. ki ga je državna umetnostna komisija spoznala za pravo umetmuo grškega kiparstva. ali pa posrečeno kopijo kakšnega rimskega kiparja. Umetnostni oddelek
kiP
se
prosvetnega ministrstva je uvrstil med zgodovinske spomenike. Zdaj pa je oglasil neki Francois Cremonese. r°'
jen
1907. v neki vasi pri Benetkah,
je priznal, da je kip izklesal on iz kar^' skega marmorja in ga s pomočjo .svoje«* brata prenesel in zakopal na njivo o njenega kmeta. Kako se bo sedaj fra!1' ska državna umetnostna komisija izgov' rila, še ni znano.	:
k. Župnik avtor operet. V Stari Pa^0^ župnikuje evangelski duhovnik Vlad11*1 Hurban-Vladimirov, ki je plodovit s!ov‘ ški pisatelj. Napisa! je dolgo vrsto P^v sti, dram in tudi libretov za operete. N!«1 gove drame in opereto igrajo z uspeho-zlasti v Bratislavi, seveda pod nimom. Njegova »Zemlja« je prevedb tudi v slovenščino.
k Dejanje, 9. Deveta številka ljubi R ske revije »Dejanje« objavlja FraiU0^ Vodnika razmišljanje o »Tragiki oseL’' sti«. Ceneta Kranjca »Utrinke«. S-pesmi »Jesenske žalostinke«, dr. A. sarja »Zapiske na robu«, Franceta uika razpravo »Kriterij in cenzura«, (j“’ ;n v dokumentih poglavje o katoličanu1 ^ političnih strankah, v Pregledu PrlP.?rV
k dunajski razsodbi o sporu r
ned ČSR
Ju'
iP
Madžarsko, članek o vprašanju, ali je goslavija agrarna država, opis vojne Daljnem vzhodu in nazadnje knjP-poročila.	t’
Gospodarstvo
Organizacija našesa izvoza
nekaj potrebnih opazk po našem letošnjem sadnem izvozu
KORISTI ZADRUŽNO ORGANIZIRANEGA IZVOZA
kod trgovske sposobnosti itd.? Lahko
Po naših trgih je še vedno velika živahnost v sadni trgovini in je stalno močno povpraševanje po naših jabolkih, ki imajo prav dobro ceno. Letos imamo izredno srečo, ker je drugod sadna letina radi mraza in poznega snega skoro docela odpovedala. Zato so letos dobra za izvoz vsa jabolka, tudi ona z napakami. Krepko povpraševanje, ki je pričelo že v začetku sezone in je nepretrgoma trajalo skozi vso sezono, je imelo za posledico rast cen, a tudi špekulacijo, ki gre v takih primerih na račun nevednosti proizvajalca.
Na domačih trgih so letošnje cene jabolkom za 50% višje od lanskih. Cene na debelo kvalitetnim vrstam se gibljejo °d 3 din dalje in gredo celo na 4.50 din. Ker je kupčija pri nas pretežno pri kraju, so se naši trgovci pomaknili v Srbijo, zlasti okrog Užice in Požege v Drinski banovini, kjer imajo priljubljeno jabolčno vrsto budimko, za katero se zanima Nemčija. Sploh smo letos izvozili pretežni del jabolk v Nemčijo.
Ob zaključku sezone se kar samo vsiljuje vprašanje vnovčenja ali organizacije našega sadnega izvoza. Sadna letina tvori leto za letom pomembnejšo postavko v narodnem gospodarstvu.
Iz Slovenije so kljub splošno slabi letini šle v tujino lepe stotine vagonov jabolk. Največja izvoznica je bila Pesniška dolina. Vse blago so odpremili sidni trgovci. Kot gre glas, zaslužijo naši trgovci — izvzemši par primerov tujega kova — za solidno trgovanje priznanje. Izkazali so se uvidevni in obzirni ter so storili, kolikor morejo v tej lastnosti po ■veljavnih trgovskih načelih.
To vprašanje pa moramo presojati s stališča splošnosti in imeti pred seboj množico proizvodnikov — kmete ter po zakonu kroženja dobrin tudi ostale delovne socialne plasti. Tedaj se vprašamo, če obstaja še kaka druga možnost vnovčenja blaga — v tem primera sadja, možnost, ki bi mogla nuditi boljše Dogo-ie proizvodniku-kmetu in z njim celotnemu narodnemu gospodarstvu.
Večkrat slišimo mnenje — in to cel6 °d strokovno (trgovsko) naobraženih —, da je sedanji na liberalni ali individualni °snovi sloneči način trgovanja edino mo-2en in tudi najbolj uspešen. In utemeljur jejo: Treba je kapitala, tehničnega vodiva, trgovskih sposobnosti, natančno Poznanje trga itd. Kdo naj se v vsem tem ^ozna, če ne posameznik!
Pa poglejmo malo na srbsko zemljo k ^ndotnemu seljaku, kamor zremo vse Preveč z viška in presojamo ondotnega ^oveka le po njegovi naravni in bolj skronmi vnanjosti, katera predstavlja po naših pojmih le vsestransko zaostalost. ~7 V Užičkl imajo seljakl svojo zadrugo, k> je letos izvozila nad 500 vagonov bil-d>mk. Kje je dobila zadruga kapital, od
Šport
Jutrišnji Tek osvchofenja
sežemo še dalje in se vprašamo, kako je bil — seveda po pojmih zagovornikov obstoječega tržnega načina — mogoč razmah ondotnih vinarskih zadrug, n. pr. ogromne smederevske, urejene po najmodernejših načelih. To moremo razumeti tem manj, ker nas pri tem moti tamkajšnja nepismenost, katero napačno istovetimo z nekulturnostjo. Kje so torej bili in so še pogoji za tako uspešen gospodarski način?
V narodu so, v njegovem zdravju in ne malokrat celo v njegovi nepismeni kulturi; v krepkem razumu, uvidevnosti, volji in podreditvi skupnim interesom ter v veri vase in samopomoč. Tukaj je poleg naravne inteligence tudi mnogo onih moralnih vrlin, ki jih nam manjka.
Ta zadružni izvoz je nedvomno dosegel boljše cene sadju nego bi jih bila nudila svobodna trgovina. Sicer pa so srbskega kmeta pognale v zadruge ravno nizke cene njegovim proizvodom. Zato se zadruge naglo širijo in donašajo seljaku velike materialne in moralne koristi.
Kaj pa mi? Bilo bi nam treba nekaj srbskih kmetov, pa bi se kmalu prepričali, kake koristi ima dežela od zadružnega gospodarskega življenja. J. F.
SK Železničar bo priredil jutri ob 10. dopoldne jubilejni propagandni Tek osvo-bojenja za Malgajev pokal pod pokroviteljstvom poveljnika mesta brig. gen. g. J. Stanojloviča, da se bodo na ta način tudi športniki pridružili manifestacijam slovenskega Maribora ob priliki 20-let-nice naše svobode. Start bo pred letnim telovadiščem Sokola-Matice na Koroščevi cesti, pribl. 1.810 m dolga proga vodi po Koroščevi cesti, Maistrovi ulici, Zrinjskega trgu, Kolodvorski ulici in Aleksandrovi cesti na Trg svobode, kjer je cilj. Ta tradicionalna prvodecembrska prireditev se bo jutri vršila enajstič in hkrati
tudi zadnjič, kajti v bodoče se bo ta konkurenca prirejala na rojstni dan Nj. Vel kralja Petra II. dne 6. septembra. Zmagovalec jutrišnjega teka bo prejel lep pokal v trajno last, naslednjih pet atletov bo dobilo diplome, ostali sodelujoči pa spominske trakove.
Poleg domačih tekačev so se doslej prijavili tudi nekateri zunanji, med njimi Srakar (Concordia, Zagreb), Košir in Bratož (Planina, Ljubljana), Takač, Ferkic, Crkvenčič, Šubert (Slavija, Varaždin), tako da lahko pričakujemo ostro konkurenco.
Nazadovanje svetovne trgovine
Kot poroča nemški statistični drž. urad, se je svetovna trgovina v zadnjem tromesečju nasproti II. tromesečju znatnejše skrčila; povprečno je vrednost padla za 3%, po obsegu pa se je trgovina skrčila kar za 17.8%. Nemška statistika navaja podatke za 53 držav. Zanimivo je, da izkazuje povečanje izvoza in uvoza edinole Kitajska, pa čeprav se nahaja v vojnem stanju z Japonsko. Poleg tega pa je še zanimivo, da izkazujejo pasivno trgovinsko bilanco malone samo evropske države, nekatere med njimi celo .ielo občutno pasivno bilanco. Ostale svetov ne države pa beležijo kljub temu, da je svetovna trgovina nazadovala, še vedno dokaj lepo aktivno trgovinsko bilanco.
Nogometni spored
Jutri se bodo vršile v Mariboru tri prvenstvene nogometne tekme. Na Železničarjevem stadionu se bosta ob 14.15 srečala domača nasprotnika Železničar in Slavlia. Na papirju je favorit Železničar; ako pa se bo Slavija borila kakor proti Mariboru, bo občinstvo gotovo imelo priliko, videti napeto borbo za točke. Sodil bo ss. g. Nemec. V prvenstveni predtekmi ob 12.30 se bosta borili za točke rezervni moštvi gornjih klubov. Sodil bo ss. g. Peteln.
Na igrišču Rapida bo ob 14. prvorazredna prv. tekma RapidtMura. Ker imata oba nasprotnika 7, oziroma 6 točk, bo ta tekma bržkone za dalje časa odločila, kdo bo zasedel 3. mesto na tabeli. Tekmo bo sodil ss. g. Jančič (g. Bergant), predtekme ne bo.
Drugih nogometnih prireditev v Mariboru ne bo, tudi klubi na podeželju bodo počivali.
LIGAŠKI SPORED V NEDELJO
V nedeljo se bodo odigrale tri tekme pomladanskega ligaškega sporeda, in sicer Jugoslavija:Sparta ter Jedinstvo: Slavija (V) v Beogradu in Slavija (S): Hajduk v Sarajevu.
Punčee prvak Argentine
Jugoslovanski finale v Buenos Airesu — Punčec premaga PaHado
V Buenos Airesu se je zaključil turnir za prvenstvo Argentine. Preg 4000 gledalci sta odigrala finale naša mušketirja Punčec in Pallada, ki sta izločila vse ostale tekmovalce. Po odlični igri je zmagal Punčec v štirih setih 2:6, 6:4, 7:5, 6:0 ter postal tako prvak Argentine. Navdušeni jugoslovanski izseljenci so odnesli Punčeca na ramenih z igrišča.
g. Angleški tekstilni koncern namerava zgraditi v naši državi veliko tekstilno tovarno, ki bi bila najmodernejše opremljena ter bi poleg raznega tekstilnega blaga proizvajala tudi sukanec. Koncern namerava vložiti v tovarno nad 60 milijonov din, postavljena pa bo tovarna nekje v Srbiji. Tuj kapital si torej v naš! državi še vedno obeta lepe dobičke, saj bi sicer ne silil v našo državo.
g. Avstrijski tobačni monopol bo moral prav kmalu likvidirati. V Nemčiji namreč nimajo drž. monopola na tobak. Sedanji avstrijski tobačni monopol se bo izpremenil v posebno delniško družbo.
s SK Železničar prosi lahko-atletske sodnike iz Maribora za sodelovanje pri prireditvi Teka osvobojenja skozi mesto.
s. Neobična kazen. Igralec sarajevske Slavije Rajlic je bil pa vesteh v sarajevskih časopisih nedavno denarno kaznovan od sarajevske policije radi incidenta med tekmo.
s Italijanski kolesar 01 mo je pri neuspelem poizkusu, da bi izboljšal svetovni rekord na 100 km, postavil nov svetovni rekord na 40 in 60 km v času 1:24:40.8 in 1:30:59.6.
SLOVAŠKA NOGOMETNA ZVEZA USTANOVLJENA
V Žilini je bil ustanovni občni zbor samostojne Slovaške nogometne zveze, ki se bo prijavila FIFI. V bodoče bo imela zveza samostojno prvenstveno tekmovanje ter bo tudi s 1. januarjem ukinila profesionalizem.
s Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije
poziva vse člane, da v smislu § 6. zvezi-nih pravil pošljejo najkasneje do 31. dec. članarino za prihodnje leto na naslov blagajnika gosp. Josipa Vlašiča, Zagreb, Lička ulica 4, ker v nasprotnem slučaju ne bodo imeli pravice glasovanja na občnem zboru, ki bo koncem januarja 1939.
s. Nizozemka Jet van Feggelen le v odlični formi. V Antwerpnu je izboljšala svoj lastni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m, ki ga je z 1:13 nedavno postavila v Haagu, na 1:12.9.
gah
Partije z „Avro” turnirja
Španska otvoritev.
(13. kolo v Leidnu 25. nov.)
Beli: Fine	Črni:	dr.	Aljehin
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5. a6 4. La4, d6 5. 0—0, Ld7 6. c3, g6 7. d4, Lg7 8. dxe5, Sxe5 9. Sxe5, dxe5 10. f41, Lxa4 11. Dxa4+,Dd7 12. Dxd7+, Kxd7 13. fxe5, Ke6 14. Lf4, Taf8 15. Sd2, Lxe5 16. Sb3, Lxf4 17. Txf4, b6 18. a4, Ke5 19. g3, Sf6 20. Sbd2, Sh5 21. Tf2, Ke6 22. a5, Tfa8 23. Tafl, Thd8 24. Sf3, Ke7 25. axb6, cxb6 26. Sg5, h6 27. Txt7+, Kd6 28. Sf3, g5 29. Sd4, TeS 30. Th7, Th8 31. Tflf7, Txh7 32. Txh7, Tf8 33. Txh6+, Sf6 34. Sf3, Kc5 35. Sd2, g4 36. Tg6, Sd7 37. Txg4, Se5 38. Tg5, Kd6 39. Tf5, Td8 40. Sf3, Sd3 41. Td5+, Ke7 42. Txd8, Kxd8 43. b3, Ke7 44. Sd2, a5 45. Kil, b5. Tu je bila partija prekinjena, v nadaljevanju pa je dr. Aljehin po nekaj potezah predal izgubljeno končnico.
Hj8jMJimil||milllllWIIMIIIIII »■llllllll IIII li III lllll Ulil
Daljica marija romunska:	88
ipodffa utajffla žMjeitia
Da uveljavi svojo voljo glede tiste angleške vzgo-iiteljice, sc je stric poslužil »najtežjih topov«. Najprej izjavil, da država ne bo nikoli dovolila nobene tuja Vzgojiteljice, ki ni vzgojila že kakega drugega vladarja. P°tem je izjavil, da je le on sposoben in upravičen, n*iti tako osebo.
Jaz sem že spočetka vedela, kaj pomeni prihod te Vzgojiteljice in da ne bo nič drugega, kakor vohunka ‘“Velikega inkvizitorja«, kakor sem imenovala vrhovno y°rno upraviteljico in vse tiste, ki so mi življenje gre-nili. Toda upreti se nisem mogla. Vzgojiteljica je prišla v Sinajo in je bila v gradu Pelešu seveda sprejeta z vso POudarjeno vljudnostjo. Toda že moje prvo srečanje z £10 ie razbilo vsa moja upanja Moja najbolj zla pftča* r^anja so bila še prekošena. Dama je Imela vse last-, st>- ki jih nisem mogla trpeti, in bila mi je neljuba že P? sami svoji zunanjščini. Poizkusila sem zato vse, da )l,Se je Iznebila in pritiskala na Nanda. da bi se uprl, ^ ^ bila njemu prav tako antipatična, kakor meni, to-a dal se je nazadnje le pregovoriti. Tako sem bila pre-To igro sem najbfže izgubila zato, ker sem Premalo dlplomatlčna !n preveč odkritosrčna. Zato totniačili vsele' vsak moj odpor kot trmo. y Naselitev te ženske pri nas je spremenila moj dom Pekel ln morala sem se včasih umakniti, da sem lahko ^-ala. l ako me je dohitela vest o obolenju mojega
prvorojenca na nekem potovanju, ki sem ga napravila skupaj z mamo. Zbrzela sem k njegovi bolniški postelj!, toda čutila, da »vzgojiteljici« moj prihod ni bil ljub.
Prebedela sem kritično noč pri sinu in nisem izgubila vere v njegovo okrevanje, čeprav mi je »vzgojiteljica« naravnost dejala, naj se zavedam položaja in pripravim na najhujše. To me je še bolj odbilo od nje in sožitje s to žensko je postalo grozno, zlasti še, ker sem bila živčno oslabela in dva meseca pred porodom svojega tretjega otroka.
Edina tolažba v tistih dneh so mi bile moja mala Elizabeta, stara Greenova in mlada bolničarka Lizica, romunska domačinka, ki je prinašala sonce v bolniško sobo. Toda v gradu Pelešu je prestolovala za časa počitnic zopet sestrična Charly v vsem blesku kraljeve naklonjenosti in njen osladni glas je šepetal pripombe na račun »uboge Missy«, ki je bila vedno v nemilosti.
Prerokovala sem si, da bo moj tretji otrok »otrok solz«, ker sem tedaj skoraj vsako noč med solzami zaspala. Ko pa je bil rojen, je bil otrok veselja. Zame je bi! več, kakor tolažba; bil je razodetje, in jaz sem ljubila tega otroka z vso materinsko ljubeznijo. Nisem ga mogla niti za trenutek zapustiti in bil mi jo kakor poslanstvo nečesa višjega, upanja in svetlobe.
Bila je deklica in dali smo ji ime Marija, po imenu njene matere, stare in prastare matere. Doma pa smo ji pravili Mignon ln j! pravimo tako še vedno. (To je Nj. Vel. naša kraljica Marija. Op. prevajalca.) Rojena je bila 9. januarja 1. 1900. v Gothi, kamor sem bila malo prej prišla. To potovanje mi je izposlovala mama, ki je vedela, koliko trpim zaradi vzgojiteljice miss W.
Tista doba je bila za mene ena najsrečnejših. Ostala sem tam do pomladi, in mama je medtem izposlovala v Bukarešti, da bo vzgojiteljica miss W. odšla še preden se jaz vrnem. Toda »stari dvor« se z njenim odpustom ni podvizal, nazadnje je le izginila. Mama je zmagala, toda razmerje med njo in stricem je bilo od tedaj dalje samo še »formalno«.
Za časa mojega bivanja je umrl v Merami, kamor je odšel po nasvetu zdravnikov, moj edini brat, prestolonaslednik Alfred. (Umrl je za krvavitvijo, za katero je bolehal tudi zadnji ruski prestolonaslednik Aleksej. Bolezen je zelo redka in podedljiva. Podedovala sta jo oba iz skupnega sorodstva hessenske vladarske hiše. Op. prevajalca.) Njegova smrt nas je strahotno zadela. Nikoli ne bom pozabila dneva, ko so pripeljali njegovo mrtvo truplo v Gotho in njegovega pogreba.
Meseca aprila sem zapustila Gotho in se odpeljala v Opatijo, kjer so bili na letovišču stric, teta in Nando. Tam je bil tudi mali Karol s svojo novo vzgojiteljico, gospodično Ffolietovo. Miss Ffoliet je bila Irka in popolno nasprotje njene prednice.
Mignon je bila drag prirastek naše družine in ljub otrok. Njeni lasje so bili plavi in kodravi, njene oči zasanjane, njena lica rožnata in trepalnice dolge. Bila je vedno vesela in ni nikoli izgubila svoje otroške dobre volje. Elizabeta je bila v primeru z njo bolj klasične lepote. Bila je vedno dostojanstvena, stroga in molčeča. Govorila in smejala se ni tako prostodušno, kakor njena mala sestrica, ki je kot svetla luč razsvetljevala moje mračne dni.
(Dalje sledi.)
Se o priključitvi Krčevine k Mariboru
Na članek košaške občine, objavljen v »Večerniku« z dne 23. novembra, ugotavljamo sledeče:
1. Ne sbi bilo »nepravično«, ako se del Krčevine ,ki ima popolnoma mestno obeležje, pa obenem financijsko, kulturno in gospodarsko gravitira v mesto, priključi po želji davkoplačevalcev k mestni občini. Tja prirodno itak spada, samo da je do sedaj občini Košaki preostala zakonska pravica za določitev davčnih bremen. Potrebno pa bi bilo dokazati, če je res ta del Krčevine gospodarsko tako močen, da bi kmečka občina Košaki brez njega ne mogla obstajati, če pa občina Košaki smatra to za dejstvo, potem se ni čuditi, da se ravno ti občani upravičeno obračajo od nje z željo na ugodnejšo davčno obremenitev svoje lastnine.
2. Trditev, da Maribor ne daje Krčevini ničesar, ne drži, kajti na vsak korak se vidi, da v našem prvem članku neštete dobrine zares obstajajo. Koliko nudi Krčevina Mariboru, pa je poglavje zase, ki nima vpliva na neugodno rešitev priključitve mestnega dela Krčevine k Mariboru. Res je, da je v Krčevini nekaj podjetij, ki spadajo v območje zasebne iniciative. Ta podjetja ne bi tangirala komunalnih problemov, ako ne bi zaradi raznih svojih interesov nasprotovala priključitvi in skušala preprečiti upravičeno željo večine po priključitvi.
3. če je nekaterim posameznikom vseeno, ako se jim tekom leta zakasni par brzojavk, ni to vseeno večini, ki želi pod upravo tozadevne točnosti.
4. Zastran davkov ugotavljamo, da znašajo skupne avtonomne doklade v občini Košaki za leto 1938/39 točno 203% (za obrti 211%), v mestu Mariboru pa samo 123% (za obrti 131%). Torej ne drži trditev, da so davčna bremena v Košakih nižja kakor v Mariboru, ampak je resnica nasprotna.
5. V za priključitev v poštev prihajajočem mestnem delu Krčevine ima najv2Č hiš uradništvo in vpokojenci, ki so se do sedaj vedno »tretirali« po HI. draginjskem
razredu. Vse dosedanje sklicevanje na ožji gradbeni okoliš je ostalo neuspešno. Popolnoma neumestno pa je, vplivati na uradnike in vpokojence, da se preselijo v mesto, ker se to pravi posegati v njihovo privatno voljo in življenje.
6. če se do danes tudi noben občinski odbor ne bi izrekel za priključitev, kar pa ne drži, je danes postal ta problem saj za nas znova aktualen in upamo, da se bo izvedel po želji velike večine posestnikov tega dela Krčevine, ker se nadejamo, da bodo našo pravično stvar podprle višje oblasti in merodajni krogi.
7. Že danes je konkretno dokazano, kdo izmed v poštev prihajajočih krčevinskih občanov je za priključitev in kdo proti njej. Za priključitev se je izjavilo okoli 90% občanov in prav toliko bo tudi približno število volivnih upravičencev. Kaj pravi ostali nemestni del Krčevine, Košakov in Sv. Petra, ne more in ne sme priti v poštev. Prepričani smo, da bo tudi preostali del občine tvoril še vedno eno največjih občin v srezu z večinoma večjimi posestniki, kakor so v urbanističnem delu Krčevine z njenimi malomeščanskimi razmerami.
Pripominjamo, da se malkontentov, četudi ne stanujejo v Krčevini in nimajo v Košakih volivne pravice, pri naši akciji ne branimo, ker mislimo, da so za sodelovanje zadostno legitimirani s tem, da so v Košakih davkoplačevalci.
Omenimo se tudi, da se na komunalno politiko menda res malo razumemo, tembolj pa žalibog isto čutimo. Posebno močno smo jo začutili pred kratkim, ko smo sprejeli davčne položnice za plačilo davkov zadnjega četrtletja 1938.
8. K prvemu našemu članku i dne 19. novembra t. 1. je uredništvo »Večernika« naknadno objavilo ime pisca Jos. Rajšpa. Od sedaj naprej on sam ne pride več v poštev. Ta odgovor so pisali in tudi nadaljnje bodo pisali — ako bo potrebno — za pokretaše za priključitev Krčevine k Mariboru: Josip Rajšp, Franjo Sedlak, Ignac Aršič in Terezija Švare.
Mariborski drobiž
Samomorilčeva identiteta
Včeraj smo poročali, da je z dravske brvi skočil v reko neznanec, čigar trupla še niso našli. Tekom včerajšnjega dne so dogodek pojasnili. H krojaškemu mojstru Francu Globovniku v Studencih je prišel 201etni krojaški pomočnik Maks Knap in ga prosil za službo. Tri dni je res delal, potem pa odšel. V ponedeljek je Knap ponovno prišel h Globovniku in zahteval 200 dinarjev za tritedensko delo. Pri izplačilu je prišlo do prepira in pomočnik je dal svojemu bivšemu mojstru več zabod-Ijajev v vrat. Mladenič je nato stekel na dravsko brv in se pognal v valove. To potrjuje ludi dejstvo, da se Knap včeraj ni vrnil v svoje stanovanje.
gledališke igre. Stavba je zelo čedna in v kras Studencem in ponos vrlim studenškim gasilcem, m. Ljudska univerza v Studencih. 1.
dec. bo proslava 20-letnice obstoja naše države s predavanjem g. ravnatelja Baša »Kaj nam je prinesla Jugoslavija v 20 letih?« Za uvod bo nekaj deklamacij in kratka igrica, pa tudi nekaj skioptičnih slik. Vstopnine ni.
Ode!e - koce - pernice, perje, puh
kupite najceneje. Oglejte si izložbe pr
niUtIfWA** F* NOVAK
,9V/Db1I%^ ¥	Maribor, Jurčičeva 6
m Proslava 1. decembra v mariborskem rledališču. Jutri, 1. dec. ob 9. uri zvečer bo v Narodnem gledališču slavnostna predstava Štandekerjeve »Prevare«. Pred prdestavo bo govoril pisatelj in časnikar g. Radivoj R e h a r o prazniku zedinjenja.
m. Na dan obletnice zedinjenja 1. decembra bodo bogosluženja v tuk. stolni in mestno-župnijski cerkvi ob 9. uri, v pravoslavni vojaški kapeli ob 10. uri in v evangeljski cerkvi ob 10. uri. Po končanih bogosluženjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva v sobi štev. 38-1, kjer je v ta namen vpisna knjiga. Vsi gg. šefi in predstavniki državnih in samoupravnih uradov, ustanov, zavodov, društev in korporacij so vabljeni, da bogosluženjem prisostvujejo.
m Upokojenci, organizirani v društvu mariborskih upokojencev se vabijo, da sc polnoštevilno udeležijo proslave 1. dec. pred magistratom mesta Maribor. Zbirališče pred 11. uro na Rotovškem trgu, pri društveni pisarni.
m. Uprava občine Pobrežje naproša vse hišne lastnike svojega območja, da razobesijo ob priliki državnega praznika I. dec. državne zastave.
m Vojni dobrovoljci sc vabijo, da se polnoštevilno udeleže akademije v pro-•kivo 1. decembra, ki se vrši v Sokolski ■orani oh 10. uri. Po akademiji zbor na
vorka na Glavni trg k splošni proslavi 20-letnice osvobojenja, ki se vrši ob 11.30. Ob 20. uri prirejajo vojne organizacije in Sokolsko društvo slavnostni ples, ki se bo vršil v vseh prostorih Sokolskega doma (Union). Obleka temna ali narodna noša. Odbor.
m. Sečnja in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovo uaredbo glede prodaje in sekanja božičnih drevesc, glasom katere se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, izkazati s predpisanim izvor nim potrdilom. Tržni organi bodo breziz-jemno zaplenili božična drevesca, Če bi se prodajalec ne mogel izkazati z izvornim potrdilom, vrhu tega pa proti kršiteljem tega razglasa uvedli kazensko postopanje.
m Nakaznice za kurivo. Od 2. decembra naprej se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem nakaznice za kurivo. Do nakaznice so upravičeni vsi oni, Kateri dobivajo glasom sklepa mestnega sveta redne mesečne, ubožne podpore na knjižice. Tozadevne nakaznice se bodo izdajale v socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9 po sledečem redu: Dne 2. XII. začetne črke A, B in C, dne 3. XII. črke Č, D in E., dne 5. XII. črki F in G, dne 6. XII. črke H, I in J, dne 7. m 9. XII. črka K, dne
10.	XII. črka L, dne 12. XII. črki M, N, dne 13. XII. črki O, P, dne 14. in 15. XII. črke R, S in Š, dne 16. XII. črke T, U, V, dne 17. XII. črke W, Z. Z. Vsak mora prinesti s seboj knjižico, s katero dobiva podporo.
m. članom Zveze Maistrovih borcev!
Pozivajo se vsi oddelki, da se korporativno udeležijo domače proslave 201etnice našega zedinjenja. Za mariborske člane je obvezna skupna udeležba pri splošni manifestaciji na Glavnem trgu 1. decembra ob 11.30. Naš prostor je pred Marijinim spomenikom. Zbirališče pol ure prej pred Narodnim domom, člani pa se vabijo tudi k drugim prireditvam, ki jih javlja dnevno časopisje.
m. Gasilski dom v Studencih je bil ‘e dni dovršen in bo služil svojemu namenu
m. Naši delavci so se danes vrnili iz Nemčije. 700 Prekmurcev je potovalo danes preko Maribora, 8000 delavcev pa se vrne iz Nemčije preko decembra.
m. Kakor v drugih mestih Slovenije, se tudi v Mariboru pojavlja veliko zanimanje za češčino. Na vseh šolah so začeli s tečaji, ki jih je skupaj 14 s 450 učenci. —
V	Ljubljani je 24 tečajev z 840 učenci, v Novem mestu 1, Celju 1, Murski Soboti 2 in Ptuju 2- V vsej Sloveniji je okrog 50 tečajev s pričližno 1500—1600 učencev.
m. Drevi bodo gorele Dajnkove barake.
Drevi okoli 17.30 bodo mariborski gasilci zažgali izpraznjene Dajnkove barake in vagone, ki so več ko 20 let služili najrevnejšim Mariborčapom za stanovanje. Barake bodo polili z nafto in nato zažgali. Pri sežiganju bo pomagalo tudi vojaštvo, ker bo treba vse,dovodne ulice zastražiti.
rp Tatvine. Mizarski mojster Alojz Verzel iz Vrbanove ulice je prijavil policiji, da mu je nekdo v delavnici ukradel iz žepa nekaj denarja in več mizarskega orodja. Pri zasebnici Pavli Macunovi v Go-spojni ulici je neznanec vlomil na podstrešje in ukradel za 900 dinarjev ženske obleke in smučarski dres. — Železničarjeva soproga Justina Špesova iz Sokolske ulice pa pogreša dve kokoši.
m Sama prosila, da bi jo zaprli. Te dni je prišla iz mariborske bolnišnice 19-letna brezposelna služkinja Danica K. iz Laškega. Ker ni nikjer našla zaposlitve, ie prišla na policijo in prosila, da bi jo zaprli. Seveda so njeni želji ugodili, ker so ugotovili, da je Danica iz Maribora izgnana.
m Avtomobil v hidrant. Pred carinsko pošto na Aleksandrovi cesti je včeraj neki avtomobilist trčil v hidrant in povzročil mestni občini 3000 din škode.
m Nad gostilničarja in njegovo ženo se je spravil v neki gostilni na Frankopanovi ulici Franc O., ker gostilničarka ni hotela z njim plesati. Zato je užaljeni France oba pretepel.
m Zopet pobeg od doma. Kleparski mojster Franc Ambroš s Pobrežja je prijavil policiji, da že dva dni pogreša svojega 12-letnega sina Franca. Deček je šel zjutraj v meščansko šolo, od koder pa se ni več vrnil.
m Kolo in košaro z živili je nekdo ukradel Agati Čelanovi iz Studencev v času, ko je kupovala v neki trgovini na Glavnem trgu.
m Cigan z zlatnino. Mariborska policija je prijela cigana Marka Krebsa, ki je po mestu prodajal zlatnino. Preiskava je ugo tovila, da je zlati nakit ukradel ženi orožniškega narednika Valenčiča v Ptuju. Tatinskega cigana so izročili sodišču.
m. Vbod z žebljem povzročil smrt. 9-letna posestniška hčerka Terezija Danko od Sv. Marjete se je vbodla z zarjavelim žebljem v levo nogo. Rana je postala ne varna in deklico so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je včeraj umrla. Zdravniki so ugotovili zastrupljenje krvi
Vsem pripadnikom Sokola Matice, Maribor
Bratje in sestre! Polni ponosa, sreče in radosti vam sporočamo, da je blagovolil prevzeti kunistvo našemu novemu nara-ščajskemu praporu naš najvišji brat Nj. Vel. kralj Peter II. Ko vam javljamo to vi soko odlikovanje, ki ga je bilo deležno inv še društvo, pozivamo vse članstvo, na' raščaj in deco, da se polnoštevilno udeleži razvitja prapora, ki bo na svečani seji 1. dec. dop. v Sokolskem domu.
Obenem obveščamo članstvo, da je za svečano sejo kot za svečani ples obvezen svečan kroj, oz. temna obleka z znakom
vorišču za dvorano, od koder krene do- ^ lepi dvorani je postavljen tudi odet za^ua svečani ples pa so dobiodošlc in vab
liene tudi narodne noše. Prav posebno vabilo pa velja vsemu občinstvu.
I. Miklavž pri tezenskih Sokolih. V soboto zvečer obišče Miklavž tudi tezenske Sokole. Prišel bo v Pulkovo gostilno, kjer bo obdarovanje in miklavževo veselje.
1. Tribuna Sokola Matice! Sokolska tribuna ni bila na razpolago samo vsem sokolskim društvom v Mariboru, temveč tudi vsem šolam za njihov letni telovadni nastop za dijake. Radi tega je potrebno misliti, da se postavi zopet nova tribuna, ki pa naj bi bila ognja varna. Zavarovalnina, ki jo prizna zavarovalnica, ne zadostuje, sredstva pa, ki z njimi Sokol Matica razpolaga, ne zadostujejo niti za Sokolsko telovadnico, ki je ravno tako potrebna. Narodna in sokolska zavest je pokazala v tem slučaju, da je na svojem mestu in hoče s prostovoljnimi prispevki nabrati potrebna sredstva za novo tribuno. Prispevke sprejema Posojilnica Narodni dom, tekoči račun: Sokol Matica, Gradbeni odsek, pod naslovom »Tribuna«.
1. Sokolsko društvo Studenci priredi proslavo 20-letnice Jugoslavije na predvečer zgodovinskega narodnega praznika. Na programu proslave so telovadne, pevske in dramske točke. Ob tej priliki prejme sokolska deca krasen prapor, dar b". Joška Vokača. Pevske točke izvaja delavsko pevsko društvo »Enakost«.
I. Sokol Maribor I. Obveščamo svoje člane, da bo proslava zedinjenja 1. decembra ob pol 10. v telovadnici Kasarne kralja Petra, članiče in člani v krojih, ostali v civilu z znakom. Obvezna udeležba. Zdravo! — Uprava.
X Petelina so obsodili na smrt, ker je
sosede budil iz sna v mestecu Brytofl blizu Londona. Vsi prizadeti so se obrnili na sodišče, in sodnik je začel z rednim sodnim postopanjem, kakršno je pač \ navadi. Pred njim je odgovarjal neki mlad petelin, ker je vsako jutro ob treh zjutraj prebudil vse sosede. Po zasliši' vanju prič je sodnik obsodil petelina na smrt. Lastnik tega petelina kakor tud: Društvo za varstvo živali so vložili priziv. To sodno zadevo bodo te dni obravnavali pred apelacijskim sodiščem.
X Okopati se morajo vsi potniki, k* pridejo na Švedsko. Tako se glasi najnovejša uredba, ki so jo izdale oblasti, ker se je na Švedskem začela širiti slinavka. Po strogih higienskih predpisi'1 se morajo potniki in tujci okopati, razkužiti telo in obleko, čevlje pa najpazlj*' veje očistiti.
X »Sindikat ubijalcev« je odkrila niu* jorška policija. Člani tega »sindikata« s0 zavarovali različne uslužbence, potem s0 jih pa ubijali in pobirali zavarovalnin0-Da je policija razkrinkala to razbojniško tolpo, je mnogo pripomogel neki natakal čigar štirje tovariši so samo v letošnje*11 letu na ta način izgubili življenj«?.
Radio
Četrtek, l. decembra. Ljubljana: 9.15 Šolska proslava z«®' njenja; 10.15 Plošče; 10.45 Koncert n harmoniki; 11.30 Tri pesmi, ena nris®• Jugoslavija, koncert RO; 13.20 feraI^,. kvartet; 17 Iz vseh krajev JugoslaVJ^’
20 Rezervirano za prenos; 22.15 PlosC ‘
— Beograd: 13.10 Koncert kraljeve S3 de; 18 Popularne melodije; 18.30 Nar ne pesmi; 20 Gunduličeva »DubravK ’
— Sofija: 13.20 Lahka glasba; 17 vol* ški orkester; 19.30 Beethovnov ci% ’ 20.55 Plošče za ples. — Berlin: 20.10 v sele in ljubavne melodije. — Ham'o™
19 Pod španskim soncem. — Mila'10' Pester spored za vsakogar. — Mon vo: Tisoč taktov Leharja.
Petek, 2. decembra.
Ljubljana: 12 Plošče z domačo gla jg 12.20 RO izvaja slovanske uverture, ^ Zenska ura; 19.50 Planinski kotiček, ^ Zabavni koncert bratov Golobov m - ^ 22.30 Angleške plošče. — Beograd. • Q Koncert s plošč; 17 Ruske pestnj. ^ Plošče; 20 Prenos koncerta akadu • ga zbora »Mladost-Balkan« iz Liis 22,15 Za pl«. _ Solila: glasba; 18 Popularni koncert; 19 M , nijeva opera »Cavalleria Rus gp 20.50 Lahka glasba. — Bukarešta. R{m. Verdijeva opera »Trovatore«.
21 Prenos operete
M 20 idM mdrnuja
Uspešna komunalna politika mestne občine, ki je v 20 letih svobode vsepovsod napredovala — „V bodočnost gledamo z zaupanjem"
Dr. Alojz Juvan, župan mesta Maribora
Ob priliki letošnjega »Mariborskega ledna« je Maribor polagal javnosti račun 20-lctnega dela na gospodarskem in pro-Gvetno-kulturnem polju. »Mariborski teden« jc priredil za proslavo 20-letnice Jugoslavije razkošno gospodarsko razstavo. Njej je priključila mestna občina posebno prosvetno-kulturno razstavo, pri kateri so sodelovala vsa kulturno-pro-svetna društva in ustanove. Poleg tega so prikazali mestni socialni urad, mestni gradbeni urad in mestna podjetja javnosti razvoj mesta v zadnjih 20-letih, na tej posebni razstavi je lahko vsakdo videl, kaj se je v Mariboru v tem čas« napravilo v pogledu gradbenosti, cest, kanalizacije, elektrafikacija Sn vsega, kar je v zvezi z razvojem motornega mesta. Ta skupna razstava je predstavljala pravo sliko današnjega Maribora in pravo sliko dela, ki so ga slovenski javni delavci izvršili v Mariboru v teku 20 let.
Redko je mesto, ki je bilo po prevratu tako naglo razvito kakor naš Maribor. Ko je bil Maribor vključen v zvezo jugoslovanskih mest, je bila mestna občina postavljena pred nebroj novih nalog. Izmenjava uprave, močna nova industrija in zaradi tega tudi dotok novega uradni-Štva in delavstva iz okolice, je zahtevalo od občine takojšnje korake v pogledu zidanja novih stanovanj. Zato je imela prva leta občina glavne skrbi na socialnem polju, da preskrbi nova in cenena stanovanja. To vprašanje je mariborska občina rešila vzorno. Sezidala je 150 delavskih hišic, v katerih plačujejo najemniki za lepo 3-sobno stanovanje najemnine okoli 450 din in postanejo po 25 letih lastniki hišice. Zgradila je nadalje 8 velikih stanovanjskih hiš, v katerih najemniki plačujejo komaj polovico amortizacijske najemnine, ostanek se krije iz rednega proračuna. Tako je mestna občina regulirala v mestu najemnine. Da je omogočila zidanje novih hišic in onemogočila spekulacijo z zemljišči, je kupila vse razpoložljive gradbene parcele v mestu in jih prodajala dalje po lastni nabavni ceni s Pogojem, da sezidajo kupci tekom enega hišo in z nadaljnjim pogojem, da ne smejo zidane hiše naprej prodati brez dovoljenja mestne občine. Poleg tega je dala več milijonov gradbenih posojil, kakor tudi garancij za gradbena posojila. Zaradi take načrtne stanovanjske politike so °stale najemnine v Mariboru na znosni višini, cene gradbenim parcelam pa nizke. ker je vsakdo, ki si je hotel postaviti Syoj lastni družinski dom, lahko kupil za malenkostno ceno od mestne občine stavbno parcelo. Za ubožno, oziroma zanemarjeno mladino je zgradila mestna °bčina 2 mladinska doma. V rednem proračunu pa je preskrbela zadostna sredstva (v proračunskem letu 1938-39) 4 mi-'jone 300.000 din za podpiranje in preskrbo revežev in ostarelih meščanov. Pri Pomožni akciji se od leta 1931. dalje troši e*no nad milijon dinarjev za javna dela J' svrho podpiranja brezposelnih. Iz teh Kratkih navedb je razvidno, da je mariborska občina gradbeno-socialno vpraša-nie gotovo rešila v modernem duhu.
Poleg tega je bilo treba urediti zunanje “ep mesta. Mi nismo imeli prav za prav nobene dobro urejene ceste. Vse dovozne Javne ceste je bilo treba tlakovati, napeljati kanale, treba je bilo regulirati trge,
Jw se je zlasti zadnja leta mnogo izvršilo.
J Mariborsko kopališče na otoku je ponos Maribora in predstavlja veliko privlačno točko tujskega prometa. Mariborski grad je občina kupila, ga sedaj celotno na znotraj in zunaj popravila in ga dala na razpolago muzeju, da tako ta u .urna institucija dobi za večne čase do-dorn 'n mimo zavetje. Predlansko s 0 občina zgradila v magdalenskem predmestju dve novi šoli — meščansko in osnovno — in v to svrho investirala sko-ro 9 milijonov dinarjev.
Uradništvo in delavstvo plačuje občina
dobro, mesto ima socialno čutečo upravo, ki se zaveda, da vsako pošteno delo zasluži tudi dostojno plačilo. Izdatki za šolstvo, za podpiranje znanosti in prosvete, kakor tudi obrti, trgovine in turizma izdatno obremenjujejo vsakoletni proračun.
Kljub vsem ogromnim investicijam in izdatkom je občina finančno dobro urejena. Naši proračuni so bili vedno stvarni, dohodki so že 10 let vedno večji, kakor v proračunu predvideni. Vsako leto se je nekaj prihranilo in razpolagamo s precejšnjimi prihranki, ako pridejo slabša leta, zlasti za našo industrijo, ki je naš najboljši in točen plačnik, še boljše bi bile finančne prilike občine, če bi ne imeli dolgov, oziroma če ne bi bila obrestna mera za najete dolgove tako visoka. Mi še danes plačujemo za nekatere dolgove 9 odst. obresti, upamo pa, da nastopijo tudi za občino boljši časi, da bo mogoče obrestno mero dolgov znižati in s tem znižati tudi vsakoletno amortizacijsko kvoto v proračunu. Takrat bomo pred-
vsem znižali doklade na hišno najemnino in razbremenili hišno posest, ki je danes v Mariboru res bolj obremenjena »rakor v drugih mestih. Naši dolgovi znašajo okroglo 65 milijonov dinarjev, na prvi pogled veliko vsoto, toda poudariti moram, da je imela občina ob času prevrata 15 milijonov kron dolga, kar odgovarja današnji vrednosti vsaj 150 milijonov dinarjev. Naši dolgovi tedaj sorazmerno niso veliki in lahko mirno trdimo, da smo Slovenci na mestni občini v Mariboru dobro gospodarili.
Ko zaključujemo račune 20tih let, se zahvalimo za vso podporo, ki smo je bili deležni doslej od banovine in države. Za bodočnost pa prosimo še večjega razumevanja za obmejne probleme, ki jih je še mnogo ostalo nerešenih. Z zaupanjem gledamo v bodočnost, kakor doslej nas pa bo tudi v bodoče vodila pri delu za napredek našega mesta ljubezen do države in naroda in globoka vdanost in hvaležnost do visokega kraljevskega doma.
Slovenska umetnost v povojnem Mariboru
Radlvoj Rehar
Ako se ozremo ob današnjem jubileju aa dvajsetletno dobo umetniškega ustvarjanja v svobodnem slovenskem Mariboru, si moramo z nekakim ponosom priznati, da so naša prizadevanja, ustvariti iz obdravske prestolnice Slovencev tudi umetniško plodno torišče, obrodila vidne sadove, čeprav ne takih, kakor smo si v morda prevelikem idealizmu in optimizmu nekoč predstavljali.
Tedaj, pred dvajsetimi leti, je bilo pač še malo pionirjev naše kulture, ki so se jasno zavedali, da ni zadosti, ako si naše mesto osvojimo politično in kulturno, ampak da je za globljo, duhovno rena-cionalizacijo našega obmejnega ljudstva vsaj tako potrebna tudi avtohtona narodna umetnost. Pa še delo teh redkih posameznikov je zadevalo ob skoraj nepremagljive ovire, predvsem na nerazumevanje s strani širše in celo najožje javnosti. Slovensko mariborsko meščanstvo ni imelo za umetnost prav nič več razumevanja, kakor nemško pred voino, ki se je izživljalo skoraj izključno v politiki in malomeščanstvu. Manjkala je pač tradicija. Tu jc bilo treba šele ustvariti in vzgojiti kader ljudi z zanimanjem za višje kulturno izživljanje.
Neomajni vztrajnosti posameznikov in skupin se je polagoma vendarle posrečilo premagati provincialnost in najti v slovenski mariborski javnosti vsaj najnujnejšo oporo za umetniška stremljenja: gledališče, glasbo, likovno umetnost, literaturo in arihtekturo. Trud, ki so ga v to vložili predstavniki naših umetniških ustanov in posamezni umetniki, seveda tvarno nikoli ni bil poplačan, a le preče-sto je izostalo tudi moralno plačilo. Zato pa je teni dragocenejša notranja zavest, da je ledina kljub temu zorana in da je slovenski Maribor postal poleg Ljubljane naše važno umetnostno središče in da se bo kot tak v bodočnosti gotovo dalje razvijal in dosegel prej ali slej cilje, ki so mu določeni po njegovi zemljepisni legi in splošnonarodnem poslanstvu.
•
Slovensko Narodno gledališče
Začetki slovenskega gledališča v Mariboru segajo nazaj V predvojno dobo, ko je prve predstave prirejala Čitalnica, pozneje pa diletantska skupina Dramat-skega društva v Narodnem domu. Višina teh predstav je bila znatna in so jo priznavali celo narodni nasprotniki. Vendar je pravo, poklicno slovensko gledališče z umetniškimi stremljenji dobil Maribor šele po osvobojenju. Ustanovil ga je v jeseni 1. 1919. Hinko Nučič ob sodelovanju Dramskega društva in mestne občiae.
J Predstave so se pričele s slavnostnim go-; vorom dr. Pavla Strmška in vprizoritvi-jo Jurčičevega »Tugomera« v Nučičevi j režiji. Hinko Nučič je s svojimi zvestimi in požrtvovalnimi sodelavci, med kate-| rimi so bili razen drugih tudi pokojna 1 Berta Bukšekova, Valo Bratina, pozneje j Milan Skrbinšek itd. ustvaril v dveh se-; zonah trdne temelje za dramo in začetke j za glasbene predstave. Po dveh letih je I odšel v Zagreb, vodstvo za njim je pa ; prevzel do podržavljenja mesta intendanta režiser in igralec Valo Bratina.
S podržavljenjern jc postal intendant dr. Radovan Brenčič, kije ustanovil poleg drame in operete tudi opero. Ravnateljstvo drame je prevzel Valo Bratina, ravnateljstvo opere pokojni Viktor Parma in za njim Andro Mitrovič. Kot dirigenti so delovali Hrabroslav Vogrič. V. Parma Plecity, Andro Mitrovič, Lojze Hercog in nazadnje tudi Josip Jiranek. Kot režiserji Hinko Nučič, Valo Bratina. Milan Skrbinšek, Rade Pregare, Jože Kovič, Osip šest, Vladimir Skrbinšek, Hinko Tomašič, Djuka Trbuhovič, Pavel Rasberger, Anton Harastovič, Milan Košič, Bojan Stupica, Peter Malec in še nekateri drugi.
Med igralci naj omenimo v tej dobi razen že omenjenih režiserjev, ki so vsi nastopali tudi kot igralci, zlasti pokojno Berto Bukšekovo, Šteto Dragutinovičevo Viko Podgorsko, Ivo Šetinsko, Elviro Kraljevo, Danico Savinovo, Savo Severjevo, Milevo Zakrajškovo, Emo Starčevo in Branko Rasbergerjevo, pokojnega Rada Železnika, Gradiša-Daneša, pokojnega Tepavca, Pavla -Koviča, Maksa Furjana, Rada Nakrsta, Eda Groma, Danila Gorinška v drami. V opreti in operi pa: Slavico Mežgečevo. Ančico Mitrovičevo, Marico Lubejevo, Pavlo Udovičevo, Vido Zamejičevo, Jelko Igličevo, Borisa Arhipova, Petra Burjo, Vekoslava Janka, Franja Neraliča, Emila Rumplja, Marija Šimenca, Stjepana Iveljo, Belizarja Sancina in Manoševskega.
Mariborska drama, opera in opereta so uprizorile v teh dveh desteletjih večino domačih del in kvalitetna dela iz vse svetovne literature. Predstave so bile včasih na resnični umetniški višini in mariborsko slovensko Narodno gledališče jc bilo v resnici zavod z umetniškimi ambicijami. Razen tega smo videli v tem Sasu prvovrstne tuje skupine, vse do ruskih Hudožestvenikov, odlične posameznike kot goste in balete, ki jih prej Maribor skoraj sploh ni poznal. To je bogata bilanca, ki odtehta senčne strani, ki so se včasih seveda tudi pojavljale.
Slovensko leposlovje
Dasi je imel Maribor nekoč v svoji sredini velikega Josipa Jurčiča in druge slovenske književnike, sam iz sebe in zlasti v zadnjih desetletjih pred osvobo-jenjem ni zavzemal v slovenskem slovstvu in knjištvu skoraj nobenega pomembnega položaja. Zaostajal je daleč za pomenom isto tako perifernega Celovca in Gorice. Šele osvobojenje mu je dalo tudi leposlovne tvorce in nekaj knjig, čeprav trdnejše in širše zasnovane založbe žal še vse do dandanes nimamo.
Ledino je v tem oziru oral pesnik Janko Glaser z dvema pesemskima zbirkama, od katerih je druga izšla v Mariboru.
V	generalu Rudolfu Maistru-Vojanovu je našel Maribor svojega drugega odličnega pesnika, ki se je uvrstil s »Kitico mojih«, tiskano enako v Mariboru, med vidnejše in trajnejše predstavnike slovenske poezije. Dalje so delovali v tem času kot pesniki ali pisatelji v Mariboru (raseu drugih) pokojni Josip Kostanjevec, Stanko Majcen, Anton Leskovec, dr. Ivo Šor-
li,	dr. Makso Šnuderl, ki je tiskal v Mariboru obe svoji knjigi, dr. Ivan Dornik. Rudolf Golouh, dr. Anton Novačan,. Ra-divoj Rehar, ki je izdal od 7 knjig 3 v Mariboru, Gustav Šilih, ki je izdal v Ma riboru svoje drugo obširno delo »Beli dvor, B. Vodušek, Branko Rudolf, mladinski pesnik in pisatelj Danilo Gorinšek, ki je izdal tudi v Mariboru del svo.iili zbirk, in Ivan Potrč.
Razen tega so pa izšli iz Maribora zlasti kot dijaki tukajšnjih srednjih Šol: dramatik in pisatelj Bratko Kreft, pisatelji Miško Kranjec, Anton Ingolič, dr. Ant. Ocvirk, Filip Kalan, Ivo Bračič, Edvard Kocbek, Jože Kerenčič in razni drug! mlajši in najmlajši. Nekaj jih je bilo, ki so bili ‘v Mariboru le prehodno ali krajšo dobo, tako dr. Ivan Lah, Matija Malešič, Vinko Košak itd. S tem vrsta slovenskih literatov, ki so živeli in delovali v Mariboru ali še žive in delujejo, pa še vedno ni popolna.
Žal moramo ugotoviti, da je le zel« majhen odstotek del mariborskih literatov izšel v mariborskih založbah in revijah. Razen priložnostnih izdaj in samozaložb smo imeli večjo založniško aktivnost le pri Cirilovi tiskarni, Tiskovni založbi, deloma Mariborski, tiskarni, Ljudski tiskarni, Podravski tiskarni in Pira* midi. Prvi poizkus literarne revije v Ma* riboru po vojni je bilo »Zrnje«, ki je slu* žilo tudi gledališču, a je bilo skrajnd skromno. Za tem se je poizkušala »Pira* mida«, nazadnje smo pa dobili »Obzorja; s širokim programom in izbranim krofom sodelavcev. S tem je dobil Maribor tudi svojo literarno revijo.
4 Likovna umetnost
Kakor v leposlovju, tako in še velika bolj je bil predvojni Maribor neaktiven \? slikarstvu in kiparstvu. Ni imel ne izra* zitejših umetnikov ue razstav. Razstave so se pričele sploh šele po osvobojenju, in to že razmeroma zgodaj. L. 1920. je bila prirejena pod vodstvom akad. slikarja prof. Viktorja Cotiča in podporo generala Maistra velika zbiralna razstava slikarstva in kiparstva na ozemlju j Spodnje Štajerske. Razstava je pa b;ia j večja po kvantiteti kakor po kvaliteti. Iz nje pa se je rodil klub »Grohar«, ki se je pozneje preimenoval v sedanjo »Brazdo«.
Od tiste prve razstave dalje so stopali naši slikarji in kiparji s svojimi deli pred javnost skoraj redno vsako leto, včasih tudi po večkrat. Imeli smo velike domače in tuje razstave, razstave manjših skupin, kolektivne razstave in letos spomladi največjo med vsemi: »Reprezentativno razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti«. S temi razstavami je našla slovenska likovna umetnost stike i javnostjo, čeprav še manjka večja tradicija in še zdaleč niso dosežene vsaj za silo idealne razmere. Vendar imamo kros ljudi, ki jim je obiskovanje razstav in kupovanje slik že skoraj potreba.
Med slikarji in kiparji, ki so delovali v Mariboru ali še delujejo, so bili prof. Viktor Cotič, pokojni Anton Gvajc, kipar Fr. Ravnikar, Franjo Stiplovšek, kipari«
( slikar Nikolaj Pirnat, Janez Nežan, Avgusta in Henrieta Šantlova, Ivan Kos, Ka-I rel Jirak, Albert Sirk, Zoran Mušič, Kav*
(Čič, kipar Stoviček, Golob in še nekateri' drugi. Nešteto njihovih del visi po zaseb* j n ih stanovanjih, uradih in nekaj tudi v muzeju.
3tran
»V eč c r n i k«
,0. XI. 193S.
Večji razvoj jc poleg drugega oviralo pomanjkanje razstavnega paviljona in ateljejev. To vprašanje je' postalo najbolj pereče prav sedaj, ob dvajsetletnici osvobojenja, in nujna potreba je, da se tudi to vprašanje reši vsaj v tretjem desetletju naše svobode.
Produktivna in reproduktivna glasba
Isz znojil| spominov nei vojno
in povGfmm &€$jbo
Glasba ima v Mariboru med vsemi umetniškimi udejstvovanji gotovo naj-vccjo in najstarejšo tradicijo, posebno pa petje, ki se je razmaknilo zlasti v prvi polovici prejšnjega stoletja in se razvija lo potem stalno bolj in bolj. Vendar se je slovenska glasba razživela v vsej svobodi šele po 1. 1918., dasi se je morala cesto boriti z raznimi ovirami in se mora še sedaj, po dvajsetih letih neumernih razvojnih prizadevanj. Vzroki so tudi pri njej skoraj isti, kakor pri ostalih umetnostih: v preozkem krogu resničnih ljubiteljev glasbe in pomanjkanju tvarnih sredstev.
Po osvobojenju se je naselil v Marlbo iu naš operni skladatelj Viktor Parma in tu tudi umrl. Tu je napisal svoje zadnje delo in bil dirigent v gledališču in častni ravnatelj opere. 1 u je deloval in umr skladatelj Oskar Dev, ki je vodil tudi zbor Glasbene Matice. Iz Trsta je prišel prof. Vasilij Mirk iu se še vedno udej stvuje v našem glasbenem življenju kot komponist in zborovodja. Imeli smo daleč znanega modernega komponista Slavka Osterca ter Marjana Kozino, ki je v Mariboru skoniponiral opereto »Majdo«. Močno se je razmaknil kot skladatelj moderne smeri prof. Josip Pahor. Ostali komponisti so mladi dr. Drago Cvetko Prof. Vrabec, prof. Mihelčič itd.
Med^ reproduktivnimi umetniki smo imeli Fani Brandlovo in njen znameniti trio, virtuoze Tarasa Poljanca, ki je žal odšel v Beograd, imamo klavirskega virtuoza dr. Romana Klasinca in EIfi K!a-sinčevo, cellista prof. Bajdeta in druge. Med koncertnimi pevci moramo omeniti zlasti Avgusta Živka, Faganelija in go. bkvarcevo; med dirigenti poleg gledaliških m zc omenjnih J. Faganelija, F. Gar-spersica, Josipa Hladeka-Bohinskega itd.
Med glasbenimi zavodi in ustanovami jc na prvem mestu Glasbena Matica, kisi je pridobila za razvoj naše glasbene kulture ogromnih zaslug in nam ustvarila tudi glasbeno šolo. S turnejami svojega zbora je ponesla našo pesem po domovini m tujini, a je prav ob dvajsetletnici doživela krizo m ji grozi, da bo skupaj s svojo solo ostala brez strehe. To dejstvo za dvajsetletnico ni častno! Poleg ilasbene Matice so ustvarili veliko n^ši zbori »Drave«, ki ima tudi svojo godbo m
n?m- h J°ntV0ni zasI“ž«ega pedagoga pror. Hinka Druzoviča, »Maribora«, tja-
ana«, Septet bratov Živkov pod vodstvom prof. Mirka, »Grafike« itd. Filharmonije žal kljub vsem poizkusom doslej se nismo dobili in čaka ta naloga našo bodočnost. Uspešno smo gojili tudi mladinsko glasbo m so skupine mariborskih a harmonikarjev dosegle v Jugoslaviji m izven nje velik sloves, zlasti za č-i-sa orcanizatoričnega vodstva ge. Zore Ravmkove ter prof. Šušteršiča.
Mariborska arhitektura
Arhitektonskih spomenikov večjega pomena povojni Maribor skoraj ni dobi!, ker se niso gradile velike monumentalne stavbe. Kljub temu smo dobili nekaj modernih palač in vil, ki dostojno reprezen-tirajo vzpon slovenske moderne arhitekture, ki je tesno povezana z imeni naših arhitektov Jelenca, Soše Deva in bratov Černigojev, kakor tudi še nekaterih drugih mladih in najmlajših. S preureditvami, regulacijami in novimi zgradbami je dobil Maribor v teh dvajsetih letih popolnoma novo zunanje lice in postal v resnici reprezentativno mesto. Seveda pa nas čakajo v tem oziru še zelo velike naloge, preden bomo dosegli idealno stanje.
Mariborski umetniki vseh področij so ustanovili v teh dveh desetletjih več organizacij, od katerih pa obstajata sedaj samo še dve glavni: Umetniški klub in Klub Brazda«. Umetniški klub združuje vse umetnike s področja bivše mariborske oblasti iu prireja tudi Umetnostne tedne. Prvi predsednik mu je bil pisatelj dr. Ivo Šorli, ki je sedaj častni predsednik, dočirn stoji na aktivnem vodstvu Pi-
Dve uri po mojem odpotovanju po razglašeni mobilizaciji leta 1914. na mesto določitve kot črnovojniški poročnik, se je zglasila v mojem stanovanju v Celju policija, da izvede hišno preiskavo zaradi paragrafa 85 a. k. z., t. j. veleizdaje. Kdcr je že odpotoval v vojaško službo, je 'imel v tem oziru v takih primerih navadno r-ir pred nadaljnjim preganjanjem. Tako !udi jaz.
Toda s težkim srcem sem se kot bivši politik oziral vsa štiri leta vojne na Spodnjo Štajersko, ker po razvoju dogodkov prvih časov nisem upal, da bi v primeru zmage avstrijskega orožja naše narodno obmejno, zlasti mariborsko okrožje moglo za trajno ohraniti svoj slovenski značaj.
Družino sem medtem premestil v Gradec, da je imela pred preganjanjem s strani Nemcev in nemčurjev v Celju mir, sam pa sem iskal iz raznih službenih mest na Srednjem štajerskem, posebno zadnji dve let!, stike s slovenskim ljudstvom, kateremu sem bil aktivni deželni poslanec za skupino trgov. Poučen iz zasebnih virov in naših listov, posebno zagrebškega »Glasa Slovenaca, Hrvata i Srba« o razvoju dogodkov, sem navezal iz taborišča v Lebringu najprej pismene stike z vsemi svojimi političnimi sodelavci na Spodnjem Štajerskem in našel na ta način v presenetljivo kratkem času zopet žive vezi z ljudstvom.
Zaradi za nas ugodnejšega razvoja domačih dogodkov in na frontah, smo postajali vedno bolj pogumni in celo drzni, zlasti pa leta 1917. Tedaj sem že redno vsako nedeljo dal v kovčeg svojo civiir.o obleko in odpotoval kot častnik iz taborišča kam na Spodnje štajersko ter se znašel zdaj v Središču, zdaj v Veržeju ali Rušah, Mariboru itd. pri posvetovanj1!! s političnimi somišljeniki štajerske Slovenske narodne stranke o bodočnosti Slovencev. Slovenski napredni stranki sem bi! že deset let predstavnik v Celju. Kakor piše tudi bivši narodni poslanec Vekosbv Špindler v »sinkovih spominih«, so obla-stva pogostoma poizvedovala, k£y' sem iskal n. pr. v Središču in drugod? Predsednik Ljudske univerze v Celju, šolski svetnik E. Lilek je povedal ob priliki nekega mojega predavanja pred nekaj leti, da so za časa sestanka, ki sem ga imel s svojimi somišljeniki v celjskem Narodnem domu, odkrito govorili, da se kot častnik igram s svojo glavo, saj so bile v bližini nemško-nacionalne pisarne, ki so vse zasledovale in ovajale.
Ko sem se nekoč vrnil z nekega takega sestanka v Veržeju, je objavil neinSko-naeionalni »Grazer Tagblatt« uvodnik, v katerem me je ostro napadel in vpraševal, kako sem se drznil govoriti v prilog razkosanja štajerske v nemški in slovenski del. Na ta članek me je poklical v Tfn-lerhofu na odgovor moj poveljnik, neki češki podpolkovnik, in me vprašal, kaj naj to pomeni? Ko sem mu pojasnil, da zahtevam kot deželni poslanec zaradi gospodarskih težkoč svojih voirvcev itak žc dolgo dopust, je imel toliko humorja, da me ni posla! na fronto, ampak je še s:nn pritrdil, da me kot poslanca ne bi smeli zadrževati pri vojakih.
Na Štefanovo leta 1917. sem se kljub temu sestal v klubski sobi poleg gostilne v mariborskem Narodnem domu kot civilno preoblečeni častnik s poslancem rrb-sko-hrvatske koalicije dr. Srdjanom P.u-disavljevičem iz Zagreba ter dunajskim urednikom »Slovenskega Naroda« dr. Albertom Kramerjem. Uspeh posvetovanja
Dr. Vekosiav Kukovec, min. v p.
je bil sklep, da je treba takoj obnoviti politično življenje in sklicati za praznik Svetih Treh kraljev v Maribor sestanek zaupnikov štajerske Slovenske narodne stranke, na Svečnico leta 1918. pa sestanek zaupnikov vseh slovenskih narodno-naprc-dnih strank v Ljubljano. Tudi na obeh teh dveh sestankih sem bil navzočen na enak način in sem se z njih vrnil v taborišče v Lebring, toda kot novo izvoljeni predsednik Jugoslovanske demokratske stranke, ki je nastala iz združitve vseh dotedanjih slovenskih narodno-naprednih strank.
S tem imenom smo pač hoteli doseči jugoslovansko državo in demokracijo.
Ko se je potem poleti leta 1918. sestavljal v Ljubljani Narodni svet, sem pa bil službeno zadržan in se ustanovitve nisem mogel osebno udeležiti. Pač pa smo se delegati Narodnega sveta sešli že meseca avgusta v Zagrebu v Narodnem veču za prečanske kraje, t. j. za avstrijske dcže<e Slovencev, Hrvatov in Srbov. Konstituiranje te važne korporacije se ni izvršilo na podlagi tedaj seveda nemogočih svobodnih volitev, pač pa dogovorno med obstoječimi ali bivšimi političnimi skupinami širom bivše Avstro-Ogrske, in to pod predsedstvom Slovenca dr. Antona Korošca ter podpredsedstvom Srba Svetozarja Pribičeviča in Hrvata dr. Ante Paveliča. Proti temu je protestiral edino Stje-pan Radič in izrazil neke pridržke, toda koncem meseca oktobra je Narodno veče vendar prevzelo v svoje roke oblast nad vsem našim ozemljem, dočirn se je z njegovo odobritvijo ustanovila v Ljubljani Narodna vlada za Slovenijo in Istro, v kateri sem še kot nemobiliziranec prevzel na lastno odgovornost mesto poverjenika za finance.
Ko sem se meseca novembra leta !918. kot zastopnik slovenske narodne vlade podal v Gradec po denar v avstrijsko Narodno banko in se vračal z avtom v Ljubljano ter spotoma obiska! svoje nekdanje, tedaj zapuščeno vojaško taborišče v Lebringu, je avstrijska vojaška straža za menoj streljala. To pripoveduje tudi
tezenski postajni načelnik g. Florjani,., ki je bil tedaj na postaji v Lebringu usluž-ben.
Slovenske stranke: Slovenska ljudska, Jugoslovanska demokratska stranka in jugoslovanska socialno-demokratska so bile tedaj složne in so skupaj delovale. Složno so določile tudi slovensko zastopstvo za začasno narodno skupščino v Beogradu. V prvi vladi nove Kraljevine Srbo/, Hi-vatov in Slovencev pod predsedstvom Stojana Protiča je bilo razmerje med tedaj vodilnima slovenskima politikoma dr. Antonom Korošcem in dr. Albertom Kramerjem celo tako složno in idilično, da
j sta mogla v Beogradu stanovati skupno v I i: ti meblirani sobi.
V drugi vladi Milenka Vesniča 1. '.920. sva pa zastopala Slovence dr. Anton Korošec in jaz in se še dobro spominjam ■ izjave, ki mi jo je dr. Korošec tedaj dal, da bi bilo po vzorcu Čehov edino pravilno in koristno, da bi se še dolgo vzdržala koncentracija narodnih sil in bi sc zato odrekli strankarstvu. Ta vlada je tudi pripravljala načrt za novo državno ustavo. Po nasvetu in želji svojih tovarišev je pa dr. Korošec kmalu nato (I. 1920.) izstopil iz vlade ...	»
-----
J 1 *■	*	ol	“	*'
Po teh dogodkih so se razmere lako razvijale, da se je po sprejetju vidovdanske ustave v ustavotvorni skupščini pod Nikolo Pašičem razbila celo koalicija obeh velikih strank Narodne radikalne ter Jugoslovanske demokratske, a nastal je nazadnje razcep celo v tej strank? sami, ki se je razdelila na krilo Ljube Davidoviča in krilo Svetozarja Pribičeviča. Zaradi divjih strankarskih bojev vse poznejše narodne skupščine sploh niso prišle do resnega dela in niso mogle najti prave poti do sporazuma med jugoslovanskimi narodi.
Slovenska Samostojna demokratska stranka ni sledila klicu Ljube Davidoviča, ki je ob veliki pozornosti obiskal Zagreb, da bi utrl pot sporazuma s Hrvati. Meni, ki sem občutil potrebo bratstva in sodelovanja s Hrvati in sem to tudi poudarjal, so iz organizacije dr. Kramerja 1. 1926. pismeno sporočili, da ne morem več biti član Jugoslovanske demokratske stranke, zato ker sem pisal politično pismo Stje-panu Radiču in se celo udeležil shoda njegove stranke v Mestinju in na Moti. Pismo sta podpisala dr. Rape in dr. Li-poki. Zato sem po čisti logiki vstopil v Slovensko kmečko stranko. Pod silo razmer pa so slovenski samostojni demokrati leto dni pozneje sklenili pod Svetozarjem Pribičevičem s Stjepanom Radičem še dosti bolj daleč segajoči sporazum, kakor je bil moj prejšnji korak, ko sem pisal istemu Stjepanu Radiču politično pismo. Ustanovili so izrecno Kmečko-de-mokratsko koalicijo v narodni skupščini za boj za pravice narodov, ki sc je bil na življenje in smrt. Pridružila se je tudi Slovenska kmetska stranka pod vodstvom Ivana Puclja, toda za kako dolgo je bila ta zveza ustanovljena, je pač dovoii znano. Slovenska skupina dr. Kramerja in Ivana Puclja je zvezo kmalu zapustil«!*
Jv ^	\|m-
»A
Maše naloge v dmmh 20 letih svobodne države
Dr. Rudolf Ravnik
satelj dr. Makso Žnuderl. Klub »Brazda« združuje vse slikarje in kiparje z istega področja in mu načeljujc že ves čas pisec tega pregleda.
Slovenski Maribor je ustvaril na vseli področjih umetnosti veliko, čeprav včasih bolj po kvantiteti kot po kvaliteti, toda zoral je ledino, utrl pota iu pripravil tako lažji razvoj za bodočnost, v kateri naj bi našla stremljenja naše umetnosti in naših umetnikov še več razumevanja kakor doslej, tako s strani javnosti kakor tudi oblastev. samouprav in države.
V 20 letih naše državne skupnosti in samostojnosti so sc storile marsikatere velike napake, ki so se leto za letom celo ponavljale v veliko, vsestransko škodo našega celokupnega naroda. Radi ozkosrčnosti in neuvidevnosti vodilnih faktorjev posameznih individualnih skupin v naši državi se na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju res niso usharili vsi potrebni pogoji za svobodno udejstvovanje vsake poedine invividualne skupine, toda toliko pa je brezdvomno gotovo, da smo se na ozemlju naše kraljevine vsi državljani vsaj v narodnostnem oziru izživljali v polni meri, zlasti pa še mi Slovenci, ki nam je hlapčevska ponižnost in pasja potrpežljivost zaradi sto in stoletnega suženjstva tako rekoč prešla v kri In meso in ki se «e danes ne moremo docela otresti neosnovanih predsodkov pred vsem, kar je meti nami še tujeja sijaja.
Ko ob proslavi 20-letnice našega 'osvobojenja lahko z veseljem ugoiovimo, da je naša skupna domovina Jugoslavija, usta- I novljena s tolikimi, naravnost .tadčlove- |
škimi žrtvami, vsaj na zunaj urejena, moramo ob tej priliki tudi vsi brez izjeme, Srbi, Hrvati in Slovenci, doprinesti trden zaključek, da si bomo ta skupen dom in to skupno domovino Jugoslavijo kot pra* vi in iskreni bratje tudi na znotraj tako uredili, da bomo v tej skupni domovini, za katero nas zavidajo marsikatere tujc oči, vsi brez izjeme od najnižjega do naj' višjega douro in srečno živeli in se med' sebojno podpirali in spopolnjevali v prsi' vi bratski ljubezni in slogi in pri skup^ nem gospodarskem, socialnem in kulturJ nem delu za dobrobit naše države in zii splošen procvit in napredek našega na-, roda.
Slovenci pa moramo z vsemi silami uveljavljati zahtevek na likvidacijo one miselnosti naših odločilnih faktorjev, da je namreč Slovenija najbogatejši del cele države in da mora radi tega nositi tudi največja davčna bremena. Ta povsem napačna miselnost se opira na zunanje znake: na lepe kmečke domove, na velike gozdove, obsežne sadonosnlke in rodovi** ne gorice.
Maribor in leio 1918
Za Slovence je postal v začetku tega stoletja velikega pomena moralni faktor, da so videli v Petrovi Srbiji zlasti po balkanskih zmagah vedno bolj jugoslovanski Piemont in da je naša akademska mladina, zlasti tista, ki je prišla iz Prage, začela tudi pri nas izvajati Masarykov nauk o podrobnem narodnem delu.
V letu 1918 je sredi zime zasijal prvi žarek: ameriški prezident Wilson je kot vojni smoter razglasil svojih znamenitih 14 točk, najbolj nam je prijala deseta, ki zahteva za avstrijske narode priliko za avtonomni razvoj. Nismo še bili izrečno imenovani, manjkala je še ona čarobna beseda svoboda, vendar je novo zaupanje Prišlo v naša srca. Mariborski Nemci so prehajali iz ofenzive v defenzivo. Dne 12. maja 1918, torej po enem letu, so priredili na Glavnem trgu protestno zborovanje proti ustanovitvi Jugoslavije. Kakor da bi se njen prihod dal ustaviti, ko se je Pripravljal na bojnem polju. Sredi septembra 1918 so prebili solunsko fronto, Pri čemer so poleg srbske vojske sodelovali tudi naši dobrovoljci. Tam se je začelo, nato pa se je zmagoviti pohod ne-vzdržema nadaljeval.
V Mariboru se je 26. septembra ustanovil narodni svet, najagilnejša sta bila dr. Verstovšek in dr. Rosina. Poln odločilnih dogodkov je bil oktober, Vojaki se z dopustov ne vračajo več, s pomočjo naših in čeških vojakov zdravnikov se polnijo bolnice in kadri. Vse je čakalo na konec vojne, na odrešenje, na Jugoslavijo. Bolgarija je kapitulirala, Avstrija je 4. okt. Prosila Wilsona za mirovne pogoje, pa je čakala nanje 14 dni. Dne 5. okt. se je v Zagrebu ustanovilo Narodno veče. Avstrija se je zvijala v zadnjih krčih. Cesar Karl Zadnji jo je skušal rešiti, ko je v manifestu 16. okt. ponujal avstrijskim, toda ne ogrskim Slovanom federacijo. Prepozno! mu je odgovoril dr. Korošec. 18. okt. je končno prišel Wilsonov odgovor na avstrijsko mirovno ponudbo, češ da je spremenil svoje mnenje in da bodo 0 Pogojih odločali avstrijski narodi sami. Na to vest je Narodno veče v Zagrebu prihodnji dan 19. okt. proglasilo, da prevzame vodstvo narodne politike v svoje r°ke, da zahteva združitev vseh SHS brez °bzira na pokrajinske in državne meje ter fastopstvo na mirovni konferenci. S tem je torej tudi doma habsburški okvir definitivno odpadel.
Odločilni dan
Najvažnejši dan pa je 28. oktober, ko je Avstro-ogrska po svojem zunanjem ministru grofu Andrassyju sprejela Wilso-novo pogoje, s tem priznala svojim na-r°dom pravico do samoodločbe, obenem P- si podpisala smrtno obsodbo. Čehi so Se isti dan proglasili svojo samostojnost, m> šele drugi dan 29. oktobra, ko je Narodno veče ob nepopisnem navdušenju plenilo ukinitev pogodbe med Hrvatsko [n Ogrsko in ustanovitev samostojne dr-2av« SHS. Prvi in edini prezident te drža-Ve ie bit dr. Korošec, zunanji minister pa nedavno umrli dr. Trumbič. Ta dan je bi! 2a nas praznik prvega reda: Na Sušaku
Dr. Anton Dolar
smo vojaki zamenjali cesarske rozete z narodnimi kokardami in delati špalir, ko so Hrvati iz Sušaka v vriskajoči povorki korakali na Reko prevzemat upravo.
V Ljubljani je vladala splošna opojnost, menda tudi v Mariboru.
Na vprašanje, ali smo bili za samostojno državo dovolj pripravljeni, bi mogli pritrditi v toliko, da so bila naša srca novi državi kakor mladi nevesti na stežaj odprti in da je bil nepotreben pomislek, ali imamo za to dovolj sposobnih ljudi. Manjkala je druga polovica priprave: premnogi so bili mnenja kakor vojaki, ki so si konec vojne mislili tako, da sedejo doma za pogrnjeno mizo, nato pa ob topli peč! pripovedujejo strmečim vnukom svoja junaštva. Mnogi so tudi res tako napravili, kdo bi jih ne razumel, izmučenih po tolikem trpljenju? Premalo pa smo pripravili naše ljudi, da ne bomo od nove države samo prejemali, temveč da nas čakajo neizogibne žrtve, borbe, napori za zgraditev in obrambo te zgradbe. In tako se je zgodilo, da je bilo naše veselje le kratkotrajno. Prva grenka kaplja v to čašo opojnosti je bilo spoznanje, da ta naša nova država nima določenih nobenih mej. Ljubljano to ni preveč skrbelo, ker je vedela, da brez nje ni Slovenije, pa je vendarle še moral ppolk. Stevan švabič zavrnit? prodirajoče Italijane od Vrhnike. Drugače je to bilo v Mariboru, kjer nasprotnik ni bil šele zunaj, temveč je bil sredi med nami.
Tragično je, da vse mučeniško trpljenje našega naroda in vse sijajne zmage srbT ske in antantnih vojsk niso bile v stanu, da bi se Maribor s svojim zaledjem avtomatično oprostil tujega oklepa in se smel avtomatično vključiti v toli zaželjeno Jugoslavijo. Treba je bilo novih naporov, novih borb. Kajti tukajšnji Nemci niso mislili tako hitro izpustiti plen iz rok, za nje sta bila merodajna samo Gradec in Dunaj, ne pa nova slovenska Narodna vlada v Ljubljani. V mestu so se čutili gospodarje, ki jih ščiti številno, po veliki večini nemško vojaštvo, vseskozi nemški komandanti, nemška državna in občinska uprava, istotako prebivalstvo in ulica. Maribor je ime! istočasno Slovenski Narodni svet in pa nemški Volksrat, ki sta se pogajala kakor dva suverena, pa ne o bodočih mejah, temveč samo za prehrano in za skupne varstvene ukrepe proti vračajočim se vojaškim tolpam, ki so grozile na potu vse uničiti. Pa tudi domači ljudje so premnogi imeli o novi svobodi čudne pojme. Tak? so govorili: »Zdaj ni več države, ni cesarja ne orožnikov, ni vojakov ne eksekutarjev, zdaj je »Freiheit«, vsak lahko dela, kar hoče.«
Maistrov udar
Tu ni pomagalo nobeno posvetovanje, edino sredstvo je bila oboro2ena sila, ki je pa bila vsa v nemških rokah. — Ne vem, kako smo si zaslužili to veliko srečo, da smo baš v najkritičnejšem času imeli v Mariboru moža izrednih kvalitet, ki je bil temeljito pripravljen na ta veliki moment. Bil je to naš nepozabni general, takrat major Rudolf Maister. Spoznal je,
da bo Maribor pripadel tistemu, ki ga bo v odločilnem trenutku prvi zasedel. Ta trenutek je prišel 1. novembra 1918.
Spričo poročila, da se vali premagana a. o. vojska brez reda skozi naše dežele, je sklical takratni stacijski poveljnik polkovnik Holik vse samostojne vojaške poveljnike na posvetovanje, kaj treba ukreniti za splošno varnost. Ko je predsedujoči razpravljal na način, da je za Maribor vojaško merodajen Gradec, tedaj je v Maistru vstala zavest, da ima v tem trenutku usodo Maribora v svojih rokah. Na lastno odgovornost in tveganje je pre- ! kinil major polkovnika, slovesno proglasil Maribor za jugoslovansko posest ter da prevzema v imenu vlade SHS vojaško poveljstvo nad Mariborom in vsem Spodnjim Štajerskim. Preden so osupli nemški polkovniki in podpolkovniki prišli do sape, je zagrozil (za vsak slučaj je držal roko v žepu, pa ni bilo treba) z vojnim sodiščem vsakemu, ki bi se uprl njegovemu poveljstvu. Ta nepričakovani odločni nastop je nemške častnike ugnal in drug za drugim so se mu uklonili. Nato je dal v vojašnici trobiti alarm, razglasil vojakom, da je Maribor postal jugoslovanski, pozval Slo-. vence, da še nadalje ostanejo v orožju, Nemcem pa dovolil, da smejo oditi vsak na svoj dom, kar so radi storili, samo žalibog da se je med njimi izmuznil premnogi Slovenec, in od prvotnih navdušencev jih je na večer istega dne samo ostalo 7 častnikov in 87 mož, ki so tvorili prvo jugoslovensko stotnijo pod poveljnikom [kapetanom Joškom Malenškem. Na podoben način se je po Maistrovih navodilih izvršila narodna ločitev pri ostalih kadrih, pri 47 pp., pri konjeniškem in pri obeh .topniških, kjer je vse izvršil major Joško Slobodni.
Ko je tako ime! Maister vse vojašnice, topove in skladišča trdno v svojih rokah, se je dal iz tehtnih razlogov (predvidevajoč razne vojaške misije, da bi jim ne bil po činu podrejen) imenovati od Narodnega sveta za generala in se s svojim povelj-vom preselil v palačo okrajnega glavarstva, kjer je prvič zavihrala naša trobojnica. — Med tem pa tudi v Gradcu niso počivali, trdno so računali na priključitev Maribora k Avstriji in poslali v Maribor poslanca Wastiana in polkovnika brigadirja Ullmanna. Prvi naj bi od Slovencev iztisnil čim največ prehrane za Gradec in druge lačne nemške kraje, obenem je priporočal mariborskim Nemcem politično zvezo z itak z malo izjemami nemško usmerjenimi železničarji socialdemokrati, drugi pa je najavil prihod madžarskega polka v podporo nemškega Volkrata. Ko pa je Ullmann videl, da je prejšnji major sedaj general in videl, da ima vso vojaško moč v svojih rokah, se je zopet umaknil v Gradec.
Nepopisna je bila radost po tem posrečenem puču, oddahnil si je Maister, ko je 3. novembra odšel nemški bataljon 47. pešpolka, toda položaj je postajal vedno težji, kakor da se je vse zaklelo proti mladi svobodi. Lastni vojaki so nam dnevno uhajali, dočim je število tzv. »Zelene garde«, ki jo je Maister v sili moral dovoliti (plačana od mesta pa pod poveljstvom Maistrovim) nevarno naraščalo. K temu so povzročali skrb stalni vojaški transporti, razne železniške stavke, naj-neverjetnejše nemške grožnje, ki pa so jih naši malodušneži verjeli in begali sebe in druge. Večna sreča, da je imel naš general jeklene živce.
Veliko zmedo so napravljale tudi železniške stavke. Ob vojaških trasportih so železničarji spoznali, da jih nujno potrebujemo, zato so s stavkami izsiljevali kakšne ugodnosti zase in se navadno dali potolažiti z rnoko in mastjo. Včasih pa so bile stavke popolnoma političnega izvira in povzročene od magistratne gospode. Najhuje je bilo 29 .novembra kot odgovor na odpust nemških sodnikov, pa tudi to stavko so zlomili naš? vrli slovenski železničarji s svojo neverjetno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo.
Da bi dobil dovolj vojakov, je Maister na svojo pest mobiliziral. Videi je, da iz Ljubljane, kjer vračajoče se domače vojake demobilizirajo, nima pričakovati nobene ne gmotne ne vojaške pomoči. Mobilizacija je bila podpisana 9., javiti pa
so se morali 18. Maister je sicer dobil zato iz Ljubljane ukor, češ da so to krvavi ukazi, vendar se je nabralo toliko vojakov, da so jih celo odpošiljali zopet domov, že 20. nov. je major Vavpotič, glavni Maistrov pomočnih od vsega začetka, mogel organizirati tri bataljone mariborskega pešpolka z vsemi potrebnimi oddelki. Prvi komandant mu je bil iz Trsta prišedši podpolkovnik Avgust Škabar, adjutant kapitan Julij Guštin. Poleg tega se je v Mariboru formiral še tržaški bataljon in spopolnila konjenica in artilerija. Prvi komandant mesta je bil podpolkovnik Cvirn Franjo.
Razorožitev Nemcev
Prva akcija, ki jo je general Maister imel že ves čas v mislih, je bila razorožitev nemške garde. Ne moremo se dovolj načuditi, do kakšnih podrobnostih je Maister načrt premislil in kako vestno je ukrenil za vsak slučaj, ko bi proti njegovemu pričakovanju le prišlo do večjega krvoprelitja. Po zanesljivih vesteh so hoteli Nemci naše napasti 24. novembra, mi smo jih prehiteli za eno noč in izvršili razorožitev preko tisoč mož broječe garde v komaj 47 minutah in to brez krvi, če izvzamemo slučaj lajnata Em. Gugla, ki pa je sam zakrivil svojo nesrečo, kar je izpričal njegov navzoči tovariš stot. Teod. HasenblaB.
Ko so bile tako zadnje nemške čete v Mariboru za vedno odpravljene, je šele bil Maister resničen gospodar Maribora, ki ga je hotel in moral zavarovati od spredaj in od bokov. Izrednega pomena za Maribor je št. Ilj, v pravem pomenu termo-pilska straža za Maribor.
Če bi bil padel Šentilj, bi imel Maribor zvezo proti nemškemu Gradcu, tako pa je ostal samo otok v slovenskem morju.
24. nov. ob treh po polnoči je šla mo-' čna srbska četa s tremi srb. in slov. častniki in brez bojev zasedla Špilje. Nemci so namreč izjavili, da se Srbom ne bodo ustavljali, slovenskih čet pa da ne smatrajo za antantne. Pomen Špilja je bil ogromen. Maister je bil s tem v posesti železniške proge v Radgono in Ljutomer ter na ta način lahko odrezal ves izvoz živil od Gradca, kakor so bili mariborski Nemci ločeni od nemškega severa. Zdaj je Maister po mili volji (tako se je Nemcem zdelo) zasedal kraje na levo in desno od Špilja. Nemci so v graških listih zagnali strašen krik in zmerjali svojo vlado, da se ne ustavi Maistru, ki prodira dalje nazadnje nemara še do Gradca. Dočim je bil Maister na fronti, je delala Ljubljana visoko, skoro bi rekel svetovno politiko.
Pri avtonomnih uradih v Mariboru je bil za odvzem vedno kak konkreten slučaj, da so se Nemci zoper dano obljubo pregrešili, kakor n. pr. ko je občinski svet 12. nov. na dan proglasa avstrijske republike na javni seji proglašal svojo pripadnost k Avstriji. To je bilo proti svoje* časnemu dogovoru in tako smo dobili prvega slovenskega (imenovanega) župana v osebi drja Vilka Pfeiferja, ki je 14 me* secev dobro opravljal to težavno službo. S policijo je gen. Maister ukrenil drugače. Ker nemška mestna policija ni mogla obenem opravljati naših poslov, je ustanovil SHS ekspozituro državne policije v Mariboru in si jo podredil svojemu obmejnemu poveljstvu. Vodstvo je izročil drju Senekoviču, ki se je proslavil 27. jan. 1919, ko je v življenjski nevarnosti obvladal najbolj kritično situacijo ter preprečil zadnji poskus Nemcev, z enim mahom uničiti vse naše osvobodilno delo in zopet prevzeti oblast nad nami. Ni jim uspelo, čeprav je padlo takrat nekaj nedolžnih žrtev. Tudi še sicer ni vladal v Mariboru vedno red in mir, bilo se to v obratnem razmerju z našo splošno situacijo. Čim povoljnejša je bila, tem bolj so se potuhnili, takoj pa zopet dvignili glave. ko se nam je vzačetku maja 1919. naša ofenziva na Koroškem radi nezadost-nihčet ponesrečila. Vdali so se šele 10. sept. 1919, ko je senžermenski mir prisodil Maribor in široko njegovo zaledje Jugoslaviji in sicer na bivšem Štajerskem v glavnem tako, kakor je zasekal mejnike gen. Maister. Radgono smo žal izgubili, pravijo, v nekako tolažbo mali Avstriji, da ne pojde čisto praznih rok, nekateri pa menijo, da smo z njo odkupili mariborski plebiscit.
Ne pozabi naročnineI
Upoštevati pa je treba, da so vsi ti zu-”ar>ji znaki sadovi večstoletnega trdega aela naših kmečkih pradedov, ki so v P°hi svojega obraza z žuljavimi rokami obdelovali to domačo zemljo in ji šele te-. 0ni stoletij dali sedanje zunanje obelež-i6’. 1,3 Pa njihovi potomci danes zaradi težkih gospodarskih razmer tudi na tej, 8'Ce<‘ dobro obdelani zemlji, komaj Skromno preživljajo sebe in svoje druži-
Sele takrat, ko bomo vsi v državni Skupnosti pred zakoni enakopravni, enakovredni in cnakoveljavni, bo nastopila ta srečna doba našega pravega državna zedinjenja, kateri vsi tako željno Pjtčakujemo in dnnašnji resni in težki ča-1 nam kličejo, da se ta dola bliža sicer velikimi in brzimi koraki, da pa je le nas vseh in našega skupnega, složnega nastopa odvisno, da tudi v resnici dodamo to srečno dobo. sk i Prv' vr8ti Pa moramo mi Slovenci Se' za *°’	prebivalstvo	na naši
VCrni meji, ki živi v najtežjih razmerah,
čim prej doseglo vsestransko izboljšanje svojega nevzdržnega položaja. Vsi faktorji, od katerih je to izboljšanje odvisno, pa bodo morali v bodoče posvetiti obmejnemu vprašanju največjo pažnjo, ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji.
S trdno in železno voljo, da hočemo popraviti vse napake zadnjih 20 let in da moramo z vsemi razpoložljivimi silami obnoviti in okrepiti našo državo, ki mora dati z javnimi deli, zlasti pa z gradnjami železnic, cest, javnih šolskih in kulturnih objektov in industrijskih podjetij ter s temeljitim izkoriščanjem naših premoženjskih in prirodnih vrednot dovolj zaposlitve in kruha vsem in vsakomur, moramo zagrabiti za pozitivno, ustvarjajoče delo, vedno zasledujoč samo en jasen in j pravilen cilj, da so ie z delom »n kruhom j preskrbljeni prebivalci države tudi narod-1 no zavedni in ponosni državljani, in da je vsakdanja zaposlitev vsega prebivalstva prvi in glavni pogoj blaginje in splošnega zadovoljstva v vsaki državni skupnosti.
Skozi vekove da mm m
Nastanek in razvoj, narodnostne, cerkveno politične, kulturne in gospodarske razmere predvojnega Maribora — Od neznatne naselbine do močnega čuvarja severne me e Jugoslavije
Za preseljevanja narodov je politična moč Rima na naših tleh usahnila. V izpraznjene alpske dežele so skoraj prišli Slovenci, njihova redka naselja so segala izven današnjih mej še daleč na Tirolsko in Poanižje. Karel Veliki in nasledniki so podjarmili vzhodno Podravje, njega prebivalstvo je bilo po novih vpadih divjih Avarov in Madžarov precej zredčeno,
V obrambo pred roparskimi pohodi Madžarov je najbrž že na kraju 10. stoletja stal na Piramidi stari mariborski grad. Utrjeno oporišče Dolnje marke, ki
je čuvala vhod v Dravsko dolino, se pr- [ je mesto nadomestilo s povečanim izvo-vič omenja v listinah v 12. stol. Prvotni zom usnja, vina in žita na Koroško, uva-Iastniki gradu so bili grofje Breže-Seliški, i žalo je pa steklo in železo. S prenosom za njimi Spanhajmi. Ko so ti 1147. izumrli, i industrije na avstrijski sever je propadala so prišli za gospodarje Traungauci, leta ! železarska obrt v Dravski dolini,^ Maribor 1246. pa Babenberžani. Tam, kjer je Dra- ! P°s^ izvoznik sadja, zelenjave, pe-
va z vrsto teras približala oba bregova, Iruhline’ masti> mesa in vJna- Južna ob stiku treh izrazitih prirodnih enot,' 'ezn'ca Je 1846. glavno prometno smer gozdnatega Pohorja in Kozjaka, zadnjih | Maribora na Koroško obrnila na sever. S izrastkov Osrednjih Alp, pod vznožjem !tržnim redom leta 1837- in 1852‘ so bi,i vinorodnih Slovenskih goric, na kraju iz- !uvedeni sobotni seimi ključno za mari razite poljedelske ploskve širokega Drav- Gorske obrtnike
skega polja, je nastalo
najstarefše selišče današnjega Maribora
Na južnovzhodnem delu mesta, na najnižji terasi ob Dravi, so že za časa kolonizacije Velike Karantanije zasedli breg
in živila. Leta 1851. so priključili mestu magdalensko, koroško in graško predmestje, Orešje ter del občine Pristava.
OSREDNJE KRIŽIŠČE MED DUNAJEM, BUDIMPEŠTO IN TRSTOM
železniška zveza Dunaj—Trst je pospešila razvoj trgovine v Mariboru. Zbi-
Piramidi ter že v prvem zasnutku zavzela smer razvoja jug—sever, zapad—
last Mariborčanov. V mestu so se naselili v svojih dvorcih višji cerkveni in posve-
_	tni krogi, ki so imeli v okolici večja po-	 }	„a_____ . _________________
ribiči, obrtniki, splavarji in kmetje. Na-jsestva. V tej dobi je nastal tudi Mari- j ,al je poljedelske^ živinorejske in vino-selbina se je širila od Drave pod grad na borski grad. Okoličani so silili za mestno gradniške pridelke vzhodnega Podravja,
obzidje in se nastanili tudi zunaj njega,! predelaval agrarne surovine in jih poši-v revnejših predmestjih. V 13. stoletju se vzhod, prečnice, ki so v kasnejših sto-' že imenuje Magdalensko, v začetku letjih	pripomogle	Mariboru	do	važnega	14. stoletja Graško, v prvi polovici 15.
gospodarskega,	političnega,	prometnega	stoletja Koroško predmestje. Mestno
*n kulturnega središča vzhodnega sloven- gravitacijsko območje je obsegalo Slo- Pr<hodu v alpske dežele posedli velik pro-skega Podravja.	j venske gorice, ptujsko ‘ okolico s Halo- stor- Prevelik za njihove redke naselbine,
Sklenjeno selišče na levem bregu Dra- zami, okolico Slovenske Bistrice, vzhodna med katere ie že zgodaj posegla nemška ve je pod varstvom utrjene Piramide pobočja Pohorja, Dravsko dolino preko kolonizacija. V vzhodno slovensko Po-kmalu seglo s prve na drugo, višjo te- Selnice, na sever pa ozemlje do Plača.
ljal na sever. Po otvoritvi koroške oroge leta 1863. je postal Maribor osrednje kri* žišče prometnih vezi med Dunajem—Budimpešto—Trstom in Tirolsko. Jugovzhodno od Studencev je za koroškim kolodvorom zrastla 1. 1863. železniška strojna tovarna, ki je zaposlila do 1250 delavcev in je bila glavni razvojni činitelj magdalenskega dela Maribora, Studencev, Radvanja in Nove vasi. Usnjarstvo v tovarnah ob Dravi in v Orešju se ie dvignilo, preproste mline so zamenjali pa-romlini. Povečala se je izdelava mesnih izdelkov, postavili so velike hladilnice za prevoz na sever in zapad. Umetno ključavničarstvo, izdelovanje šivalnih strojev, koles, umetnega kamna, kartonaže in mila, pa parno barvanje so bile obrti, ki so poživile razvoj mesta. Po zedinjenju je šel industrijski obseg dela še krepkeje dalje, Maribor se je povzpel med najvažnejša industrijska središča Jugoslavije.
raso. Leta 1209. se že omenja Maribor kot trg — forum Marchpurch, ki je imel tedenski tržni dan in letne sejme. L. 1243. je Maribor postal mesto z lastnim sodnikom in krvnim sodstvom za vso deželno sodnijo. Po dolgih pravdah je dalo
dravje so prihajali Slovenci večinoma iz Karantanije in vasi v okolici Maribora so bile že od početka slovenske.
Stare listine iz leta 1295. in 1303. navajajo celo vrsto imen priseljencev v ribor izgubil, ko je tudi Ptuj prišel pod Maribor, ki po svojem slovenskem naglasu vas. Habsburžane. Obdržal je pa mitnice V;Pričai0 0 ‘zvoru iz izključno slovenskih
PROPAD TRGOVINE IN IZGON ŽIDOV
Važne pravice do vinske kupčije je Ma
Neuspeli poskusi germanizacije
Omenili smo že, kako so Slovenci ob (po zloglasnem avstrijskem štetju 15.950
Nemcev in 2650 Slovencev). Do leta 1900. se je prebivalstvo pomnožilo na 24.601 (po istem štetju 19.298 Nemcev in 4602 Slovencev). V okolici obeh kolodvorov je nastal nov del mesta. Leta 1910. je imel Maribor 27.994 meščanov. V mestno območje so se vključili novi pozidani deli» naglo so rasli tudi okoliški kraji: Pobrežje, Studenci, Krčevina, Tezno in Nova
sodišče leta 1546. in 1586. zadnjikrat se-' okolici štirih milj. Iz mitninskih dohodkov ’vasi- že leta 1319. je imel Alaribor »Win-
žgati čarovnice na javnem prostoru. Na čelu uprave je bil do leta 1783. mestni
tri leta. Najstarejši mestni grb je ohranjen na listini iz leta 1288.
Po usodnem porazu Otokarja II., pod katerim in nasledniki bi se narodnostno razmerje v slovenskih deželah gotovo
je moral Maribor skrbeti za dravski most dische gasse«. V etnografskem pogledu in cesto čez Plač. Na začetku novega ve,- ie bil° prebivalstvo srednjeveškega Ma-
Im	X.1.. L   ___*__________ i	m	rtn n/\t*al/l<< nnmčlrn
sodnik, ki ga je volilo 12 svetovalcev na ka je začela trgovina v mestu propadati, ribora P° poreklu nemško in slovensko  delstva. Židje so bili odveč, zato so jih Sklenjene slovenske vasi v okolici ?o
izgnali.
j stalno dovajale mestu slovenski živeli,
Poslabšanje denarnih vrednosti je pov- katerega dotok je bil močnejši kakor nem-zročik) splošno nazadovanje mest, hiše ški> ki se ie obnavljal po večini iz odda-so se praznile tudi v Mariboru, meščan- ’ienih nemških mest. Premožnejši mešča-
drugače zasukalo, je prešel Maribor v stvo je propadalo. V dobi turških vpadov ni so bili prvotno večinoma Nemci, nem Habsburško last. Med leti 1305. in 1315.'so se dogajale upravne in prometne ne- ščina ie vladala v uradih, a v trgovini j c je nastalo mestno obzidje z močnimi stol- rednosti. Mariborčani so krčili gozdove, morala biti upoštevana tudi slovenšči-pi, jarkom in tremi vrati: Vodna v!na Kalvariji in Piramidi so nastali vino- na-
Usnjarski ulici, kjer je se ohranjen obok, gradi. Mestno zidovje je razpadalo, elc- PORAST PRFRIVA1 ^TVA liv 71 o Koroška na Vodnikovem trgu, ki 30 mentame nezgode so se vrstile druga za ni acma AVSTRIJA ctatictiva stala do 1829. in Graška vrata. Mestno drugo.	Pred	turškimi	pohodi	dobro	utr-!	AV&lKIJ&KA MA11MJKA
obzidje je potekalo ob današnji Kopališki, 1 jeni Maribor sicer ni toliko trpel. Po ! Lcta 1851- 'e iniel Maribor 6706, šest StroSinayerjevi in Gregorčičevi ulici. Ve-! obleganju Dunaja ga je turška vojska na let kaSl1eje 7572 prebivalcev. Po otvoritvi zalo je še ohranjeni Vodni stolp v Usnjar- povratku leta 1532. brez uspeha naska-; koroške proge in povečani industrializa-ski ulici na Dravskem bregu s Felberje- kovala. Dvakratno obleganje Matije Kor-!0'}* se ie leta l867* pomnožil Maribor na vim stolpom.	vina 1480. in 1481. je mesto sicer zdržalo, j l2-670 ljudi. Leta 1863. je nastala delav-
bilo je	pa	skoro	do	polovice	požgano	in ska >>stara	kolonija«,	zazidale so se ulice,
' ki teko s	severa k	Aleksandrovi cesti.
Leta 1870.	je bilo v	mestu 12.822 prebi-
NASTANEK OBRTNIŠTVA IN PRIHOD porušeno. PoUes je Občutno poško^vai
Na
vaznem prometnem križišču se je obzidani Maribor lepo razvijal. Deželni knezi, ki so večkrat zborovali v njem, so ga na vso moč podpirali. Pod zaščito utrjenega gradu se je ob Dravi zgodaj razmahnilo mlinarstvo, mesarji, usnjarji in čevljarji so poživili kupčije. Trgovina je c vetela, mesto je dobilo svojo mitnico in celo vrsto privilegijev. Prodaja vina na Koroško je bila pridržana Mariboru, splavarji so morali pristajati v mariborskem Pristanu. Dve milji od Maribora je bila prepovedana vsaka trgovina, štiri milje daleč vsaka obrt, z izjemo čevljarstva in krojaštva, ki so ju meščani izjemoma
Maribor leta 1347., požar je pustošil v njem 11 krat. Leta 1513. je pogorel skoro	valcev,	nove hiše so rastle iz	tal na	se-
ves Maribor, leta 1648. pa vse z magistra-r	veru	in	'USU> razširilo se je Orešje	:>d
toni, dragocenimi listinami in stolnico	nove	vojašnice proti glavnemu	kolodvoru.
vred. Kuga je morila v mestu 1. 1348.,	1800-	je	štel	Maribor	že	19.898	ljudi
1386., 1542., 1624., posebno grozotno pa 1680.—1681. Na slednjo spominja kapela sv. Barbare na Kalvariji in steber Brezmadežne na Glavnem trgu.
ČIM JE PRENEHAL PRITISK, JE MARIBOR POKAZAL PRAVO PODOBC
Po vojni so se v mestu naselili primorski Slovenci in mnogo pripomogli k okrepitvi slovenske misli. Leta 1921. so našteli 30.662 prebivalcev (20.759 Slovencev, 6595 Nemcev in 2516 Srbohrvatov)-Deset let kasneje je bilo 33.921 Mariborčanov, od tega 27.533 Slovencev. 293t Srbov in Hrvatov; nekdaj z lažno gospo* dujočo politiko prevladujoči element p® je štel le še 2696 trdih Nemcev. Stara W glavna opora nemškega prodiranja na jug, umetno vzdrževani otok sredi sloveli' skega morja, se je zrušil. V odvisnosti od gospodarsko močnejšega nemškega življa v mestu se je prej slovenski oriseljenec germaniziral, čim je pa nehal pritisk od zgoraj, se je mesto ob Dravi pokazalo v pravi etnografski luči. Nakane Nemcev, ki so imeli z Mariborom in slovenskim P°' dravjem posebne raznarodovalne načrte» je prvi preprečil Slomšek, ko je pre* mestil sedež lavantinske škofije iz št. An* draža v Maribor, z odločno potezo in ju* naškim nastopom je pa presekal s prete* klostjo in povedel metropolo slovenskega Podravja v svobodo general Maister.
Modra cerkvena politika škofa Slomška
NASPROTI BOLJŠIM ČASOM
Slomšek je rešil, kar je Maister osvobodil.
Slovenska zemlja je bila v cerkvenoupravnem pogledu dolgo časa razkosana pod oblastjo solnograškega nadškofa in Lepši casi so napočili za Maribor, ko oglejskega patriarha. Prvi kakor drugi ni je minila turška nevarnost. Leta 1740. je | imel nobenih interesov, da bi se menil postalo mesto sedež lastnega okrožja. ’ za jezikovne pravice vernikov v narodno-Prebivalstvo je pomnožil uradniški stan, 'stno mešanih pokrajinah. Solnograd je trgovina z usnjem in živino je spet cve-J povsod pošiljal Nemce v ospredje,
podpiraM zaradi razvitega usnjarstva in j tela. Karel VI. je zgradil glavno trgovsko1 ozemlju slovenske Štajerske je tkalstva doma in v okolici, štiri milje cesto Dunaj—Trst, predhodnico kasnejše! kovalo sposobnih duhovnikov, Id bi bili
na
primanj
od mesta ni smelo biti sejmov, eno miljo naokrog nobenih vinotočev. Kraj s tolikšnimi ugodnostmi so seveda kmalu
za-
južne železnice. Kupčije v mestu je poži-'vsaj malo zmožni narodovega jezika, vilo steklarstvo na Pohorju in železarstvo j Na kraju 10. stoletja, ko so iz Podravja 1 •	a	-n	*•.. V ^ravsk' dolini. Na Kozjaku so kopali pregnali Madžare, so sc polagoma mno-
sedli Židje, ki so se udomih v židovski, zlato in ga izpirali v Dravi. V mestu se; žile vasi, nastajali so novi trgi in mesta.
I	.	sp£?nj.ef!	df.lu	Yetr'.njske’ v	'e naselila trgovina z živili, konopljo in	Potreba novih cerkev in	večjega števila
j nkovi	m	Ikalski	ulici.	Imeli	so svoj	lanom za izdelovanje manufakturnega'	duhovščine je dala povod	za ustanovitev
,.!r \tJ,ma8°g.0,I kl, Jf P® IZS°"U 2idov blaga, predelovanjem vina in pijač. Us- novih škofij. Leta 1070. je nastala krška, .JL 501 • Postala katoliška cerkev, leta njarstvo je dobilo novega razmaha, ko je leta 1212. sekovska, leta 1228. pa la-
Jožef II. ustanovil v Mariboru vojaško	van tinska škofija pri	Sv. Andražu v
oblačilnico. Usnjarski mojstri so imeli ie-	Labodski dolini, ki je bila	nekaka ekspo-
daj do 20 pomočnikov, pred likvidacijo zitura pod stalno kontrolo Solnograda. leta iftli je bilo v oblačilnici zaposle-! Pravih vzrokov za ustanovitev te ško
1785. pa skladišče.
RAZVOJ PREDMESTIJ IN ZVEZA Z OKOLICO
Ko so Babenberžani
zgradili >k
r.kim poljem še poglobile. V
..	-	preko	nih	blizu	800	delavcev.	(Podrobneje	glej	fije	Solnograd	ni	hotel	uvideti	Drugače
c n,05t' 50 »	«ed	z	Drav-	F,.	Baš,	Maribor,	Geogr,	vestnik,	'lok)	bi	žc	lak,at prestavil sedežv Lipnico' ali
I Mn 17ftA Jrt 17«ini 1 c + o-; ~_1	~... n:	m..:	1...	:	»•*	.	..	.	:	.
1« u • . .. , neposredni | Leta 1784. je izginil stari grad na Pi- Ptuj, ko je bila med verniki dodeliene }	ora .Je . k,nctsk' zaslužek ramidi. V Napoleonovi dobi je izgubil Ma- zemlje velika večina slovenska. Slovani ?e
*.!klh Privlle8Uc‘V meščanov bo- ribor mitniško in sodno oblast vse do izza časa Metoda niso slišali verskega kmetl]e b0 Pr°Padale 10 prehajale v Mure. Izgubljeni trg v ilirskih provincah pouka v svojem jeziku, lavantinska kakjr
graška sekovska škofija sta bili po upravljanju popolnoma nemški. Do škofa Zimmermanna (1824—1843) ni znal noben lavantinski vladika slovenski!
Na mariborskih tleh se omenja prvic pražupnlja I. 1189. še prej je stala cerkev v bližnji Kamnici, kjer je bil najbrž tudi sedež župnije za Maribor.
PRVA MARIBORSKA ŽUPNIJA
Ko je Maribor postal deželnoknežje ni2* sto, je dobil svojo župnijo. Otokar IL Je menda pozidal sedanjo stolnico, ki je sta a prvotno izven obzidja. Župnija je obs£" gala ozemlje obeh sedanjih župnij, stolne in frančiškanske, deželo je oskrbova vikar pri sv. Ulriku. Mariborski župnik 3e nastavljal župnike v Kamnici, Selnici 1» pri Sv. Petru. L. 1506 je bila župnija priključena krški škofiji v Celovcu, kar J ostalo do premestitve sedeža v Maribor.
DOBA PROTESTANTIZMA IN VERSKE MLAČNOSTI
Val protestantizma in verske mlačnost
je bil zajel tudi Maribor. Ko je 2. jul. 3“v”
dospela škofijska komisija, je odkr^na . mestu veliko versko mlačnost. Duhov > so sc pritoževali, da ljudje kratijo e L
lino in jedo ob prepovedanem času meso. župnik od Sv. Petra je naznanil 11 zakonskih prešustnikov, ki so pustili'žene in živeli z drugimi v divjem zakonu. L. 1574 se je eden mestnih kaplanov »oženil« pred cerkvenimi vrati, 1. 1576 je organist v mestni cerkvi zapel s šolarji neko luteransko pesem. Ko je bila 1587. luteranom prepovedana služba božja v mestu, so se zatekli v Herbersteinov grad v Betnavi. Na tej grofovski gospoščini Je bilo poslej središče luteranskega gibanja Mariborčanov in vsega Dravskega polja, kjer je oilo polno luteranske gospode. S kaznijo in pretnjo izgona so Mariborčanom prepovedali zahajati v Betnavo, toda pomagalo ni. L. 1589 so peli že v mestnem svetu lutrovske pesmi, javno so sramotili katoličane, tako da si duhovniki skoro na ulico niso upali. L. 1596 so mariborski luterani postavili v Betnavskem gozdu svojo cerkev s pridigarjem in šolnikom. Protilute-ranska komisija, ki je 6. jan. 1600 prišla v Maribor, je imela polno dela, izgnala je trdoglavce iz mesta, luteransko kapelo v Betnavi je dala požgati, pridigarjevo stanovanje pa razstreliti.
Protestantovsko gibanje je pokazalo, kako je manjkalo našemu narodu prepotrebnih knjig in pouka v lastnem jeziku. Nemško-italijanski duh je gospodaril v cerkvi, silen sunek luteranstva je šele odprl oblastnikom oči. Potisnjen v svoje yasi, naš človek ni imel prilike, da se duševno naobrazi. Slovensko književno delovanje na štajerskem se je začelo šele v drugi polovici' 18. stoletja. Solnogradu in Ogleju so bile potrebe slovenskega ljudstva tuje. Malo več luči so v tem pogledu Prinesli Slovencem redovi.
JEZUITI IN PRVA GIMNAZIJA
Ko so prišli 1613. v Maribor kapucini, so se v občevanju z verniki posluževali tudi slovenskega jezika. Pater Bernard je 1760. zbral nemško-slovenski slovar. Oktobra 1758. so zasedli poslopje na Glavnem trgu in deloma v Dravski ulici jezuiti. Solnograški nadškof je tedaj stavil pogoj, da morata biti vsaj dva izmed njih Slovenca- Dne 7. julija 1758. je bila otvorjena prva javna gimnazija na slovenskih štajerskih tleh, zasebna v Rušah je poslej Prenehala obstojati. Jezuiji so skrbeli za slovenske pridige, gimnazija je imela neprecenljive zasluge za Slovence in Maribor. L. 1760 so se naselile v Mariboru sestre celestinke in zaprosile za dekliško šolo, jezuit Blat Zaplatnik je 1758. izdal Prvo slovensko knjižico: »Občinska knjižica izpitavanja teh glavnih štukov ntalo-ga katekizmuša poštuvaniga patra Ka-niziuša«, ki je izšla v Grdacu.
RAZMEJITEV ŠKOFIJ
Pod vlado 48. lavantinskega vladike ^tncenca Jožefa Schrattenbacha (1777— ’790) so se končala dolgotrajna pogajanja za novo razmejitev škofij. Dotlej nemška škofija je postala slovenska. Razmejitev sicer ni bila pravična, vendar je prinesla štajerskim Slovencem nade, da pridejo končno pod okrilje lastne škofije. Pblast lavantinske škofije se je raztegnilo Cez velikovško, na štajerskem čez celjsko °krožje do Sotle, župnije desno od Dra-Ve: do meje pod Vuhredom na vrh °ohor-Ja, med Framom in Sv. Martinom, oo ravnini mimo Pragerskega, med Majšpergom ln Ptujsko goro ter mimo Žetal do Sotle s° z Mariborom vred prišle pod sekovsko last. 17 slovenskih župnij z 200.000 Slo-Venc* je pripadlo čisto nemški škofiji v Gradcu!
Mariborske šole in
Začetki mariborskega šolstva segajo ualeč nazaj. Mestna kronika navaja že
•	1224 učitelja Konrada, 1229. učitelja *JI-r>ka. Sedanja I. deška narodna šola je bila ustanovljena 1452., druga 1879, tretja 93, četrta 1908. Prva dekliška osnovna °la j ebila otvorjena najbrž že v 13. stol., ar«ga 1793, tretja 1892, četrta 1917. Prvo iso^0 me^ansko šolo je dobil Maribor 892, prvo dekliško 1874. Druga deška jueščanska šola je odprla razrede 1934, dekliška 1. 1917. Zasebna dekliška mešč. °la je bila otvorjena naibrž že v 13. sto!., tefco00 'avnosti ie dobila 1924. Že 1886. D ustanovljen dekliški zavod Vesna, niuiihnejše za narodnostne prilike v šolstvo"16111 Marihoru ie Pa bilo srednje
PrHrZf^a k,as'čna gimnazija (e bila od-L !J 8' drŽ- bliska šola I. 1782.
9	je bila ustanovljena bivša realka,
Takšne cerkveno politične razmere seveda niso prijale slovenski izobrazbi. Po razmejitvi je doto kduhovščine iz Kranjske in Goriške ponehal, kmetom so bile šole težko dostopne, otroci premožnih so bili sprejeti brez skušenj, kmečki pa niso znali nemški. Starotrški dekan Ivan Ne-pomuk Kastelic toži 1792. škofu, da z du-kovščino iz starega dela lavantinske škofije ni nič, ker jedva kdo zna slovenski. Priporoča ustanovitev dijaških kuhinj, da bi kmečki dečki lažje študirali. V Mariboru naj bi našlo podpore 20, v Gradcu 70 dečkov. Slovensko vprašanje je tlelo vedno bolj, dokler ni pod vladiko Slomšekom doseglo končno zmago.
ZAHTEVE ŠKOFA A. M. SLOMŠKA
L. 1848 je razgibalo Slovence. Terjali so svoje pravice in 1. 1853 je Slomšek predložil graškemu namestništvu akt, v katerem se pritožuje, kako ima Lavant sedež na skrajni meji, nobene železnice, tri nemške in 17 slovenskih župnij! Koroški duhovniki se čutijo tujce na štajerskem in obratno, škofija do ustanovitve celje gimnazije 1. 1809 ni imela gimnazije .. . Najtežja ovira premestitve v Maribor je bila Slomškova zahteva, da se priključijo lavantinski škofiji vsi štajerski Slovenci, tudi oni v graškem okrožju. Politične germanizatorske težnje dunajske vlade in graške nemške škofije so se tu pokazale v pravi luči. Mariborskemu zaledju na severu je bila odrezana po poli-tičn razmejitvi cela vrsta slovenskih župnij s 30.000 Slovenci. Župnik v Gomilici onstran meje je tedaj popisal narodnostne razmere na severu in se zavzemal za priključitev k lavantinski škofiji. Gomilica je bila pred desetletji še čisto slovenska občina. Lučanska župnija je imela 4512 duš, le v trgu so govorili deloma nemški. Rojeni nemški priseljenci so se posluževali v občevanju z domačini slovenščine. Podobno je bilo v Arvežu; v Travniku !n Ivnici so morali klicati slovenske duhovnike, pri Sv. Antonu na Radiju je bila slovenska pridiga, v lokalijah Sv. Lovrenc in Sv. Ožbald so delovali le slovenski dušni pastirji, špilski župljani so sami sestavili prošnjo za priključitev k lavantinski škofiji, prav tako v radgonski okolici občine Potrna, žetinci, Dedonjci, Zenkovci in Gorica.
Gomiljski župnik je postavil načelo, kjer je v obmejnih župnijah potreben slovenski duhovnik, naj se kraji priključijo mariborski škofiji. Gradec se je.temu upiral — šlo je pač za koristi Slovencev, zato so Nemci postavili kitajski zid nad Maribor.
Takšne so bile cerkvene razmere v po-nemčevalni štajerski, ko je dne 4. septembra 1859 Slomšek slovesno prevzel mariborsko stolnico, štajerski Slovenci so bili rešeni, koroški že 1. 1859 obsojeni na nesrečni plebiscit 1. 1920. Kolikšna je bila Slomškova zasluga za Maribor in vse štajerske Slovence, si lahko predstavljamo ob zaključku, kaj bi vse dosegel germaniza-torični val po lepem našem vzhodnem Podravju, če bi onih 200.000 Slovencev tudi cerkveno še dalje pripadalo Gradcu! Primera s slovenskimi župnijami onstrah meje pove dovolj! škofijski sedež v Mariboru je izpolnil željo, ki bi se morala zgoditi že pred tisočletjem. Zato je naravno, da so mariborski Nemci, ki so prvotno podpirali premestitev, z zavistjo sledili lepemu razvoju slovenskega šol-štva in gospodarsko političnemu napredku štajerskih Slovencev.
slovenska mladina
sedanja realna gimnazija, štiriletno moško učiteljišče je vzgajalo prve učitelje 1. 1874, žensko učiteljišče 1. 1902. Zasebno žensko učilišče šolskih sester, ust. 1888., je dobilo pravico javnosti 1912. in vzgojilo do 1. 1926 760 učiteljic, med njimi 731 Slovenk! Dne 1. maja 1878. je oilo slovesno otvorjeno dijaško semenišče, ki je dalo Slovencem v ogroženi zemlji eeio vrsto odličnih duhovnikov.
cemu je služilo Šolstvo?
Razmere na mariborskih drž. srednjih šolah so bile vseskozi ponemčevalne. Gimnazija je imela pred vojno štiri nem-ško-slovenske paralelke, a slovenske vzporednice v samostanski ljudski soli so bile otvorjene 1. 1896/97. Narodnostne prilike mariborskega dijaštva, ki so se po vojni na mah spremenile v prid Slovencem, .naj obeležimo po podatkih šolskih
izvestij dveh najvažnejših zavodov, klasične gimnazije in bivše realke.
Na kraju šolskih let 1901, 1904, 1908, 1911 in 1914 je študiralo na klasični gimnaziji skupaj 2473 dijakov. Med temi je. bilo 874 označenih za Nemce, 1599, skoro polovico več pa Slovencev! Po rojstvu in bivališču staršev navedenih dijakov je bilo stanje naslednje: V Mariboru se je rodilo 351 dijakov, izven Mariboru 2122.
V	Mariboru je bilo udomljenih 836 dijakov s svojimi starši, ki so imeli v mestu zaslužek, izven Maribora je živelo 1637 roditeljev dijakov. Na prvi pogled vidimo, kako presega bivališče staršev število rojstev, kar kaže na stalno doseljevanje družin iz okolice v mesto. S tem se je seveda jačil slovenski element, ki se je pa v sistematičnem ponemčevanju, navezan na zaslužek, izgubljal. Za industrijsko mesto še bolj pomembne, narodnostno vprav kričeče je bilo razmerje slovenskega in nemškega dijaštva na bivši realki. Na kraju šolskih let je bilo po poročili šolskih izvestij stanje naslednje:
	Nemci	Slov.	Čehi	Ital.	dr.
1901	205	4	1	—	7
1904	216	8	—	—	—
1908	235	10	1	—	3
1911	256	8	—	2	4
1914	281	9	—	2	4
1918	347	18	—	1	2
1920	200	177	3	14	—
1930	47	520	9	17	—
skupaj	1787	754	14	36	20
Nasprotno razmerje od stanja na girn naziji pred vojno! Ali je mogoče, da bi bilo slovenskih otrok, ki so se posvetili študiju realnih predmetov v Mariboru pred vojno, tako malo? Na zavod so pošiljali svoje otroke po večini premožnejši sloji, državno uradništvo, trgovci in indu-strijci, ki so bili po večini Nemci. Pogled v imenik dijakov pa odkrije, kako samovoljno so pristno slovenska, nepotvorjena imena s spakedrankami vred gladko prištevali med nemška. Tako naštejaš v imeniku izvestja 1910/11 75 slovenskih rcal-
cev, a priznanih jih je le 8! v šolskem letu 1917/18 navaja izvestje le 18 Slovencev.
V imeniku pade v oči 144 pristno naših priimkov! Dočim je bila klasična gimnazija po dijaštvu manj mariborska, več podeželska, slovenska, je izumetničeno narodnostno stanje na bivši realki hoteio prikriti slovensko navzočnost v Mariboru.
V navedenil šestih šolskih letih je bilo do kraja vojne v Mariboru rojenih, 568 raal-cev, nekaj manj ko polovica, po bivališču staršev je pa imelo 1073 realcev svoje roditelje v mestu, le 552 zunaj Maribora. Realka je bila tedaj pred vojno prava trdnjava lažnega nemškega Maribora, hoteč v njej utopiti slovenski inteligenčni naraščaj. Kajti čim je odpadel umetni dotoki nemškega uradništva in se je kader nemških železniških delavcev izselil, je postal zavod v svobodi slovenski. V šolskem letu 1920 je bilo na realki še 40 nemških dijakov iz bivše Nemške Avstrije, a 86 slovenskih dijakov je prišlo iz Julijske krajine. Od celokupnega Števila učencev je bilo na kraju šolskega leta 1930 le še 7.9% pravih Nemcev. Po poklicu staršev je oi!'o
1.	1930/31 388 realcev sinov naših zavednih državnih uradnikov, 175 očetov je bito obrtnikov in trgovcev, 89 profesorjev :n učiteljev, 57 kmetov, 53 zasebnih nameščencev, 46 odvetnikov, zdravnikov in in-ženjerjev, ostalih 128 je pa bilo delavcev in drugih. Zavod je postal v svobodi važna vzgojna postojanka ob naši severni meji, iz katerega bo izšel kader trgovsko-industrijskih in obrtno naobražsnih slovenskih delavcev. Slovenski študent, la se je prej izgbuljal po nemških zavodih, je rešen tuje asimilacije, šolsko izvestje graške realke za 1. 1913/14 navaja n. pr. 245 Nemcev in le 1 Slovenca. V imeniku pa čitamo: Karnitschnigg, Hedžef, Kolcr, Vogrin, Mišmaš, Slatenšek, Vivoda, Sitar, Puc, Drenik, Hrnčič, Jelovšek, Janšek, Ptačnik, Pešec, Polak, Rus, Vindiš, Repo-lusk, škorjanec . . .. Lahko je bilo kovati most na Jadran po takšnem merilu »pristno nemških podanikov!« . . ,
Politično prebujeni in lisk
Politično življenje štajerskih Slovencev je imelo v Mariboru že zgodaj svojo oporišče. Prebujenje narodov je po 1. 18-48 zbudilo tudi slovensko Podravje in namesto dotedanjega Gradca je posebno po premestitvi škofijskega sedeža, postal Maribor politično in kulturno središče štajerskih Slovencev.
Prvo tiskamo je ustanovil v Mariboru Franc Anton Schiitz 3. okt. 1795V Dne 26. junija 1871. je bila izdana koncesija za prvo slovensko tiskamo, ki se je preselila kasneje v Ljubljano, a njeno važno vlogo ob meji je pa prevzela 1885. ustanovljena sedanja Cirilova tiskarna. Stara Schiitzova tiskarna je po raznih dedičih prešla po prevratu kot sedanja Mariborska tiskarna v narodne roke. L. 1920 je začela obratovati Ljudska, 1. 1924 pa Podravska tiskarna.
L. 1861 je bila ustanovljena v Maribora Slovenska čitalnica, iz katere je izšla vzpodna misel živahnih taborov. Zahtevo po zedinjenju slovenske zemlje je določil tako zvani »mariborski program« iz leta 1865. L. 1867 je izšel v Mariboru prvi slovenski list »Slovenski gospodar«, 1868. pa Tomšičev »Slovenski narod«. L. 1869 je izdal Jurčič svoj »Glasnik«, 1870—71 ie izhajal v Mariboru »Slobodni Slovenec«, prvi slovenski pisan, a nemško usmerjeni list na slov. štajerskem. Izšlo ie 13 številk, prva v 6000 izvodih, pa ni imel uspeha. Mariborski Slovenci so bili že prebujeni, dobil je le 4 naročnike . . .
V	1. 1872 so izšli v Mariboru Železnikar-jevi »Sršeni«, 1872. do 1875. Trstenjakov polmesečnik »Zora« list za znanost <n umetnost. L. 1882 je bilo ustanovljeno Slovensko politično društvo, ki je prevze-
lo	vodstvo štajerskih Slovencev. Isto leto je bila osnovana v Mariboru Slovenska posojilnica, ki je I. 1899 postavila za
385.000 kron krasno stavbo Narodnega doma. Posojilnica je bila obenem velika podpornica slovenskega dijaštva in je n. pr. pred vojno razdelila v ta namen že
130.000 kron!
L. 1903 je bilo ustanovljeno prezasiužno Zgodovinsko društvo, 1908. Spodnještajerska ljudska posojilnica, čitalnica je 1909. otvorila Dramatično društvo, ki se je 1910 preimenovalo v Glasbeno društvo. L. 1902 je začel izhajati »Glasnik najsvetejših src«, 1904 pa priznana znanstvena revija »časopis za zgodovino in narodopisje«, po kateri smo tudi mi črpali svoje vire. L. 1905 je izšel »šaljivi Aler-kur«, 1913. »Vzajemnost«, 1914. pa neodvisen političen list »Straža«.
NAPREDEK V VOJNI
Po vojni se je mariborski tisk znatno dvignil. Po vrsti so izhajali, nekateri že zamrli, drugi s uspehom utirajo pot med Slovence, naslednji listi in revije: Maie novice, Mariborski delavec, Murska straža, Gledališki list, Zrnje, Drama, Mariborski gledališki list, Mariborski vestnik, Majski spis, Enakost, Tabor, Kmetska moč, Splošni prometni vestnik, Sokolski vestnik, Konzument, Planinski šaljivec* Narodni list, šah, Kurent, Naša vas, Privatni nameščenec, Vestnik skupščine duhovnikov, Obrtniški list, Narodni gospodar, ženski list, Severna straža, Konje-rejec, Naš sokolski dom, Naša straža, Ujedinjeni^ železničar, Delavska politika, Mariborski klopotec, Državni upokojenec, železničarski vestnik, Vestnik orlovske ekspoziture, Delo, Domačija, Mariborski Večernik Jutra, Naše gorice, Privatni nameščenec, Mariborčan, Posredovalec dela, Nedelja, Svoboda, Gospodarski list, Slovenec (mariborska izdaja), Pohorska politika, Društveni vestnik,	Triglavanski
listi, Borba, Občina, Razgled, Novice, Slomšekov glasnik, Delavska fronta, Piramida, Slovenska straža,	Neodvisnost,
Obzorja, Toti list, Edinost, Večernik. Izven navedenih so mariborske tiskarne dale na svetlo celo vrsto literarnih, znanstvenih del, knjig in časopisov, ki so jih naročila uredništva in posamezniki iz drugih' krajev. V vsem slovenskem tisku zavzema Maribor za Ljubljano daleč najmočnejši položaj, od vsega našega	mladinskega
tiska pa 13%!
L. 1894/95 je tiskar L. Kralik ponovno poskusil pritegniti Slovence v nemške interese. štiri številke njegovega »štajer-	VLOGA DIJAŠTVA
skega kmeta« niso uspele. Bogoslovnica' Da je bil Maribor umetno vzdržani izdaja od 1. 1898 »Voditelja v bogoslov- »nemški« otok, priča že zgodnje literarno mh vedah«, od 1910. izhaja v Mariboru j delovanje mariborskega dijaSiva. L. 1846 glasilo slovenske mladine »Naš dom«.‘so izdajali mariborski učiteljiščniki pesni-
ško rokopisno zbirko »Sprotuletno vijoli- se mariborski dijaki zbirali k literarnemu
co« in »Tjedenski list«, mariborski bogo siovci 1. 1860 »Lipico«, 1878/79 »Bčelico«, 1888/89 pa »Vijolico«. Učiteljski pripravniki so se vežbali 1. 1880 v svojem »Cvetju«, ormoški dijaki v Mariboru v »Razvoju«. Gimnazijci lo v 1. 1893/94 izdajali »Iskrico«, četrtošolci dijaškega semenišča 1. 1897 »Brst in cvet«. Po vojni so
udejstvovanju okrog »Urtinkov«, »Hermesa«, »Soče«, »Mature«, »Mladih duš«; »Poti za nami, poti pred nami«, »Stražnih ognjev«, »Obrazov«, »Mladih obzorij«, »Razorov« in »Naše moče«. Vsekakor lepa literarna žetev mladine v obdravski prestolnici!
Razveseljiv razmah v svobodi
Razveseljiv razmah v svobodi.
Naš narodni heroj, general Maister, je povedel obdravsko prestolnico v svobodno Jugoslavijo. Prej le nekako predmestje Gradca, se je Maribor razvil v drugo kulturno in politično velvažno središče Slovencev. V sedežu politične in cerkvene upravne oblasti, sodstva in vojaštva se razvija poleg mestne elektrarne, železniških strojnih delavnic, številnih trgovin in obrti 6 velikih gradbenih tvrdk in 6 grafičnih podjetij. 7 kemičnih, 12 kovinskih,
4	lesni, 5 papirnih, 4 usnjarski, 18 živilnih in 20 velikih tekstilnih industrijskih obratov daje zaslužka tisočem ljudem. Falska elektrarna zalaga Maribor s cenenim tokom, mestno električno podjetje, ustanovljeno 1919, je oddalo I. 1925 milijona Kwh, 1. 1930 že 10^, 1. 1935 celo 20 milijonov Kwh! Plinarna, ustanovljena
1.	1870, je prešla 1916. v mestno last in
ima danes že 40 km omrežja, s kapaciteto 1 milijona m3 plina letno.
Kot izrazito trgovsko in industrijsko mesto je Maribor postavil po vojni 1329 novih zgradb, moderniziral cestno omrežje in kanalizacijo. Ugodno podnebje, lega sredi lepih izletniških in letoviščarskih postojank, ob spoju prometnega dotoka iz vseh smeri, je s smotreno propagando in napori domače turistike postal Maribor važno tujsko prometno središče, ki obeta lepemu in snažnemu našemu mestu sredi zelenja ob Dravi še lepo bodočnost. Naš Veliki Maribor s priključeno okolico bo skoraj že štel 56.000 prebivalcev, kot važno železniško križišče, sedež železniških delavnic in večja obmejna postaja pa prednjači’ po odstotku v prometu zaposlenega prebivalstva vsem mestom celinske Jugoslavije.
Vloga Maribora v jugo■ slovanskem turizmu
Josip 3. Loos, ravnatelj „Putnika", Maribor
Tujski promet se v Mariboru in Mariborskem okrožju pred vojno ni mogel posebno razvijati. Prevelika je bila go* spodarska in kulturna odvisnost od Gra-za. Razen tega je posvetila Avstrija v glavnem pažnjo razvoju turizma !e na Koroškem, Tirolskem, Solnograškem in ob morju. Turizem se je omejil pred vojno, ako abstrahiramo velika kopališča maribrskega okrožja, to so Rogaška Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško in Rimske Toplice, v glavnem na obiske sorodnikov, na poslovna potovanja, na vinske trgatve, lov in na konjske dirke v ljutomerskem okraju. Večji razvoj turizma je gotovo oviralo tudi dejstvo, da v mestih ni bilo hotelov s potrebnim kom-tortom, saj smo dobili električno luč šele po vojni. Manjkala pa je tudi organizacija, ki bi se sistematično pečala s tujsko prometno propagando ter s tujsko-promctnim razvojem Maribora in okolice.
S postavitvijo novih meja se je spremenila tudi situacija za mariborsko okrožje. Slovenija je postala ne le v Jugoslaviji »Domača Švica«, ampak se je k<ij kmalu uveljavila radi svojih prirod-nih krasot, gostoljubnosti prebivalstva, dobre kuhinje in kapljice pri nizkih cenah tudi v mednarodnem turizmu.
Izredno močnemu trgovskemu razvoju Maribora, ki je bil po vojni dolgo edina tranzitna točka na severu države, je sicer sledil z ureditvijo prometa po Donavi in v Banatu močan zastoj in celo padec, toda povojna industrija je kmalu odkrila vse vrline in sposobnosti mariborskega prebivalstva ter se je dvignila tudi radi ugodnega položaja in podpore »estne občine na izredno višino. Gospodarski pomen Maribora se je s tem zelo izpremenil. Veliki elektrarni v Fali se mora Maribor zahvaliti, da se je mogla razviti močna industrija, v kateri prevladuje tekstilna in kemična stroka, ki je pridobila Mariboru poleg predvojnega naslova »Štajerski Meran« še priimek »Jugoslovenski Birmingham«. Kmalu je postal Maribor važno upravno središče, istanovljena je bila Mariborska oblast, naselili so se številni uradi !n gospodarske institucijo. Živahen tujski in administrativni promet je dal pobudo za zgradbo novih hotelov in ureditev starih. Širom naše države je dosegel Maribor ugled in renome prijetnega letovišča: v letni vročini je pribežal, kdor je le mogel, v gostoljubne kraje Štajerja, v njegova lepa kopališča, v njegova gostoljubna letovišča, v lepa mesta ob Dravi, Savinji, Dravinji in Muri, in v divne Dianine. Zato narašča tujski promet po vsem mariborskem okrožju od leta do leta, kar nam. nazorno kažejo razveseljive statistike.
Slovensko planinsko društvo se je za' vzelo z vso vnemo za odkrivanje našega Pohorja in Savinjskih Alp, planinstvu in tujskemu prometu. Stare koče, ki so služile pred vojno kot oporišče le redkim turistom, so bile renovirane, novi mO' derni hoteli so vzrasli, posebno na Pohorju, tako da je danes vsa nekdanja Južna Štajerska posejana s tujskopro-metnimi postojankami. Posebno Pohorje, ta čarobni dar granitne dobe, ta prirodni park, prikupljiv kot zaščitnik pred vro čim poletjem in očarljiv v zimski krasoti, je postal eldorado letoviščarjev in zimskih športnikov. Nujno potrebno je sedaj, da se to pionirsko in uspešno delo razširi še na naš Kozjak. Priljubljenost Maribora in mariborskega okrožja kot letovišča ter veliki gospodarski pomen turižma za Maribor in njega okolico je imperativno zahteval sistematično tujsko prometno propagando ter je bila v jeseni 1926 ustanovljena Tujskoprometna zveza v Mariboru. Predaleč bi šlo, čn bi kdo hotel našteti zasluge in izvršena dela Tujskoprometne zveze za razvoj našega turizma. Zveza ni skrbela le za propagando svojega območja s pisano .11 živo besedo, v barvah in slikah, ni se brigala le za one, ki prihajajo v Maribor in njegovo okolico, ampak se je tudi zavedala, da predstavlja Maribor glavna vrata turizma za vso državo. Brigala sc je tudi za tranzitni promet z ustanovitvijo obmejnih Putnikovih postojank na glavnih prehodih (Maribor, gl. kol., Št. Ilj, Gornja Radgona, Dravograd) in se trudi, dokazati gostoljubnost in skrb za tujca že pri vstopu v državo. Uprava mariborske občine, ki vjsoko ceni gospodarsko in kulturno važno delo Tujskoprometne zveze, je omogočila, da ie Zveza v Mariboru v zgodovinskem gradu uredila moderno tujskoprometno poslovalnico. Tudi Zvezine poslovalnice v Celju, Ptuju in Rogaški Slatini odgovarjajo vsem potrebam mednarodnega turizma in ne zaostajajo v nobenem pogledu za sličnimi ustanovami v inozemstvu. — Tranzitnim potnikom, kakor tudi stalnim gostom, so v Mariboru na razpolago ‘izborno urejeni hoteli, restavracije, moderne kavarne, parki in krasili vrtovi, bari z velikomestnimi sporedi, Narodno gledališče, bogat muzej, dva tonklna. Glasbena Matica, Ljudska univerza, Zgodovinsko društvo in bogate knjižnice. Zato je Maribor tako priljubljena točka avtomobilskemu in avtobusnemu prometu. Tukaj se ustavljajo na krajši ali daljši počitek ne le češki, nemški in poljski turisti, namenjeni na Jadran, oziroma domov, ampak tudi veliko avtobusov iz Italije, Francije, namenjenih na Dunaj in drugam.
v zadnjih letih mototurizem, ki zavzema v nekaterih državah že 809» celokupnega tujskega prometa. Seveda pa je za mototurizem predpogoj dobro stanje cestnega omrežja. Tozadevno se je pri nas, žai, veliko grešilo in zamudilo, tako da zaostajajo danes naše ceste zelo za modernimi cestami v naših sosednih državah. Letos smo dobili zakon o cestnem fondu; objavljen je bil program najvažnejših cestnih del, ki upošteva vsaj cestno zvezo Maribor, preko Celja in Ljubljane, z morjem. Vroča želja nas vseh je, da bi se ta program čimprej realiziral. S tem ne bo narastlo le število posetnikov sinjega Jadrana, ampak tudi število onih, ki bodo imeli priliko spoznati spotoma idilično lepoto mariborske pokrajine in potrditi dober sloves štajerske metropole. Izrednega pomena bo tudi realizacija dolgoletnega načrta, ustanovitev aerodroma v mariborski okolici, ki. bo mariborskemu okrožju omogočila priključitev k velikemu mednarodnemu zračnemu prometu.
Naš biser, Mariborski otok, s prekrasnim kopališčem, stoji še skromno in sramežljivo ob strani, toda tudi njega hočemo s ponosom in veseljem pokazat! tujcem. Posebne važnosti za Mariborski otok bo preložitev ceste proti zapadu (na Koroško, Tirolsko, juž. Nemčijo, Švico itd.), tako da bo vodila tik mimo samega otoka.
Sodobnost se ni mogla zadovoljiti s tem, da je odprla Pohorje tujskemu prometu. V zadnjih letih je bila zgrajena moderna avtomobilska cesta na Pohorje, ki slovi kot ena najlepših gorskih cest. Cesta je do Mariborske koče in Pohorskega doma že izgotovljena ter omogoča, da se z avtomobilom ali avtobusom dospe v pičlih 30 minutah iz Maribora na sončne višave našega zelenega Pohorja
—	na naš »Jugoslovenski Semmering«. Drugi del ceste do Sv. Areha je v delu ter bo predvidoma že prihodnje leto izročen prometu.
Pri tej priliki ne moremo prezreti »Mariborskega tedna«, ki je z redkim požrt-vovanjem, s ponosom in prepričanjem ter, lahko priznamo, z izredno srečo zanesel glas o lepotah, o kulturi, o pridnosti, o gostoljubnosti in sposobnosti Mari-
bora in njegovega okrožja in prebivalstva, o izborni kakovosti njegovih izdelkov v daljni svet. V analih jugoslovanskega turizma si je Mariborski teden zagotovil častno poglavje ter služi kot vzor sorodnim prireditvam v tu- in inozemstvu.
Z ozirom na veliki pomen, ki ga ima dandanes šport v tujskem prometu, moramo omeniti, da ie Maribor eden najvažnejših športnih centrov v državi. Plavalni, planinski, zimskošportni, jahalni, atletski, teniški, veslaški, jadralno-letal-ski, telovadni, strelski, sabljaški šport in vse druge panoge — so zastopane in re-prezentirane v Mariboru po dobro organiziranih društvih in klubih ter se je marsikateri posrečilo, doseči ne le državne, ampak tudi mednarodne trofeje. Lov in ribolov sta takisto na visoki stopnji in dobro organizirana ter bosta pomenila še mnogo v razvoju našega turizma. Razni znanstveniki pa najdejo oporišče in material v bogati mestni Študijski knjižnici in banovinskem arhivu.
Če ob dvajsetletnici ustanovitve naše svobodne in narodne države zaključimo za to razdobje bilanco o razvoju tujskega prometa v Mariboru in v mariborskem okrožju, moramo biti z doseženimi uspehi povsem zadovoljni, posebno, če upoštevamo vse težkoče finančne prirode v tem času. V zadnjih letih je država pravilno upoštevala ogromni gospodarski, kulturni in socialni pomen tujskega pro-meta ter je s posebno uredbo z dne 23. II-1936 postavila prve temelje za načrtno delo na poljti pospeševanja našega tujskega prometa. To delo je do tedaj slo* nelo skoraj izključno na ramenih naših tujskoprometnih in planinskih društev ter na ramenih Tujskoprometne zveze v Mariboru. Na podlagi omenjene uredbe iz raznih pravilnikov, ki so z njo v zvezi, po ustanovitvi mestnih in krajevnih občinskih turističnih odborov in na podlagi posameznih zakonskih določil, ki predvidevajo potrebna sredstva za splošno in podrobno tujskoprometna službo> lahko upravičeno pričakujemo, da čaka naš tujski promet v bodočnosti večji & pravilen razvoj, ki mu po danih predpo* gojili tudi po vsej pravici pripada.
Gostinstvo in tuiski promet v Mariboru
Lojze Majcen, restavrator, Maribor
V	idilični lepi, med zelenim Pohorjem in Kozjakom ležeči, na severu in vzhodu pa od sončnih Slovenskih goric obrobljeni kotlini, ki na jugu prehaja na široko Dravsko polje, se ob bregovih Drave razprostira naše mesto, ki more v zadnjih 20. letih po vojni dobi zabeležiti občudovanja vredno lep razvoj; tako kot največje industrijsko mesto na severu naše države, kakor tudi najpomembnejši center tujskega prometa v tem delu Jugoslavije. To so vrata iz severnih držav v razne naše kraje, prehod proti jugu in na naš Jadran.
Vsega tega se pa Maribor tudi v polni meri zaveda in zna pravilno ceniti pomen, ki ga zavzema kot važna tujskoprometna točka na severu naše domovine. To dokazuje delavnost raznih tujsko-pio-metnih činiteljev, kakor so »Putnik«, Slovensko planinsko društvo, Olepševalno društvo in mnogi drugi, ki se ne ustrašijo nobenih, še tako velikih žrtev, samo da bi tujca pridobili za lepoto naše pokrajine.
O	tem dovolj jasno govori priljubljenost našega Lida, Mariborskega otoka, ki ga poleti obiskuje na tisoče naših severnih sosedov, prav tako pa tudi vzorno oskrbljeni planinski domovi in koče na našem zelenem Pohorju in ostalih planinskih postojankah. Nedvomno je eden izmed najvažnejših tujskoprometnih činiteljev tudi naše gostinstvo. Saj ne zadostuje, da se tujcu pokažejo samo lepote naše zemlje, temveč treba mu je nuditi tudi drugo, da se pri nas počuti kar najudobnejše, tako z ozirom na postrežbo, dobro hrano, kakor čisto čista stanovanja, gostoljubnost, posebno pa še solidne cene. Tega se naše gostinstvo v Mariboru in njega okolici v polni meri zaveda, saj se je v zadnjih
10.	letih ta panoga v Mariboru razvila do
najvišje stopnje, tako da dobi tujec takoj , ob prihodu na našo stran najboljši vtis In Z nepričakovano naglico se je razširil • zanimanje, ki opravlja v tujsko-promot-
nem oziru neprecenljivo delo.
S	svojimi gostinskimi obrati in svojo hotelsko industrijo vodi Maribor ' kot pionir najučinkovitejšo propagando za dvig tujskega prometa, in prav napredek te panoge je pripomogel v zadnjih letih z veliki žrtvami do tega zavidljivega razmaha in visokega razvoja tujskega prometa v mestu in okolici. Tak napredek predstavlja z veliki žrtvami prenovljen1 hotel »Orel«, ki z svojim komfortom za' dovolji tudi najbolj razvajenega gosta-Prav tako modernizacija ostalih hotelov kot: »Mariborski dvor«, »Novi svet«, hotel »Zamorec«, hotel »Meran» itd. če sl pa pogledamo mariborske kavarne, vidiitf0 med njimi mnogo prvovrstnih, ki v ničemer ne zaostajajo za podobnimi velemestnimi podjetji. Poglejmo si še lepo izletniško točko »Grič« nad Kamnico, kjer je znani pobornik gostilniškega in tujskega prometa, zaslužni g. Andrej Oset svojo gospodarsko pristavo, ne strašeč se velikih stroškov in še večjega truda, preuredil v udobno letovišče, do katerega je zgfa' jena že avtomobilska cesta.
V	vsem je tieba reči, da se naše gostinstvo v polni meri zaveda svoje važnosti v narodnem gospodarstvu ter stremi za '*z' boljšanjem in izpopolnjenjem svojega važnega stanovskega poklica. A kar je v naših srajih še posebno važno, je poglavje o socialnem in človekoljubnem de‘l1 naših gostinskih obratov, od katerih skoraj vsak prehranjuje revne dijake in drugL potrebne siromake ter se tudi globok0 zaveda svoje narodne pripadnosti m vSC' povsod poudarja svoj narodni čut.
:.................Mniiif
Mariborska povojna
industri/a
Prva gospodarska podlaga mariborskega meščanstva je bilo poljedelstvo in obrtništvo, kateremu se je pridružila že zgodaj trgovina. Industrija je pričela rasti sprva iz obrtnih obratov, in to zlasti po zgraditvi železnice pred dobrimi 90 leti. Prva mariborska industrija je obsegala predelavo lesa, žita, kož, pivovarništvo in opekarstvo. Tej se je pridružila kot prva veleindustrija delavnica državnih železnic, ki je s kurilnico vred zaposlevala ob prevratu okoli 3000 delavcev.
Prevrat z novo državno mejo na Muri je spremenil tudi strukturo mariborske industrije, in to morda najbolj temeljito med vsemi našimi gospodarskimi panogami, železniška delavnica in kurilnica sta sicer ostali, dasi ne v takem obsegu, kakor sta bili v izredni dobi vojnih let 6 povečano prometno potrebo, zato pa je izginila največja pivovarna, shirale so razen Freun-dove skoraj vse usnjame, propadla je mlinska industrija razen Franzove, ki pa se je preorientirala v izdelovanje testenin, in zamrla je do malega vsa lesna. Sedaj žive od lesne industrije samo še tovarne za izdelovanje za eksport.
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Vso to zaradi novih razmer shirano mariborsko Industrijo je zamenjala nepričakovano in silno naglo nastala tekstilna industrija, ki je dala tudi topografsko mestu čisto novo lice, a je še bolj preobrazila njegovo socialno strukturo. V teku dvajsetih povojnih let je nastalo v Mariboru in okolici 20 tekstilnih tovaren, ki izdelujejo — razen finih blag za moške obleke — vse tkanine, vse vrste preje in od lani tudi sukanec. Nekatere med temi tovarnami so narasle v velepodjetja, ki zaposlujejo do 1500 delavcev in ostalih nameščencev; v prvi vrsti so to tovarne: Hutter in drug, Doctor in drug, Rosner-jeva skupina, Avgust Ehrlich, Thoma
&	Co., Mariborska tekstilna (Mauthner) ter Zelenka & Co. Vsi ti obrati dajejo kruha več ko vsak po 500 ljudem, dočim so ostali manjši, čeprav nič manj pomembni. Skupno zaposlujejo okoli 8000 delavcev in delavk, mojstrov, uradnikov in uradnic, ali nekako 12.5 do 13% vsega mariborskega prebivalstval
KOVINSKA INDUSTRIJA
K tekstilni industriji moramo po sorodnosti pridružiti še pletilno industrijo in »Testo d. d.« na Teznem, ki izdeluje tako imenovano »kratko robo«. V zvezi z njo sta pa nastali še dve tovarni za Industrijske potrebščine tektilnih tovaren: tovarna »Utensilia« na Pobrežju in »Favorit« na Koroški cesti. Moč tektisne in z njo združene industrije presega zato v Mariboru vso drugo industrijo. Ona je edina rešila naše mesto nazadovanja, ki mu je grozila Po prevratu.
Poleg tekstilne je v Mariboru in nje-Rovi okolici najbolj razvita kovinska industrija. Največji obrat te industrije je klavnica državnih železnic, obenem tudi Podjetje, ki daje kruha največjemu številu delavcev in nameščencev. Ostala kovinska industrija ima večinoma manjše obra-te in ne zaposluje skupno niti 1000 deiav-CCv in ostalih nameščencev. Med najpomembnejša podjetja te stroke spadajo Splošna stavbena družba na Teznem, ki 'zdeluje velike železne konstrukcije (mostove), pa tudi žeblje in vijake. Drugo Pomembno podjetje je Kovina d. d., isto-|ako na Teznem. Tretje je Mariborska 'ovarna in livarna kovin J. Pengg v Melju,
tovarna poljedelskih strojev K. <2 R, Ježek, tovarna in livarna J. Pogačnik v 'Ušah, livarna zvonov J. & K. BiihI, to-Varna lustrov »Ruda«, topilnica »Metro« !?a Teznem, Jugolivarna, Tomažičeva no-/<arna .tovarna tehtnic Karol Ussar, razne tirUge tovarne specialnih izdelkov, tovar-n!\. blagajn in tovarna aparatov za meha-j’.,Cno tehtanje »Pontos Centrala« v Mehi, ki je zanimiva zaradi tega, ker izde-Jjje te aparate po domači iznajdbi in je lr>a svoje vrste ne samo v Jugoslaviji, ‘ nipak sploh na vsem svetu.
KEMIČNA INDUSTRIJA
j. P° se je po vojni razmaknila tudi mična industrija. Največji obrat je
Tvornica za dušik d. d. Ruše, ki ima razen tega tudi obče največji pomen. Podjetje je največji odjemalec toka elektrarne Fala d. d. Drugo veliko podjetje te stroke je tovarna mila »Zlatorog«, ki izdeluje razen tega še zobno pasto, sodo in kreme za kožo. Tovarna se je razvila iz obrata z dvema delavcama ob prevratu v veliko, moderno in vsake konkurence zmožno podjetje. Pomembno podjetje je tovarna kožnih krem in raznih drugih izdelkov »Jugoslovansko Beiersdorf«. Kreme za čevlje in druge kemične izdelke izdelujejo tovarne J. Reich na Teznem, »Unio« v Melju in »Fox« na Tržaški cesti. Izdeiki naše kemične industrije gredo po vsej državi. Vendar bi se mogla ta industrija v Mariboru še izpopolniti z nekaterimi podjetji, ki nam manjkajo.
GRADBENA INDUSTRIJA
Gradbena industrija je večinoma sezonskega značaja. Sem spadajo poleg velikih gradbenih podjetij tudi opekarne in cementarne ter podjetja lesne gradbene stroke. Med opekarnami so največje Laj-teršberška opekama, Opekarna v Račah, Nassimbenijeva opekarna v Radvanju itd. Pomembna je tovarna cementnih izdelkov »Obnova«, a manjših podjetij te stroke je še več. Med gradbenimi podjetji so poleg srednjih in malih najpomembnejša Šlajmer & Jelenec, Rudolf Kiffmann in Ubald Nassimbeni. Ta podjetja so zgradila v teh dvajsetih letih v Mariboru in drugod večino večjih stanovanjskih in uradnih stavb, tovaren in izvedla tudi tlakovanje cest in ulic, regulacije rek itd. Ker je njihovo delo večinoma sezonsko, je število zaposlenega delastva pri njih zelo odvisno od letnega časa in naročil.
LESNA INDUSTRIJA
Lesna industrija je takoj po vojni dobro uspevala in dobila poleg starih še nekaj novih obratov, toda poznejše krize v lesni trgovini so jo skoraj popolnoma uničile. Pred vsem velja to za žagarsko industrijo. Sedaj nimamo v Mariboru niti enega samega večjega žagarskega industrijskega podjetja. Obstojajo pa še Mariborska lesna industrija J. Domicelj, Nassimbenijeva in Kiffmannova žaga in tovarna za-
Tavčar, Wogerer in Crippa, ki je edina naša tovarna salam. Veliko podjetje je tovarna mesnih izdelkov Josip Benko v Murski Soboti, ki pa ima v Mariboru samo podružnične prodajalne, čokolado 'izdeluje tovarna »Mirim«, ki se lepo razvija, konzerve izdelujeja Margo in Podravska industrija sokov in konzerv. Sadne sokove, zlasti specialiteto »Renata«, izdeluje tudi veležganjarna A. Gusel. Važna je kisarna Schmid, likerje izdeluje še Jakob Perhavec, dočim obstaja kot pivovarna samo še Tscheligijeva. Od oljaren obratuje Hochmullerjeva. Pomembno podjetje je tovarna pecilnih praškov Jugoslovanska dr. Oetker d. d. v Melju. Končno naj omenimo še nekaj prazaren sladne kave in tovaren brezalkoholnih pijač.
TISKARSKA IN KNJIGOVEŠKA INDUSTRIJA
Velih razmah pa je dosegla po osvobo-jenju tiskarska industrija in se sedaj niti ne da primerjati s položajem, kakršnega je našlo osvobojenje. Tu je napredek naravnost ogromen. Največji obrat tiskarske industrije je Mariborska tiskarna v svoii veliki novi palači s tiskarno, litografijo, ovojnim tiskom, offset-tiskom, knjigoveznico itd. Vtej tiskarna izhajata oba mariborska dnevnika, izhaja tednik »Edinost«, mesečnik »Obzorja« itd. Druga po velikosti je Tiskarna sv. Cirila, ki tiska kmečki tednik »Slovenski Gospodar«, druge tednike, mesečnike, knjige td. Ljudska tiskarna tiska »Del. politiko«, ki izhaja trikrat na teden, mesečn., knjige. Kvalitetna
podjetje je tudi Podravska tiskarna, ki jr se tiska mesečnik »Roditeljski list« in ki er je bilo natisnjenih tudi že več knjig In drugih tiskov. Razen tega imamo še manjšo tiskarno Hinka Saxa. Razen litografije Mariborske tiskarne obstoja še litografija Benčina in drug. Pomembne knjigoveške industrije so ona Mariborske in Cirilove tiskarne, Weixlova, Vahtarjeva in manjše. Končno obstojata še dve izdelovalnimi štampiljk.
RAZNA INDUSTRIJA
Vseh industrijskih obratov v Maribo/u in okolici je nad 100, čeprav ne poslujejo vsi pod firmo industrije. Med razne industrije spada na prvo mesto naša največja elektrarna Fala d. d. Pomembne pa so zlasti še tovarne Swaty za brusilne kamne, »Vesna« za akumulatorje, Perglerjeva za avtomobilske karoserije, Forstneričema za mline, Rafijska industrija, tovarne perila, metel in ščetk itd. Vse to so vendar
—	razen elektrarne Fale — manjša podjetja, ki se iz raznih vzrokov ne morejo razmakniti. Nekatera podjetja raznih strok, ki so bila po osvobojenju ustanovljena, so žal izginila, tako zlasti tovarna električnih žarnic, tovarne zamaškov in druge. Mnoga podjetij izdeluje iste predmete kakor industrija v obrtnih obratih in je mejo med industrijo in obrtom sploh težko določiti. Gotovo pa je, da živi velika večina Maribora od industrije in je nase mesto postalo po osvobojenju izrazito industrijsko. Ako ne bi obstojale razne umetne in večinoma nepotrebne ovire, bi se dala mariborska industrija še znatno povečati ter izpopolniti z novimi obrati, ki bi nas osvobodili uvoza. Zaenkrat pa mora biti naša prva skrb posvečena ohranitvi sedanje industrije. Njen propad bi pomenil tudi propad temeljev našega mesta.
Kako vplivu dušile na Količino leme H/siti/) pridelkov ?
V preteklem stoletju je kmetijska znanost ugotovila, da je dušik najmočnejši motor v rastlinskem življenju in rasti. Dolgoletni poizkusi tako v kemičnih laboratorijih kakor na polju samem pa so zgornji znanstveni rek izpopolnili z novejšimi znanstvenimi raziskovanji, ki ugotavljajo, da ni dušik samo važen činitelj za povečanje poljskih pridelkov, temveč da je dušik nad vse važen činitelj za tvorbo sestavin, ki so rastlinski hrani za človeško in živalsko življenje neobhodno potrebne.
Na podlagi 1000 poizkusov v raznih pobojev »Drava« v Melju. Pač pa je dobro dnebnih in talnih razmerah v Evropi in Se-
J	UPrni dtnDPil/1 tn	___1___
verni Ameriki je agronomska veda in praksa ugotovila, da zviša 1 kg čistega dušika, dodanega zemlji v obliki umetnih gnojil kot hrana, pridelek pri pšenici za 17 kg zrna, pri ozimni rži za 17.5 kg zrna, pri jarem ječmenu za 16.9 kg zrna, pri ovsu za 18 kg zrna, pri krompirju za 87 kg gomoljev, pri slad. pesi za 83.5 kg gomoljev, na travniku za 29 kg se-
Pridelek zelene mase v q na ha: gnojeno z,: 1. Tom. žlindro in kalij
razvita pohištvena industrija, dasi se ni mogla še dvigniti do velikih obratov, kakršne poznamo v tujini. Med temi podjetji je treba omeniti zlasti tvrdke Ferdo Potočnik, Weka, E. Zelenka, Štefan Ko-ter, Kompara itd. Razen tega obstaja tovarna stolov Lirzer, tovarna bičevnikov Peric na Pobrežju itd. Les predelujejo tudi tri tovarne lepenke: Sladkogorska, Cer-šaška in Pogačnikova v Breznem. Karto-naža je zastopana s tovarnama Benčina & Co. in Hergo.
USNJARSKA IN ČEVLJARSKA INDUSTRIJA
Nekdanja velika usnjarska podjetja so se večinoma skrčila na omejene obrate, edino tovarna usnja Freund v Melju sc je še razvila in predstaylja sedaj naše največje mariborsko podjetje te stroke. Tovarni Berg in HalbSrth obratujejo le še v najmanjšem obsegu. Na novo pa je nastala v povojnem Mariboru industrija čevljev, ki je obetala lep razmah, a jo je zavrla ogromna konkurenca velepodjetja Bat’a v Borovem. Največje zadevno podjetje — in obenem najstarejše — je tovarna čevljev »Karo« (Karol Roglič), dalje pa delujeta še večji podjetji Blatnik in Vukaslnovič. Vendar se porabi njihova produkcija skoraj izključno samo v Mariboru.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
živilsko industrijo je zadela v Mariboru po vojni enaka usoda kakor usnjarsko, ozirom še neugodnejša. Mlinska industrija je propadla popolnoma. Franzova v Melju izdeluje sedaj testenine, dočim je nizirali in prizidali novo zgradbo. V pre mlinarstvo opustila. Tovarna ima podruž- j dilnici je 21 tisoč vreten. V vseh prostorih nice tudi na vzhodu države. Rosenbergov so sodobne higienske naprave. Tovarna mlin dela samo še za vojaške dobave. Pač! Doctor in drug zaposluje 1100 do 1200 pa se vzdržuje dalje mesna industrija, da- j delavcev, od tega je ena tretjina moških si ne v tistem obsegu, kakor prva leta po' in dve tretjini žensk. Tovarna izdeluje razvojni. Tu naj omenimo podjetja Anton lične bombažne tkanine od najpreprostsj-
na, na umetnem travniku za 62 kg jelene mase.
Samo po sebi je umevno, da lahko vpliva dušik tako povoljno na pridelek samo tedaj, če je zemlja v stari moči, oziroma te je pravilno in dovoljno gnojena tudi s fosforno kislino, kalijem in apnom.
V	Nemčiji so izvršili poizkuse pri pšenici z namenom, dvigniti v pšenici odstotek beljakovine, glutena (kleberja). Z intenzivnim gnojenjem z dušikom, fosforno kislino in kalijem so dosegli, da je dobila tudi nemška moka dobre pecivne sposobnosti.
Poizkusi so tudi dognali, da z dobrim in pravilnim gnojenjem iahko vplivamo na tvorbo vitaminov A in C, ki so od neprecenljive vrednosti za zdravje človeškega in živalskega telesa.
Z dušičnim gnojenjem pa se lahko znatno poveča tudi odstotek lahko prebavljivih beljakovin v travah in drugih krmskih rastlinah (izvzemši metuljčnic).
rž za zeleno krmo	142	q
Iz teh podatkov sledi jasno, kakšno vrednost in važnost ima pravilno gnojenje z dušikom. Gnojilni poizkusi na umetnih travnikih, ki so jih tekom lanskega in letošnjega leta naredili kmetovalci, so pod pokr. banske uprave pokazali koristnost gnojenja z dušikom, oziroma z Nitrofoskalom I, ki vsebuje 8 odst. dušika, 6 odst. fosforne kisline, 8 odst. kalija in 35 odst. apna. Gnojenje travnikov z navadnim Nitrofoskalom, ki ima polovico manj dušika, ni tako učinkovito baš zaradi tega, ker pride na travnik z Nitrofoskalom II premalo dušika. Slično razmerje mora biti tudi pri žitu. Stalno gnojenje žita samo s su-perfosfatoni ne more dati zadovoljivega učinka^ in uspeha, ker tudi žita zahtevajo harmo-njfno gnojenje. Za gnojenje žita se priporoča [Mtrotoskal III, ki vsebuje 10 odst. fosforne
apneni dušik .Tom. žl. in kaljj
265 q
prebavljive beljakovine v senu, gnojenjem R K. P. K+dušik 9 odst. 12.7 odst.
kisline, 4 odst. dušika, 4 odst. kalija in 33 odst. apna. To gnojilo je učinkovito na lažji zemlji. To težko pšenično zemljo pa odgovarja Nitrofos, ki vsebuje 12 odst. fosforne kisline in 4 odst. dušika. Ozimine lahko gnojimo s temi gnojili tudi pozimi oz. spomladi, ko sneg skopni. Da moramo gnojiti harmonično tudi vinograd in sadonosnik, je že znano dejstvo. Letošnji gnojilni poizkusi so ilo še ponovno podkrepili. Za vinograde in sadno drevje se priporoča Nitrofoskal I.
Kmetovalci, ki želite imeti v resnici dobre uspehe z uporabo umetnih gnojil, imejte vedno pred očmi prirodni zakon o ravnotežju, ki kravi, da sc mora zemlja gnojiti z vsemi hranljivimi snovmi, ki jih potrebujejo rastline za zgradbo svojega telesa. To so: dušik, fosfor, kalij in apno.
Tekstilna tovarna Boc/or in drug
Leta 1922. sta osnovala češka industri-jalca Edvard Doctor in dr. Arnošt Zucker tekstilno tovarno Doctor in drug v Mariboru. Tekom let sta podjetnika obratovanje izpopolnjevala in modernizirala. Tovarna ima 500 tkalnih strdjev (statev) in vse pripadajoče pomožne stroje. L*po je urejena predilnica, ki so jo lani moder-
šega blaga do najfinejšega popelina ter bombažno prejo. Kapaciteta tovarne je precej velika. Letno izdelajo okoli pit milijonov metrov bombažnega blaga in okoli dva in pol milijona kilogramov bombažne preje. Blago se razprodaja po celi državi. Tovarna Doctor in drug zaposluje predvsem delavce iz Studencev in okolice in je v tem oziru za tamkajšnji okoliš precejšnjega gospodarskega pomena. Kakor smo zvedeli, nameravalo obrat še bolj izpopolniti in modernizirati.
Oaruit* ta arn* sklad PTU
Vesna akumulator
Maribor, Strossmajerjeva ul. 3
To podjetje je ustanovljeno leta J 924. od bratov Doinicelj in je edinstveno te vrste v Jugoslaviji. Poprej je v tej stroki obvladala trg inozemska konkurenca, zasidrana v naših deželah že iz predvojne dobe.
Vesna izdeluje akumulatorske plovce mrežastega sistema, raznih velikosti in jakosti ter akumulatorske baterije za avtomobile, motocikle, radio in telefon, reflektorje, elemente v medicinske svrhe itd. Vse to izdeluje podjetje v lastnih delavnicah z domačimi delavskimi močmi in povsem iz surovin, v domači zemlji pridobljenih. Proizvodnja znaša 60.CAX) do 70 tisoč akumtil. plošč, odnosno 1000 akum. baterij srednje kapacitete na leto.
Poleg omenjenih izdelkov gradi podjetje stacionarne baterije iz velikoploskovnih plošč sistema Tudor, ki se uporabljajo za električno razsvetljavo in kot velike puferske baterije. Dobavlja tudi alkalične akumulatorje ter ima v zalogi novodobno napravo veternlce znamke \Vincharger za električno razsvetljavo, ki ima kot pogonsko silo — veter. Podjetje ne izvaža v inozemstvo, na domačem trgu pa poslužuje odjemalce po vsej državi in je v stalni zvezi z Vazduhoplovno komando in vsemi drugimi vojaškimi in mornariškimi upravami v državi.
Kot edino podjetje te vrste si je Vesna stavila nalogo razvit; svoje delovanje v smeri
popolne osamosvojitve domačega tržišča, kar bi hkrati! služilo tudi popolni osamosvojitvi v velevažnem narodno-obrambnem oziru naše države. Toda zaradi nepovoljne in nezadostne carinske zaščite, dumpinga nemške industrije in sploh močne inozemske konkurence ni bilo mogoče temu našemu domačemu podjetju se v toliko razmahniti, da bi si ustvarilo v državi pozicijo, ki bi izključila tujo konkurenco. Stoprav v prilog tujemu kapitalu prihaja tudi svoječalni sklep ministrskega sveta, ki je postavil pogoj, da se primemo zaščiti le tisto akumulatorsko podjetje, ki investira najmanj 4 milijone dinarjev in uredi svoje delavnice za izdelovanje akumulatorskih baterij vseh sistemov. To je pripomoglo, da so se ustvarila v naši državi s pomočjo tujega kapitala akumulatorska podjetja, ki so posredno ali neposredno v rokah tujca. Domača industrija te velevažne stroke pa je ustvarjena z majhnim kapitalom in se tako ni mogla povzpeti do zaželjenega in potrebnega razmaha. Ugodnost, katere so postala deležna tuja podjetja, je šla torej samo na škodo domačega, izrazito narodnega podjetja. Tudi v tem se zrcali dobršen del našega breznačrtnega narodnega gosoodarstva.
Zato pa je tem bolj dolžnost vseh naših narodno zavednih ljudi, podpirati domača podjetji po geslu: svoji k svojim!
Mesni isdelkl in jkonsterve
Tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv ter eksportna klavnica, katere lastnik je g. Josip Benko v Murski Soboti, se je ustanovila leta 1913. Od tedaj se je podjetje stalno moderniziralo, prenavljalo in povečalo ter je sedaj eno naših največjih in najmodernejših. Ima tudi svoje lastne prodajalne v Mariboru na Glavnem trgu 16 in na Aleksandrovi cesti 19, v Celju na Kralja Petra c. 13, v Oornji Radgoni in Murski Soboti.
Tovarna ima ogromne prostore, ki so razdeljeni v posebne oddelke, zlasti eksportno klavnico za goveda, teleta in svinje. Klanje svinj se vrši z električnim aparatom, goveda pa se ubijajo z revolverjem. Vsak teden se zakolje 600—800 svinj, 100—200 telet in 50 do 60 goved. Poleg klavnice je prostorna dvorana za razhlajevanje zaklane živine na zračni temperaturi. Tovarna je prvo podjetje v Jugoslaviji, ki je začelo izdelovati tudi ba-cone (na angleški način prirejene svinje), katere izvaža v Anglijo.
Oddelek za predelavo mesa. Izven strojnega oddelka je tudi oddelek za razkosavanje svinj
in polnjenje klobas. Poleg so prostori za prekuhavanje klobas, prostori za dimljenje slanine in mesa in sušilnice za klobase. Tovarna poseduje prostorne oddelke za konzerviranje z vsemi potrebnimi stroji. Moderni avtomatični stroji nenehoma delujejo in razne paštete, šunke in konzervirane specialitete se prenašajo v lepo etiketiranih dozah v posebno odrejena skladišča. Poleg konzervnega oddelka je topilnica masti. V skladiščih stoje ogromna ogrodja, kjer vise od stropa do tal najraznovrstnejši izdelki, kakor salame, šunke, klobase itd. Velike avtomatično hlajene hladilnice so zvezane z ogromnim generatorjem, nameščenem v strojnem oddelku. Izdela vsak dan približno 200 blokov umetnega ledu (blok po 12 kg). Ves obrat je na električen pogon. Podjetje ima lasten vodovod, ki črpa vodo z Garvensovo črpalko.
Blago se razpošilja po celi državi in ga izven prodajaln razpečavajo najrazličnejša zastopstva. Podjetje izvaža v Nemčijo, Italijo, Češko in Anglijo, v doglednem času pa namerava izvažati svoje izdelke tudi v Ameriko.
Mestna hranilnica v
Mariboru
Ta veliki denarni zavod, ki obhaja letos 20-letnico delovanja v naši narodni državi in 77-Ictnico svojega obstoja, predstavlja eno najmočnejših postojank našega narodnega gospodarstva.
To se je pokazalo zlasti v letih splošne gospodarske krize, ki je bila za vse denarne zavode tako težka preizkušnja, — preizkuš-nja, katera pa je ravno Mestna hranilnica nad vse častno prestala. Ona takrat ni sledila zgledu drugih denarnih zavodov, da bi se zatekla pod zaščito in njene ugodnosti, marveč je oprta na lastno moč, s pogumom, skrajno požrtvovalnostjo in s spretnim gospodarjenjem, varujoč vedno in v vsem interese svojih vlagateljev, srečno znala premagati vse težave. Ka! je pomenilo samo za mariborsko mestno gospodarstvo, da se je v tistih letih moglo naslanjati na pomoč in oporo svojega vedno likvidnega denarnega zavoda, tega ni treba niti poudarjati. Vsekakor bo poslovanje Mestne hranilnice v letih krize, ko je bilo na njeni blagajni dvignjeno do 40 milijonov dinarjev hranilnih vlog, ne da bi to količkaj potreslo njeno trdnost, vedno ostalo svetlo poglavje v njenih analih.
Naravno, da je vse to še bolj utrdilo zaupanje vlagateljev v ta močni denarni zavod, in tako vidimo presenetljiv podvig denarnega prometa v Mestni hranilnici izza leta 1936., ko je znašal 133 milijonov, kar na 430 milijonov dinarjev v letu 1937. In kako zaupanje uživa Mestna hranilnica med ljudstvom in malimi vlagatelji, to se je v novejšem času zopet pokazalo, namreč v kritičnem mesecu oktobru, ko je napetost v Evropi dosegla višek in se je radi tega zopet pojavljal naskok preplašenih vlagateljev na denarne zavode, — a jc pri Mestni hranilnici ravno v tem me-
secu zaznamovati celo presežek vloženih denarjev nasproti izplačilom. Številke za mesec oktober izkazujejo namreč za 1,612.320 din novih naložb, dvigov pa samo za 962.313 din, in sicer so bili to zlasti dvigi hranilnih vlog češkoslovaških državljanov. Kar pa je bilo dvignjenih vlog od domačih vlagateljev, so ti med tem, ko se je svet spet pomiril, svoj denar vnovič naložil.
V	našem gospodarskem življenju igra Mestna hranilnica v Mariboru važno vlogo in velike so njene zasluge tako na gospodarskem kakor kulturnem polju na nasi severni meji. Veliko je pripomogla k razvoju našega trgovstva in obrtništva. In zdaj ko se Obeta uspeh akcije, ki jo je bila podvzela Mestna hranilnica v zvezi z drugimi našimi denarnimi zavodi, da se pupilarni denar zopet povrne domov, bo s tem Mestni hranilnici omogočeno zopet dajati večje kredite in s tem izdatneje podpreti naše gospodarstvo.
Omenimo naj še, da je Mestna hranilnica v novejšem času u peljala tudi tako zvano šolsko štednjo, ki naj našo mladež navaja k varčevanju in razumnem gospodarjenju z denarjem, in da tudi ta akcija, livah pomoči od strani učiteljstva, zaznamuje že prav lepe uspehe, saj je bilo že v prvih 14 dneh izdano nad 700 hranilnih knjižic med našo šolsko mladino.
Ob 20-Ietnici svoje narodne države se oklenimo mariborski meščani in okoličani, trgovci, industrijci, obrtniki, še bolj 3vojega denarnega zavoda, Mestne hranilnice v Mariboru, da jo dvignemo k še večji moči tn k novim uspehom na narodno-gospodarskem polju, in da tako pokažemo, da znamo biti dobri gospodarji na svoji zemlji'
Vzajemna zavarovalnica v
Ljubljani
Zavarovalnica je danes eden naših najuglednejših, gotovo pa tudi največjih zavarovalnih zavodov s čisto domačini kapitalom in popolnoma narodnim vodstvom. Ustanovljena je bila leta 1900. Prvotno je gojila samo požarno zavarovanje in zavarovanje zvonov proti razpočenju. Po vojni je Vzajemna izgubila preceJSen del ozemlja, v katerem je do tedaj zelo živahno delala. To izgubo je nadoknadila s tem, da je usmerila svoje poslovanje izven Slovenije v ostale dele države. Ima podružnice v Zadrebu, Beogradu, Splitu ter veliko glavnih in krajevnih zastopstev. Zavarovalnica izdaja mesečnih »Naša moč« kot glasilo svojih zavarovancev. Izhaja vsak mesec v nakladi 110.000 izvodov.
Največji porast po zaznamuje oddelek Vza-
jemne zavarovalnice KARITAS. Ta oddelek goji ljudsko zavarovanje, in sicer zavaruje za posmrtnino, doživetje in doto. V kratkih letih obstoja je postala KARITAS največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji. Število zavarovancev je doseglo že skoro 30.000. število članov še stalno narašča. Mesečni prispevki so tako nizki, da jih mora plačevati vsakdo. Poleg drugih ugodnosti, kot n. pr. izplačilo dvojn1' zavarovalne vsote v primeru nezgode, je pripomoglo k tako velikemu porastu KARITAS tudi v nemali meri solidno poslovanje. KARITAS ima tudi svojo podružnico v Mariboru, Orožnova ulica 8. V vseh večjih krajih pa ima svoje krajevne zastopnike. Najvažnejša naloga ljudskega zavarovanja KARITAS je v tem, da za male mesečne pri-
spevke nudi ljudem možnost pravočasno poskrbeti potrebno gotovino za tisti čas, ko je sila največja.
Da se je poslovanje Karitasa tako razširilo,
je čisto gotovo tudi velika zasluga tukajšnjega vodje podružnice g. mestnega svetnika
Kovačiča, katerega izredna organizacijska
sposobnost in agilnost se splošno ceni.
Cjudslca samopomoč v Mariboru
Ljudska samopomoč, reg. pomožna blagajna v Mariboru, je bila ustanovljena 1. 1927. prvotno kot podporno društvo za primer smrti. Mesečni prispevki so bili določeni po številu smrtnih primerov. Ker pa se je tekom let pri podobnih ustanovah v Avstriji in ČSR zgodilo, da dokladno kritje pomožnim blagajnam ni zajamčilo stalnega obstoja, se je Ljudska samopomoč na poziv ministrstva za trgovino in industrijo že leta 1933. preuredila na kapitalno kritje, t. j., da se ravnajo mesečni prispevki po starosti zavarovanega člana in so torej vedno enaki. Na ta način se doseže potrebni rezervni fond, ki jamči za nadaljnji obstoj pomožne blagajne.
Tako preurejena se je Ljudska samopomoč kljub kardinalni spremembi pravil in kljub težkim časom splošne gospodarske krize lepo
razvila ter napredovala kot edina od mnogih podobnih konkurenčnih ustanov, ki so zaradi nerealnosti prapadle. Meseca septembra je proslavila Ljudska samopomoč 10-letnico svojega obstoja in obenem tudi dovršitev svoje lastne palače na Aleksandrovi cesti pred kolodvorom. V teku jeseni je pa spravila pod streho v Kolodvorski ulici še dve trinadstropni stanovanjski hiši.
Ljudska samopomoč ima sedaj v ocldelM za pogrebnino in v oddelku za doto nad 8000 članov, ki so zavarovani za 70 milijonov din. Po umrlih in polnoletno postalih članih je izplačala doslej že nad 37 milijonov din kot pogrebnino in doto. Ves ta denar je ostal v Sloveniji. Ljudska samopomoč je popolnoma mariborska in domača ustanova in ena n?’-večjih v Sloveniji.
Naša čokoladna industrija
V	tem, kako se je razvijala naša domača tovarna čokolade in kakava »Mirim«, »e najbolje zrcali razvoj te industrijske panoge na naših tleh.
Tovarno »Mirim« je ustanovil leta .'923. g. Karol Zalokar, sin uglednega ljubljanskega trgovca, in je v prvih letih proizvajala samo čokolado v kladah in velikih ploščah. Smrt ustanovitelja ni zavria nadaljnjega razvoja tega podjetja. Ker so tedanji prostori v Prešernovi ulici postali pretesni, se je podjetje preselilo v Trubarjevo ulico, izpopolnilo svojo proizvodnjo in jo razširilo nu vse vrste čokoladnih izdelkov. Tako so kmalu postali pretesni tudi ondotni prostori in se je podjetje preselilo v svoje sedanje lepo, reprezen*a-tivno poslopje na Meljskem hribu.
Po ocenjevanju pomena tega podjetja v našem narodnem gospodarstvu moramo imeti pred očmi tole: Kakao in iokoiacia sta tipična proizvoda evropske civilizacije. Njuna ogromna, stalno naraščajoča potrošnja je najboljše merilo, kolika je intenzivnost delavnosti kakega naroda. Kajti življenjski tempo modernega človeka povzroča hitrejšo obrabo organizma, ki zato potrebuje njegove moči
ohranjujočih in poživljajočih snovt. la svoj-stva pa imata prav kako in čokolada v veliki meri. In tu je bila naloga čokoladne industrije pripraviti svoje izdelke tako, da ostanejo vsa omenjena svojstva, zlasti redilne snovi, ohranjena, hkratu pa da je dana čokoladi tako vabljiva okusnost, da jo vsakdo rad uživa, in slednjič da je tudi lahko prebavljiva. Tu je bilo seveda treba raznih in vprav rafiniranih postopkov in metod, ob sodelovanju celega štaba strokovnjakov, da se je čokolada v ljudski prehrani uveljavila in da je postala modernemu človeku ne več luksuz, ampak naravnost življenjska potrebščina.
Opazujoč s kritičnim očesom razvoj tovai-ne 3-Mirim«, njeno delo in njene izdelke, lahko ugotovimo z vsem priznanjem, da to naše popolnoma domače podjetje zgledno ustreza vsem zahtevkom moderne tovarne tako v or-ganizatornem, strokovnem kakor higienskem pogledu, in uživajo njeni izdelki po vsej državi ugled. Tovarna izdela vsak dan okoli 2000 kg čokolade, čokoladnih bonbonov, kakava itd. ter zaposluje 20 uradnikov in 240 delavcev, samih domačinov.
Naša alKofjolna industrija
Maribor leži sredi vinorodnih goric in je le čudno, da se ni pri nas v še večji meri razvila industrija alkoholnih pijač. V Mariboru in okolici imamo le nekaj takih podjetij. Med prvimi je veležganjarna, izdelovalnica likerjev, ruma, konjaka in sadnih sokov Josip Bauman v Št. liju pri Mariboru. Podjetje je ustanovil oče sedanjega lastnika Ivan Bauman 1. 1888. Leta 1932. je prevzel podjetje sedanji lastnik /osip Bauman. Letos bo torej slavilo že 50-
letnico obstoja. Novi lastnik ga je znatno razširil in moderniziral, da ima lastne žganjartte tudi v Srbiji in Bosni, zato lahko izdeluje pristno slivovko po konkurenčnih cenah. Letos je odprlo podjetje tudi svojo lastno točilnico v gostilni »Wilson« na Aleksandrovi cesti 33 v Mariboru, kjer se prodajajo vsi njegovi proizvodi. Podjetje je popolnoma domače in zaposluje le domače ljudi.
TRGOVINA ANTON MACUN
Redek primer vztrajne podjetnosti nam daje mariborski trgovec g. Anton Macun. Leta 1913. je odprl na deželi svojo lastno trgovino, ki jo je za čas vojske vodila njegova podjetna gospa soproga. Leta 1920. je prevzel v Ptuju eno največjih trgovin. Leta 1925. pa se je preselil v Maribor, kjer si je s svojo znano po-strežljivostjo in solidnim trgovskim poslovanjem pridobil zelo velik krog odjemalcev, tako, da je leta 1933. kupil tudi sosedno hišo, katero je podrl in sezidal velik moderen trgovski dom,, ki ga je v letu 1937. podaljšal in popolnoma renoviral. G. Macun uživa ne samo velik trgovski ugled med svojimi stanovskimi tovariši, temveč je tudi splošno priljubljen in je ena izmed markantnih osebnosti v mariborskem gospodarskem življenju.
L. FRANZ IN SINOVI, Maribor.
Podjetje si je položilo svoj temelj leta 1869. z ustanovitvijo mlina. Bil je leta 1885. dozidan in razširjen v eksportni mlin. Podjetni in iniciativni g. L. Franz je ustanovil 1. 1897, še tovarno za testenine, katera pa je 1. 1922. popolnoma pogorela. Že naslednje leto je bila sezidana nova, najmodernejc opremljena tovarna. L. 1932. je bila sezidana v Novem Sadu tovarna testenin kot filialno podjetje, leta 1338, pa tretja tovarna testenin v Zagrebu. Kakega pomena so taka podjetja — ustanovljena in vodena z izključno domačim kapitalom — v agrarni državi, lahko vsak sam presodi.
TOVARNA MILA ZLATOROG
Med mariborskimi velikimi podjetji, ki so sc v teh 20. letih močno razvila, stoji na vidnem mestu tovarna mila Zlatorog. Njeni izdelki raznih vrst mila, od navadnih do najfinejših, kakor tudi razne kozmetične kreme, so si pridobili jio vsej državi najboljši sloves; zlasti je Zlatorogovo terpentinovo milo zelo priljubljeno pri naših gospodinjah.
TRGOVSKO PODJETJE JAKOB LAH
Trgovec Jakob Lah je prevzel leta 1919. sedanji lokal na Glavnem trgu, ki je prešel v njegovo lastnino. Pozneje je pa razširil svojo trgovino tako, da vodi danes razen galanterije še konfekcijo in modno blago ter je po svoji izredni podjetnosti znan ne samo v Mariboru, ampak tudi daleč po okolici. Interesantno je, da g. Lah danes sam pravi, da je poleg njegovega solidnega trgovskega poslo-\ anja bila .dobra propaganda prav oni mero-
dajni činitelj, ki mu je v največji meri prip°" mogel do tako lepega in uspešnega razvitka ugledne trgovine.
V	EVROPI JE VEDNO VEČ VOLKOV.
Na vsem evropskem vzhodu Od Skandinavije pa do Kavkaza je v zadnjih 20 letih nedvomno zopet naraslo število volkov. To dejstvo potrjujejo poročila evropskih časnikov. Večkrat je namreč moči čitati v časopisih vesti kakor n. Pr-iz Varšave; »Volkovi so napadli posadko osamele obmejne stanice, ubili enega orožnika in dva nevarno ranili. Končno so jih pregnali s puškami in ročnih1 bombami.« Ali iz Osla: »Prvič po sto ]e" tih so se zopet pojavili volkovi v Južni Norveški. Tolpo šestih volkov, ki so raz* trgali mnogo ovac in goveda, so pobi” kmetje.« Iz Sofije: »V zadnjem času volkovi uničili čez tristo glav živine«. Moskve: »Pri belem dnevu je odvlekel volk 6-letnega dečka, ki se je igral«-
Ta nenavaden prirastek volkov v Evropi izvira iz časov svetovne vojne^ neposrednih let po njej. Ta čas so IeŽa** vojaki mrtvi po poljih in travnikih, volkovi so se upali mirno približevati ss človeškim bivališčem, ne da bi jih kdo zasledoval.
X Krasen izum za kadilce. Amerikaij' ski kadilci so dobili pomembno novost* cigarete brez cigaretnega papirja. *a najnovejši izum je že patentiran, in u> novo vrsto cigaret že prodajajo v Zdru ženili državah. Nove cigarete imajo namesto papirja omot iz celuloze, ki je napravljen iz samega tobaka. Prednosti novih cigaret so naslednje: nimajo v^ okusa po papirju, nov omot je za 40 odstotkov odpornejši in za 26 odstotko prožnejši, poleg tega pa daje ta celuloz samo 4 odstotke pepela, medtem k° je papir dajal 20 procentov. Amernian^ so te nove cigarete sprejeli z velikim /a dovoljstvom
Ob 20-letnicž slovenskega športa v Mariboru
Naš slovenski šport je še mlad, ako ga primerjamo z razvojem športa pri drugih narodih, kjer ima že mnogo starejšo tradicijo. Ako vzamemo za mejnik štiriletno svetovno klanje, lahko tudi slovenski šport delimo v predvojno in povojno dobo. Svetovna vojna je športno gibanje prekinila in ga za dalje časa zavrla. Naši predvojni športni klubi so bili predvsem v Ljubljani (Hermes, Ilirija, Slovan, Vzajemnost) ter Jugoslavija v Gorici. Oni so razen svojega športa vršili tudi še važnejše nacionalno poslanstvo. V Mariboru smo imeli sicer tudi že prvi slovenski športni klub okoli leta 1900., ki je imel več odsekov ter je posebno združeval slovensko mladino na družabnih večerih, izletih, v telovadnici itd. Vsa slovenska inteligenca je bila v vrstah tega kluba, ki pa je imel težko stališče. Kajti v bližini ni imel drugih slovenskih klubov, s katerimi bi bil lahko tekmoval, z nemškimi klubi pa se iz razumljivih razlogov ni mogel spuščati v tekmovanja. Zato so samo v okviru klubovega programa gojili šport po raznih odsekih. Zanimivo je, da slovensko predvojno časopisje športu ni bilo bogve kako naklonjeno ter se je branilo, poročati o raznih tekmovanjih itd. Vojna je pretrgala nit življenja temu prvemu slovenskemu športnemu klubu v Mariboru, ki se pozneje ni več obnovil, njegovo članstvo je večinoma vstopilo v sokolske vrste.
Po prevratu je bilo vprašanje slovenskega športnega kluba v Mariboru znova jako pereče. Nemški klubi Rapid, Hertha in Rote Elf so začeli zopet delovati ter je j obstajala nevarnost, da bi naša mladina , športu na ljubo krenila v vrste nemških j športnikov ter jim pri tem prišla nasproti < pri njihovem potujčevalnem delu. To situacijo je rešila mariborska slovenska srednješolska mladina, ki je v poletju 1. 1919. ustanovila Prvi slovenski športni klub Maribor, seveda v skromnih začetkih, brez lastnega igrišča. Šele po pritegnitvi starejše generacije je novi klub dobil naslednje leto znano igrišče v Ljudskem vrtu, ki je bilo skozi leta zbirališče slovenske športne mladine.
Ko se je leta 1921. ustanovil v Mariboru Medklubski odbor LNP-a, je ISSK Maribor pomagal pri ustanovitvi drugega slovenskega športnega kluba Korotana, prvič da je imel eden glas več proti večini nemških klubov v Mariboru, drugič da se je pritegnilo več mladine ter se tako nudila možnost za kvalitativno po-vzdigo slovenskega obmejnega športa, j Vendar ta novo ustanovljeni klub je knia- j lu zopet prenehal obstojati. Po dveletnem delovanju SK Korotana je vse delo na polju slovenskega obmejnega športa padlo zopet na rame ISSK Maribora, ki si ie sčasoma z velikimi materialnimi žrtvami uredil lepa igrišča za tenis, nogomet, ha-£eno, lahko atletiko itd. ter je imel še mnogo drugih več ali manj aktivnih odsekov. Zanimanje za slovenski šport se je v Mariboru vedno bolj dvigalo, poseti prireditev so bili čedalje boljši, in ker so bile tudi splošne gospodarske prilike še ugodnejše, je klubu uspelo, da si je za svoje članstvo uredil res času primerne, ustrezajoče prostore. Tudi uspehi niso Izostali. Mariborski športniki so si pridobili sloves v domovini in izven naših me-ia, v stalnih mednarodnih srečanjih z av-Strijskimi klubi so se jako izvežbali.
Leta 1927. se je ustanovil v Mariboru 'retji slovenski športni klub SK Železničar, ki je nastal na pobudo slovenskih železničarjev, ki so videli, da se njihova mladina izgublja deloma v nemškem klubu Rapidu. deloma v razredno usmerjeni Svobodi. Iz skromnih začetkov si je ustvaril klub to, kar danes lahko imenuje 8vojo last in delo svojih rok. Ustanovil je veliko število odsekov, v katerih se železničarska mladina posveča športu in družabnosti. Z ustanovitvijo drugega slovenskega kluba so nastopile v maribor-skem snortu tudi nove razmere, kajti sedaj je bila podana možnost medsebojnega tekmo vama slovenskih športnikov.
Tako pridemo počasi v dobo. ki pomeni višek, ki ga je sploh kHaj doslej dosegel mariborski šport. Mariborski klu-
le z akcijami pri zeleni mizi končno odklonili, v hazeni je odlična družina ISSK Maribora osvojila ponosni naslov prvaka v državi, pa tudi v nekaterih drugih panogah športa se je mariborska športna mladina jako uspešno uveljavljala v domačih in tujih konkurencah. Posebno se je zadnja leta začel razvijati v območju Pohorja zimski šport, ki bo letos z zgraditvijo skakalnic dosegel začasni višek.
V začetku 1931. se je ustanovil v Mariboru četrti slovenski športni klub Maraton, ki se je v razmeroma kratkem času dostojno uveljavil poleg ostalih v Mariboru, od katerih se prvenstveno loči po tem, da pač na račun tega, ker ne goji nogometa, ki je med športnimi panogami najbolj popularen, ni tako v ospredju zanimanja. Brez dvoma pa se bo tudi še jako razmahnil, saj bo v najkrajšem času dobil potrebno večje športno igrišče.
Pionirji slovenskega športa v Mariboru lahko ob 20-tetnici z zadoščenjem pogledajo nazaj na svoje delo, ki je tvorilo podlago današnjemu stanju. Res je, da smo v marsikateri panogi v športu morda malo pod viškom, ki so ga mariborski klubi dosegli pred nekoliko leti, kar pa nas ne sme motiti, kajti šport se navsezadnje ne goji radi tega, da se postavljajo rekordi, temveč mu je treba v
današnjih časih pripisovati veliko večjo važnost v pogledu telesne vzgoje naroda. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so državne oblasti že skoro v vseh državah vzele vodstvo športa v svoje roke ter na podlagi reka: »Zdrav duh v zdravem telesu« bdijo nad vzgojo mladine, ki predstavlja bodočnost naroda. Tudi mariborski šport vrši to važno poslanstvo: v Mariboru imamo teniška igrišča in stadion, za kar nas zavidajo športniki širom" države in izven njenih meja, na otoku imamo najmodernejše urejeno kopališče, v bližini Maribora je zeleno Pohorje, tako da so podani vsi pogoji za uspešen nadaljnji razvoj. Zal je danes baš pionir slovenskega športa v Mariboru ISSK Maribor na račun težkih prilik, s katerimi se morajo športniki boriti, brez prepotrebnega športnega prostora. Upati pa je, da bodo merodajni ukrenili vse potrebno, da se klubu zopet pomaga do lastnega igrišča, česar športniki sami ne morejo: tu je treba pomoči občine, banovine, države ter mariborskih pridobitnih slojev, kajti igrišče ne bi služilo ljudem, ki predstavljajo klub, temveč interesom mesta Maribora in države. Primerno športno igrišče ISSK Maribora bi bilo naj lepše vezilo mariborskemu športu ob njegovi 20-ietnici
Tele	osvotoofenfa
1932.
1. decembra 1928 je jugoslovanski Maribor svečano praznoval 10-letnico ujedi-njenja Srbov, Hrvatov in Slovencev pod slavnim žezlom Karadjordjevičev. Da bi tudi športnikom bila dana možnost, sodelovati na proslavi, je I. slovenski športni klub Maribor, pionir slovenskega športa v Mariboru, na predlog tedanjega odbornika g. Danila Vahtarja sklenil, prirediti ta dan propagandni jubilejeni tek lahko-atletov skozi ulice mesta Maribora.
Znani narodni delavec in organizator trgovec Miho Vahtar pa je ob tej priliki poklonil klubu za zmagovalca teka krasen pokal v spomin na svojega brata Toneta Vahtarja, ki je žrtvoval življenje na oltar domovine v bojih za osvoboditev Koroške.
Tekmovalno proga je bila zbrana po glavnih ulicah Maribora. Skupna dolžina proge je znašala ca. 2000 m. Vsled ozke in neprimerne Gosposke ulice in mnogih ovir na isti (številni gledalci, avtomobili in slično) pa se je na zahtevo politične oblasti proga izpremenila v toliko, da se je start prenesel na Koroščevo ulico pred igrišče ISSK. Maribora, cilj pa na Trg svobode. Proga je bila na ta način skrajšana na ca. 1810 m!
Udeležba na vseli tekih je bila izredno lepa, ne samo iz Maribora, temveč 'udi iz Ljubljane, Zagreba, Kranja, Celja, Ptuja,
Varaždina, Ruš, Selnice, v glavnem pa iz Maribora.
Ob 20-letnici svobode, ko jo proslavljamo vse leto, pa se je z zmago odličnega tekača SSK. Maratona iz Maribora g. Štefana Germovška ta tradicionalni tek osvobojenja zaključil, ker sl je omenjeni s petimi zmagami v presledkih osvojil prehodni pokal v trajno last.
Z ozirom na tradicijo Teka osvobojenja pa je neimenovani Maistrov borec poklonil za letošnji jubilejni Tek Osvobojenja ' 'članstv
Maraton, Maribor) 5.45. 2. Podpečan (SK. Železničar, Maribor) 5.30. 3. Strnad (SK. Svoboda, Maribor) 6.01. To leto se je tekla prvič krajša proga.
tekmovalcev 27. 1. Grmovšek (SK. Maraton, Maribor) 5.46.3. 3. štraub SK. železničar, Maribor. 3. Podpečan (SK. Železničar Maribor) 5.56.
1933. tekmovalcev 40! (rekordno število tekačev). 1. Ivo Krevs (ASK. Primorje, Ljubljana) 5.47. 2. Gerniov-
šek (SK. Maraton, Maribor) 5.48.2.
3. Gaberšek (ASK. Primorje, Ljubljana) 5.51.2.
1934. tekmovalcev 27.	1.	Germovšek
(SSK. Maraton, Maribor) 5.44.3. 2.
Podpečan (SK. železničar) 5.49. 3. Drevenšek (SK. Svoboda, Maribor) 5.55.
1935. tekmovalcev 18. 1. Flas (SK. Maraton, Zagreb) 5.48.2. 2. Germovšek (SSK.	Maraton,	Maribor)
5.49.2. 3. Kangler (SK. Železničar, Maribor) 6.02.
1936. tekmovalcev	10.	1.	Germovšek
(SSK. Maraton) G.01. 2. Podpečan SK. železničar Maribor) 5.01.2. 3. Štrucl	(SSK. Maraton,	Maribor)
6.08.2.
1937. tekmovalcev	11.	1.	Germovšek
SK. Maraton, Maribor ( 5.50. S to
zmago si je glasom sklepa JLAS v Zagrebu omenjeni atleh prisvojil ob 10-letnici tradicionalnega »Teka osvobojenja« Vahtarjev pokal v trajno last- 2- Stonjšek (SSK. Maraton,	Maribor) 5.52.	3. štruci
Franc	(SSK. Maraton,	Maribor)
6.01.
Zadnji jubilejni tek se je izvršil po prireditelju SK. železničarju, Maribor.
Zamisel ISSK. Maribora, ki je piOHir slovenske lahke atletike v Mariboru, da manifestira jugoslovansko idejo v športno prireditev na narodni praznik vseh Jugoslovanov dne 1. decembra, je bila izredno posrečena.
Letošnji »Tek Osvobojenja« za pokal Maistrovega borca v spomin narodnega junaka Malgaja je jubilejni tek v proslavo 20-letnice Jugoslavije mariborskih športnikov ter se bo vršil poslednjič dne 1. decembra, kajti oster jesenski zrak in vlažen cestni tlak v športnem pogledu ne govorita za takšno konkurenco v tem letnem času. Od prihodnjega leta dalje se bo radi ugodnejšega vremena vršil vsakoletni »Tek osvobojenja« dne 6. septembra na rojstni dan našega'kralja Petra H.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je tudi letos prevzel poveljnik mesta brig. general g. J. Stanojiovič.
Letos se bo »Tek osvobojenja« vršil na tradicionalni progi ob 10. uri dopoldne v izvedbi SK. železničarja.
Ta tek pomeni hkrati 10-letni jubilej m zaključek te konkurence.
Obrtniki ob 20 letnici osvobojen/a
v proslavo 20-letnice naše svobodne Jugoslavije pokal v spomin hrabrega, danes žal blagopokojnega borca in koroškega junaka poročnika Malgaja, katerega si letošnji zmagovalec Teka Osvobojenja pribori v trajno last.
Zanimiv je pregled zmagovalcev in doseženih časov pri dosedanjih Tekih osvobojenja za Vahtarjev pokal:
1928. tekmovalcev 11. 1. Podpečan (SK. železničar, Maribor) v 8 min. 4 sek.
2. Lah (ISSK. Maribor) 8.20. 3. Josip Konič (ISSK. Maribor 8.24.
1929. tekmovalcev
Povojna zgodovina obrtništva v Mariboru ima vesela in žalostna poglavja. Slovensko obrtništvo se v Mariboru dve leti ni moglo znajti. Neorganizirano je kolebalo iz ene strani na drugo, iz ene v drugo strujo. Šele leta 1920. so se zbrali zavedni slovenski obrtniki, med njimi naj omenimo brivca Franca Novaka in Miho Vahtarja, ki sta z ostalimi obrtniki pričela buditi organizacijsko zavest med mariborskim obrtništvom. Po dolgih predpripravah se je sestal pripravljalni odbor in sklical za 5. decembra 1920 ustanovni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. V Narodnem domu, ki je že takrat bila trdnjava slovenstva, se je zbralo zelo lepo število slovenskih obrtnikov, ki so sj ustanovili lastno neprisilno organizacijo. Prvi predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru je bil brivec g. Fran Novak. Ob ustanovitvi jc imelo to društvo nad 400 članov. Kako sc je položaj obrtništva v Mariboru od ustanovitve do danes poslabšal, kaže porazno znižanje šteti
, v,ou«,a. Dočim je bilo pred 18 icu pri Slovenskem obrtnem društvu v Ma-. riboru nad 400 članov, jih je sedaj pri tem društvu samo 130. Povdariti je treba, da temu niso krivi obrtniki sami, nego okoliščine, ki iz dneva v dan vedno bolj tarejo obrtniški stan. Saj ni čudno, če omagujejo naši obrtniki pod težo razmer, ko pa je šušinarstvo vedno bolj razvito, ko spodjeda obrtniško slogo nelojalna konkurenca med obrtniki samimi in ko so davčna bremena vedno težja. Priznati moramo, da je Slovensko obrtno društvo od svoje ustanovitve do danes zelo mnogo pomagalo mariborskemu
tekmovalcev 16. 1. Podpečan (SK.
železničar, Maribor) 6.43. 2. Kum m °£r "!* vu> g0J1,° «ta"?v.sk.° zaveJ med  ......... - 1 obrtništvom in s številnimi posredovanji
3. r
(SK. Ilirija, Ljubljana) 7.04.3. o.,	.	.	,. . .
Rak (Sokol, Maribor) 7.07.	.spomenicami zborovanji, sklepi in man.
mn .i ,	*	1	fcstacijami ajšalo težkoče obrtniškega
930. tekmovalcev 28, 1. Herič (SK. že- -Janu
lezničar, Marihor 7.02, 2. Rak (So- Mnogo pozneje so v Mariboru nastala Maribor) 7.02.4. 3. Kumer (SK. urjsjjna obrtniška združenja. Dočim so Marathon, Zagreb) 7.03.	prvotno	vse	obrtne panoge delovale v
nacionalno ligo v nogometu, kjer so jih j 1931. tekmovalcev 34. 1. Germovšek (SK. skupnem društvu, so se leta 1928. usta
bi so prišli v predtekmovanja za vstop v
novila prisilna obrtniška združenja za vsako posamezno obrtno panogo, ki je imela zadostno število članov. Tako je
že takoj ob ustanovitvi bilo preko 10 obrtnih združeni, danes pa je le-teh že 16, ki vsa razveseljivo delujejo. Uspehi bi bili za obrtniški stan še večji, čc bi bili deležni več podpore s strani merodajnih krogov, ki so tudi odgovorni za razvoj našega obrtništva.
PISARNA ZA RAZLAGO SANJ.
V nekem velikem pariškem podietiu so odprli poseben oddelek za tolmačenje
sanj. Vsakdo, ki želi, da mu jih razložijo, seveda na znanstveni podlagi, dobi v pisarni poseben blanket z vprašanji, ki se nanašajo na njegovo osebno in družinsko življenje. Ko klient odgovori na vsa ta vprašanja, mora povedati in zapisati svoje sanje do najmanjše podrobnosti. Potem dajo vse to v posebno kuverto. Urad pa ne zahteva, da bi se stranke na blanketih podpisovale. Cez sedem dni dobi stranka razložene sanje, zopet v zaprti kuverti. Trdijo, da tolmačijo te sanje pravi strokovnjaki, mojstri v mnogih skrivnostih psihoanalize. Zanimivo je, da te pisarne ne poseča.io samo ženske, temveč tudi številni moški.
X Arnold Zweig ranjen v Palestini.
Nemški židovski pisatelj Arnold Zvveig se je peljal z avtomobilom v Tel Aviv. Avtomobil, ki ga je vodil njegov sin. se je na poti prevrnil in Arnold Z\veig je bil ranjen. Pisatelj živi v Haifi.
X Veterinar, ki pomlajuje osie. s svojim oosiom zelo dobro uspeva med kmeti v Texasu. Mož zamenjuje starim oslom obrabljene zobe z umetnimi in opravlja še nekatera druga pomlajevalna dela. Čeprav njegovo delovanje ni škodljivo, bo vendarle parlament v Washingtonu izglasoval zakon, ki bo veterinarju prepovedoval izvrševanje tega posla.
Mal' položi dar domu na oftai
Stran 'h
»Večernih«
V	MarlDoru, dne 30. XI. 1938.
ZELEZARNA IN LIVARNA
A. POGAČN
RUŠE
Ustanovljena 1901
Naj starejša tovarna za sekire, krampe, cepine in slično orodje
Nalagajte svoje prihranke pri
fkestid IttakilkUi u fkatiicm
ki je vaš zavod
Nad 76 let deluje Mestna hranilnica v prid svojemu mestu in njegovi okolici.
Za vse vloge jamii mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso davčno modo.
URADNE URE: dnevno od 9. do 12,
Orožnova ulica 2
ANTON
TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV
Mesarija in mesnine vseh vrst. Specialiteta: fina delikatesna gnjat, nadalje klobase, paštete, itd.
Mesne konzerve vseh vrst
Bohova
pri Mariboru
TELEFON 23-65
334r.
Prodajalni: Maribor, Jurčičeva ulica 3, telefon 21-47; Maribor, Tržaška cesta 7
JUGOSLOVANSKA TVORNICA ZA IMPREGNIRANJE LESA
GUIDO RUTGERS
D. D.
HOČE pri MARIBORU
Tal. Interurb. Maribor 21*42	Brz.	naal.:	RUtgars	Maribor
DOBAVLJA:
Impregnirane drogove za telegrafske, telefonske in električne vodove Impregnirane železniške pragove Impregnirane kocke za leseni tlak
IZVRŠUJE:
Tlakovanja z impregniranimi lesnimi kockami na cestah! mostovih, v delavnicah,
dvot litih itd.
TVORNICA BRAVARSKE ROBE
ŽEL JEZO > PROMETNO o d.
LIMBUŠ'BISTRICA
STAVBENO OKOVJE IN PLOČEVINASTO BLAGO
!f,‘ £’■ V*"' *' t
Izdeluje vse vrste blaga, kakor:
Crepe de chine Crepe Satiri Crepe Mongol Crepe marocaine Crepe imprime,
modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče Svilene brokate,
nadalje vse vrste jacquard-nega blaga, brokate za odeje, satin za odeje Svilene rute
Echarpes, Shawls -	3i50
& co.
Telefon at, 21-77, 21-76 Brzojavi: Thoma Maribor
MEHANIČNE TKALNICE SVILENIH IZDELKOV, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA
MARIBOR IN POBREŽJE
Splošna stavbena
družba
Maribor
Tezno
Telefon interurban 20-57 Brzojavi, SPLOSTAD
Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje - Oddelek za električno in autogeno varenje Tvornica vijakov, zakovic in drobne Železne robe
3000
Posojilnica v Mariboru
P, z. z o, p.
Narodni dom Telefon 21-08
Deležna glavnica nad 600.000 din Lastne rezerve 11 mililonov din Hranilne vloge 56 mililonov din
Posojilnica je najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po
3-5" •!
Daje posojila-na vknjižbo in na menice
2820	pod	najugodnejšimi pogoji
Vse hranilne ivloge so proste 3n te » izplaiuieio neomeieno!
Stran 18.
»Večer ni fc«
V	MarffcefU 'dne 30. XI. 1935.
ELEKTRARNA
;.-<v '.'n-y-Xf4 - -i&«urV- '• =
■ sma®
,-L -.	■■
‘;yr‘\ -
O-•;; v< •
FALA d. d
dobavlja pod ugodnimi pogoji električni tok za razsvetljavo in za pogon obrti in industrij e
Posebno pa nudi tok pod ugodnimi pogoji za električno kuhanje
Informacije pri
ravnateljstvu ELEKTRARNE FALA d.d., Maribor Vrazova ulica 2/1 MESTNEM ELEKTRIČNEM PODJETJU, Maribor
Frančiškanska ulica 8
3030
Jos. Benko
tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv, prva jugoslovanska proizvodnja baconov, eksport iivine, telet svinj in mesa
Murska Sobota
Telefon it. 8
‘tim,*.
Jmmuoa
Podružnice
Maribor, Glavni trg 16 Maribor. Aleksandrova easta-19
Celje, Kralja Petra cesta 13 Gornja Radgona
9042
Zahtevajte cenike
3149
miloš Oset
specerijska in kolonialna engros trgauina - Lastna pra-žarna za kauo in mlin za dišaue
(Daribor
Slauni trg
Telefon 21-73 Pošt. ček. račun 10.483
trgovina s konfekcijo in manufakturo
Akim ttoum
v Mariboru, Gosposka ulica 8-10
3176
priporoča
svojo veliko izbiro angleškega in češkega blaga ter perila za gospode in dame, fino kontekcionirane damske plašče in moške obleke ter površnike
Izdeluje vsakovrstno belo blago, umetne svile, gladke, barvane in tiskane popeline, tiske, ženske baržune, kakor flanele in bar-hente, gladke in tiskane
MARBORSKA
TEKSTILNA
TVORNICA
DRUŽBA Z O. Z. MARIBOR
Predilnica, tkalnica, belilnica, apretura, barvarna in tiskarna tkanin
MARIBOR - MELJE
Telefon 24-15
Brzojavi: Tekstiltvor
3«!
Inž. arh. JELENEC & inž. ŠLAJMER
d. z o. z.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
MARIBOR. PRI MESTNEM PARKU
TELEFON 22-12
TELEFON 22-12
MAP FRANJO
GLAVNI TRG 9
Zaloga angleškega blaga. Velika izbira raznovrstnega blaga in platna za perilo v vseh kvalitetah.
3152
iaHtiUmamd^Ska
/e treba ivo/ce obdarovati Darujmo praktlinol
Kuhinjske potrebiiine, posoda od navadne do aajbol/še kvalitete. emajlirana, rjeprosfa In steklena. Jedilni priboti, krom. rjevaren. srebrn v najmodernejših vzorcih ...
Naš športni oddelek vam nudi smuike. ves smučarski pribor, drsalke, sanke v na/velli izbiri in res smernih tenak ........
V	oddelku puikarne dobite vse, kar sl lovec pole« 304(1
PRI
NAS
DOBITE
VSE POTREBNO!
Obiščite nas, oglejte si nase zaloge brezobvezno, zadovoljili vas bodemo
TELEFON 22*80, 22-82
PINTER &
LENARD
železnina
Maribor, Aleksandrova cesta 34
MARKO
ROSNER
Maribor
Kovina d. d.
Maribor
issian@v
reci:
Sedemintrideset milijonov je izplačala že
Telefon 22-28 Brzojavni naslov:
KOVINA MARIBOR
IZDELUJE
Vodovodne in toaletne armature, gradbeno okovje, kopalne peči na premog ,n plin, vinogradne in drevesne škropilke, aparate za umetno zameglenje ter 3302	raznovrstne	kovinske	izdelke
JUGOSLOVANSKA
po svojih umrlih in polnoletno postalih članih kot POGREBNINO, odnosno DOTO od početka svojega obstoja do danes, torej v razdobju LET 1927—1938.
Ves ta denar je ostal večinoma v Sloveniji v korist upravičencev, ki so si s tem olajšali marsikatero bridko uro in žalost, kakor tudi težek položaj, katerega jim je povzročil smrtni slučaj svojcev. LJUDSKA SAMOPOMOČ Ima svojo lastno palačo in še dve trinadstropni hiši v dovršitvi, ki tvorijo s svojim rezervnim -skladom nad 7 MILIJONOV DIN jamstvo za trajen obstoj te.ga domačega socialnega podjetja.
Kdor še torej. ni član te naše domače ustanove, naj ne odlaša s pristopom in naj zahteva brezobvezno pristopne izjave za pogrebnino in doto.
POVERJENIKI SE SPREJMEJO Z A VSAK KR^J DRAV. BANOVINE.
V MARIBORU, KRALJA PETRA TRG
dale kratkoročna posojila / sprejema vloge na knliiite in tekoči raiun proti zakonito določenemu obrestovan/v
Domači hranilniki na razpolago!
Pristna slivovka Pristni brinjevec Sadno žganje Droženka Vinski kis Špirit 96%
Rum, Likerji Pelinkovec Cognac Jajčni konjak Vermouth vino Malinovec.
veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjevem sadnih sokov
Odlična kuhinja
Velika izbira najboljših vin
ST. IL3 PR! MARIBORU
Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni „TOČlLNICl‘l gostilne ,,Wilson“ Maribor, Aleksandrova c. 53 Telefon 24-37 po najnižjih cenah
Prvovrstna štajerska vina lastnega pridelka!
Vedno
najnovejše
Kolodvorska
r estavracij a
v damski in moški konfekciji ter vsakovrstno perilo prinaša
L OJZ E MAJ C EN
Maribor Glavni kolodvor
TURAD
HAltiBOft. ALEKSANDROVA 7
19 19
Industrija tt
prodajalna Gosposka 13
Hoett
tt	19 3 8
čevljev
delavnice Cankarjeva
priporoča svoje kvalitetne izdelke. - Čevlji za promenado, za šport, za službo, za šolo, priznano najboljši Čevlji za lov, tunstiko in smučanje.
Sneike in galoii „Tretorn“, „Viking“ za dame, gospode in otroke
Za prihajajočo sezono daril se priporoča
VITEKS - KOMAUER
ULICA 10. OKTOBRA štev. 5
Oglejte si pravočasno našo bogato zalogo ostankovT
moda
manufaktura
Tragično je preminula naša ljubljena hčerka, sestra in zaročenka
Vrbniak Marica
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo ob pol 16. uri iz mrtvašnice na ma-gdalensko pokopališče.
Maribor, 30. novembra 1938.
Žaluioii ostali
Če hočeš imeti les dober dežnik se hitro potrudi k Betlki Lešnik Vsa popravila dobiš točno, poceni kar tja nemudoma kreni
Maribor
Gosposka ulica 14
imlte fihSte)
vseh velikostih in največji izbiri vam nudi
.PREAC
Ogleite si zalogo! maribor - glavni trg 13
t. Met
Hbuiict
Prva domača tvornica klotov in silkov
Tvornica bombažnega sakna Tvornica polvolnenih in volnenih tkanin
t
Prva domača tvornica sukanca za šivanje
Najmodernejša oredilnica
Zaposluje 1.500 delavcev
Mariborska tovarna svile
d. z o. z.
MARIBOR
II
priporoča svoje svilene izdelke
II
PRIMERNA DARILA!
sralee, kravate, pižame. rokavice, timsko perilo v veliki izbiri
MODNA TRGOVINA
IM MM
MARIBOR Aleksandrova c, 9
OGLEITE SI IZLOZBE!
Višek radiotehnlke
Sachsenv/erk-Olvmpia - Radio
aparati l
Posebne značilnosti:
Krasen, naraven zvok,
Izraziti, polnodoneči basi,
Popolno izenačenje fedinga,
Sigurni sprejem kratkovalovnih postaj, Največja selektivnost,
Kino-Skala,
Magično oko,
Neznatna uporaba toka.
Glavno zastopstvo:
Radio Maribor
* Glavni trg 1 - Telefon Int. 26-48
Stalna zaloga vseh sestavnih delov za radiofonijo, strok, radiolaboratorij, zamenjava zastarelih aparatov.
Zastopstvo v Ljubljani:
ANTON BIRKE, Mestni trg 9, Zastopstvo v Celju:
IVAN JELEN, Aškerčeva 3, Zastopstvo v Ptuju:
JOŽE KRUPAN.
Zastopstvo Slov. Konjice:
G. PAMICH IN H. DOBNIK.
OTVORITEV! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem % 1. decembrom 1938 na novo otvorii
Krčmo in trgovino z meš. blagom
v Pobrežju, Stanko Mrazova ul-16
Lastna vina in mrzla jedila vedno na razpolag® Za obilen obisk sc priporoča
Vilko Rozman
dobite v novi trgovini
OBLAČILNIM
MARIBOR, GLAVNI TRG št. H
Popravila avtokaroserij, blatnikov itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela prevzame
VNUK KAREL
SPLOŠNO KLEPARSTVO instalacije vodovoda in plina, avtogeno varenje
MARIBOR, Tattenbachova ulica 14
Kvalitetna krema
FOX specialna krema FOX briljantna krema
Stran 23.
TUJSKOPROMETNA ZVEZA V MARIBORU
Uradna potovalna pisarna - bančni oddelek z menjalnico - glavna kolektura drž. razr. loterije
Cek. račun 14.720
Vse železniške vozne karte za domače in inozemske proge v predprodaji po originalnih cenah z vsemi možnimi popusti. Nakup in prodaja vseh valut, kreditnih pisem, potovalnih čekov, hotelskih bonov itd. po najugodnejših dnevnih cenah. Preskrba vizumov za vse države. Zavarovanje potnikov. Organizacija izletov, društvenih potovanj z avtobusi, vlaki in parobrodi (obisk svetovne razstave v New Yorku). Brezplačni prospekti, brezplačne informacije v vseh zadevah tujskega prometa.
Brez skrbi, poceni in udobno potujete fe s posredovanjem „PUTNIKA“
Podružnice: Maribor • glavni kolodvor, Šentilj - državna meja, Celje, Ptuj, Rogaška Slatina, Gornja Radgona, Dravograd
Ob Vaših potrebah se obrnite na tvrdko
JUSTIN GUSTINČIČ
ker bo v Vašem interesu, da boste našli stalno tvrdko, katera razpolaga z vsemi predmeti Vaše uporabe.
Vsake vrste cevi, osovine, jermenice, ležaje, kovine, betonsko železo, orodje, poljedelski stroji, tračnice, mlinske naprave ter vsake vrste železo. Specialna mehanična delavnica, trgovina koles znamk »Styria«, »Diirkopp«, Legnano« in še drugih znamk. Motorna kolesa ..BSA«, angleška pnevmatika s>Dunlop« ter nadomestni deli.
MARIBOR, T ATTfcNB A C H O V A UL. 14, T E L. 21-30.
Volneno
blago za obleko, plašč, kakor svile, baržun, v najnovejših vzorcih ptinaša
MODNA Manufakturna trgovina
JOSIP ŠRAJ
Velika izbira klobukov, oblek, plaščev, perila, dam. plaščev, nogovic itd
Maribor, Palača banovinske hranilnice
Maribor
eksportni mlin in tovarne ZA TESTENINE
Maribor, Aleksandrova c. 13
/
mIrIm
tovarna čokolade, kakaoa in bonbonov
Osnovano 1.1925 Dnevna produkcija 2.000 kg
Izdeluje
Čokolade vseh vrst, in to:
Mlečno čokolado, mlečno lešnikovo, mlečno s kavinim okusom, Maslito, Grenkito;
Strato-čokolado
Mlečno čokolado za otroke. Ilustrirano s slikami in albumi Vse vrste čokolade v malih delih
Vanilijino in kuhinjsko čokolado, kuverturo in kakaomaso, pitno čokolado, krem-čokolado
Kakao in kakaovo maslo Čokoladne bonbone in to:
Krembonbone, praline, poltekoče bonbone Liker-bonbone vseh vrst Figaro-Nougat, Marzipan-bonbone itd.
Bonboniere
vseh velikosti v razkošni opremi
Geiee in promince Poseben oddelek za izdelavo biaga za Božič, Miklavža in Veliko noč,
ki izdeluje vse vrste čokoladnih figur in atrap
0
Tovarna jamči za odlično kakovost svojih izdelkov in se toplo priporoča kot popolnoma domače podjetje
N
mIpIm
pAUICA;&B?; ČOKOLADE
Mbječno s kavinim okusom MM/VO s kSTOfliffi okujem
STRATO
imoo/ia
i /
MlRM
KRALJICA ČOKOLADE
KARITAS
N A J V E č J E L J U D S K O ZAVAROVANJE V JUGOSLAVIJI
Zavaruje: posmrtnino, doto,
starostno oskrbo.
Namenjena vsem, zlasti pa še delovnim slojem.
Zavaruje že za din 5.— mesečnega plačila. (Mesečna plačila so od 5—75 din, ki so stalno enaka.) Pristopnina din 10.—.
Zahtevajte brezplačne prospekte, ki jih dobite pri krajevnih zastopnikih ali pa pri:
K ARiT AS
KARITAS
MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 8, TEL. 29-80 LJUBLJANA, PALAČA VZAJEMNE ZAVAROV.
IX I 5009'37-38
Draibeni oklic
Dne 23. januarja 1939. ob 11. uri im pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Grajska vrata, vi. št. 2 in 337 cenilna vrednost: 1. din 328.421,
2,	din 79.316
vrednost pritiklin: din 198.350, ki so že upoštevane pri cen. vrednosti zemljišča
najmanjši ponudek: din 254.818.25.
Pravice, katere bi nc pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jin ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 17. novembra 1938.	33U
mummammmm
IV I 3124/38-5
Draibeni oklic
št.
Dne 3. januarja 1939. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi
1	dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: I. Bresternica, vi. št. a) 25, b) 26, c) 27
II.	Kamnica, vi. št. a) 122, b) 131 cenilna vrednost: I. a)	din 78.442.40,	b) din 3.339.50, c)	8.906,—
II.	a)	din 39.896, b)	din 43.899.40
vrednost vsega zemljišča znaša din 184.613.30
vrednost pritiklin: din 10.130, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča
najmanjši ponudek: za celo zemljišče din 123.075.52.
Pravice, katere bi ne	pripuščale dražbe, je oglasiti	pri sodišču
najpozneje pri dražbenem	naroku pred	začetkom dražbe,	sicer bi	se
'ih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, d je ravnal v dobri veri.'
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Skrajno sodišče v Mariboru, odd. IX..
3315
dne 21. oktobra 1938.
fiiiiiiii
Tvrdka
AVGUST
izdeluie ; Predilnica za vigogne odpadek in čeisano prejo izdeluie :
;(:k ' v- :iis -v -v • -i ■. f,; 1
/	.	•	“t	.<:. i
■ - .'■■■■ rl	%......<
;C':'	■- 'V;
’••• ■’	••.•••	S	v-	-Č'	;
■ • • ; •• •
"
; - P -m*}-1.	.	H>.i'	-
-rv . > 'V. l • >*• V-?*■: -Alrbii'
■ ' ’	.	-n
A •' -r “	,
V tovarni vate :
bombažno, polvolneno in čisto volneno prejo, vigogne prejo in česano prejo v številkah 1—20 mm, nadalje prejo iz stapel-vlakna, bu-ret preje, mešane preje vseh vrst v istih številkah za industrijske svrhe, tkalnice, pletilnicc itd. — Razen tega izdeluje čisto volneno prejo za pletenje v pletilnacah in za hišno industrijo in volneno prejo za ročno pletenje.
a) vato za blazine z bombaža, polvolneno in iz ovčje volne, b) konfekcijsko vato v ploščah in zvitkih v vseh kategorijah.
Oddelek za izdelovanje zavojev:
zavojni material s čvrsto vtkanim robom, kalico in muli od 1—20 centimetrov širine.
Oddelek vatelina:
vatelin iz ovčje volne po najrazličnejših cenah.
Tkalnica :
bombažne hlačevine vseh vrst, damska blaga iz bombaža, gladka in v najrazličnejših efektih in robo iz stapel-vlakna.
Nadalje moška blaga iz čiste volne, česane preje, polvolnene in čisto volnene štrukse itd.
/
Grisly • Karakorum - Wiking
svetovno znane znamke, odlikovane z Grand Prix v Parizu 1937
Dragocena topla blaga za moške plašče in angleška blaga za obleke iz specialnih voln z neprekosljivo tr-oežnostjo dobite v manufakturni trgovini
Franjo Majer
Maribor - Glavni trg 9
Najboljša radio-postaja vam nič ne pomaga, ako nimate dobrega sprejemnega aparata. Preizkusite
..Mk-DIATOIT
ORIGINALNI HOLANDSKI.
Predvajamo vam ga brezobvezno.
šivalni stroji priznanih svetovnih znamk. Elegantni v obliki, nepre-kosijivi v trpežnosti. Oglejte si zalogo!
Za slabo vreme in slabe ceste samo »GoRICKE« kolesa.
Velika zaloga vseh rezervnih delov.
TRGOVINA RADIO-APARATOV, ŠIVALNIH STROJEV IN KOLES
E. KRAMARŠIC
MARIBOR, VALVAZORJEVA ULICA ŠT. 36.
Za Miklavža in Božič
Fotografski aparati vseh svetovnih znamk. Domači kinoaparati — bogato sortiran filmski arhiv 16 mm. Projektorji za predvajanje filmov 24/36 mm Svinčeni kristali, razpršilniki, posamezni in garniture ter darilne kasete za vsako ceno samo pri
iVAN PECARt GOSPOSKA 11.
foto-kozmetika-parfumerija
Priporoča ,	***	veliko	izbiro daril	2720
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Telefon 22-07
na zalogi v vseh modelih Katalog brezplačno
Glasbila
violine, citre, kitare, mandoline, tamburice
Glasbene šole
samo v strokovni trgovini
A. PERC. MARIBOR
GoSaoska ulica 34
Letošnii Miklavž j*>
izbiral, vtaktična m poceni darilS tudi v izdelovalnici dežnikov vr
Julki Šalamun*
Aleksandrova eesta 19
Bogata izbira!
Uedka Mita iz&ita HiOkufaktutuepi Utega
Dolcek & Marini
Maribor. Gosposka Ulica
Slaščičarna Eman Ilich
SLOVENSKA UL. 6 "'mEJSKa''cEŠTA"2
vam nudi za sv. Miklavža najslajše in najcenejše s
I
Branko Suievii
Maribor. Slovenska ulica il. 8
I
as
Ker opustim skladišče šperplošč, prodam ostanek zaloge z deset odstotnim popustom od originalnih cen. Rudolf Kiffmann, trgovina z lesom in gradbenim materialom, Maribor-Melje.
MESTNA PODJETJA - MARIBOR
Lep in prijeten dom
vam ustvarijo sodobni električni in plinski kuhalni aparati in priprave za gospodinjstvo ter primerna razsvetljava vašega doma. - Primeren nasvet in neobvezen ogled velike zaloge lestencev in svetilk, raznih kuhalnikov, peči, izprašilcev in vseh drugih plinskih in električnih priprav, vam olajša nakup in prihrani nevoljo radi slabe izbire. Za Miklavža in božič primerna praktična darila
za odrasle in mladino v Prodajalni mestnih podjetij - Glavni trg 14 - Rotovž. Tel. 23-23
Uspeh vsake industrije in obrti
je odvisen le od pogonske sile. - Po posebno ugodnih cenah dobavlja tok za obrt in industrijo
M. P. - Električno podjetje
Frančiškanska ulica 8
Proračuni in nasveti brezplačno in neobvezno Telefon 23-23 in 23-99
Komur se mudi
in kdor hoče čas najboljše izrabiti, se poslužuje vožnje z udobnimi avtobusi mestnega avtobusnega prometa. - Posebno u-dobno opremljeni vozovi za izlete.
M. P. - Avtobusno podjetje Telefon 24-71
Osrednja portala. Glavni trg - Telefon 22-75
Hitro, dobro in poceni
kuhate le s plinom, ali kjer ni za istega dovodnega omrežja, pa ga nadomestuje popolnoma visokovredni metan.
Strokovno dovršeno vam opremi in instalira kuhinje, kopalnice itd.
M. P. - Plinarna. Plinarniška ulica 5
Telefon 20-31
Prehlad in bolezen
vam preženejo zdravilne kamelčne in smrekove parne kopeli
v Mestnem kopališču, Kopališka 5
Pršne in kadne kopeli, masaža in pedikura.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 9.—19. ure; ob nedeljah in praznikih od 8.—12. ure.
Telefon 21-94.
Mislite že sedaj
na
Božič
Zgotavljamo vse oo vaši želji
za očeta: za delavno sobo udoben fotelj pisalno mizo ali omaro za knjige za mater: nekaj praktičnega za gospodinjstvo lepo preprogo ali posteljno garnituro stragula ali linolej za kuhinjo
lepo zaveso za sobo za sestro: želja vsake dame lepo toaleto lepo puhnato odejo afi volneno odejo garnituro posteljnega perila za brata: v sobi nepogrešljivo kombinirano omaro kauč
radio mizico
Naročite sedaj in plačajte po Božiču !
WEKA - Maribor
Aleksandrova cesta 15
5625
Tople mornarske plašče Volnene telovnike in puloverčke Iriko spodnje perilo
Nogavice in rokavice
in mnogo lepili drugih stvari, s katerimi se malčke razveseli
3229
C-Biidefe&dtikatdat
Dunajsko stanov, hišo
(*1X. dvonadstr., 50.000 MK, vredn. hipot. 10.000 MK) ^menja Jugoslovan za hišo ali posestvo v Jugoslaviji. °nudbe upravi pod „Zakonito“
m smeva
nudi razna darila, kakor fotoalbume. albume za razglednice, pisalnih podloge, pisemski papir, nalivna peresa, razne otroške in leposlovne knjige, božične okraske, harmonike itd. v največji izbiri, po najbolj ugodni ceni.
Naiveiie
veselje
napravite svojim ljubim s sijajno okrasno blazino, ki jo dobite v vseh barvah — eventualno hitro izgotovljeno — pri
LUNA
samo Glavni trg 24
Oglejte si izložbe! 3455
ŠIRITE »VEČERNIK«!
SUim iMkevaU svaje me
/52
Prav nič ni čudno, kajti žene se rade pogovarjajo o meni! Posebno pri tem Priporočajo me druga drugi kot najboljše sredstvo proti rdeči, hrapavi in razpokani koži. To je pa tudi prav, kajti: Le Nivea vsebuje Eucerit,. krepilno sredstvo za kožo.
NaVO! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo NOVO t največjih italijanskih tvornic harmonik
.,ELETTRA“ - Castelfidardo
Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno predvajanje in cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo V. Weixl In sinova Maribor, Jurčičeva ul. 8, telefon 26-18
Stekiobrusilnica Izdeiovanjeogledal Oelsvnlca^okvliie
damsko in moško krojaštvo
CELJE, Kolenčeva 6
se priporoča
MARIBOR
SLOYEMSKA IO.
KOROŠKA IO
3379
Preselitev,
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam °dslej SVoje krojaštvo v Tatteenbachovš Ulici 24
’n Se pripojočam za nadaljnje zaupanje.
_	Kovač	Stefan
JV1? • 'A A**	I	Skrbno	in	zanesljivo
* dobro izdelane
*aae n ske Izdelke n popravila
 kakor tudi nohlštvo vam dobavi naiceneie
1 A. SERiN mi.. Koroška 8. Tel. 29-47 j
I
Ibm
iomuMutii
Cetfr
sortirana štajerska vina, budjevško pivo
Anton Hofbauer Celie
trgovina z usnjem.
Čevljarske in sedlarske potrebščine, gonilno jermenje. Kovčegi, aktovke, damske torbice itd. lastnega izdelka, znamke »Fenix«.
Gosposka u!ica 6
Telefon 233
Hotel UNION
Celje
Izborna domača kuhinja in vina. Lepi restavracijski prostori in dvorana se oddajajo ugodno za prireditve. Priporočata
se
Rudolf in Pepca Resnik
A. Taček
brivski salon za dame in gospode CELJE	se	priporoča
Krajnc ^lojz - Celie
dobro popravlja snežke, g-aloše in čevlje
Gosposka ulica štev. 24
LEKARNA
PRI KRIŽU
Ph. Mr. Fedor Gradišnik CELJE
♦»
it
I. Domanjko, Celje
Gosposka ulica 9,
se priporoča.
LOŽAR, CELJE
MARIBORSKA 12
najcenejši damski klobuki popravila
.86
Po vsej Sloveniji je znan in priljubljen prepečenec pekarne
Zadravec Matevž, Celje
Citajte„Večernik“
Wmmm
J&cišček Janka, mehanik
Ko a kolesa in popravila
Celje, Qaspaska ulica štev. 32
Največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, smokinge, železniške uniforme, otroške oblekce it po najnižji ceni in najboljši kvaliteti dobite samo v J*	*	__	__ _	w	m. T "H UT MARIBOR UL 10 OKTOBRA
MAUAAIJllU Brezobvežno se lahko prepričate!
Krojaške potrebščine !
‘MSI
Krojaške potrebščine!
MALI OGLASI
CENE MALIH OGLASOM: V milih oglasih stane tiska beseda 68 car: oalmanlša pristojbina za te
oglase le din 6_______  Dražbe,	orekliel.	dopisovanja In ienltovanlikl oglasi din I.— do besedi. NalmanlJI
znesek za te oelne le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oelasni davek za enkratno ohiavo znaša din Ž,—. Znesek za male oglase se plačale takoi Drl naročilu oziroma ea ie vnoslatl v pismu sktlpai z naročilom ali pa po poStnl položnici Pa čekovni račno St 11.409. Za vse pismene odeovore glede malih oglasov se mora priložili Znamka za 3 din.
Razno
Skram čas
je že, da se prijavite radi legalnega prenpsa blokirane imovlne (Sperrtnark, delnic, rent itd.) Iz Nemčije vjugoslavijo!
EKONOMIST, ekonomsko-ko-inercialni biro, Aleksandrova 12. Telefon 25-34, 3414
Vsaka dama in vsaki kavalir kupi slaščice samo v novo otvorjeni specialni trgovini za slaščice
>• <(
f
Maribor. Gosposka ulita 29
V zvezi s prvovrstnimi doba vijači se bodo vedno rtu* dili le najboljši izdelki v tej stroki.	3433
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91
ČASOPISE
domače ter inozemske, in in .serate za vse časopise narO' čate najbolje pri Hinko Sase« Maribor. Grajski trg. 2945
POSTELJNO PERJE
od din 8.— naprei, kemično čiščeno, se dobi pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 3029
KgffcV-terpentinska krema, ■ »A parketno ličilo in mast za čevlje spadajo v vsako domačijo. Ce jih uporabljaš — štediš.	3177
NAROČITE POHIŠTVO
direktno pri proizvajalcu A. Belak, Frankopanova ul. 23. 3045
ZASTONJ DOBITE
zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143
ODEJE - KOCE
pernicc, puh, perje, volno, vato, kapok kupite najceneje. Oglejce si izložbo pri »Obnova«, Jurčičeva 6.	3167
MAMICE!
Za vaše otroke je zdravniško •preizkušen otroški prepeče' nee neobhodno potrebna hrana. Dobi se in razpošilja samo pekarna Čebokli. 2687
PREDTISKARIJA OROSEK
Slov. Konjice. n'TPošilJa kras-ne predtiskane mizne prte po .30.—, kuhinjske garniture 10 komadov za 115.— din. Poskus vas zadovolji. Prepričajte se!	3340
Darila
ki razveselijo, kakor:
blago za plafte volneno blago za obleke svilo za plesne in velerne obleke
pnnasa
3418
Tekstilana Bfldefeldt
Maribor, Gosposka 14
KOLESARJI POZOR!
Sedaj je čas in se vam nudi priložnost, da pustite svoja kolesa tJ&bfo popraviti, emajlirati, poniklati ali pokromati, kar izvršuje zeio dobro in po ugodnih cenah vam dobro poznana tvrdka, ki sprejema tudi kolesa čez zimo v shrambo. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.	3376
Vabljeni ste dne 1. decembra v gostilno Hartberger, Studenci, kjer vas obišče SV. MIKLAVŽ.
Darila se oddajo v gostilni. Za dobro jedačo in pijačo je preskrbljeno — in za dobro zabavo jamči Pohorska godba.	3420
GOSTILNA »TRIGLAV«
(Voller). 1. decembra koncert. 3425
Prodam
Različna
LEPA POHIŠTVA
se prodajo. Smetanova ul. 59 ____________3222_____________
GLOBOK VOZIČEK
rabljen, prodam. Milutinovič, Zrkovska c. 18-1, Pobrežje. 3421
Posest
Požurite se
da ne bo prepozno t vprašanjem radi prodaje ali zamenjave nepremičnin v N e m č i J i ! TRIGLAV, realitetni biro, Aleksandrova 12. Telefon št. 25-34.	3413
Darila
ki razveselijo, kakor:
moško perilo moške pižame spodnje triko perilo nogavice naramnice
prinaša
Maribor, Gosposka 14
Kupim
Kupimo
LOKOMOB1LO
250/300/350 KS v dobro uporabnem stanju, prvorazredni fabrikat. Ponudbe n. »Dober-lin« ugljenokopno i rudarsko d. d.. Zagreb. Iliča 5.	3202
SlllŽhO
SNAŽNO POSTREŽNICO
sprejmem. Ponudbe pod »“ * šte»a in pridna« tia uprav . 3364
Rabljeno, dobro ohranjeno kompletno
SPALNICO
za 2 osebi, divan ter kuh. opremo kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Ve-Černika«,	3365
Lokal
Oddam takoi
LOKAL
za vsako obrt in malo stanovanje. Tržaška 5-1, nasproti Primorske.	344(5
Znania želi
Čedno 14—151ettio DEKLE
se išče k dvema otrokoma. Predstaviti se dopoldne. Naslov v upravi. ^ '
FRIZERSKO POMOČNICO
za stalno službo spremne n--zerski salon Paula, Celje-
FRIZERKA
v moški in damski stroki '»t šča, dobi ugodno namestite • Vprašati pri Mareš. Gospos--ul. 15.
3419
Mlado, preprosto DEKLE
želi poznanstva s simpatičnim gospodom. Dopise na upravo pod »Sporazum«.	3397
SVEŽE MORSKE RIBE nudimo za državni praznik. 1. dec., napravljene na vse načine. Ljutomerska In dalmatinska kapljica. Se priporoča Štibler, RotovSki trg 8.
3451
KONCERT
(prvovrstna ciganska godba). Restavracija »Ljutomer«, Štibler.	3408
KLOBUKE
vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, ka kor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le pri Babošek Vladko, klobučar-stvo, Maribor, Vetrinjska ulica 5. Vsa popravila se sprejemajo pod garandio za 10— 25 din.	3409
Sveže namočene
POLENOVKE
dobite dnevno v trgovini Josip Skaža, Maribor, Glavni trg.	3410
GOSTILNA »PREŠERNOVA KLET«.
Pojedina divjih zajcev ter razna dttlga jedila. Vino izborno. Trafenik v Gosposki ulici.	3411
POZOR!
V soboto, 3. dec., otvoritev nove dvorane v gostilni Kr želj, Tezno. Krvavice in vsa druga mrzla jedila ter dobra vina. Se priporoča gostilničar.	3441
1 rgovci
pozor! Ovojni
papir
Sobo odda ^
337«
PRAZNA SOBA
na dvorišču, primerna za P1 samo, se odda. Vprašati Je pri Kmetijski družbi, Meus,j-cesta 12.
V najem
SOBA S ŠTEDILNIKOM-
Studenci, Jurčičeva 95.
Lepo opremljeno SOBO
tik parka takoj ali 15. decembra oddam. Naslov v upravi
lista.
3387
v zvitkih dobavlja v vseh barvah in širinah
samo
fkati&otska ihkomn A. A.
Maribor, Kopališka ulica č
TeleiOn 85-67,25-68,25-69
Najboljša reklama za vsakega trgovca !
SOBA S ŠTEDILNIKOM
Opremljena, čista, se odda ■ 15. decembrom. Meljska cest_ 38-11.	3422
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddani-Dravska 8-1, desno.
PRAZNA SOBA	,
separirana, se v centru taKOJ odda. Lekarniška 7. priti.
3431	 .
Veliko
VISEČO IZLOŽBO
na prometnem prostoru poceni prodam. Naslov v upravi.	3440
ZABOJI
dobro ohranjeni« na prodaj. Vprašati v skladišču, Državna c. 2, Kralja Petra trg, Ma ribor.	3452
Pouk
SLOVENŠČINA, NEMŠČINA, Italijanščina, irancoščina po
lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeli. Aleksandrova 14-1, levo. 3241
Kapital
DIN 300.000.—
dam za prevzem donosnega, za razvoj sposobnega industrijskega podjetja, Podrobne ponudbe na upravo pod »Ugodna prilika«. Din 100.000 do 800.000 išče solidno in zelo donosno podjetje radi razširitve poslov. Ponudbe na upravo lista pod »Popolno jamstvo«.	3415
Dopisi
ZLATEK!
Še ni mogoče, morda prihodnji teden. T. B. 3399
Hotel
STAREJŠA ŽENA
bi želela varovati manjšega otroka ali pa najti primemo zaposlitev v hiši za hrano in stanovanje. Cenjene ponudbe na upravo »Večerrrika« pod šifro »Zelo skrbna*. 3369
Darila
ki razveselijo, kakor:
tople ilanele čedne barhenfe Heine zimske decve
prinaša
TeRstllana
SSfideleldt
Maribor, Gosposka 14
HUuMoeslu dm
Darila
ki razveselijo, kakor:
lepo namizno perilo dobro posteljnino (SchroiD moderno blago za zavese volnene in Šivane odeje
Se odda separirana SOBA
Kolodvorska 3-II. desno.
3439
Stanovanje _
STANOVANJA
1 in 2 sobna se oddajo. Srn® tanova ul. 54, Gostilna. ^
STANOVANJE
se odda 15. decembra. Cir» Metoda št. 2. Studenci,
Lepo sklenjeno 2-sobno STANOVANJE
se odda s 1. januarjem,
dalenska ul. 24.
34OO
STANOVANJE
vr-
2 sobi in kabinet, z lepinj toni, ugodno za oddati.. Vp ^
pnnasa
3447
nudi cenjenim gostom vsako soboto in nedeljo razno divjačino kakor: zajca, fazana, jerebico, srno ter ostalo perutnino. Zmerne cene. Solidna postrežba.
M00
Tekstilana
Bfldefeldt
Maribor, aaipoilia ul. 14
Slutbo ltie
UPOKOJENEC poročen, išče mesto za hišnika ali slugo. Ponudbe pod »Hišnik« na upravo »Veternika«,	3437
ša se Stritarjeva 8, od
16. ure.
340»
GOSPOBlCNA
se sprejme takoj na stanova.
nje. Trubarjeva 9.
3400
NA VSO OSKRBO
se sprejme takoj ena ali . osebi v separiran kaDH. Wildcnrainerieva ll-I-
SOSTANOVALCA
sprejmem. Livada 5, pri'11 v 3428
GOSPODA sprejmem na stanovanje hrano. Einspielerjeva ui. ', Melje.
Sprejmeta se
DVE OSEBI
na hrano in stanovanjc-paratni vhod. Naslov v vi.	—J—•
ODDAM STANOVANJE
kuhinjo in sobo. .Iclacit . Ul. 4.
  .L .	~~i ---- --- -r  -r................................................    —	   .	  .	  ..	■	     ^	.
in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. Maja rnzen nedelje in praznikov vsak dan ob ^ VcJja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 diu. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. lelcfon uredništva m
St. 25,-67. Poštni čekovni račun Št. 11.409