Poštnina plačana v gotovim
/10°J/l 0)6
VESTNIK
SOCIALNEGA VARSTVA SRS
št.2
Letnik VIII.1969
VS3BIKA :
Stran
GradiTO I. redne seje skupščine
Republiške skupnosti otroškega varstva
-	Poročilo predsednice 10 HSOV tov. lierije IVKOVIČ o delu od ustanovitve skupščine 27/6-1968
do I.redne seje 14/3-1969	3
-	Akcijski program 230V	11
-	Predlog individualnega programa
. zdravstvenega varstva otrok	22
-	Bazprava	25
prof. dr. Harij AVČIN: Osnovna načela
zdravstvene zaščite otrok	53
dr. Stanka SIHOKETI: Organizacija zdravstvenega varstva predšolskih otrok	6o
I
POHOČILO
predsednice IO 2S0V tov. Marije IVKOVIČ o delu Hepubliške skupnosti otroškega varstva
Zakon kot izhodišče za delovanje republiške skupnosti ptroškega varstva.
Zakon o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva je postavil čvrste temelje za samoupravno urejanje - pa tudi specifične samoupravne organizme, ki se v marsičem razlikuje od drugih podobnih skupnosti.
V	samoupravni skupnosti otroškega varstva delujejo poleg profesionalnih vzgojnih in socialnih delavcev tudi vsi zainteresirani občani in zastopniki odgovornih delovnih in družbenih organizacij ter starši.
lak specifičen sestav omogoča enotno in vseobsežno politiko in povečanje obsega materialnih možnosti za razvoj otroškega varstva.
Zakon je dal podlago za organizacijsko, programsko in finančno usmeritev dela na področju ofcroškega. varstva.
Hkrati je zakon omogočil integracijo vseh dejavnosti in dejavnikov - cilj je kompleksna skrb za otroka.
Zakon je. dal materialne osnove za dnevno varstvo otrok; istočasno nalaga skrb za usklajevanje pomembnih akcij na področju vzgoje, zdravstvenega varstva, prehrane in socialnega varstva otrok.
Delo Izvršnega odbora in komisij.
Za obdobje od ustanovne skupščine do danes je treba najprej predstaviti delo izvršnega odbora in komisij, katerih naloge izhajajo iz zakona in iz začasnega statuta.
V	tem času je izvršni odbor imel 5 sej. Poleg tekočih organizacijskih zadev je izvršni odbor pripravil:
- Poročilo o izvajanju zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva za Izvršni svet skupščine SRS in za skupščino SRS. 0 poročilu so razpravljali pristojni skupščinski odbori in ga ugodno ocenili.	-
Predvsem so nakazali potrebo vse večjega osamosvajanja samoupravne skupnosti in kompleksnejše skrbi Republiške skupnosti otroškega varstva za razvoj otroškega varstva v SR Sloveniji.
-	Na podlagi sklepa ustanovne skupščine RSOV in določil zakona je izvršni odbor s posebnim sklepom določil kriterije in pogoje za dodeljevanje kreditov za graditev in opremo zavodov,
ki izvajajo dnevno varstvo otrok, iz sredstev RSOV v letu 1968. Ta sklep je bil tudi osnova, po kateri je izvršni odbor določil javni natečaj za dajanje kreditov iz sredstev RSOV za leto 1969. Natečaj je bil objavljen v Uradnem listu SRS, štev. 35/68.
Na razpis je prispelo 17 prijav.
Na osnovi poročila strokovne skupine za organizirano gradnjo vrtcev in finančne komisije je odobril izvršni odbor 8 kreditov v skupni vrednosti 2,llo tisoč N dinarjev.
-	Zastopniki izvršnega odbora so sodelovali pri pripravi in sprejetju zakona o prispevni stopnji za otroško varstvo za leto 1969. Kot je znano, je prispevna stopnja ostala nespremenjena, istočasno pa je določeno tako delitveno razmerje, da bo v letu 1969 določenih več sredstev za dnevno varstvo otrok in reševanje perečih problemov varstva. Delitev daje tudi znatno večja sredstva Temeljnim skupnostim otroškega varstva - 10 je predlagal Skupščini SR Slovenije, da naj ostane prispevna stopnja nespremenjena, spremenijo naj se le delitvena razmerja v korist otroškega varstva in s tem v korist osnovnih nosilcev razvoja
- Občin oziroma temelj.skupnosti.
Letošnja delitev pomeni še enkrat večja sredstva za dnevno varstvo otrok. Od skupne prispevne stopnje je določeno 8o $ za otroški dodatek, 16 ?£ za sklade temeljnih skupnosti, 4 $ pa za republiški sklad za dnevno varstvo otrok. Tako bo denarni prikaz za leto 1969 naslednji:
-	Otroški dodatek ....................... 145,o9o.ooo
-	Sklad RSOV za dnevno	varstvo ............ 7,25o.ooo
-	Skladi temeljnih	skupnosti ............. 29,o2o.ooo
Skupaj	181,36o.ooo
- Izvršni odbor je skupno s sekcijo za otroško varstvo pri republiški izobraževalni skupnosti organiziralbazenska .posvetovanja o izvajanju zakona o skupnostih otroškega varstva. Pri tem smo dali poseben poudarek izdelovanju občinskih programov otroškega varstva. Temeljnim skupnostim otroškega varstva oziroma sekcijam in svetom pri TISih smo posredovali osnovne teze za izdelavo razvojnih programov VVZ.
— Sočasno z bazenskimi posvetovanji je bila izvedena anketa o organizaciji, financiranju, o programih na osnovi, katere je bila izdelana analiza, o njej je razpravljal izvršni odbor in je predložena današnji skupnosti.
Ta analiza je dostavljena tudi Republiški izobraževalni skupnosti kot podlaga za skupne razgovore.
Poleg izvedenih akcij je izvršni odbor po pooblastilu ustanovne skupščine ustanovil in imenoval člane finančne komisije.
Finančno komisijo sestavljajo člani s posameznih območij Slovenije': Mirko Damjan, Dobrajc Dragica, Dolar Pavle, Ferenčič Jože, Jurečič Jože, Kukovec Hinko, Kuret dr. Primož, Mermolja Jože, Potrč Marjeta, Verdel Slavko in Vild Marija
Finančna komisija je imela 5 sej. Izdelala je delovni program, obravnavala vsa finančna vprašanja v zvezi z otroškim dodatkom, z javnim natečajem za dodeljevanje sredstev, s finančno realizacijo skladov ESOV.
Razpravljala je tudi o nadaljnji finančni politiki ESOV in to tako glede delitve sredstev sklada za dnevno varstvo, kakor tudi o razmerju med RSOV in denarnimi zavodi. Na pobudo finančne komisije je imenoval izvršni odbor tudi komisijo za prošnje in pritožbe, katere delovno področje so sporne zadeve iz otroškega dodatka.
Po sklepu ustanovne skupščine je izvršni odbor ustanovil in imenoval člane komisije za programiranje razvoja otroškega varstva:
Rudolf Vida, Dolanc Anica, Komelj Neda, Lapuh Marjanka, Mlakar Vinko, Ribnikar Miran, Simonetti dr. Stanka, Škofič Lidija,
Tomlje Tina in Vivod Janez
Komisija je imela dve seji. V teku svojega delovanja je zbrala vse dosedanje gradivo, ki obravnava programiranje otroškega varstva. To gradivo bo skupno z izsledki naročenih študij osnova za izdelavo srednjeročnega programa razvoja otroškega varstva.
Komisija je razpravljala tudi o akcijskem programu za leto 1969, ki je posebna točka dnevnega reda današnje seje.
Po pooblastilu, ki izhaja iz začasnega statuta je izvršni odbor formiral strokovno skupino za organizirano gradnjo vrtcev. Skupino sestavljajo: strokovnjaki iz vrst urbanistov, pedagogov, zdravnikov in ekonomistov.
S-trokovna skupina je izdelal za svoje delo začasne kriterije za presojo ustreznosti projektov VVZ. Pregledala je vso dokumentacijo, predloženo v zvezi z javnim natečajem in izdelala poročilo o ustreznosti programov in projektov.
Delo strokovne skupine pa ni omejeno le na projekte, predložene po natečaju, temveč opravlja svetovalno delo za investitorje in projektante WZ.
Izkušnje strokovne skupine so v tem obdobju bile zelo bogate in bodo vodile v realizacijo zahtev po racionalnih in funkcionalnih in ekonomičnih projektih, s tem pa tudi k realizaciji strokovne pomoči terenu.
S sklepom ustanovne skupščine je bila ESOV zadolžena za izdelavo srednjeročnega programa razvoja otroškega varstva v SH Sloveniji.
Ta naloga je začeta, ni pa do kraja izvedena. Program mora biti in bo usklajen s srednjeročnim programom družbeno-ekoiiomskega razvoja v SH Sloveniji. V enem delu je naloga odvisna od programov občin s področja otroškega varstva, v drugem pa od izvršitve pogodbenih nalog s področja analiz in raziskav. Z izsledki teh nalog bo podana strokovna baza za konkretno izdelovo programa.
Ustanovna skupščina je sprejela sklep o predlaganju postopka za izdajo zakona o določitvi organa, ki odloča o pravici do otroškega dodatka. Ta sklep je realiziran in postopek je v fazi osnutka. Skupščinska telesa skupščine SE Slovenije so razpravljala o osnutku in se odločila za dobo mirovanja, v kateri bi zbrali mnenja občinskih skupščin.
ESOV se je zavedala pomembnosti te odločitve v skupščinskih organih in je kot startno osnovo pri tem smatrala v izdelavi študijske naloge pogodbene naloge. Izsledki te naloge bodo pokazali na upravičenost ali neupravičenost predloga.
Občinske skupščine so do sedaj že razpravljale o osnutku omenjenega zakona. 47 občin je že podalo svoje mnenje. Od teh jih 31 soglaša s prenosom službe otroškega dodatka na upravne organe občin, 14 občin pa meni, da je služba pri Komunalnih zavodih socialnega zavarovanja utečena in cenejša. Ostale občine se še niso dokončno opredelile ali pa smatrajo za potrebno, da bi službo prevzele samoupravne skupnosti. Tako je podan predlog skupščine občine Hrastnik, da se poda pobuda za ustanovitev samostojnih skupnosti otroškega varstva. Občinske skupščine naj bi bile pooblaščene, da same s svojimi predpisi določijo konkreten organ, ki naj opravlja službo otroškega dodatka, mnenje
Skupščine občine Hrastnik pa je, da bi službo otroškega dodatka opravljale samostojne Temeljne skupnosti otroškega varstva.
Ustanovna skupščina je nakazala potrebo po odločanju glede opreme novorojenčka. Tudi ta problem je bil nakazan v razpravah v Skupščini SE Slovenije, vendar ni bilo konkretnejših predlogov.
Iz delovanja izvršnega odbora za preteklo obdobje je treta povedati še to, da je večkrat razpravljal o občasni finančni situaciji tako sklada otroškega dodatka kot sklada za dnevno varstvo ESOV in o rešitvi najnujnejših personalnih zadev. Razpisal je delovno mesto tajnika in administratorke.
Tajnik koordinira delo s Temeljnimi skupnostmi, oziroma občinami in ureja pravne zadeve, pripravlja gradivo z izvršni odbor, oziroma komisije. Strokovna dela bodo ostala v domeni republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, kakor je bilo določeno na ustanovni skupščini.
Izvršni odbor je skleniUL pogodbe za posamezna dela z Društvom za pomoč duševno prizadetih, s Študijem za otroško varstvo pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva.
Pogodbe so bile sklenjene po sklepu ustanovne skupščine.
Kot je razvidno iz povedanega, so imeli izvršni odbor in komisije veliko nalog,, ki so bile opravljene ob prizadevanju članov izvršnega odbora, komisij, strokovnjakov in ostalih sodelavcev. Neobhodno pa je ob tem povedati, da so bile naloge po svojem značaju različne, v vsebinskem in formalnem smislu zahtevne, še posebej glede na to, da se je celotna organizacija dela organov skupščine ESOV šele uvajala., . V prihodnje, ko bodo precizneje dograjeni delovni programi in koncepti, metode dela in delitev nalog, lahko pričakujemo še večjih uspehov.
Stanje samoupravnih organizmov v občini in njihovo delo.
(Temeljne skupnosti otroškega varstva, sekcije oziroma sveti v TI3-ih).
Glede na zakonito izhodišče, ki je prepustilo občinam izbiro samoupravne organizacije za področje otroškega varstva, smo posvetili v omenjeni anketi posebno pozornost temu vprašanju.
i
Ko so jeseni preteklega leta razpravljali o uresničevanju zakona v Skupščini in IS SRS, je bilo jasno podano mnenje, da je dajati prednost samostojnim skupnostim otroškega varstva pred sekcijami, sveti oziroma komisijami v sklopu TIS-ov, zlasti v večjih občinah, zavodi, problemi šol itd. Morda le kaže, da bi občine podale svoje prosto odločitev. Razvoj in možnosti narekujejo odgovarjajočo organizacijsko obliko. Ob ustanovni skupščini so bile v SR Sloveniji le tri samostojne skupnosti otroškega varstva, v ostalih občinah pa je za skrb za razvoj otroškega varstva dana v pristojnost samoupravnim organom Temeljnih izobraževalnih skupnostih. Kljub temu je treba povedati, da imamo v letu 1969 še eno samostojno Temeljno skupnost otroškega varstva. V dveh občinah pa se temeljito pripravljajo-za osamosvojitev.
Pregled organizacijskih oblik samoupravnih organizacij v občinah:
Temeljna skupnost otroškega varstva 4 Svet za otroško varstvo pri TIS 13 Odbor za otroško varstvo pri TIS 3 Komisija za otroško varstvo pri TIS 14 Sekcije za otroško varstvo pri TIS 5 Druge oblike 13
Zakon je izrecno naložil samoupravnim organom v občini, da morajo izdelati programe razvoja otroškega varstva za dosego skladnega delovanja različnih družbenih dejavnikov.
Ne bo pretirano, če ugotovimo posebno prizadevanje na tem področju. Po zgoraj omenjeni anketi je imelo v zadnjem tromesečju leta 1968. 26 občin izdelane programe razvoja otroškega varstva. V nadaljnjih 16 občinah so bili programi v končni obdelavi.v januarju in februarju tega leta.
Občinski programi razvoja otroškega varstva so lahko edina solidna podlaga za smotrö razvoj mreže vzgojno varstvenih zavodov in za racionalno vlaganje sredstev. Hkrati bodo občinski programi eden od pomembnih podlag za določanje razvoja otroškega varstva v SR Sloveniji. Zato sta izvršni odbor in komisija za programiranje pri RSOV posvetila precej dela prav programiranju in bo nujna skrb tudi v prihodnje posvečena predvsem nadaljnjemu razvijanju programov.
SLS'
Temeljne skupnosti so sredstva, zbrana na podlagi zakona čuvale predvsem za investicijska vlaganja. Ta sredstva niso še vsa izkoriščena. Nekaj sredstev {298.167 po stanju 3o/9-1968) so Temeljne skupnosti uporabile za soudeležbo pri kritju stroškov za storitve v zvezi z dnevnim varstvom otrok, drugi del pa je oročen pri bankah.
Iskanje novih virov financiranja in združevanje sredstev je prišlo v tem obdobju v veliki meri do izraza. Septembra 1968 so v občinah predvidevali, da bo v letu 1969 poleg sredstev zbranih po zakonu, na razpolago za razvoj mreže otroškega varstva še znatna vsota, ki jo bodo v te namene določile občinske skupščine v svojih proračunih, kakor tudi delovne organizacije (92.o6o,o8). Referendumi za samoprispevek so že izvedeni v precejšnjem številu občin. Omembe vredno pa je, da posebno v šibkejših občinah.
Tako se izvaja osnovna koncepcija zakona, da je treba gledati na OV v vsej njegovi celovitosti v okviru samoupravnega dogovarjanja, po katerem se formira stalni vir sredstev, ki predstavlja obenem mobilizacijsko jedro za zbiranje vseh sredstev, namenjenih otroškemu varstvu.
Osnovni koncepti nadaljnjega dela republiške skupnosti otroškega varstva
Enoletna veljavnost zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva in 8 mesečna praksa v delu Republiške skupnosti otroškega varstva že narekuje pripravo koncepta bodoče usmeritve. Ta koncept je kot rezultat visoke stopnje družbenega razvoja, visoke zaposlenosti žensk in delovanja tržnih in ekonomskih zakonitosti in družino in otroka, saj je hiter napredek vsake družbe spremljan z raznimi vplivi, ki se odražajo na otroku, na njegovem telesnem in duševnem razvoju.
EÖOV je v obdobju zadnjih mesecev stala pred dilemami, kako v kratkem času zadostiti najnujnejšim potrebam otroškega varstva. Prispevna stopnja in spremenjena delitev v okviru te stopnje kaže na to, da bodo občine razpolagale z vse večjimi sredstvi za potrebe otroškega varstva. S tem tudi za investicije. Zato se tudi za naslednje leto zavzemamo za nespremenjeno prispevno stopnjo. Notranja delitev pe naj bi se ob -ugodni realizaciji še naprej spreminjala v korist dnevnega varstva.
Pred ESOV se oblikujejo pereče potrebe otroškega varstva, ki so skupnega pomena za vso SE Slovenijo. ESOV je izhajala iz ugotovitev, da ni mogoče naenkrat intervencijsko posegati na vsa področja otroškega varstva. Pri pripravi akcijskega programa je izhajala iz izhodišča, da mora trenutno iz vseh potreb izluščiti tiste, ki so skupnega pomena za Slovenijo in obenem zagotavljajo preprečevanje negativnih posledic (preventivno dejavnost) in obsegajo kar največje število otrok. Cilji te usmeritve so kratkoročni, namen in učinek pa je veliko bolj dalnosežen.
Punkcija ESOV na področju pomoči terenu pri investicijah je v letošnjem letu predvidena v manjši meri v primerjavi z lanskim razmerjem delitve. Z večjo ekonomsko močjo temeljnih skupnosti bo v bodočih letih verjetno intervencija ESOV pri investicijah vse manjša.
Kot letošnjo usmeritev ESOV predlaga skupščini akcije, ki na različne načine posegajo na zdravstveno, socialno in vzgojno področje otroškega varstva. Že v tem se zaznava širina usmeritve dela ESOV, ki povezuje odnos družbe do otrok in skrbi za te otroke. Zato ne more in ne sme biti osnovna in edina orientacija samo širjenje mreže varstvenih zavodov, temveč še druga dejavnost, ki je posredno ali neposredno vezana za skrb za otroka.
36. člena zakona določa namen, za katerega se sme uporabljati sredstva. Pri dajanju prednosti graditvi in širjenju prostora za dnevno varstvo otrok pa zakon omogoča, da se sredstva lahko dajejo tudi za reševanje perečih problemov otroškega varstva.
Z letošnjo usmeritvijo je skupščina seznanjena s predlogom akcijskega programa za leto 1969. To želimo prikazati skupščini tudi kot izhodišča za nadalnje phiprave in delo na oblikovanju republiškega programa razvoja otroškega varstva, kot začetek in temelj za vse obširne naloge, ki čakajo ESOV v srednjem ali daljšem obdobju.
Republiška skupnost otroškega varstva ima. nedvomno še velike naloge in pri predlogu letošnjega akcijskega programa želi biti kot vspodbudnik za rešitev določenih problemov, oziroma nalog, ali pa za realizacijo že napisanih načel, tako da bi se v bodočnosti utrjene metode dela izvajale v okviru pristojnih služb ali dejavnikov in tako prešle v redne dejavnosti naše družbe.
Ljubljana, dne 11/3-1969
AKCIJSKI PSDGHAM
HEPUBLIŠKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA LETO 1969
Uvod
Republiška skupnost otroškega varstva je samoupravna skupnost ki celovito skrbi za razvoj in organiziranje otroškega varstva v. SR Sloveniji.
Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva zagotavlja njeno celovito dejavnost in njeno materialno bazo ter organizacijsko povezanost. Z zakonom so določene tudi stopnje prispevka za otroško varstvo in cenzus, ki opredeljuje pravico do otroškega dodatka.
Celovitost dela in skrbi za zdrav razvoj otroka v SR Sloveniji obsega kompleksno skrb za otrokov razvoj, ne glede iz kakšne sredine otrok izhaja. Otrok v naši republiki naj bo deležen družbene skrbi pri vzgoji, varstvu, zdravstvenemu varstvu, prehrani in drugih oblikah otroškega varstva. Prostor, ki ga nudimo otroku, mora omogočati normalen razvoj otroku, higienske pogoje, obenem pa mora biti poleg funkcionalnosti tudi ekonomičen projektiran v skladu z našimi zmogljivostmi in vabljiv za otroka
Posebna družbena skrb mora biti namenjena tudi otrokom, ki so kakorkoli razvojno prizadeti, da se jim omogoči čimbolj normalno življenje in se jih usposobi \rsaj za neke vrste dejavnosti.
Republiška skupnost otroškega varstva ima poleg drugih dolžnosti z zakonom in statutom naloženih povezovalno funkcijo vseh družbenih dejavnosti, ki na območju SR Slovenije kakorkoli delujejo v smeri razvoja in napredka otroškega varstva
Akcijski program za dobo enega leta ne more vsebovati vseh nalog, ki se v tem obdobju postavljajo pred Republiško skupnost otroškega varstva. Zato so iz celovitosti nalog družbene skrbi za otroka izluščene prioritetne naloge, ki lahko preventivno delujejo in ki obenem zajemajo največjo populacijo otrok.
Iz tega načela izhaja Republiška skupnost otroškega varstva ob predlaganju akcijskega programa za leto 1969 in pri tem utemeljuje naloge z obrazložitvijo zdravstvenega stanja otrok, podhranjenost, deformacije itd.
Na osnovi gornjih pokazateljev Republiška skupnost otroškega varstva predlaga za leto 1969 naslednji
AKCIJSKI PROGRAM
Republiška skupnost otroškega varstva (v nadaljevanju RSOV) bo sofinancirala metodologijo pristopa in strokovne ocene za izvajanje sistema pregleda otrok starih 3 leta (letnik 1965)
Participacija RSOV pri stroških za konkretno vsak opravljeni pregled (za razmišljanje: od 2o-5o$)
IZDELAVA PREDLOGA ZA OBVEZNE RSOV se s tem vključuje v napore OBLIKE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA za oblikovanje sistema, oziroma OTROK V SR SLOVENIJI	predpisa, ki bi zagotavljal mini-
malne obvezne oblike zdravstvenega varstva otrok v SR Sloveniji. S tem bi se začela realizacija načela o enakopravnem tretmanu vseh otrok pri pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, ne glede iz kakšne sredine izhajajo (delavsko-kmečko zavarovanj e)
1.	participacija (soudeležba) pri razvijanju in usposabljanju zdravstvene službe in zdravstvene mreže za detekcijo in triažiranje Eksperimentalna in demonstracijska dejavnost na tem področju se sofinancira v letu 1969 kot oblika vzpodbude, da se po tem obdobju utrjena metoda dela na tem področju zagotavlja prek obveznih oblik zdravstvenega varstva otrok in mladine v SR Sloveniji.
2.	Sofinanciranje pri razvoju mreže predšolskih vzgojno-varstvenih oddelkov za duševno prizadete otroke Oddelki bodo izrazito eksperimentalno demonstracijskega značaja ter je intervencija RSOV še posebno pomembna, saj bo eksperimentalno delo pri peljalo do metodologije na tem področju.
SKRB ZA DUŠEVNO PRIZADETE OTROKE
UVELJAVITEV SISTEMA ZDRAVSTVENEGA PREGLEDA OTROK PRI 3 LETIH
3.	Razvijanje varstvenih oblik duševno nezadostno razvitih otrok - šoloobveznih v posebnih osnovnih šolah in zavodih
Najosnovnejši pogoji sedaj ne ustrezajo. Pomoč bo pri sofinanciranju nabave minimalnih rekvizitov in pripomočkov, pri ureditvi prostorov za dnevno varstvo v posebnih osnovnih šolah in zavodih.
4.	Varstvo, delovno usposabljanje in zaposlovanje duševno težje prizadetih otrok in mladine
Pomoč RSOV bo pri nabavi oziroma sofinanciranju opreme varstvenih oddelkov,' opreme dveh delavnic (mizarska in tekstilna) ter zaščitni delavnici.
STROKOVNI NADZOR IN POMOČ Namen; Realizacija normativov za ŠOLSKIM KUHINJAM	šolska kosila iz leta 1968, smotrna
nabava in zbiranje živil, pravilno skladiščenje, priprava, planiranje, transport in razdeljevanje živil. Organizacija tečajev za šolske kuharje - kuharice.
1.	Pregled šolskih kuhinj (lo2), pregled jedilnikov, ugotavljanje pomanjkljivosti prehrambenih programov, načinov priprave in delitve ter ureditev kuhinj. Izdelava individualnih predlogov za izboljšanje načina priprave in delitve hrane, sumiranje ugotovitev, izdelava poročila in predlogov za usmeritev nadaljnjega dela.
2.	Izdelava programa za tečaje, priprava strokovnega materiala za obdelavo posameznih tem, obravnavanih na tečajih. Izvedba tečajev na 9 šolskih okoliših.
II.
1.	Spremljanje programiranja razvoja otroškega varstva v občinah. Strokovna pomoč temeljnim skupnostim v svetovalni obliki, posredovanju strokovnega gradiva in ugotovitev.
2.	Sumiranje potreb, oblikovanje nacionalnega koncepta razvoja
s poprejšnjo izločitvijo nalog, ki so skupnega pomena za republiko na področju otroškega varstva. Oblikovanje republiškega programa razvoja za srednjeročno obdobje (5 ali več let) z upoštevanjem družbeno-ekonomskega razvoja SE Slovenije in gospodarske zmogljivosti.
Analiza stroškov in maksimi— ranje stroškov za upravo in oskrbo vzgojno varstvenih zavodov
Odpravi se: Analiza stroškov upravljanja, nege in oskrbe s hrano v vzgojno-varstvenih zavodih različnih zmogljivosti, z različno starostno strukturo otrok, z različno organizacijo upravljanja, preskrbe s hrano, pranja perila in dingih tehničnih služb.
Določitev funkcionalne odvisnosti in maksimiranje razmerja med stroški in učinki.
Izdelava variantnih modelov racionalne organizacije dela glede na različnost posameznih organizacijskih oblik, pogostnost njihovega nastopanja in možnosti novih variant.
3- Namen: Družbena intervencija na področju ekonomičnosti. Pri pomoči, da bodo stroški oskrbe in nege otrok odločujoči za ceno oskrbnine, ki jo plačujejo starši, kar najnižji.
RACIONALNO IN EKONOMIČNO
razvijanje oblik otroškega varstva v SR SLOVENIJI
Organizirana gradnja vzgojno-varstvenih zavodov
Obdelava dobljenih rezultatov za publiciranje, izdelava preglednic, ponazarjajoč rast tehničnih služb pri različnih organizacijskih oblikah vzgojno-var-stvenih zavodov. Izdelava priporočil za planiranje in izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije.
4. Dokončna obdelava in izdelava predloga normativov za gradnjo in opremo vzgojno-varstvenih zavodov. Nadaljevanje z delom: presoja ustreznosti projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev HSOV.
Presoja ustreznosti drugih projektov, ki se ne sofinancirajo iz sredstev ESOV, ki pa jih investitorji in projektanti želijo predložiti v strokovno oceno.
Na podlagi sprejetih začasnih normativov bo v drugi polovici leta 1969 pripravil Studio za otroško varstvo razpis natečaja za izdelavo idejnih projektov. Poudarek razpisa bo na iskanju tipskih elementov gradnje in opreme vzgojno-varstvenih zavodov z upoštevanjem pedagoških, zdravstvenih in higienskih zahtev in temu odgovarjajočih ekonomičnih rešitev.
Odkup najboljšega projekta po razpisu.
Pripravil se bo predlog za postopek ozakonitve normativov.
III.
ŠTUDIJE :
Založniška
ALIZE	1. Proučitev funkcije in sistema
otroškega dodatka v družbeni pomoči družini, upoštevajoč pri tem tudi subvencioniranje
stanarin.
2.	Proučitev delovanja davčnega sistema na otroka in družino v SR Sloveniji.
3.	študija o psihofizičnih zmogljivostih duševno prizadetih otrok za zaposlovanje, o poklicnem usmerjanju, izbiri primernih strok, odkrivanju ozkih profilov delovnih mest, ki pridejo v poštev za zaposlovanje mentalno prizadetih.
dejavnost	4. RSOV bo v letu 1969 vzdrževala
organizacijske in strokovne stike tudi preko pisane besede s temeljnimi skupnostmi in ustreznimi službami. Občasno, po potrebi bo izdajala publikacijo (bilten ali slično), pri tem pa skrbela, da bo čim širši krog dejavnikov prejemal to informacijo. Na ta način bo pridobila tudi nove strokovne sodelavce.
RSOV bo sodelovala tudi v drugih ustreznih listih in revijah s svojimi prispevki.
OBRAZLOŽITEV k akcijskemu programu
Uvodoma je povedano, da je namen Republiške skupnosti otroškega varstva (v nadaljevanju RSOV) v letošnjem akcijskem programu zajeti tiste dejavnosti, ki zajemajo največjo populacijo otrok in kjer akcija v največji meri lahko deluje preventivno. Povedano je tudi, da samoupravna skupnost RSOV do izdelave srednjeročnega razvojnega programa ne more zajeti v akcijski program vseh nalog, ki se trenutno postavljajo pred njo. Iz vseh perečih problemov mora izluščiti prioritetne, ki zagotavljajo preje omenjeno izhodišče.
I.
Uveljavitev sistema zdravstvenega pregleda otrok pri 3 letih
V	SR Sloveniji je cca 431.°°o otrok v starosti od o - 14 let.
V	skupini otrok in mladine do 18. leta starosti so osnovnošolski oxroci najslabše razviti. Približno lo ^ vseh otrok je slabo razvitih. Rajslabše so razviti otroci na mariborskem področju s Ptujskim poljem in v Prekmurju. V Sloveniji izstopajo posamezne šole: Ajdovščina, Gornja Radgona, Ptuj, laško, Slovenj Gradec, Metlika. Slabo držo ima skoraj 2o JS otrok, deformacije hrbtenice več kot 9 $, deformacijo prsnega koša 19 $ in deformacijo stopal 2o otrok.
Če vzporedno z družbenimi obveznostmi do otrok in njihovega zdravega razvoja upoštevamo tudi obrambno moč naše dežele, potem je osrednja točka prve seje skupščine RSOV - zdravstvenega zaščita otrok - povsem upravičena.
Sočasno pa je utemeljena osnovna, izhodiščna akcija delovnega programa RSOV za leto 1969, da se v sistematični razvojni pregled. vključi letnik 1965 vseh otrok. Seveda bo na podlagi prvega koraka k sistemskemu spremljanju otroka treba nadaljnje preglede vsako leto enega letnika, ki sledi, vključiti v obvezne oblike zdravstvenega varstva otrok in mladine preko zdravstvenega zavarovanja.
V	tej akciji se RSOV pojavlja kot vzpodbudnik za oblikovanje metodologije in na ta način tudi kot sofinancer, ki bi sodeloval
z določenim odstotkom (2o - 5o $ soudeležbe).
Izdelava predloga za obvezne otelilce zdravstvenega varstva otrok v SR Sloveni.il
Kot je že zgoraj omenjeno je sistematični pregled otrok enega letnika kot oblika metodologije za nadaljnje obvezno zagotavljanje takih oblik zdravstvenega varstva otrokom. Ta naloga je dejansko pobuda zdravstveni službi, da taka metodologija postane permanentna v bodočem sistemu obveznih oblik zdravstvenega varstva otrok SR Slovenije.
Skrb za duševno prizadete otroke
V naloge ESOV na ustanovni skupščini dne 27/6-1968 je bila poveza tudi skrb za vse, kakorkoli razvojno motene otroke. Po oceni je v SR Sloveniji cca 22.ooo otrok, to je 5 $ od populacije (po evropski normi). Od tega predstavljajo najmočnejšo'kategorijo, skoraj, polovico - duševno prizadeti otroci (ll.ooo).
Za ostala področja prizadetih otrok (slepi, gluhi, telesni invalidi in ostaxi) je republika že doslej skrbela, medtem ko je brente skrbi za duševno prizadete otroke ostajalo do nedavnega skoro izključno le občinam in družinam.
Ko se ESOV odloča za letošnjo pomoč področju duševno prizadetih otrok, to ne pomeni zapostavljanja ostalih kategorij, kakorkoli prizadetih otrok. Srednjeročni program razvoja otroškega varstva bo moral obravnavati skrb za celotno populacijo prizadetih otrok. Akcijski program obrabnava kategorijo duševno prizadetih, kot doslej najbolj zanemarjeno in istočasno največje po številu. Če se nudi določena (po tem programu minimalna) pomoč, ima ta namen, da se še v letošnjem letu rešuje, kar se rešiti da, in da začnemo te otroke enakopravno obravnavati z drugimi, ali pa vsaj z ostalimi prizadetimi otroki.
Sistem usposabljanja na tem področju ni dovolj obdelan, mreža posebnih šol in zavodov za usposabljanje pa je nezadostno razvita. Za nekatere kategorije prebivalstva in področja (kmečkih) še posebej lahko ugotovimo, da so možnosti usposabljanja skoraj nedosegljive, vsekakor pa nezadovoljive.
Erogram za leto 1969 upošteva le tiste dejavnosti, ki predstavljajo utrjevanje že obstoječih oblik, ki so izrazito eksperimentalnega in demonstracijskega značaja za habilitiranje. Ta program omogoča koristnost tudi za druge kategorije razvojno prizadetih (zgodnja detekcija, triažiranje, usposabljanje na predšolski stopnji itd.). Vse akcije po tem programu bomo usklajene z rednimi zdravstvenimi pregledi predšolskih otrok.
Za tako široko zajeto medicinsko, socialno in pedagoško dejavnost vloženi denar (predvideni znesek 9oo.000,00 dinarjev) bo pomenil resno republiško intervencijo v razvoju zdravniškega in pedagoškega tretmana duševno prizadetih otrok od detekcije, preko kategorizacije, usposabljanja, pa do ustrezne zaposlitve.
Strokovni nadzor in pomoč šolskim kuhinjam
V SR Sloveniji je področje šolskih kuhinj postalo popolnoma deficitarno v pogledu nadzora, strokovne pomoči in usmerjanja. Podatki, da je največja podhranjenost otrok prav pri osnovnošolskih otrocih, opravičujejo akcijo delovnega programa s tega področja. 12 $ vseh osnovnošolskih otrok je podhranjenih, posebno visok odstotek pa je v občinah: Gornja Radgona, Idrija, Kamnik, Ajdovščina, Ptuj. Šolsko malico prejema 75 $ otrok, kosila pa le 4 $ otrok. To je korelacija za resno razmišljanje in ti podatki so vodili ESOV do vključevanja te obsežne naloge v akcijski program za leto 1969.
Spoznanje, da je nalaganje v otroško varstvo, zlasti v preventivne posege, dolgoročna investicija, mora prodreti v zavest vseh dejavnikov s področja otroškega varstva. Strokovni nadzor in pomoč šolskim kuhinjam je po odpravi okrajev skoraj izumrl. Sedaj je skrajni čas, da se ESOV tega loti n prispeva svoj delež na tem področju. Naloga ESOV 1969 gre dalje od nadzora; loteva se usposabljanja kadrov, ki pripravljajo šolska kosila in malice, ki pa bo v bodočih letih vodilo k priznanim kvalifikacijam delavcev na tem področju. S tem se'bo povečala odgovornost teh delavcev, preprečila pa se bo močnejša fluktuacija.
II.
Racionalno in ekonomično razvijanje oblik otroškega varstva
Naloga ima širok aspekt programskega razvoja s področja otroškega varstva, ESOV bo preko študijskih ugotovitev, strokovnega gradiva in drugih oblik predvsem pa v direktnem povezovanju s temeljnimi skupnostmi krepila programsko usmerjenost v občinah.
Na ta način, če bo objektivno,spoznavala potrebe in težave temeljnih skupnosti, bo lahko objektivneje in vsestransko oblikovala republiški program razvoja otroškega varstva ter s tem oblikovala naloge, ki so skupnega pomena za republiko in jim tudi dajala prioriteto. Republiški program naj temelji na sumiranju potreb po temeljnih skupnostih, na nalogah skupnega pomena, osnova tega programa pa mora biti študijsko dodelana naloga o konceptu razvoja, ki naj bo v skladu z ekonomsko močjo in rastjo naše republike.
Analiza stroškov in maksimiranje stroškov|za upravo in oskrbo vzgojno-varstvenih zavodov
Stroški nege in oskrbe otrok v vzgojno-varstvenih zavodih so v različnih zavodih različni, precejšen razpon pa je tudi v stroških enakih ali sličnih zavodov. Iz tega izhaja, da starši v posameznih vzgojno-varstvenih zavodih prispevajo zelo različen delež za oskrbnino otrok, ki pa včasih ni zavisen predvsem od kvalitete in obsega, temveč tudi od drugih faktorjev, kot so večja režija in slično.
Bazenski posveti so dali poseben poudarek potrebnosti izvedbe take naloge in predloženi akcijski program je realizacija ugotovitev in zahtev bazenskih posvetov.
Organizirana gradnja vzgo.ino-varstvenih zavodov
Potreba za tipskim projektom je vse večja, brez tega pa so tudi izdatki investitorjev, predvsem temeljnih skupnosti, zelo veliki. Bazenski poveti so posebno osvetlili potrebno tipskega projekta, zato program tudi predvideva v letu 1969 po javnem razpisu odkup najboljšega projekta. Naloga bo v bistvu iskanje najustreznejših tipskih elementov gradnje in opreme, pri čemer pa bi se upoštevale vse vzporedne, zahteve s pedagoškega, zdravstvenega in higienskega vidika.
Ta naloga bi pomenila praktično obenem strokovno pomoč temeljnim skupnostim pri zagotavljanju nadaljnje načrtne oziroma organiziranje gradnje vzgojno-varstvenih zavodov.
Začasni normativi, ki so izdelani, se bodo dopolnili z izkušnjami strokovne skupine. Ker pa je investitor, ki ne išče finančne pomoči za investicijo vzgojno-varstvenega zavoda pri ESOV za sedaj še neobvezen upoštevati normative, obstoja nujnost, da se dokončni normativi zakonsko uveljavijo. Le na ta način bi se preprečilo tako imenovano razsipanje družbenih sredstev in bi zagotavljali funkcionalnost, racionalnost in ekonomičnost novih objektov.
III.
Študije in analize
Proučitev funkcije in sistema otroškega dodatka v družbeni pomoči družini, je vezana na iniciativo ustanovne skupščine glede predlaganja postopka o določitvi organa, ki odloča o pravici do otroškega dodatka. Ker so v dosedanjih razpravah vznikle dileme,
ali je otroški dodatek socialna pravica, ali pravica iz delovnega razmerja, je potrebno, da na to vprašanje znanstveni institut dđ svoje mnenje. Pri tem pa je nujno proučiti učinkovitost otroškega dodatka v svoji funkciji pomoči družinam z otroki.
Proučitev delovanja davčnega sistema
V preteklem letu so bili napravljeni prvi koraki k upoštevanju družine z otroki v okviru davčnega sistema. Ker menimo, da ima davčni sistem močan vpliv na standard družine, predvsem družine z otroki, se ESOV želi vključiti v razpravo po tem vprašanju in na podlagi študije, ki jo bo po tem programu naročila, tudi stremela za tem, da se zagotovi nujna zaščita družin z otroki.
Pri tem pa je upoštevati kompleksnost funkcije otroškega dodatka in benefieiranje stanarin.
Študija o psihofizičnih zmogljivostih duševno prizadetih otrok
izbaja iz kompleksnes krbi za duševno prizadete otroke po tem programu. Če je pri kategoriji duševno prizadetih uporabljen izraz mladostnik ali mladina, želimo opozoriti na to, da starostna meja pri tej kategoriji ne igra take vloge kot pri normalno razvitih otrocih. V bistvu so to večni otroci in je študija po tem programu vsekakor naložba, ki preprečuje posledice in zato cenejše zdravljenje posledic. .
Založniška dejavnost
Vse bistvene naloge in prizadevanja BSOV morajo najti mesto v obliki določene publikacije, s katero bi se navezali tudi stiki s temeljnimi skupnostmi, z novimi sodelavci in je posredovanje strokovne pomoči občinam tudi olajšano.
Prof.dr.Marl3 AVČIN predsednik stalne komisije za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine HZC
PREDLOG INDIVIDUALNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENE GA VARSTVA OTROK
I.	Antenatalno obdobje :
1) Nosečnica :
a)	Spolna in pred materinska vzgoja: v zadnjem letu osemletke, v gimnaziji ali strokovni Soli s praktičnimi tečaji o negi in prehrani otroka.;
h) Zgodnja registracija nosečnosti, pregled zdravstvenega stanja in proučitev o poteku nosečnosti ter o odklanjanju vzrokov in oškodb, ki preko matere iztirjajo normalni razvoj ploda.
c)	Redni pregledi v nosečnosti s posvetovanjem in proučitvijo: do tretjega meseca 1 do 2x, od 3 do 7 meseca 2 do 3x, od 7 do 9 meseca 2x, pred pričakovanjem termina poroda ix. Vključene storitve: SR, WaR, RR, Urin, AB 0, Rh, TBC, druge bolezni, senzibilizacija in določitev stopnje.
Udeležba na tečaju o negi in prehrani otroka obvezno za prvorodke. Psihološka predpriprava za porod.
d)	Porod v ustanovi, napotitev in triaža glede morebitne patološke nosečnosti;
Porod izven ustanove s strokovno pomočjo.
II.	Peripartalno obdobje:
2) Novorojenček:
a)	Porod s strokovnim vodstvom,
b)	pediatrični pregled in ocena otrokove kondicije (Apgar),
c)	ugotavljanje displazije kolka,
d)	nastanitev v ustanovi 8 do lo dni, proučitev matere, navodila glede nege in prehrane,
e)	pristavitev k prsim in stimuliranje dojenja,
f)	registracija o škodo novorojenčka: Hypoxia, Anoxia, Icterus, Incompatibilnost, intrahranialne iiaemorrhag. mehanične porodne oškodbe. Poročanje morebitnih oškodb področnim otroškim dispanzerjem.
g)	BCG - cepljenje,
h)	določitev najprimernejše prehrane ob odpustu ter napotitev v področni otroški dispanzer.
III,	Post-partalno obdobje:
3) Dojenček:
a)	Bedni mesečni preventivni pregledi z evalovacijo psihosomatskega razvoja in napotili glede nege in prehrane,
b)	Izvedba individualnega vakcinacijskega programa;
c)	obvezna proti rahitična profilaksa, ev. s sunkom v primerih nezanesljivega okolja,
d)	BIG pregled kolkov v četrtem mesecu radi lukaacija kokse,
IV.	Predšolski otrok:
4} L-ali predšolski otrok:	2. do 5., leto
a)	Bedni polletni pregledi v drugem in tretjem letu.
Bedni enoletni pregledi v četrtem in petem letu.
b)	Podaljšano cepljenje: po programu
c)	V tretjem letu sistematični pregledi vseh otrok registriranih z oškodbami ob rojstvu (glej II,2),f): očesni pregled, slušni pregled, ortopedski pregled, psihološko psihiatrični pregled. Zajetje vseh prizadetih otrok in predpriprava za habilitacijsko vzgojo in šolo.
d)	Po . drugem letu stomatološki pregledi ter preventivni in korektivni stomatološki pregledi: pregled mlečnega zobovja, ugotavljanje kariesa in okvare zobnin zasnov, fluorizacija, ugotavljanje napak vgrlza.
5) Vež.11 predšolski otroki 5. đo 7. leto
a)	Bedni letni pregledi,
b)	Priključitev specialističnih pregledov: otolog(nebnici, žrelnlca, sluh), ortoped - (anomalije drže hrbtenice in anomalije stopal), okulist, (anomalija refrakcije in motnje vida), pedo-psihiater (vedenjske motnje in nevroze ).
V.	Šolski otroci:
a)	Sistematični pregled vseh vpisanih pred vstopom v golo
b)	Sistematični pregledi v šoli: do 4. razreda 1 z in do 8. razreda 2 x.
c)	Spolna vzgoja in pred-materinska vzgoja..
VI.	Boraščajoči: 15. do 19, leto
a)	Poklicno posvetovanje in usmerjanje v posamezne strokovne šole, gimnazijo ali poklic z vidika zdravstvenega stanja in zmogljivosti.
b)	Zdravniški pregled pred vstopom v strokovno šolo ali gimnazijo ter redni letni pregledi učencev v gospodarstvu.
c)	Spolna vzgoja, pred-materinska vzgoja in vzgoje o družini.
RAZPRAVA
_Zora TOMIČ, Slan Izvršnega sveta Skupščine SH Slovenije:
Tovarišice in tovariši: Čeprav mislim, da Imate danes na svoji skupščini besedo predvsem vi, ki delate v temeljnih skupnostih otroškega varstva in se vsak dan borite za napredek tega področja, mi vendarle dovolite, da spregovorim nekaj besed, ker sem s tem področjem povezana in spremljam njegov razvoj.
Res je, kot je bilo v poročilu ugotovljeno, da je pretekla še prekratka doba, da bi lahko dali dokončno oceno o tem, kako delujejo posamezni samoupravni mehanizmi na področju ovroškega varstva in, kako deluje in bo delovala republiška skupnost otroškega varstva. Čeprav je poročilo zajelo marsikaj, pa vendarle v njem ni bilo povedano, da je bila pravilna odločitev naše republike za tako originalen pristop za pospešitev nadaljnjega razvoja otroškega varstva kot je bile naše, da v republiki oblikujemo samostojni samoupravni organizem, ki bo obravnaval specifično problematiko tega področje, ki sega na vsa področja družbenega življenja od ekonomike do vzgoje in izobraževanja pa tudi socialnega varstva.
Res je, da smo dobili v republiki s skupnostjo samostojni in specializirani samoupravni organizem, ki ima nalogo, da gleda na otroka in na družbeno skrb za otro-us v vseh njegovi celovitosti. To pomeni, da v nekem smislu nadlnteresno skrbi za razvoj tega področja. Prav tako pa je treba reči,da smo z republiško skupnostjo dobili organ, ki ne usklajuje šemo interesov, temveč tudi dejavnost občin in drugih družbenih dejavnikov za razvoj tega področja. Mislim, da je to tisto,! kar je v razvoju in v sedanji dejavnosti republiške skun-nosti otroškega varstva najpomembnejše. Kaša dejavnost sicer doslej ni bila kronana s takimi uspehi kot smo jih pričakovali, to pa prav zaradi tega ns, ker smo naše sile, pa tudi sredstva, delili, ker se nismo zedinili na enotni poti, kako pospeševati razvoj tega področja. Preteklo obdobje pa nam kaže tudi to, da so vzele občine to svojo nalogo resnično kot svojo in so vse storile za nadaljnji uspešen razvoj.
Posebej je treba poudariti, kako pravilna je usmeritev republiške skupnosti otroškega varstva, da ni nadaljevala s klici na pomoč kot smo jih bili navajeni v preteklem obdobju, ko smo so često postavljali izven družbe in tej družbi na nek način očitali, kako ne skrbi dovolj za svoj mladi rod. Vss, na videz drobna opravila, ki so bils navedena v
poročilu o izvrševanju sklepov naše ustanovne skupščine pa vendarle kažejo, da polagamo resne temelje za razvoj te dejavnosti. Osebno mislim in tako je ocenil tudi izvršni svet, da nam je na tem področju potreben realizem in, da v nobenem primeru ne pomeni odstopanja od ciljev, ki smo si jih zastavili ter od nalog, ki jih ima naša družbena skupnost do otrok. Zato lahko rečem, tako v svojem kot v imenu izvršnega sveta, da je republiška skupnost otroškega varstva opravičila svoj obstoj in, da je opravljeno delo prav gotovo temelj za nadaljnjo dejavnost.
Drugič pa se ni zdi ob tej priložnosti potrebno povedati, da se nalog, ki jih opravlja - to ste lahko spoznali tudi iz priloženega gradiva - loteva strokovno in premišljeno.
Ge kje, potem je bilo prav na tem področju v preteklem obdobju veliko improviziranje in veliko subjektivnih 'želja, razen tega pa tudi premalo upoštevanja resničnih argumentov. To zlasti velja za študijo o otroškem varstvu, ki se pojavlja kot tista materialna baza republiške skupnosti otroškega varstva, ki naj daje kot strokovna institucija osnove za naše družbeno-politične odločitve in za akcijo. Prav tako pa se mi zdi pomembna tudi odločitev izvršnega odbora, da prihaja pred skupščino s svojim akcijskim programom, ker v tako kratkem času in še v času, ko nimamo izdelanih konceptov dolgoročnega družbeno-ekonomskega razvoja 33 Slovenije res ni mogoče priti s programom razvoja otroškega varstva. Prav gotovo pa je akcijski program, o katerem boste danes govorili, prvi korak na poti do takega programa, pri čemer je treba izluščiti tisto, kar je pomembno za to področje in, kar mora imeti prioriteto v naših prizadevanjih. Usmeritev, ki jo nakazuje izvršilni odbor v svojem predlogu akcijskega programa, je potem takem vsekakor pravilna. Republiška skupnost je resnično republiška skupnost otroškega varstva, ki mora posegati na vsa področja družbene skrbi za otroka, ker bo le tako ta skupnost opravičila svoj obstoj.
Kilka PO GA GA P,, predsednica odbora za otroško varstvo Socialno zdravstvenega zbora Skupščine SHS :	Z zakonom o skupnostih
otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva, s katerim smo po vojni prvič postavili temelje za načrtovanje in uvajanje praktičnih oblik otroškega varstva, se je na terenu porajala izredne zavzetost za ureditev velikega števila vprašanj takšnega značaja, da bi jih bilo treba reševati sistemsko. Zdi se mi, da je za reševanje vprašanj,Jci nastajajo spričo nadaljnjega družbeno-ekonomskega
razvoje in se kažejo v nekaterih primerih tudi kot posledica reformnih gibanj v družini, zakonodaja o otroškem varstvu posebno primerna institucija. To pa zlasti za to, ker smo na eni izmed sej socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SE Slovenije ^ugotovili, da imamo sicer sistem socialnega varstva, ki temelji res na skopi materialni osnovi in zakona o socialnem varstvu nismo sprejeli, smo vendarle mnogi intimno ostali pri prepričanju, da nas taka odločitev še toliko bolj sili k zavzemanju za utrjevanje in razvijanje na področju otroškega varstva.
Prisotna zavzetost za urejanje otroškega varstva, ki se kaže na območju vse republike - torej tudi na območju vseh občin -ni nova, saj obstoji že lete in leta. Malodušje se je vraščalo vanjo predvsem zaradi negotove, izredne šibke in po vzorcu slučajnosti določene materialne baze. Napako smo napravili zlasti s tem, da smo se predolgo zadovoljevali s priporočili, ki naj bi bila z družbeno ~ političnega vidika po svojem svojstvu sicer enakovredna zakonu, pri čemer pa smo se morali prepričati, da realizacija priporočil nikakor ni bila učinkovita..
Če torej lahko ugotovimo, da predstavlja za razvijanje otroškega varstva na j več jo in najtrdnejšo realnost zakon predvsem zato, ker se s pomočjo zakona .zbirajo znana finančna sredstva, potem moramo hkrati prav tako ugotoviti, da bi brez nenehnega usmerjanja politike, na tem za družbeni razvoj izredno važnem področju, temelječem na strokovno proučenih pojavih in na spremljanju njenega uresničevanja, pomenilo zbiranje sredstev le neodgovorno zaletavanje po metodah aktivističnih manir.
Izhajajoč iz tega spoznanja sem osebno prepričana, da je zakon z vsebinskega vidika zadovoljiv in da daje veliko možnosti za nadaljnje formiranje politike., Dani so vsi pogoji za točnejše Izoblikovanje osrednjega cilja ob katerem se združuje pomembnost področja ob vseh samoupravnih in družbenopolitičnim dejavnikih v občini in v republiki, ki naj da take rezultate, ki bodo orgönizacljsko in vsebinsko izpeljali racionalno, kvalitetno in smotrno oziroma naj bodo družbeno opravičljivi,
V svoji nadaljnji razpravi nimam namena izhajati iz starega pregovora "če ponudiš prst zagrabi roko", pač pa želim le razmišljati, kaj pomeni dosedanji zakon glede na položaj in razmere v družini, zlasti iz aspekta otroškega varstva, kaj pomenijo parcialne odločitve na področju vzgoje in izobraževanja Iztrgane iz socialno ekonomske ocene sredine, v kateri
živi otrok ter o položaju mladine brez konäane osemletke pri iskanju zaposlitve.
V zakonu obstojita dve določbi, ki usmerjata zbrana sredstva.
Z eno določbo se sredstva namenjajo za graditev, adaptacijo, investicijsko vzdrževanje in za opremo zavodov, ki izvajajo dnevno varstvo otrok, medtem ko druga določba omenja možnost soudeležbe pri stroških za storitve v zvezi z dnevnim varstvom, vzpostavljanjem pogojev, da se to lahko izvrši le deloma, kadar starši ne bi imeli dovolj sredstev in storitev dnevnega varstva ne bi mogli sami plačevati. Iz materiala, ki smo ga prejeli za današnjo skupščino povzemamo, da so se večinoma vse občine odločile za novogradnjo in adaptacijo zgradb, pri čemer si želijo izboljšati delovne pogoje obstoječih zavodov in povečati kapacitete za dnevno varstvo. Čeprav dotok sredstev za gradnjo ni tolikšen kot bi želeli, pa vendarle ni razloga za nestrpnost, saj bi z investicijskimi naložbaijii ob pričakovanih dohodkih v razmeroma kratkem času zelo izboljšali sedanje stanje. Prva leta bodo spričo zelo zanemarjenih razmer investicije zelo naraščale, kasneje pa se bo investicijska dejavnost pričakovano umirila in dosegla normalen trent porasta.
Po načinu zbiranja sredstev kot je v veljavi letos, bi sredstva verjetno zadostovala za Investicije, medtem ko bi druga določba, to je tista, ki namenja sredstva družinam kot pomoč za plačevanje storitev dnevnega varstva, predstavljala še dal je nerešeno vprašanje. Otroško varstvo bi se pod sedanjimi pogoji v širšem smislu besede težje ali zelo malo razširilo. Iskreno povedano - naj mi bo to bogokletstvo oproščeno -imam v mislih potrebo po zvišanju prispevne stopnje od sedaj veljavne 1,6 ^ od osebnega dohodka.. Povečana sredstva bi morali zagotoviti z zakonom in jih nameniti kot pomoč družinam. To utemeljujem takole. Zaradi razlik v osebnem dohodku in zaradi razlik ekonomske razvitosti Slovenije, ki nam je znana iz koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja SH Slovenije, ki jo je predložil institut ze ekonomska raziskovanja, nastajajo nedvomno različne ekonomske sposobne skupine prebivalstva. Take situacije ustvarjajo neenakost v pogojih življenja otrok, njihovega izobraževanja in sposobnosti za pridobivanje kvalifikacije.
Primeren otroški dodatek, ki je eden izmed elementov pomoči družinam bo omilil neenakost in kot faktor selektivnosti odigral veliko vlogo. Prav zato, ker se politike otroškega dodatka nismo dotikali, zavedajoč se, da sedanja višina pomeni v postavki življenskih stroškov za otroke silno neznaten del, ne moremo v politiki otroškega varstva nič več mimo po-
nioči đražinl, iri iz ekonomskih razlogov ne more iskati dnevnega varstva za svojega otroka, Seprav je otrok tega nadvse potreben.
Najbolj pogosta oblike otroškega varstva se kažejo v varstvu šolskih in predšolskih otrok, v različnih zavodih, v podaljšanem bivanju v šoli, v prejemanju malic in kosil, v klimatskem zdravi jen ju in v nekaterih drugih vrstah zdravstvenega varstva. Cene za storitve v eni eli drugi obliki dnevnega varstva bodo morale temeljiti na principu diferenciacije. Družinam'z nizkimi osebnimi dohodki bomo morali nuditi veliko več pomoči v obliki hrane za njihove otroke, v nabavljanju šolskih potrebščin, v pomoči pri dotiranju vzgojno-varstvenih ustanov ali pri podaljšanem bivanju v šoli ter pri organiziranju raznih oblik klimatskega zdravljenja. Skupine ekonomsko šibkih družin so po številu v občinah sicer zelo različne, vendar menim, da je takih občin kot so Revne na Koroškem, še veliko v Sloveniji.
Kako te stvari lahko izgledajo v eni občini bom navedla nekaj prvih vtisov dobljenih iz materialov, ki jih uporabljamo za programiranje razvoja otroškega varstva v občini Ravne. Razen projektov-o novogradnjah, izdelujemo tudi projekt o potrošnji na tam področju. Podatek, da potrebuje varstvo 3o $ šolskih otrok, predvsem s podaljšanim bivanjem v šoli, nas ni presenetil. Presenečeni pa smo ob podatku, da ima skoraj 5o $ teh otrok, ki jih omenjamo, manj dohodkov od 15,000 S din na mesec, da ima 2o $ teh otrok šele 20.000 S din dohodka na mesec in da je skoro 3o fi vseh šolskih otrok, ki bi jim zaradi nižjih od 2o.ooo mesečnega dohodka morali zagotoviti vsaj brezplačne šolske potrebščine in v večji meri tudi prispevek k šolski malici.
Šolske malice so zašle v izredno krizo. V občini Ravne bi potrebovali za varstvo šolskih in predšolskih otrok, za podaljšano bivanje v šoli, za prehrano, za klimatsko zdravljenje In še za nekatere oblike zdravstvenega varstva ob soudeležbi prispevkov staršev za plačevanje storitev po načelu diferenciacije, po prvi oceni 137 milijonov S dinarjev. Sedanja proračunska vlaganja znašajo na tem področju 57 milijonov S dinarjev, kar pomeni, da nam za samo dejavnost manjka še 80 milijonov S dinarjev. To pa pomeni 0,65 $ prispevkov od osebnega dohodka, izračunanih za leto 1969.
Sredstva, ki jih zbiramo po sedaj veljavnih stopnjah, bi nekako v šestih letih pokrila najnujnejše investicijske potreba. Neenakost je največja nevarnost za nastajanje vrste deviacij socialnega in zdravstvenega porekla, ki se najprej kažejo v slabem zdravstvenem stanju in to predvsem zaradi
po asa;) ki o Ive prehrane, v slabih učnih uspehih, v velikem številu nekvalificiranih delavcev, kot posledice nedokončane osnovne šole in podobno..
Iz tega vzroka se ponovno vračam k pomembnosti otroškega dodatka, ki izdaten lahko nastopa v funkciji izravnavanja prevelikih razlik med otroki. Vprašujem - če države s kapitalistično urejenim družbenim sistemom priznavajo družbeno pomoč za otroke največ v Izdatnem otroškem dodatku, ali je potem v družbi š socialistično ureditvijo, ki temelji na načelih socialističnega humanizma mogoče obiti pomoč družinam z otroki, zlasti pa še tistim družinam, pri katerih dohodki ne pokrivajo nujnih življenskih stroškov. Nastane le dilema, ali je smotrno dvigati otroški dodatek ali pa več vlagati v razvijanje raznih oblik dnevnega varstva otrok, ki naj bi ga bili deležni vsi, ki so ga potrebni -tudi kmečki otroci, vendar pa ob soudeležbi prispevka staršev. Sem za zadnjo rešitev in solidarnost bi tu bila vsekakor na mestu.,
če torej vso razpravo strnem v nekaj stavkov, potem menim, da je zakonodajo otroškega varstva treba utrjevati in razvijati, da področje otroškega varstva zahteva usmerjanje politike, ki mora temeljiti na proučevanju pojavov, da sedanja sredstva pokrivajo le najnujnejše potrebe po investicijski dejavnosti, pri čemer ne moremo pretiravati, čeprav se kažejo ugodni rezultati, stopnjo prispevka pa je treba zvišati za kritje stroškov dejavnosti otroškega varstva zlasti za tiste skupine prebivalstva, materih dohodki so tolikšni, da ne morejo kriti nujnih življenskih stroškov.
Cirila BAMBIČ, šef odseka za prehrano pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva: Banašnja skupščina daje velik poudarek zdravstvenemu varstvu otrok in ker sodi prehrana otrok nedvomno v sklop teh vprašanj, mi dovolite, da posežem v zgodovino naše skrbi za šolsko prehrano, da bi na ta način ugotovili, koliko je naša družba v preteklosti posvetila skrbi in kakšno je stanje danes.
Po vojni je bila hranjenost otrok zelo slaba. Da bi izboljšali zaščito otrok in matere je bilo s pomočjo mednarodnega dečjega fonda organiziranih veliko mlečnih kuhinj in razde-Ijevalnih centrov za suho hrano. Tako je bilo leta 1945 v Jugoslovanskem merilu ustanovljenih že 588 šolskih kuhinj, od tega je odpadlo na republiko Slovenijo 17 kuhinj.Število otrok, ki je prejelo to hrano, je iz leta v leto raslo,
zlasti ae je dvignilo v letu 1948 taicof da smo imeli v Sloveniji že 645 Šolskih kuhinj in v letu 1951 oziroma 1952 že 8lo Šolskih kuhinj, Te kuhinje so dajale v glavnem tople obroke, ponekod malico, drugod kosila. Živila so dobila od UNICEF, ko pa je bila mednarodna pomoč prekinjena, je Število Šolskih kuhinj iz leta 1953 začelo občutno upadati. Obdržale so se le tam, kjer so prosvetni delavci s pomočjo družbenih dejavnikov se zavedali pomembne vloge pravilne prehrane za zdrav in vsestranski razvoj dorašbajoče mladine,;
Leta 1956, ko je naša država ponovno sklenila pogodbo z mednarodnimi organizacijami za pomoč z živili, se je število šolskih kuhinj začelo zopet dvigati tako, da je v letu 1963 prejemalo šolske malice v povprečju SE Slovenije 83,6 $ šoloobveznih otrok. Pripomniti pa moramo, da smo dosegli tako visok odstotek udeležbe otrok ne le zaradi živil mednarodne pomoči, temveč tudi precej visoko udeležbe denarnih in materialnih sredstev naše republike, okrajev in občin. O pomenu šolskih kuhinj je v letu i960 razpravljala Ljudska skupščina LE Slovenije in izdala navodila, naj ljudski odbori v svojih proračunih zagotovijo sredstva, ki so potrebna za poslovanje šolskih kuhinj in razvijanja mreže teh kuhinj. Skupščina je zahtevo za skrb o delovanju šolskih kuhinj utemeljila s tem, da so šolske kuhinje posebno pomembne za družbo glede na njihovo veliko korist za zdravje otrok in mladine.
Sekretariat Sveta za šolstvo LB Slovenije je i960 leta ustanovil republiško komisijo za šolsko prehrano in izdal podrobna navodila o poslovanju šolskih kuhinj. Temeljno v teh navodilih je to, da prav tako kot v republiškem merilu morajo obstojati komisije za šolsko prehrano tudi po okrajih, občinah in pri šolskih odborih osnovnih šol», V vseh navedenih komisijah za šolsko prehrano so uspešno sodelovali in reševali problematiko šolskih kuhinj tudi družbene organizacije kot so bile ženska društva, Bdeči križ, Zveza prijateljev mladine, nato zdravstvena in socialna služba, zlasti pa zavodi za napredek gospodinjstva in prosvetni inšpektorji za osnovne šole.
Koncem leta i960 je bilo sklicano prav v teh prostorih republiško posvetovanje o organizaciji in delu šolskih kuhinj. Glavne referate so imeli predsednik sveta za šolstvo SES o pomenu šolskih kuhinj, sekretarka Zveze prijateljev mladine o vlogi družbenih organizacij in državljanu pri nadaljnjem razvoju šolskih kuhinj, strokovna služba za prehrano centralnega zavoda o vprašanjih pravilne prehrane v šolskih kuhinjah in referat prosvetnega svetovalca za gospodarsko in
gospodinjsko vzgojo pri zavodu na napredek šolstva LE Slovenije o okrepili za izboljšanje dela šolskih kuhinj.
Na podlagi teh referatov in razprave udeležencev je bilo v zaključku navedeno tudi to: da je treba z republiškim predpisom urediti organizacijo in delo šolskih kuhinj, to je bilo realizirano v letu 1961; da nadzorstvo nad delovanjem šolskih kuhinj in strokovno pomoč izvajajo šolski nadzorni organi glede organizacije poslovanja ter izvajanja vzgojnih smotrov; da zavodi za napredek gospodinjstva skrbe za izvajanje prehranjevalnega programa in strokovnega usposabljanja osebja v šolskih kuhinjah. Sanitarna inšpekcija pa skrbi in nadzoruje izvajanje higiensko-tehničnih predpisov. Vse družbene organizacije, Zveza prijateljev mladine, Edeči križ,
SZDL, ZKS, zadružniki in drugi pomagajo pri delovanju šolskih kuhinj. Z 'ukinitvijo okrajev in nato z ukinitvijo okrajnih in občinskih zavodov za napredek gospodinjstva, ko so nudili uspešno pomoč šolskih kuhinj, je dejavnost šolskih kuhinj začela pešati. Izostali so dvakratni letni obiski šolskih kuhinj glede kontrole in usmerjanja k pravilnemu prehranjevanju ter so prenehali sodelovati tudi številni tečaji za usposabljanje kuharja šolske kuhinje. Z zniževanjem gospodinjskega pouka v osnovnih šolah pa je padla tudi kvaliteta šolskih malic in kosil in se občutno okrnila osnovna vzgoja n pravilni prehrani.
V zadnjih letih beležimo padec delovanja šolskih kuhinj. Temu nazadovanju je krivo zlasti to, da no deluje občinska komisija za šolsko prehrano in ni nadomestila za okrajne komisije. Prosvetno-pedagoška služba pa v zadnjih nekaj letih tudi nima inšpektorjev za gospodarsko gospodinjsko vzgojo, ki so poleg gospodinjskega pouka usmerjali tudi delovanje šolskih kuhinj.,
Padec koristnikov šolskih malic in kosil nam potrjujejo tudi podatki zavodov za statistiko SR Slovenije. Tako vidimo, da smo v šolskem letu 1962/63 imeli zajetih v malicah 83,6 50 in pri kosilih 4,6 $,v šolskem letu 1967/68 pa je zajetih v malicah le 71,28 £ in pri kosilih 3,19 & čeprav nam številke kažejo občuten padec, pa v resnici ni tako hudo, ker sedaj delujejo šolske kuhinje brez mednarodne pomoči in so angažirana v tem obstoju sredstva naše družbe in staršev. Vendar pa se s tem stanjem ne smemo zadovoljiti, ker so strokovne službe ugotavljale, da malice kot kosila ne ustrezajo prehrambenim potrebam šoloobveznih otrok. Zato so bili v letu 1968 izdelani normativi za šolska kosila in še isto leto razposlani šolam»; V letu 1969 pa je treba opraviti tudi strokovni nadzor in pomoč v vseh osnovnih šolah, ki pripravljajo šolska kosila, namreč kosila predstavljajo za šole poseben problem, pomagati
in usmerjati jüi je tre'ba glede cena kosil in pravilnega planiranja prehrana, da ho popoldansko kosilo dostopno 5im večjemu Številu otrok.,
Svetovati je treba tudi glede prevoza zagotovljene hrane iz večjih prehrambenih obratov do šol, ker ugotavljamo, da z nepravilnim transportom izgubljajo jedi na svoji biološki vrednosti. Nadalje sodelovati pri urejanju prostorov za šolske kuhinje, tu mislimo funkcionalno razporeditev prostorov in opremljenost, zlasti pa skrbeti za strokovno usposabljanje kuharskega osebja. Po posameznih območjih pa tudi organizirati tečaje za šolskega kuharja.
Po podatkih Zavoda za statistiko Slovenije pripravljajo hrano v šolskih kuhinjah malice in kosila, osebe z naslednjo strokovno usposobljenostjo: .kvalificiranih kuharjev gostinske smeri je S,6	pclkvalifičiranih kuharjev je 32,9 $, ne-
kvalificiranih kuharjev je 58,5 Torej strokovna usposobljenost kuharskega osebja je zelo, zelo slaba.. Pripomniti moramo, ds niti vodstvo šolskih kuhinj niti osebje ni krivo za tak slab strokovni sestav, saj trenutno nimajo nikakršne možnosti dobiti pravilno kvalifikacijo za delo v šolski kuhinji., Menimo, da je treba šolskega kuharja z raznimi tečaji izoblikovati do takšne mere, da bo resnično znal pripravljati tako hrano, ki bo ustrezala fiziološkim potrebam šoloobveznega otroka,;
Slišimo strokovna predavanja in reklamne pozive, kako naj se živali hranijo, da dosežejo večji prirast mlečnosti itd.; Menimo, da prav tako in še večjo skrb zasluži človek, zlasti pa doraščajoča mladina., Zato sodimo, da je neobhodno potrebno še letos organizirati instruktažo v vseh tistih šolah, ki pripravljajo kosila. Hkrati pa urediti strokovno usposobljena osebja, ki dela in bo delal v šolskih kuhinjah, da dobi naziv šolski kuhar, ki v dosedanji nomenklaturi poklicev še ni vključen.
Vida RUDOLF, profesor : Republiška skupnost otroškega varstva je naložila svojemu izvršnemu, odboru, da je s programsko komisijo vsebinsko uresničuje kot stvarno organizacijsko telo in materializirani samoupravni odnos družbe na področju o-troškega varstva.,. Iz te naloge je Izvršni odbor izhajal, ko je pripravil akcijski program, s katerim želi podpreti, krepiti in vsebinsko oblikovati ter trdoživo razvijati družbeno skrb za varstvo otroka v družini in izven nje., S programom akcij želimo vplivati na sile in razmerja v družbi, in po-
vezati napore vseh dejavnikov, da hi ustvarili ugodno družbeno atmosfero za otroško varstvo, pa tudi intervenirati pri izravnavanju skrajnosti, ki izhajajo iz zakona tržišča, resničnih pogojev zaposlovanja in delitve po delu. V tem smislu namreč lahko republiška skupnost otroškega varstva samoupravno ureja otroško varstvo, ko iz državnih rok in iz anonimnosti vseh prevzemajo odgovornost zanj neposredno zainteresirani občani, delovne organizacije, krajevne skupnosti, komune in druge družbene organizacije ter tako krepijo nacionalno solidarnost ob otroku in družini. Ko se danes odločamo za izbor akcij pri razvijanju otroškega varstva, moramo upoštevati dva osnovna družbena izhodišča. Visoka stopnja industrializacije in demokratizacije, ki jo dosega naša družba, jo postavlja v toliko bolj eksistenčno odgovoren odnos do otroka (to je bil končno tudi osnovni motiv za nastanek republiške skupnosti otroškega varstva) in drugo, dekoncentracija političnega odločanja razvršča družbene skupe tako, da se programske odločitve osredotočajo na več krajev in družbenih sredin od delovne organizacije do republike, da ne imenujemo vseh tistih vmesnih. V teh dveh družbenih izhodiščih vedno bolj raste zahteva po samoupravnem dogovarjanju ter po koordinaciji., Samoupravno dogovarjanje pa je seveda lahko zasnovano le na programih in načrtih. V njih mora odsevati kompleksna skrb za otroka in njegovo najbližje okolje, od družine do vseh tistih ustanov, ki se lahko vključujejo v tisti pojem, ki ga vsebuje žlahtno pojmovana beseda varstvo. V oblikah samoupravnega dogovarjanja pa mora biti prisotna povezovalna funkcija republiške skupnosti otroškega varstva in to : v republiškem merilu med raznovrstnimi delovnimi in drugimi društvi in družbenimi organizacijami, prav tako pa tudi med enakovrstnimi organizacijami od delovne organizacije preko raznih komisij do komune .j
Bistvo vsakega programa je njegova dolgoročnost, z nekaterimi značilnostmi.. Naš program, ki nastaja oh programih osnovnih skupnosti otroškega varstva ali komisij v okviru temeljnih izobraževalnih skupnosti (takšna je pač dosedanja organizacijska shema), mora imeti vsaj naslednje značilnosti: v njem morajo biti osnovne lastnosti širokega družbenega programa, seveda s poudarkom na socialnih izhodiščih. Povezan mora biti z splošnim ekonomskim razvojem in v tem smislu realističen in zasidran v probleme okolja. Biti mora mnogostranski in v toliki meri difuzen, da je z njim mogoče pridobivati nove možnosti razvoja in odstranjevati zapreke, ki nastajajo v posameznih obdobjih družbenega razvoja., Tak program pa lahko zraste le ob mnogih analizah, da bo postal sinteza družbene
odgovornosti in pripravljenost za reševanje nalog pri razvoju otroškega varstva ter za odpravo protislovij, ki nastajajo ob dejstvu, da želimo zagotoviti vsem otrokom enako izhodišče za pot v življenje. Iz dolgoročne programske usmeritve smo zato pripravili program akcij tako, da bomo lahko vzporejali njihove učinke s pričakovanimi cilji., Program ustanovne skupščine je zato še vedno strateška podlaga za vse predvidene akcije sicer z določenimi kratkoročnimi cilji, vendar z dolgoročnim pomenom, kot prispevek srednjeročnemu programu razvoja otroškega varstva v SR Sloveniji,
Ker je vsaka akcija vendarle omejena v prostoru in času, lahko po kratkem obstoju republiške skupnosti otroškega varstva govorimo torej bolj o načrtu dela a sporedom, ko določamo akcije, metode dela in nosilce, ki prevzemajo ob posamezni akciji kontinuirane zadolžitve,. Hobens od programiranih akcij ne pomeni začetka reševanja problema,. Vse so izšle iz že določenih ciljev, z začetnimi osnovami na osnovi podatkov o stanju in razvoju otroškega varstva in vse so sestavina širšega programa družbe in ožjega programa nosilcev samih, vendar pa naj bi zadovoljile potrebe obsežne skupine otrok..
Akcije posegajo posredno ali neposredno na vsa tri osnovna področja otroškega varstva: na zdravstveno, socialno in vzgojno., Posebno pa se seveda angažira na zdravstvenem področju, ker bo z njim na tej etapi našega družbenega razvoja mogoče poseči v reševanje problemov zaščite človeškega zdravja od rojstva do smrti, saj postopno urejamo zdravstveno zaščito človeka v celoti.. Prvi sklop akcij zajema zato izrazito zdravstveno področje, drugi sega.širše tudi na vzgojno področje, ko skuša razčleniti racionalno in ekonomično razvijanje oblik otroškega varstva, tretji pa zajema študije in analize, ki naj bi pomagale ovrednotiti naš odnos do otroka v družbi; kjer delo odreja položaj človeka,. Ta skupina programskih nalog poizkuša razčistiti idejno politično in družbe no-ekonomske vidike odnosov do varstva otrok., Ker vsi zainteresirani sodelujemo v družbenem samoupravljanju v združenem delu, bomo od njih lažje vplivali na odločitve, ko se bodo počasi alooirala vsa družbena sredstva tam, kjer se problemi varstva razrešujejo. To je naša splošna družbena usmeritev, zato je tudi spored naših akcij obrnjen v določeno smer, da se strokovno pripravijo materiali za tisti trenutek.. Programske akcije morajo prispevati k oblikovanju stališč in metod, s katerimi bomo v delitev po delu vgradili prvine solidarnosti.; Programske analize in študije morajo doprinesti k razjasnitvi pojmov in odnosov med državnim statističnim in samoupravijalakim konceptom o-
t roške ga varstva., Bazšistiti je treba med drugim:
—	odnos družbe do celotne generacije otrok, predvsem tudi do kmečkega otroka
"" udeležbo uporabnikov otroškega varstva pri poravnavanju stroškov z oceno storitev varstvenih ustanov
—	povezovanje osebnega in družbenega interesa pri organizaciji otroškega varstva..
Ekonomski račun in uporabo osebnega dohodka za otroško varstvo, ko v bistvu starši določajo občo potrošnjo in tudi z osebnim dohodkom uresničujejo skrb za otroka.
Naša skupščina bi morala torej postopno domisliti tudi funkcijo otroškega dodatka v sklopu skrbi za človeka in družino in jo zagotoviti tudi skozi zakonodajno prakso. V tem smislu je v študijah in analizah predvideni pregled celotne kodifikacije družbenega odnosa do otroka, da bomo lahko prevzeli zakonodajno iniciativo za kompleksno uzakonitev materializiranega samoupravnega odnosa do otroškega varstva, katerega nosilec smo. Seveda v tem smislu stojijo pred izvršnim svetom, ki usmerja delo skupščine med sejami, mnoge naloge, ko bo potrebno določiti točne dimenzije sleherni akcijski nalogi, njan obseg; ko bo treba realizirati grobo zamisel, ki je v njej dana, ko bo treba vsako posamezno akcijo pretehtati in meriti njen učinek na sedanji stopnji razvoja. Skratka, ko ho treba usmerjati in voditi delo v zvezi s programskimi akcijami. To je velika odgovornost, ki stoji pred izvršnim odborom, ki mora imeti tudi dovolj rok, ki bodo lahko usmerjale to dejavnost.
Iz vseh navedenih razlogov predlagamo skupščini, da sprejme akcijski program z obrazložitvijo, kot del predlogov za postopno uresničevanje koncepta ustanovne skupššine in kot sestavni del elementov za nacionalni program otroškega varstva. Vsebinski prispevek k .osnovni usmeritvi programa akcij pa bosta seveda tudi oba referata, ki strokovno osvetljujeta osnovna načela zdravstvene zaščite otrok. Programska komisija pa bo Ob izvršnem odboru usmerila še v naprej svoje delo, iznaja-joč iz osnovnih izhodišč in težeč k osnovnim dvem ciljem, to je k izdelavi programa za razvoj otroškega varstva v SB Sloveniji in k organizaciji strokovne pomoči družbeno-poli= tičnia skupnostim pii pripravi programov in projektov otroškega varstva., Tako bomo poizkusili oblikovati integrirani Interes ob otroškem varstvu v pristno humanistično vrednoto.
Bo c,, dr» Zdenka HOMAR» vodja otroSke dispanzerske službe v Ljubljani ; Ko se govori o programiranju otroškega verstva in specialno varstva v vrtcih, je potrebno pogledati tudi, kako je s tistimi, ki so neposredni izvajalci tega varstva v vrtcih. Pri tem vidimo, da je položaj v posameznih vrtcih zelo različen in da imajo nekateri vrtci zadovoljivo število kadra, da pa imajo nekateri drugi vrtci znatno premalo kadra. Po drugi strani pa vidimo tudi, da obstoja problem formiranosti kadra, ki v vrtcih dela.
Če se dotaknem števila kadra, potem mislim, da ni vseeno,
Se ima ena negovalka 8 ali pa 16 dojenSkov, ali pa celo več, ker se v ustanovah Šesto dogaja. Prav tako ni vseeno, kako je ta profil kadra kvalificiran, oz. dokvalificiran. Pri malem otroku se srečujemo zdravstveni in pedagoški delavci. Poznamo programe šol tako zdravstvenih kot pedagoških de-' lavcev, ki v teh varstvenih ustanovah delajo. Pri teh programih pa nam za kvalitetno delo s tem otrokom nekaj manjka.
In sicer to, da je naš zdravstveni kader, ki dela z malimi otroci, premalo seznanjen z vzgojnimi prijemi, pri otroku -mogoče tudi premalo s psihološkim in socialnim razvojem tega otroka. Po drugi strani pa imajo vzgojiteljske šole, ki formirajo vzgojiteljski kader za vrtce, v svojem učnem programu . premalo snovi o zdravstveni problematiki otroka v tem obdobju in o zdravstveni problematiki otroka v kolektivu. Zato se mi zdi, da je treba istočasno ko programiramo objekte za otroške varstvene ustanove oziroma njihovo rekonstrukcijo, misliti na te kadrovske potrebe. Problem kadra je v že obstoječih ustanovah zelo akuten. Potrebno je okvirno določiti neke vrste normative glede na število in na'strokovno usposobljenost kadra, ki š temi otroci dela. Ti okviri pa ne smejo biti preširoki, ker so potem brez pomena.
Ada KEIVIC, predsednica Bruštva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SR Slovenije : Hed pereča probleme otroškega varstva, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo, brez dvoma spada tudi problematika vseh razvojno motenih otrok pri nas v Sloveniji. Tu še prav posebno izstopa kategorija duševno nezadostno razvitih otrok, ki predstavlja kar polovico vse prizadete mladine pri nas v Sloveniji - to je okoli ll.ooo otrok. Točnega števila vseh kategorij prizadetih otrok pri nas, kljub temu, da že šest let delajo kategorizacijske komisije, žal še nimomo. Prev tako ?a nam čas današnje seje ne dopušča — ker je preobsežen dnevni red — da bi podrobneje
prikazali dosedanje stanje, probleme, potrebe in podnožja vseh prizadetih otrok in mladine, zato mi dovolite, da dam za uvod samo nekaj bežnih in najbolj osnovnih podatkov^
Doslej Je kategoriziranih le polovica duševno prizadetih otrok pri nas v Sloveniji. Usposablja se Jih 4.19o, to se pravi nekaj več kot polovica. To pa so le lažje prizadeti in ti obiskujejo tako imenovane posebne komunalne šole. še vedno obiskuje pouk na rednih osnovnih šolah 1.78o otrok, od katerih Je večina že kategoriziranih.
Svojo šolsko obveznost'končujejo ti otroci v glavnem v prvih razredih osnovnih šol. To Je eden izmed problemov, ki ga moremo imeti stalno pred očmi. 18 občin v Sloveniji, to Je 3o ^ vseh občin v Sloveniji, Je brez posebnih šol in brez kakršnihkoli posebnih oddelkov pri rednih osnovnih šolah za usposabljanje lažje prizadete mladine. V vseh letih po osvoboditvi ni bilo zgrajeno niti eno poslopje Za posebne šole. 32 ?» vseh poslopij, ki služijo danes za pdsebne šole, Je starih več kot loo Vbt,
Še težje pa je stanje z usposabljanjem težje duševno prizadete mladine in otrok pri nas. Takih otrok imamo v Sloveniji po naši oceni kar 2»500. Trenutno pa imamo v varstvu lo ?» teh otrok - točna številka je 231 otrok in mladine. To so otroci, ki niso učljivi v šolskem smislu, pač pa so sposobni za sistematično privajanje na higienske, socialne in delovne navade ter na urjenje na'ne preveč kompliciranih zaposlitvah in na raznih opravilih.
V naši republiki imamo trenutno 2 republiška zavoda, ki izvajata varstvo in delovno usposabljanje te mladine. To je zavod v Črni na Koroškem in lo habilitacijskih oddelkov v Dornavi. Imamo še dva eksterna zavoda in sicer za šoloobvezno starostno dobo otrok, ki so težje prizadeti in to v Jaršah pri Ljubljani in za adolescente v Vevčah.
Če nadaljujem z naštevanjem dejstev, potem moram reči, da pri nas ni izdelan sistem detekcije - odkrivanja. Zlasti še nismo prišli pri nas do tako imenovane zgodnje detekcije, ki je predpogoj, če hočemo kakorkoli konkretnega storiti na tem področju. Detekcija in kategorizacija se pri nas izvajata praktično šele z vstopom v šolo, kar pa je čas, v katerem lahko vplivaš na otrokov razvoj, praktično zamujen. Detekcija in kategorizacija naj bi predstavljala začetek sistematične skrbi za prizadetega otroka - to je pravilo, ki si ga stalno postavljamo.
Še in še bi lahko naštevala podatke in dejstva, ki smo jih zbrali iz vse Slovenije, prav sedaj, ko pripravljamo posvetovanje o duševno nezadostno razvitih otrocih, mladini in odraslih, ki bo prihodnji teden tu v ljubljeni. Zbrano gradivo nazorno govori, ds je bilo doslej vse premalo sistematične družbene skrbi za to kategorijo našega prebivalstva.
Prav zaradi takega stanje, ki sem ga skušala na kratko nakazati, smatramo, da je na področju detekcije, kategorizacije, usposabljanja in zaposlovanja duševno pritadetih otrok in mladine, resnično prav, da je republiška skupnost otroškega varstva vključila v svoj akcijski program za leto 1969 tudi skrb za duševno prizadete otroke in zajela to skrb kompleksno z zdravstvenega, socialnega in vzgojnega vidika. S tem bo odprla in pomagala razvijati vse tiste oblike in metode dela s to mladino, ki so se že pokazale, da so sodobne in primerne ter da ustrezajo pogojem ter stopnji družbenega razvoja pri nas. Ta prva intervencija republike na tem področju bo brez dvoma pomenila nov impulz za razvoj zdravstvenega in pedagoškega obravnavanja duševno prizadete mladine, hkrati pa bo predstavljala izredno pomoč prizadetim družinam na tem po dročju.
Končni namen skrbi za to kategorijo prizadete mladine je kompleksna habilitacija, ki bo izvedljiva le, če bodo delali prav vsi mehanizmi in ustanove, ki naj ustrezno obravnavajo prizadeto mladino. Šele tedaj bo dobila habilitacija svoj pravi smisel ter družbeno in ekonomsko upravičenost. Iz teh vidikov je izdelan predlog za akcijski program tako, da zajema prvič dodatno usposabljanje zdravstvene službe in razvijanje zdravstvene mreže za detekcijo in triažiranje vseh - ne le duševno prizadete mladine, Bepubliška skupnost otroškega varstva particlpira s svojim delom pri razvijanju predvsem zgodnje detekcije, kakorkoli razvojno prizadete mladine in otrok pri nas, Sa ne navajam podrobneje, je tu všteta pomoč otroški kliniki v Ljubljani pri ustanavljanju prvega pedo-psihietričnega oddelka v Sloveniji, ki je pravkar začel z delom. Nadalje, centralnemu otroškemu dispanzerju psihološkemu oddelku, ki je doslej edina tovrstna institucija pri nas za ambulantno obravnavanje prizadetih predšolskih otrok. Oddelek opravlja preglede, svetovanja, ambulantno terapijo ter nudi korektivno terapevtsko pomoč motenim otrokom v starosti od 0 do 7 let. Duševno prizadete otroke po zdravljenju ih ortopedskem vodstvu tudi. kategorizira.
Iz Ljubljane hodi na centralni otroški dispanzer vsega le okoli 31 1° otrok, ostali prihajajo iz bližnje okolice, veliko otrok pa prihaja iz Dolenjske, Primorske, Notranjske
in Gorenjake. Z razvojem mobilne ortopedagoške službe pri centralnem otroškem dispanzerju bo konkretno ta oddelek pri dispanzerju lahko nudil pomoS staršem iz oddaljenih krajev, zlasti pa iz kmečkih predelov, od koder jih starši iz opravičljivih razlogov ne morejo voditi na redni dispanzerski trening. Ortopedagog ima pri tem večje možnosti za delo na otrokovem domu, kjer lahko uporablja tiste metode in oblike habilitacije, ki so najustreznejše otrokovi prizadetosti in pogojem v družini. S tem ortopedagog nakazuje smer vzgoje takega otroka tudi družinskim članom - to pa je izrednega pomena.
Centralni otroški dispanzer v Ljubljani pa ne more kriti vseh potreb diagnosticiranja, triažiranja in drugih oblik ambulantne obravnave prizadetih otrok iz vse Slovenije. Takšno dejavnost bo treba razviti v večjih centrih pri nas. Za sedaj obstojajo pogoji v Mariboru in Celju in to ob otroških dispanzerjih.
Druga smer intervencije republiške skupnosti otroškega varstva v letošnjem akcijskem programu bi šla v smeri razvijanja mreže predšolskih vzgojno-varstvenih oddelkov za duševno prizadete otroke. Prav te dni je začel z delom, prvi tak oddelek za predšolske težje duševno prizadete otroke pri zavodu za delovno usposabljanje v Jaršah pri Ljubljani, ki mu bo treba nuditi potrebno pomoč. To je prva tovrstna institucija v Sloveniji, katere rezultati bodo koristili ostalim novo nastajajočim oddelkom v Sloveniji. Trenutno imamo samo štiri vzgojno -varstvene oddelke za predšolske otroke in še te samo v zavodu profesor dr. Borštnarja v Dornavi. Ti oddelki so prva stopnja habilitacije v tem zavodu in so izrazito eksperimentalnega značaja..
Tretjo skupino pa predstavlja razvijanje oblik dnevnega varstva duševno nezadostno razvitih šoloobveznih otrok v posebnih šolah in zavodih. V Sloveniji trenutno delujeta samo dva taka vzgojno - varstvena oddelka pri teh šolah in sicer v vzgojnem zavodu Janeza Levca v Ljubljani in v Kranju. Po podatkih republiškega sekretariata za prosveto in kulturo je blizu 80 učencev posebnih šol, ki se vozijo vsak dan vač kot 2o km daleč v šolo in iz šole domov. Okoli 16o takih prizadetih otrok se vozi z avtomobili na relaciji do 5o km. Imamo tudi okoli 13o učencev posebnih šol, ki zaradi oddaljenosti od šol in njihovega doma ne morejo redno po tej poti, zato smo jih vključili v rejniške družine tistega kraja, v katerem taka šola obstaja.
Ao
Problematika vzgojno-varstvanega dela in razvijanja novih sodobnih oblik za šoloobvezno mladino Je zelo živa in akutna za vso Slovenijo» Zato bo ta akcija prakfciSno zajela vso Slovenijo» kjer obstoje že posebne šole, to je 26 šol in nekaj zavodov.
Nadalje bi iz letošnje akcije republiške skupnosti otroškega varstva podprli nadaljnje razvijanje varstva in delovnega usposabljanja duševno težje prizadete mladine. V Mariboru so tik pred otvoritvijo dveh oddelkov za delovno usposabljanje šoloobveznih težje duševno prizadetih otrok, ki so deloma že obiskovali posebno šolo. Tako imajo v Mariboru kategoriziranih 74 takih otrok» Nekateri od njih že prerašSajo in bo zanje treba misliti na poseben oddelek za adolescente - slično kot pri nas v Ljubljani v VevSah.
V Novi Gorici je od septembra lanskega leta samostojni oddelek za delovno usposabljanje šoloobveznih otrok težje prizadetih ob redni posebni šoli. Otroci so po svojih psi-hofIziSnih lastnostih tako razno vrstni, da jih je treba obravnavati strogo individualno. Ker ja to prvi tovrstni oddelek v. Sloveniji, nam bodo njegove izkušnje zs nadaljnji razvoj koncepta oddelkov za delovno usposabljanje pri posebnih osnovnih šolah, zelo dragocene.
In končno je tu še nadaljnji razvoj demonstracijskega eksperimentalnega centra za zdravstveno varstvo in delovno usposabljanje duševno težje prizadetih adolescentov mladostnikov v Vevčah pri Ljubljani. Ta je v štirih mesecih svojega dela pokazal presenetljive rezultate, čeprav smo bili v začetku resno zaskrbljeni, kako bo uspeval. Tako sao z lastno prakso dokazali to, kar je v razvitih deželah že znano, da je tudi težje prizadeta mladina sposobna ustvarjalno delati». Na podlagi teh izkušenj, ker je med gojenci centra že določeno število takih, ki so sposobni delati pod posebnimi pogoji, je potrebno urediti ustrezna de-lavniške prostore» Center ima take prostore zagotovljena v isti stavbi in ima tudi kadre, s čimer bi pridobili prvo ustanovo za tovrstno mladino, ki bi bila hkrati eksperiment za ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti težje duševno prizadete mladine in ki bi dajala hkrati odgovor £a relativno ekonomsko upravičenost vlaganja družbenih sredstev v tovrstne institucije» Na ta način se bo ob centru razvijal študij, kako kompleksno zajeti mladostnike od dnevnega varstva preko usposabljanja do zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Le tako bo center v celoti odgovoril nalogi, ki mu je bila dana s pogodbo z republiško skupnostjo v preteklem letu.
Vse navedene oblike izdajajo iz naših pogojev in naših možnosti. Bepubliške skupnost otroškega varstva bo s svojo intervencijske, vlogo pomagala, da se proces razvijanja novih oblik pospeši in da tako izpopolnimo vrzeli v sistemu ustanov, ki skrbe za kompleksno habilitacijo prizadetih otrok in mladine pri nas.
Dipl.ing,arh. Vida BATTELIKO, vodja strokovne skupine za organizirano gradnjo objektov za otroško varstvo pri Republiški skupnosti za otroško varstvo : V uvodnem referatu, ki ga je dala tovarišica Ivkoviševa, je že poudarila pomen in glavne naloge strokovne skupine za organizirano gradnjo objektov otroškega varstva. Želela bi vas seznaniti z delom, ki ga ta skupina opravlja in s tem, kar je bilo v okviru njenih nalog že napravljeno. Predvsem pa bi želela ob tem poroSllu povezati nekaj misli, ki naj poudarijo nujnost sistematičnega in načrtnega programiranja pri izgradnji omrežja ter Iskanja ustreznih in učinkovitih vzpodbud za usmeritev načrtovanja v čim bolj racionalne in funkcionalne ustrezne rešitve.
Z odločbo, ki jo je izdal izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva je bila 18., novembra 1968 ustanovljena strokovna skupina za organizirano gradnjo vrtcev (ali bolj uradno: objektov za otroško varstvo). Sestav skupine glede na strokovnost in ožjo specializiranost njenih članov obsega vsa glavna področja, ki jih v okviru dejavnosti skupine terjajo obravnave posameznih problemov. Strokovno delo temelji na izkušnjah in rezultatih številnih študijskih raziskav ter konkretnih akcij, ki so bile izvedene v okviru institucij in organizacij tar so plod večletnega dela posameznih strokovnjakov ali skupin pri nas.; Vzpodbudo za ponovno akcijo je dala tudi v zadnjem času precej razmaknjena gradnja vrtcev in sicer po nekajletnem razdobju mrtvila. Pri tem pa smo kljub obstoječi rasti novih objektov ugotovili, da investicije niso povsod preudarno naložene, de kapacitete niso ponekod pravilno programirane, ker za postavitev objektov niso bile napravljene temeljite raziskave potreb in programske osnove za gradnjo.
Nimam namena naštevati številk - po zaslugi vestnih statistikov so vsem dobro poznane tabele, ki v odstotkih in podobnih oblikah prikazujejo resnične probleme zaposlenih mater in težave z varstvom in vzgojo otrok, ki jih v prenapolnjenih oddelkih zavodov ne morejo sprejeti. Ob tem se vsi zavedamo, da terja rešitev teh problemov organizirano in
učinkovito akcijo. Težnja te akcije in konkretnih nalog pa ne more in ne sme biti samo v iskanju Sim hitrejše in cenejše oblike izgradnje in morda celo na škodo kvalitete. Akcija organizirana gradnja v širšem obsegu pomeni tudi prihranek družbenih sredstev. In ena od poti je v tem, da bo hkrati s kreditiranjem gradenj postavljala investitorjem doloSne obveznosti glede zagotovila za smotrno naložbo investicij. Analiza dejanskih stroškov,: ki smo jih napravili za nekatere novejše, se pravi v zadnjem Sasu zgrajene objekte, so pokazale, da pri dveh objektih enakih po obsegu programiranih dejavnosti in kapaciteti, lahko pri stroških za gradnjo, ki odpadejo na enega oskrbovanca, nastane razlika za veS kot milijon starih dinarjev. Kar pomeni, da je trebe za enega otroka vložiti v prvem primeru feili-jon 4oo.ooo S dinarjev, Se sta program in projekt upoštevala sicer vse funkcionalne zahteve in obenem težila k optimalni ekonomiSnosti, da pa je za objekt enake kapacitete treba vložiti tudi 2 milijona 600.000 5 dinarjev za oskrbovanca, Se pri programiranju in naSrtovanju nista bila dovolj upoštevani ekonomiSnost in racionalnost izvedb.
Kadar omenjamo stroške za gradnjo pa ne smemo prezreti tudi nekaj drugih faktorjev. OSitno je, da pri nas ne znamo prav vrednotiti temeljitega in študloznega dela pri programiranju. Uporabna vrednost objekta bo lahko zagotovljena le s temeljito pripravljenim programom. Iskanje dobrih in obenem cenenih rešitev zahteva tudi poglobljeno projektiranje.Vamo pa, da se dostikrat pri nas zahteva od projektantov nesmiselno kratke roke za izdelavo projektov. Zaradi pomanjkljive tehniSne dokumentacije se podaljšuje gradnja in s tem obvezno veSajo stroški investitorja..
Precej je bilo pri nas že narejenega z namenom, da bi se uveljavile naprednejše metode programiranje in da bi na-Srtovanje vzgojno-varstvenih objektov temeljilo na funkcionalnih zahtevah in Sim veSji uporabni vrednosti. V veS-letnem delovanju so strokovne institucije, kot so Zavod za napredek šolstva, Zveza prijateljev mladine, Studio za o-troško varstvo in druge izdale tudi publikacije, ki ao vsebovale priporoSila in normative, za gradnjo in opremo objektov otroškega varstva.
Ko omenjam delo in naloge strokovne skupine za organizirano graditev vrtcev se ml zdi potrebno, da naglasim pomembnost oprevljene nalo'ge in to je strokovne presoje projektov, ki so bili predloženi obenem s prošnjami za kredite pri Eepub-llški skupnosti otroškega varstva, na podlagi razpisa v
decembru 1968. Recenzijo je strokovna skupina opravila z namenom, da finančni komisiji poda mnenje o ustreznosti projektov. Obenem z izjavami o mnenjih., so bile predložene tudi analize projektov, ki pa so vsebovale hkrati predloge za korekture posameznih manj ustreznih izvedb, predvidenih v načrtih. Kriteriji za presojo so bili enotni in so se naslanjali na normative in predpise za gradnje, ki sicer ae niso uzakonjeni pa jih projektanti poznajo in v večini upoštevajo. Ker celotna akcija strokovne skupine teži za izboljšavami pri realizaciji, je bilo predlagano, naj bi se investitorjem in projektantom posredovale analize projektov in predlogi za korekture Izvedb, ki naj bi jih upoštevali pri realizaciji tudi če jih ne bodo k temu obvezovali krediti. Izboljšave v pogledu racionalnosti in funkcionalnosti se pozneje brez dvoma dobro obrestujejo.
Poleg dragih nalog strokovne skupine bi bila morda ena izmed najbolj pomembnih v programu leta 1969, da napravi izbor normativov za gradnjo in opremo objektov vzgojno-varstvenih zavodov, predloži dopolnitve in pripravi predloge za uzakonitev nekaterih pomembnih normativov. Obenem s funkcionalnimi zahtevami bodo normativi določali tudi maksimalne dopustne stroške za posamezne različne tipe objektov. Poleg tega ima strokovna skupina tudi nalogo, da pripravi razpis javnega natečaja za izdelavo projekta, v katerem bi iskali možnosti za tipizacijo posameznih izvedb glede na najracionalnejši sistem konstrukcije in elementov. Težnja gre predvsem za tem, vendar kadar govorimo o tipskih projektih, ne smemo pozabiti, da taka rešitev ne sme biti toga in nikakor ne sme zavreti razvoja in napredka, ki je le v iskanju novih sistemov in_ oblik. Nobena najboljša rešitev še ni dokončna in res tako popolna, da bi ne kazalo iskati boljše !
I<la rij a BUSOU, upravnica Otroškega vrtca v Litiji:	Podpiram
poročilo in razpravo o ugotovitvah in problematiki pri izvajanju zakona o skupnostih in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva ter predvsem podčrtujem prizadevanje nekaterih faktorjev, ki se na tem področju smelo in nenehno prizadevajo izpopolniti in nadoknaditi zamujeno. Še posebej pa bi podčrtala potrebo po dopolnitvi zakona o otroškem varstvu in sicer, da bi postal celovitejši in popolen akt za zagotovitev otroškega varstva ali bolj določeno rečeno vzgo jno-varstvenih zavodov. Tako je tudi prav, da se na področju otroškega varstva angažira čim več faktorjev, vendar bi bilo lažje programirati in delati bolj umirjeno, če hi za redno delovanje imeli aigurnejša sredstva. Ne bi smeli pu-
s i vprašanja financiranja redne dejavnosti še naprej kot potrebo druge vrste - mislim na B program - zato poizkusimo aooeäi, da bo dala družba zagotovilo tudi tu zaposlenemu loveku, da bo dobil občutek enakovrednosti pri prizadeva-QJiii in pri oblikovanju mlade otroške psibe in vsestransko zdravega in močnega samoupravi j al ca.
čedalje želim preko naša skupščine podpreti prošnje za posolila za nadaljnji razvoj varstveno-vzgojnib zavodov. V naši občini imamo na primer 3.157 zaposlenih, od tega je 1.465 zena, kar je le 2 f» manj kot polovica. Bazen tega se vozi na delo preko l.ooo delavcev in od tega lep odstotek žena, katerih otroci ostanejo doma.. Imamo le en vzgojno-varstvenl zavod in še ta je v zasebni zgradbi z minimalno kapaciteto ter funkcionalno neprimeren. Samo v Litiji ja 2oo otrok, ki niso zajeti v otroško varstvo, v Šmartnu pa ja odprto za na-đaljnih loo otrok, še posebej pa je pereče varstvo za otroke đo 3 let, saj takega prostora nimamo.’ Večina mladih mamic ves čas nosečnosti in porodniške dobe, trepeta, kam bo z otrokom, ko bo morala zopet ne delo. Saradi tega apeliram na pristojne organe, da proučijo vloge za kredite in ga glade na tako perečo problematiko prošnjo uspešno rešijo., frosimo, naj se natečaj za naslednje obdobje čimpreje razpiše , prav tako pa naj se izdelajo tudi kriteriji o prioriteti pri najemanju kreditov,, z upoštevanjem števila zaposlenih žena, sedanje stanje otroškega varstva, število otrok, ki niso zajeti v varstvo ia prednost občin, ki so v težjem ekonomskem položaju.. To so prav gotovo tudi. tiste institucije, ki imajo pri financiranju otroškega varstva izjemno težek položaj in sicer najprej pri občini, nato pa pri temeljnih izobraževalnih skupnostih in končno pri republiški izobraževalni skupnosti. To pa zato, da bi pri razpisu lahko konkurirale tiste občine, ki doslej niso imele materialne, podlage za razvojni program na tem področju.
Prago KOLESC, strokovni sodelavec Centra za socialno delo skupščine občina Postojna; Optimistične besede, ki smo jih slišali v začetku, od predstavnikov republiške izobraževalne skupnosti, so po mojem zelo utemeljena. Tudi odziv na terenu je približno tak, kakor smo ga začutili v republiki. Tudi starši v postojnski občini so zelo lepo sprejeli novi zakon o otroškem varstvu, saj se nam jo nabralo že precej sredstev za vlaganje v otroSko varstvo in po desetih letih sta naši dve vzgo j no—varstveni ustanovi spet videli gradbene delavce., V Postojni pripravljamo otroške jasli in skoro novo
otroško-vars-tveno ustanovo v Pivki, ki bo imela §e enkrat vebjo kapaciteto kot prej., Pri tem pa smo se srečali z zelo težkim problemom, o katerem se mi zdi, da je govorila že tovarišica iz Baven. Pri nas so banke pokazale veliko razumevanje in imamo precej denarja za vlaganje v otroško varstvo, letos bomo proti koncu leta kapacitete že tako razširili, da bi lahko zaposlili 6 do 8 novih, delovnih moči - vzgojnega osebja. Vendar pa nimamo niti dinarja, da bi to vzgojno osebje plačali. Potrebovali bi okoli lo do 12 milijonov za to, da bi te nove investicije izkoristili res v vzgojne namene. Vemo pa, da se vzgojna dejavnost financira iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, ta pa ne krije hiti svojih potreb, se pravi, tistih, ki so važnejše kot predšolsko varstvo - kot pravijo. Zato nam tega denarja ne morejo zagotoviti. Glede na pritisk, ki ga izvajajo starši sicer vzgojno-varstvene ustanove sprejemajo otroke in še bolj polnijo oddelke. Da bi bilo cenejše, jemljejo za to delo tudi nekvalificirano delovno silo, za katero vemo, da se je bomo pozneje, ko bomo imeli denar tudi za kvalificirano delovno silo, težko otresli. Zato bi priporočil republiški izobraževalni skupnosti, da vsaj za prihodnje leto razmisli, kako bi v tistih občinah, kjer so potrebe po otroškem varstvu vsaj za silo zadovoljene, dovolilo, da se del sredstev porabi tudi za»osnovno dejavnost. Be gre samo za to, da bi plačevali stroške tistim, ki ne zmorejo oskrbnine v vrtcih, kar se zelo težko posreči - v Postojni smo dvakrat poizkušali, pa večina tistih staršev, ki bi lahko plačali godrnja in se ne strinja, revni pa molčijo, ker jih je sram povedati, da so revni,, V naši družbi je danes nekoliko neprijetno priznati, da si socialni problem.. Tako nam ni uspelo, da bi preko centra za socialno delo organizirali akcijo, da bi otroci iz revnih družin dobili podporo pri obiskovanju vrtca. Če v izjemnih primerih, kjer investicije niso tako pereče, dopustimo, da bi se del sredstev prenesel tudi za osnovno dejavnost, bi s tem rešili pomemben problem, ker bo drugače težko razširiti otroško varstvo, kajti prazne otroško -varstvene ustanove nikakor ne morejo služiti svojemu namenu..
Dotaknil bi se še perspektivnega programa republiške skupnosti otroškega varstva in sicer točke, v kateri je govora o študijah in analizah., Tu je navedena tudi študija o psihofizičnih zmogljivostih duševno prizadetih otrok za zaposlovanja. To je študija o poklicnem usmerjanju, o izbiri primernih strok, o odkrivanju ozkih profilov delovnih mest, ki prihaja v poštev za zaposlovanje mentalno prizadetih. V tej zvezi bi predlagal, da se v tem programu ta-študija ne Sinatra, kot da je to delo skupnosti otroškega varstva, ampak
da bi skupnost otroškega varstva v svojem programu samo prevzela pobudo za to, da republiški zavod za zaposlovanje to izpelje. Dobro mi je namreč znano, da ima republiški zavod v svojem programu, da vse težje zaposliva osebe letos konkretno obdelajo - med težje zaposliva osebe pa štejemo tudi mentalno prizadete. Eepubliška skupnost otroškega varstva naj bi dala predvsem le pobudo republiškemu zavodu za zaposlovanje, naj s svojo mrežo poklic-nih posvetovalnic, ki jih ima 16, to nalogo izpelje, pri čemer pa labko naša skupnost to akcijo tudi sofinancira, vendar naj celotno breme te akcije nosi zavod za zaposlovanje delavcev.
DOlfka BOŠTJANČIČ, član Bepubliškega sveta Zveza sindikatov Slovenije : V poročilu ni bilo obrazloženo, kakšnih je tistih 13 oblik načina upravljanja s skladom otroškega varstva, ki so nadomestile ali skupnost ali temeljno izobraževalno skupnost ali svete., Če te obrazložitve ni mogoče dati sedaj, prosim, da bi o tem poročali na prihodnji skupščini, lahko so zelo racionalne, vendar zanje moramo vedeti.
Nadalje me ne zadovoljuje - pa ne terjam odgovora, prosim pa za tako poročilo na prihodnji skupščini - kako se je izvajal del zakona, ki je obvezoval občine, da pri začetku formiranja sredstev morajo dajati toliko v sklad otroškega varstva, kolikor so v preteklem letu dajale za otroško varstvo skozi druge oblike. Prosim, da ta del poročila dobimo na prihodnji seji, ker smo odgovorni za izvajanje tega, kar smo v zakonu zapisali. Ta vir dohodkov je samo iz osebnih dohodkov, nam pa bilanca kaže, da priteka samo ta del dohodkov, razen v tistih občinah, ki se z angažiranjem drugih sredstev vir sredstev močno širi. To nam potrjuje pravilno politiko naše republike, da so ta sredstva animator, in da bodo angažirala za razvoj baze otroškega varstva več sredstev, ter ds bomo v naslednjem obdobju Širitev baze za otroško varstvo pospešili,
Glede programa pa bi predlagala naslednje. Program sam je zelo Interesanten in daje dovolj pobud za svojo kratko dobo delovanja. Ta program pa, ki bi ga podrobno obdelali, bi lahko predstavljal podlago za delo republiške skupnosti za daljše obdobje. Želela pa bi, da bi v programu bolj uspeli povedati, v kakšnem odnosu bo glede širjenja osnovne baze zlesti glede materialnih sredstev politika naše skupnosti. Organe skupnosti je treba zadolžiti, da pripravijo program, v kakšnem proporcu bomo sredstva, ki so lansko leto znašala
2 letos ps 4 dajali za materialno bazo bodisi v smislu kredita ali pa sofinanciranja in v kakšnem odnosu do štu-dljskib raziskav ter usmerjevalnega dela za tiste naloge, ki so neobhodne, kot je načrtovanje, funkcionalnost, stavbe itd. Vsega tega ne bi smeli prepustiti samo toku in je prav, da imamo teke stvari pri posameznih, institucijah in republiških službah. Pri tem pa bi želela, da bi med letom dobili republiški pregled, katere so tiste oblike otroškega varstva, pri katerih bi morali s sredstvi republiškega sklada finanSa», sodelovati za razvoj teh kapacitet in formiranje kadrov. Dobiti je treba pregled, katere otroške ustanove rabimo in ki predstavljajo težji problem za občine, ki jih same ne morejo postaviti odnosno so te ustanove širšega značaja.. Pri tem pa naj bi pomagal tudi sekretariat za golstvo in sekretariat za zdravstvo ter naša skupnost..
Mislim, da je treba v programu tudi jasneje očrtati nalogo naše skupnosti, da do donca leta dobimo poročilo o tem, kaj je z otroškim dodatkom. Pri tem pa je seveda treba biti realen, kajti vkljub uvedbi cenzusa in temu, da smo obdržali dodatek nominalno na istem nivoju, smo vendarle vzdržali kritiko, ki je bila dokaj ostra. Ker letos teh odnosov ne menjamo, si moramo biti svesti, da bomo morali za letošnje leto nekaj reči in to pravočasno, da nas kasnejši dogodki ne bi zanesli, ker bi to lahko imeli za posledico, da bi morali odstopati od principov. Moje mnenje je, da moramo otroški dodatek obdržati, vendar pa ne smemo dopuščati, da se v materialnih osnovah bistveno razrašča. To pomeni, da bi za naslednje leto sredstva, ki naj bi šla za povečani dodatek, preusmerjali v drugi del, ki ga zakon nakazuje. V zakonu smo namreč 'namenoma rekli, da gre pomembnejši del teh sredstev v bazo, ker te baza nismo imeli, medtem pa bi sedaj ta drugi del sredstev morali že usmeriti in nameniti za funkcionalnost tega varstva., To pomeni, da bi že v prihodnjem letu začeli s sofinanciranjem stroškov. V prvi fazi bi morda skupaj z izobraževalno skupnostjo pristopili k sofinanciranju kadrov, predvsem pa bi morali sredstva nameniti za samo oskrbo za pokrivanje funkcionalnih stroškov za otroke nižjih socialnih struktur delavcev. Na ta način bomo vzdržali zmanjševanje pomena otroškega dodatka ob pomoči družbe za otroka in hkrati povečali organizirano družbeno skrb za otroka v konkretnih varstvenih ustanovah.
Vse to omenjam zaradi tega, ker bo ob koncu leta prav gotovo sproženo vprašanje, ali se ne bo menjal cenzus, spričo tega,
äa sä bo menjala osnova. Ra to vprašanje bo treba znati odgovoriti, pri tem pa bomo morali stvari zastaviti tako, da bomo povedana sredstva, ki nam bodo ostajala pri otroškem dodatku v prihodnjem letu že namenjali za funkcionalnost otroškega varstva.
To so nekateri moji predlogi za dopolnitev programa, sem pa pripravljena sodelovati tudi v grupi, kjer bi lahko te predloge podrobnejše obrazložila, da ne bi dragocenega Sasa, ki je namenjen tej skupščini odvzemala, kajti tu med vami je še mnogo iniciativ, ki bodo v tej zvezi prav gotovo še sprožene.	(
Ivan Ž5LE. ravnatelj osnovne šole v Metliki :	Prihajam iz
posvetovanja republiške izobraževalne skupnosti s predseanimi občin. Na tem posvetovanju sem slišal s strani predsednikov občinskih skupščin veliko težkih besed o situaciji v občinah na račun možnosti za financiranje šolstva, kar močno ogroža tudi financiranje otroškega varstva. Položaj občin, zlasti tistih, ki dobivajo dotacijo od republiške izobraževalne skupnosti , bo v letošnjem letu še posebej težak. Stroški za osnovno šolstvo so se letos močno povečali, pri tem pa pri dodeljevanju dotacije temeljnim izobraževalnim skupnostim ni mogla republiška izobraževalna skupnost v taki meri upoštevati tek: imenovanega B programa, v katerem se nahaja zlasti sofinanciranje vzgojno-varstvns dejavnost, kot je to že razvito na terenu ali pa kot bi to bilo treba nujno razvijati. Hepubliška izobraževalna skupnost je začela sedaj uvrščati v B program celo vrsto dejavnoBrti: od financiranja osnovnih dejavnosti otroškega varstva do financiranja varstva tistih otrok, ki se vozijo v šolo. Medtem ko je tem otrokom prevoz zagarantiran v A programu , pa je njihovo varstvo tedaj, ko pridejo v šolo, upoštevano le v B programu. Nadalje so normativi republiške skupnosti za šolstvo določili, da je treba tistim otrokom, ki hodijo v šolo dalj kot 4 km, zagotoviti prehrano. Toda ta prehrana se uvršča pod B program.
V preteklih letih smo s prizadevanjem najrazličnejših republiških organov, Bdečega križa in rajrazličnejših organizacij uspeli razviti po terenu veliko število šolskih kuhinj. Te šolske kuhinje sedaj delujejo. Njihovo število se je sicer nekoliko zmanjšalo, vendar se bojim, da bo število teh šolskih kuhinj v letošnjem letu še močno upadlo.. Zlasti v revnejših občinah, ki dobivajo dotacijo, se te šolske kuhinje uvrščajo v ta nesrečni B program..
Za B program pravijo, da gre v Sloveniji poprečno 15 1° sredstev, ki 30 namenjena za šolstvo, toda dotiranim občinam priznava republiška izobraževalna skupnost samo do 7 5». S temi sedmimi odstotki morajo sedaj financirati otroško—varstvene ustanove, financirati morajo šolske kuhinje (predvsem plačati kuharice in podobno), prav tako morajo financirati dnevno varstvo šolarjev in še vrsto drugih dejavnosti, kot so delavske univerze, glasbene šole itd. Vprašam se in sem resno zaskrbljen, kaj bo s tistimi ustanovami, ki smo jih že razvili, in kaj bo z osnovno dejavnostjo varstvenih ustanov, predvsem pa, kaj bo z našimi šolskimi kuhinjami, če bo pri vsem tem ostalo. Danes sem slišal najmanj go predsednikov občinskih skupščin, ki so se silovito pritoževali že nad tem, kako bodo mogli afinancirati osnovno šolstvo, ki je po ustavi in zakonu obvezno. Spričo takih skrbi se zato razumljivo nihče ni dosti spuščal v vprašanja, kot so sfinanciranje takozva-nega B programa. Tu bo potrebna večja aktivnost, pri kateri pa bo treba zastaviti vsa prizadevanja, da se financiranje otroškega varstva uzakoni.
Imam pa še predlog, ki bi ga bilo treba izvesti v prihodnjih letih, da se financiranje kapacitet in financiranje osnovne dejavnosti otroškega varstva združi pri enem organu, to je pri republiški oz. temeljnih skupnostih otroškega varstva. Nemogoč anahronizem je, da nekdo financira kapacitete in jih širi, nekdo drugi pa financira osnovno dejavnost. Ta anahronizem bomo zlasti krepko občutili že letošnje leto.. Na našem področju smo pri delovnih organizacijah zbrali veliko sredstev, poleg krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo naši občani že lo let in za katerega se je na referendumu izjavilo 9o £ ljudi. Toda ko bomo vrtec zgradili, žal ne bomo imeli sredstev za financiranje njegove osnovne dejavnosti. Zato bi bilo nujno potrebno, da se investicijska sredstva in sredstva za funkcioniranje teh ustanov, čimpreje združijo.
Prav tako imam pripombo v zvezi s projektantsko grupo pri zavodu za napredek gospodinjstva. Beči je treba, da je bila ta grupa zelo pozno ustanovljena - šele lansko jesen -vendar je v teh nekaj mesecih že veliko storila, zlasti glede priprav normativov in glede sodelovanja pri projek-x tih. Toda vse to je že nekoliko pozno, ker opažamo, tako lansko kot letošnje leto, velik razmah gradnje otroških vrtcev. Zato bi predlagal, da bi ta grupa kljub temu, da še nima pripravljenih normativov za gradnje otroških vrtcev skušala povezati med seboj vsaj vse projektante, da
“e bi prišlo do zapletljajev potem, ko bi bili projekti že narejeni in ko bi bilo treba zaprositi za kredite, pa bi se takrat ugotovilo, da projekti ne ustrezajo.
jlica DOLEHC. predsednica skupšSine Bepubliške skupnosti za otroško varstvo :	Glede strokovne grupe, ki deluje v
okviru naše republiške skupnosti bi morala povedati, da mi sami obstajamo kratko dobo 8 mesecev, da pa je vendarle ta grupa v tam Sasu veliko naredila, in da intenzivno dela na načrtovanju ter več kot je naredila, ni mogla. Nujno pa je, da občine svoje težnje in zahteve predlože grupi in jo konzultirajo, ker je ta pripravljena dati vso strokovno pomoč. Bila sem na eni izmed sej izvršnega odbora, na kateri so se dajale pripombe k programu, ki jih je strokovna grupa obravnavala in moram reči, da je bilo to strokovno res zelo dobro narejeno in imamo lahko polno zaupanje v intenzivno strokovno delo ta naše grupe.
Milena BENET, član predsedstva Bepubliške konference zveze mladine Slovenije : Imam dva predloga za dopolnitev akcijskega programa, ki je bil predložen gradivu. Veliko se razpravlja o malih šolah, toda v akcijskem programu o tem ni ničesar rečeno. Vem pa, da smo se že v okviru temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana v okviru posebne skupine precej zapletali okoli vprašanja', kakšen status naj imajo male šole in ali je to naloga šol ali pa je to naloga vzgojno -varstvenih ustanov.
Prav tako naj bi bil program malih šol enoten. Zakaj gre ? Ko pridejo otroci v prvi razred osnovne šole imamo pravzaprav štiri skupine otrok. Imamo otroke, ki so obiskovali dobro pripravljene male šole, otroke, ki ao obiskovali slabo pripravljene male šole, nadalje otroke, ki jih na šolo pripravljajo starši in otroke, ki pridejo v prvi razred povsem nepripravljeni. Kasneje pride do selekcije teh otrok, kar se odraža skozi vsa leta njihovega osnovno šolskega in tudi nadaljnjega študija.
Zavzela pa bi se še tudi za večjo skrb vedenjsko motene mladine. Spomnim se ustanovne skupščine, ko je tovariš dr. Bro-nislav Siaberne zavzeto govoril o vzgojno zanemarjeni mladini. Tej mladini v našem akcijskem programu ni posvečen noben stavek, kajti tudi s to mladino, enako kot z duševno prizadeto, je treba posebej delati. Vemo pa, da je ne samo na ljubljanskem področju take mladine kar precej.
Na da MAJCEK, namestnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo :	Današnjo skupššino sem dolžna opozo-
riti na to, da smo na Bepubliškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo izdelali informacijo o kategorizaciji in usposabljanju kmečkih otrok v SH Sloveniji. Ugotovili smo, da bi s pravnega stališča potek in izvajanje kategorizacije in usposabljanja kmečkih otrok moral potekati skoraj popolnoma enako kot kategorizacija in usposabljanje otrok delavcev. Kljub temu pa prihaja do razločkov med otroki kmetov in otroki delavcev, ker za slednje po uredbi o rehabilitaciji otrok zavarovancev del stroškov usposabljanja o-' trok v zavodih nosi socialno zavarovanje, medtem ko za kmečke otroke ta prispevek ne obstoji. Čeprav je zaradi izredne strogosti uredbe, ki predvideva, da socialno zavarovanje prispeva sredstva le, če so podani pogoji, da se otrok popolnoma osposobi za življenje in delo, zaradi česar je bilo dosedaj deležnih tega prispevka le ca 30 1° otrok delavcev menimo, da ne bi v bodoče smele obstojati prav nikakršne razlike med otroki.. Dosedaj krije po zakonu o usposabljanju 0-trok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem raz-vd ju oskrbne stroške za usposabljanje otrok v zavodih tisti, ki otroka pošlje v zavod, tj. navadno občinska skupščina in starši, pri otrocih delavcev pa še včasih socialno zavarovanje. Ker so oskrbni stroški v zavodih zalo visoki 600 -l.ooo din, največkrat stojimo pred nerešljivimi problemi ko ne občina ne starši ne zmoreta teh izdatkov.
V tej informaciji smo ugotovili, da bi dejansko bilo nujno v bodočem sistemu doseči nekoliko širši krog tistih, ki bodo prispevali za oskrbo. Zato smo zahtevali na eni strani, da se uredba sprosti, da ne bo tako stroga in ne bo zahtevala popolno usposobitev za življenje, na drugi strani pa smo terjali, da se vzpostavijo za vse otroke enaki pogoji prispevka, tako ne bi socialno zavarovanje prispevalo samo sredstva za otroke zavarovancev, ampak da bi v to vključili tudi eventualno zdravstvene sklade kmečkega zavarovanja.
Kot sofinanserji naj bi nastopale tudi' skupnosti oziroma sveti ali komisije otroškega varstva s posebej dogovorjenim odstotkom oz. pogoji, s čemer bi tudi vzpodbujalo ostale participante k prispevanju.
Zato bi prosila, da bi v razpravah o uporabi sredstev za otroško varstvo predvideli tudi te možnosti in da ne bi zanemarili tudi teh potreb.
Ellea DOLENC; Mislim, da lahko objavimo sklep, da skupščina vzame na znanje poročilo o delu republiške skupnosti otroš-
kega varstva upoštevajoč mnenja, ki so bila Izražena v razpravi. Bazen tega predlagam, da skupščina pooblasti redakcijsko komisijo in izvršni odbor, da izdelata sugestije in predloge, kot dopolnilo k akcijskemu programu, prav tako pa, da temeljna izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva na skupni seji izoblikujeta predloge in stališča, ki naj bi jih skupno reševala ter da ta stališča izvršni odbor posreduje vsem članom skupščine v pismeni obliki.
- ~ r
Prof. dr. Marij AVÖIK
OSHOVHA NAČELA ZIBAV3EYE83 ZAŠČITE OTEOE
Cilji in težnje družbenih služb tj. prosvete, zdravstva in socialnega varstva imajo v končni posledici svoj namen tudi in zlasti v dosegi tj, idealnega zdravja, ki ga definiramo in pojmujemo kot popolno duševno,, telesno in socialno bla-godat posdinca. Baziraljivo je torej, da imajo dejavnosti poedinih družbenih služb mnoga stična področja pa tudi dokaj enakih prvin.
Danes bi razpravljali o osnovnih načelih sodobno pojmovane zaščite otrok na temelju tj. individualnega programa zdravstvenega varstva, kakršnega bi moral preiti sleherni naš otrok, da bi bil on sam in z njim vsi njegovi vrstniki-čimbolj in čimdlje zdravi.
Individualni program zdravstvenega varstva razdelimo lahko na VI. glavnih obdobij, ki so važna za rast, razvoj in oblikovanje slehernega otroka. To so: obdobje pred rojstvom ali antenatslno obdobje, obdobje okrog rojstva ali peripartalno obdobje, obdobje kmalu po rojstvu ali zgodnje postpartalno obdobje, imenovano tudi obdobje dojenčka, obdobje predšolskega otroka, ki ga delimo v dobo malega predšolskega otroka in večjega predšolskega otroka, obdobje šolarja in obdobje doraščajočega otroka, tj. mlajšega in starejšega mladinca ali mladinke.
Individualni program zdravstvenega varstva zajema torej dol-
go, zelo dlferentno pot rasti, razvoja in oblikovanja človeka, vse od zametka otroka do njegove zrelosti. Časovno izraženo, spremlja človeka vso prvo tretjino ali vsaj četrtino njegovega življenja. Bazami jivo je torej, da so zaradi sličnlii ciljev in teženj, vanj vpletene vse tri družbene službe, predvsem pa je zdravstvu zaupana važna naloga njegove izvedbe.
če spregovorimo najprej o predrojstvenem obdobju, potem je naša pozornost obrnjena najprej k deklici, dekletu, mladi ženi - bodočim materam, zlasti nosečnicam. S spolno in pred— materinsko vzgojo pričnemo že v zadnjih razredih osemletke, nadaljujemo jo v gimnaziji ali v strokovnih šolah, tam pa, kjer je šolanje končano z osemletko, pa z usmerjenimi tečaji o bodoči vlogi mladih v družini, s tečaji o negi in prehrani otroka in praktičnimi nasveti za pripravo pred zakonom. Vsekakor je morda nepravilno pojmovani "spolni vzgoji" potrebno dati drugo vsebino in namen. Tolmačenje le spolnega mehanizma in kontracepcije še ni vzgoja za starševstvo in družino, morda celo odtujuje vzgojne cilje od njihovega prvotnega namena. Vendar pa zdravstvena zaščita v tem obdobju individualnega zdravstvenega programa pade v prazno, če ne dobi prosvetijenosti in vsaj v temelju pravilno oblikovanih in usmerjenih bodočih staršev v delokrog svojih prizadevanj.
Stremeti je, v nadaljnjem v čimbolj zgodnji registraciji nosečnosti. Zavedamo se, da je zelo tvegano misliti, da bi lahko sleherno nosečnost registrirali že po prvem mesecu njenega trajanja. Vendar pa je ravno s proučitvijo, o kakršni smo pravkar govorili potrebno, doseči razmerje, da se v zaupanju poveri tako po verjetnosti, da se je nosečnost pričela, našim”ginekološko-porodniškim dispanzerjem čimveč žena, pa tudi deklet. Le tako je možno že zarana pregledati zdravstveno stanje čimveč nosečnic, jih poučiti o poteku nosečnosti, zlasti pa odkloniti čim več oškodb in vzrokov, ki bi preko matere iztirjali normalni razvoj njenega ploda.
Zgodnji registraciji nosečnosti naj bi sledilo obdobje čim bolj rednih pregledov v nosečnosti s posvetovanjem in stanju nosečnosti primerno poučitvijo. Do tretjega meseca naj bi bili pregledi vsaj 1 do 2 krat, od 3 đo 7 mesecev 2 do 3 krat, od 7. do 9, meseca 2 krat in pred pričakovanim terminom poroda še 1 krat. Pregledi vključujejo tudi nujne storitve: ugotavljanje raznih bolezni, kakor jao tuberkuloza, spolne bolezni, revmatizem, sladkorna bole’zen in druge presnovne bolezni, določevanje krvnih skupin pri nosečnosti in bodočem očetu njenega otroka, ugotavljanje tj. senzibilizaciji v primeru neskladnosti Eh krvnih podskupin in druge, kakršne nare-
kuje nosečnost, gledana in presojana čimbolj individualno. Nosečnica naj bi obnovila svoje predznanje o negi in prebrani otrok ter prešla tudi psihološko pripravo na porod. Prav tako naj bi proučila in spoznala svoje novo stanje -matere z otrokom že prej in se ne bi srečala psihološko, ekonomsko ter situacijsko nepripravljena s stvarnostjo materinstva v neprimernih okoliščinah, temveč bi ob pomoči socialnih služb lahko čim manj moteno doživljala temelje svojega materinskega poslanstva, prilagojeno individualni stvarnosti.,
Stremeti je k čimbolj razširjenem porajanju v ustanovah in le v izjemnih primerih dopuščati rojstvo izven ustanov, seveda s čimbolj izkušeno in visoko strokovno pomočjo. Vendar pa je zahtevati v vsakem primeru pravočasno napotitev v ustanovo, zlasti pa triažo v primerih pričakovanih ali verjetnih patoloških porodov.
mnogokaj navedenega je pri nas že oživotvorjeno, vendar pa nas že na tem področju čaka še mnogo organizacijskega, prosvetnega in efektivnega dela.
Drugo obdobje v individualnem programu zdravstvenega varstva je, kakor smo že povedali, obrojstveno ali perlpartalno obdobje, posvečeno predvsem skrbi za novorojenčka.
Predvsem potrebuje novorojenček strokovno vodstvo ob svojem bitnem rojstvu. Porodničar, po znanju in izkustvu, po presoji mnogih okoliščin, bodisi čimbolj prepusti rojstvo o~ troka priročnemu poteku ali pa več ali manj aktivno posega in pomaga materi in otroku preživeti to izredno diferentno obdobje v poteku obeh življenj. Najvarneje in najuspešneje ter najnenevarnejše preživljata pri nas, mati in otrok, v ustanovah. To je znana resnica, ki se kaže tudi v tem, da velika večina žena pri nas nima več pomislekov glede porajanja v bolnišnicah. Vendar pa mora novorojenček iz porodniš-ničarjevih rok čimpreje v roke zdravnika za otroke, ki je izpolnil svoje znanje in.se usmeril na področje dela ob novorojenčkih. Otroški zdravnik mora že ob rojstvu oceniti novorojenčkovo splošno stanje, takorekoč njegovo kondicijo, ki je seštevek njegove živijenskosti in oškodovanostl ob porodu. To je Apgar-test upošteva presojo življenskiu funkcij novorojenčka kakor so dihanje, bitje srca, vzdržljivost, delovanje notranjih organov itd. Točkuje to stanje in oceni otrokovo kondicijo. Nizke ocene so ponavadi v zvezi s kasnejšimi problemi glede psihonatskega razvoja otroka v na-
đaljnjih obdobjih otrokovega življenja..
Stremeti je k nekemu znosnemu obdobju nastanitve matere z novorojenSkom v porodnišnici po opravljenem porodu. 5as in trsjanje tega obdobja narekuje veš silnic: potreba po nastanitvi zaradi matere in otroka, matere sli otroka,kapacitete porodniških zavodov in želja po odpustu in vrnitvi v družino ali domov, pa tudi nujnost po zadržanju v ustanovi zaradi razliönih, nezdrsvštvenih okoliščin. Hekako najprimernejše obdobje je med 8 in lo dnevi. V tem času se mati ponovno pouči o negi in prehrani otroka, doživi prvo prista-vitev otroka k prsim in premosti morebitne ovire dojenja.
V čssu nastanitve matere z otrokom v porodniškem zavodu se izvrši tudi registracija vseh morebitnih oškodb novorojenčka, kakor so pomanjkanje kisika v času poroda, zlatenica zaradi neskladnosti krvnih skupin ali zaradi drugih vzrokov, različne možganske poškodbe, zlasti zaradi možganskih krvavitev, pa tudi mehanične poškodbe otroka, kakor so obstoječa nepravilna razvitost kolkov ali celo sum na prirojen izpah. Vsak novorojenček s kakršnokoli poškodbo bo nekoč na svoji nadaljnji razvojni poti postavljal pred nas .določen večji ali manjši vzgojni, rehabilitacijski in socialni problem. Zaradi tega je nujno že sedaj registrirati vse, ki bodo ta problem stvarjali in se povezati z otroško dispanzersko službo, ki bo nenehno napotovala posamezne poškodovane otroke v rehabilitacijski proces, sledeč ustaljenim glediščem glede časa, kraja in metodike fd rehabilitacije.
Novorojenček doživi v porodnišnici tudi prvi infekcijsko -preventivni.^ ukrep. Cepljen je po metodi BCG proti tuberkulozi, če za to ne obstojajo upravičeni protirazlogi.
Pred odpustom se za novorojenčka določi najprimernejša dodatna ali nadomestna prehrana v primerih, ko ni uspela zadostna pristavitev k prsim.
Otrok je napoten na področni otroški dispanzer, ki prevzame nadaljnjo odgovornost za izvedbo otrokovega individualnega programa zdravstvenega varstva.
Tretje obdobje v programu je posvečeno dojenčku. Imenujemo ' ga tudi post-partalno obdobje in traja nekako do 2. leta življenja.
Dojenček se javi v področnem dispanzerju z dokumentacijo, kakršno je prejel ob rojstvu. Bolje bi bilo, da že porodniš-
niča sama oskrbi področni dispanzer z vsemi podatki, zlasti, če je bil novorojenček kakorkoli ob rojstvu oškodovan. Patronažna sestra se pozanima na domu novorojenčka, prišlega iz porodnišnice, o njegovem zdravstvenem stanju, o vzpostavljenem sožitju med materjo in otrokom, o negi in prebrani ter drugih okoliščinah. Povabi mater z otrokom k rednim mesečnim preventivnim pregledom v dispanzerju, katerih prvenstveni namen je evaluacija otrokovega psiho-somatskega razvoja, svetovanje glede nege in prehrane, odklanjanje škodljivosti in poškodb, ki bi ogrožale in iztirjale otrokov razvoj, zdravljenje manjših nevšečnosti in bolezni ter izvedba individualnega cepilnega. programa. V najbolj primernih razvojnih obdobjih se aplicira 3 krat zapored cepivo proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju, 3 krat zapored cepivo proti poliomielitisu, 1 krat proti kozam in BCG-eepivo v primerih, ko ni bilo ali ni moglo biti cepljenje proti tuberkulozi izvršeno v porodnišnici. Prav tako se izvrši že v prvih treh mesecih.in nadalje z ozirom na presojo raznih o-koliščin profilaksja rahitisa z dajanjem D vitaminov, morebitno tudi pod nadzorstvom ali s tj. sunkom v primerih nezanesljivega okolja. V četrtem mesecu.se skupno z ortopedsko službo izvede tudi slikanje kolkov na najmanj škodljivi aparaturi glede sevanja ionizirajočih žarkov, zaradi zgodnjega odkritja primerov izpaha v kolkih in čimprejšnjega zdravljenja.
Kakorkoli oškodovane ali prizadete otroke že v prvem letu usmerja dispanzer v aktivnost posameznih strok, v katerih se vrši rehabilitacijski proces otrok, to so: plastična kirurgija, ortopedija, okulistika, otorino-laringologija, splošna kirurgija, psihologija, logopedija itd.
Obdobje predšolskega otroka delimo z ozirom na izvedbo individualnega zdravstvenega programa na obdobje malega predšolskega otroka (2 - 5 leto) in obdobje večjega predšolskega otroka (5 do 7 leto).
V obdobje predšolskega malega otroka si morajo slediti redni dispanzerski pregledi vsako polletje v 2. in 3. letu ter vsaj vsako leto v 4, in 5. letu. Njihov namen je prav tako evaluacija psiho-somatskega razvoja ter usmerjanje rasti na podlagi svetovanja in aplikacije zdravstvenih in zdravstveno korektivnih principov. Otrok doživi v 2. letu di podaljševalo cepljenje proti devici, tetanusu in oslovskem kašlju, prav tako proti poliomielitisu, je tudi besežiran, če prej ni bil ali pa je bil od tega cepljenja začasno izločen. Ob
konca 2* leta ali vsaj v zaöetku 3* leta je treba uvesti tudi cepljenje proti ošpicam. To cepljenje mora biti obvezno tudi v vseh. primerih, ko vstopa otrok v varstvo otroških vrtcev. Vse otroke, ki bodo sprejeti v otroške vrtce morajo predhodno pregledati podroSni dispanzerji glede nosilstva klic, tuberkuloze in splošnega zdravstvenega stanja ter o tem izdati potrdilo. Kad varovanci varstvenih ustanov morajo tudi vršiti splošen zdravstveni na dzor.,
V tretjem letu starosti se morajo Izvršiti sistematiäni pregledi vseh otrok, pri katerih je bila ugotovljena kakršnakoli poškodba ob rojstvu. Izvršen mora biti tudi pregled vida in sluha, ortopedski in psihološko-psihiatrični pregled v smislu testiranja. Opravljena mora biti kategorizacija in nakazana rehabilitacijska vzgoja ter kasnejša usmeritev v specifični vzgojni proces. Na ta način je tudi zajet problem prizadetih otrok sproti in v celoti tako, da lahko posameznim službam najavimo obseg skupine prizadetih, določimo potrebo po kadrih in predvidimo sredstva, ki bodo potrebna znotraj sredstev, ki se dajejo za družbene službe.
Že po 2., letu so potrebni tudi preventivni stomatološki pregledi, ki jim sledijo zgodnji korekturni posegi. Ugotavljajo se predvsem: zobna gniloba, okvare in pomanjkanje zobnih zasnov, napake vgriza in nepravilnosti v razvoju čeljusti. Izvede se, individualno, fluorizacija z dajanjem in nadzorstvo med aplikacijo kalcij.fluor tablete ali pa se izvrši lokalna fluorizacija s pomočjo pedontoloških oddelkov..
Za večje predšolske otroke se izvršijo najmanj redni letni pregledi s sličnim namenom, obsegom in vsebino. Priključijo se jim še specialistični pregledi, kakor otološki (žrelnica, nebnica, morebitne motnje sluha), okulistični (motnje v lomnosti in motnje vida, škiljenje), ortopedski (nepravilnosti v drži hrbtenice, nepravilnosti pri hoji zaradi stopal ali okostja v spodnjih okončinah, pedo-psihiatrični (vedenjske motnje, nevroze, motnje v inteligenčni in čustveni sferi itd.) ter po potrebi še drugi specialistični in usmerjeni pregledi.
Razumljivo je, da vsaka specialistična ugotovitev zahteva v primeru kakršnekoli nepravilnosti čimprejšen terapevtični poseg in ne samo registracije v otrokovem dosieju in čakanja ter odlaganja na kasnejši čas.
Obdobje šolskega otroka zahteva najprej sistematični pregled frseh vpisanih pred vstopom v šolo. Razumi j Ivo je, da se v
vseh. primerih, ko je potrebno pritegniti še specielistiSne preglede to tudi stori, da ne hi raaliSne motnje vida, sluha ali umske in fizične zmogljivosti zmanjševale ali onemogočale vživetje otroka v pedagoški proces in sodelovanje v njem, pa tudi motile pedagoge pri njihovem delu in razrede pri celotnem učnem uspehu. Prav tako se vršijo, po obstoječih predpisih za šolsko zdravstveno službo sistematični pregledi po šolah. Povsod bi se morali izvršiti vsaj še enkrat do 4. razreda in 2 krat do 8. razreda v obvezni šoli.
Kakor smo že pri opisovanju antenatalnega obdobja omenili, se v zadnjih razredih osemletke iSvrši na krilih resnosti in lepot prirodoslovnih resnic spolna informacija otrok, večinoma še pubertetnikov. Pri deklicah se, ob gospodinjstvu, priključi še predmaterlnska vzgoja..
Doraščajoči, to je mladinci med 15. in 19. letom morajo preiti prav tako preko vsaj enega sistematičnega pregleda pp gimnazijah, strokovnih šolah in v šolah z usmerjenim poukom, naprimer industrijskih šolah. Prav tako je potrebno, da jih z vidika njihovega zdravstvenega stanja, morebitnih fizičnih prizadetosti in dejanske zmogljivosti usmerjamo v bodoče poklice. Zaradi tega so nujni individualni zdravstveni pregledi že pred vstopom v srednje strokovne šole kakor tudi gimnazije, zlasti pa so potrebni redni sistematični pregledi učencev v gospodarstvu.
Spolna informacija in vzgoja,, vzgoja o družini, materinstvu in starševstvu so prav tako potrebne ob koncu obdobja dora-ščajoče mladinke ali mladinca. Vsebovati morajo tudi in zlasti očitne zdravstvene prvine.,
S tem se zaključuje krog, v katerem’ si sledijo načela in prijemi zdravstvene zaščite otrok. S svojim koncem se dotika svojega začetka, saj je namenjen eni generaciji. Vanjo vstopajo mladi ljudje pred preokreaoljskim obdobjem, iz nje izhajajo njihovi otroci. Ka njih temelji vse dobro, kar smo jih lahko, vsem in vsakomur nudili po svojih najboljših močeh.
Znotraj navedenih načel je že marsikaj zaživelo kot vsakdanja delovna stvarnost zdravstvene službe. Karsikaj bo pa treba v prihodnosti še začeti in dokončati, pa tudi razširiti iz posameznih središS na vsa področja, kjer se rojeva in dorašča naš novi rod.
Ur. Stanka SIKOHETI,
vodja enote za zdravstveno varstvo
žena in otrok pri ZZV SRS
ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK
Sodoben program zdravstvenega varstva otrok, ki smo ga osvojili tudi mi.obravnava vedno mater in otroka. Kmalu po drugi svetovni vojni so ga strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije vsebinsko opredelili z naslednjimi določili:
-	zagotoviti vsaki noseči ženi zdravo nosečnost, zdravstveno nadzorstvo v času nosečnosti ter strokovno pomoč ob porodu;
-	naučiti matere in jim tudi omogočiti, da bodo pravilno branile in negovale svoje otroke ;
-	ugotavljati in odstranjevati škodljive vplive na zdravje otrok in jim nuditi redno zdravstveno nadzorstvo.
Taka opredelitev zdravstvenega varstva izraža celovitost ukrepov, ker vključuje tudi ustvarjanje socialne varnosti kar presega delokrog zdravstvene službe.
Izvajanje takega programa zdravstvenega varstva zahteva dejansko izdajanje enotne medicine, ki ne pozna delitve na preventivo in kurativo, kar smo pri nas prav tako sprejeli kot osnovno načelo naše medicine.
Poleg omenjenega programa za zdravstveno varstvo otrok in doktrine, da naj bo pri nas medicina. enotna, je na našo organizacijo zdravstvenega varstva za predšolske otroke vplivalo tudi dejstvo, da je tffl.1 ta program ena temeljnih nalog celotne zdravstvene službe v Sloveniji. To se je odražalo v vsej naši povojni zdravstveni zakonodaji. Zato v Sloveniji ni bilo nobene zdravstvene postaje in nobenega zdravstvenega doma brez osnovne organizacijske enote, ki je bila zadolžena za zdravstveno varstvo mater in otrok na območju.	r
Y petdesetih letih nam je pri ustanavljanju te ipreže izdatno koristila pomoč za opremo, ki jo je posredovala mednarodna 'organizacija za pomoč otrok UNICEF. Še bolj kot materialna
pomoč, pa nam je morda koristila zahteva DKIC2F-a, da se M>rajo zdravstveni delavci vseh profilov neprestano strokovno izpopolnjevati v takoimenovani dispanzerski metodi dela.
Dispanzerska metoda dela zahteva poleg drugega:
!• tinsko delo ali sodelovanje med zdravnikom - medicinsko sestro - hahioo ter patronažno medicinsko sestro ter timsko delo med zdravstveno ekipo na terenu ter ono v bolnišnici ali specialističnih ordinacijah;
2.,	neprestano proučevanje in spremljanje zdravstvenega stanja ter vplivov na zdravje ter Izvajanje potrebnih ukrepov v sodelovanju z dmžbeno političnimi organi in organizacijami ;
3. zgodnje odkrivanje začetnih ali prikritih bolezenskih stanj z rednimi ali sistematičnimi pregledi;
4.,	ugotavljanje in zdravljenje bolezni v ambulanti ali doma oziroma spremljanje bolnika do ozdravitve ali rehabilitacije, če je bil zdravljen v bolnišnici;
5.,	neprekinjeno, načrtno zdravstveno vzgojno delo.
Več kot sto naših zdravnikov in precejšnje število babic ter patronažnih medicinskih sester se je v letih 1956 do danes v podiplomskih tečajih izobraževalo v naših republiških demonstracijskih centrih v Ljubljani in sicer v Centralnem otroškem in Centralnem ginekološkem dispanzerju ter na Centru za šolsko medicino.
Ob koncu leta 19 67, ko smo imeli še v vsaki občini samostojen zdravstveni dom - v nekaterih pa tudi po dva - se je izvajalo zdravstveno varstvo otrok od o — 6 let starosti v mreži dispanzerjev in posvetovalnic ter v bolnišnicah.
Begistriranih je bilo 68 dispanzerjev za otroke., V vsakem dispanzerju je posvetovalnica za zdrave otroke ter ambulanta za bolne otroke. Večina teh dispanzerjev je poslovala petkrat do šestkrat tedensko«.
Zunaj sedežev dispanzerjev pa je delovalo 311 posvetovalnic za otroke, ki so poslovale enkrat do dvakrat tedensko -nekatere pa celo le enkrat mesečno.;
V vsej tej mreži je bilo stalno zaposleno 25 specialistov
P6dia^ToT ter JI spXosnüi zdravnikov s pođJLploaBsldJt tefifl“” jem. Na 18o dalovnlh aestih pa so delali honorarno zaposleni specialisti ali splošni zdramili, v poprečja so opre will letno eno delovno uro na otroka v starosti pd o—6 let. Briš-ližno polovico vsega dela so opravili specialisti pediatri.
V polivalentni patronažni službi je bilo 24o patronažnih ae dl c inskih sester. 64 5^ svojega delovnega časa do porabile za obiske na dana pri otrocih od o - 6 let.
fisj ozaenla, da je bila podobna tudi mreža dispanzerjev za žene in posvetovalnic za žene, kjer je bilo redno zaposlenih lo ginekologov ter 16 zdravnikov a peni pi n tečajen, okrog 17o nest pa je bilo zasedeno s honorarno zaposlenimi zdravniki.
Z letom 1968 se je zdravstvena ni nžh» reorganizirala na osnovi zakona o organizaciji zdravstvene službe. Posamezni dotlej samostojni zdravstveni zavodi ao se združili. Tako imsno sedaj vaega 17 samostojnih zdravstvenih domov. Poleg drugih ima vsak zdravstveni don tudi sledeče temeljne strokovne e— note :
—	alužba za zdravstveno varstvo žena,
—	služba za zdravstveno varstvo otrok,
—	služba za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine.
Posebna strokovna navodila, ki jih je pripravila strokovna komisija za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine Bapubllškega zdravstvenega centra, odrejajo temeljne naloge} strokovno organizacijo, strokovno sodelovanje ter okvirni program dela za vsako izmed teh služb.
Od te večje povezanosti številnih majhnih dispanzerjev in posvetovalnic v službo, ki jo naj obvezno vodi specialist dotlčne stroke, pričakujemo velike koristi. To je še posebej pomembno valed tega, ker prehajamo na subtilnejše probleme v zdravstvenem varstvo otrok. Ker že nekaj let z dosedanjim delom obvladujemo najtežje nalezljive bolezni o-troške dobe z zaščitnim capljanjem in ker se je znižala smrtnost dojenčkov in malih otrok po vseh regijah Slovenije na približno 22 do Jo ira-rUh na looo živorojenih, stopajo v ospredje novi zdravstveni problemi, ki jih moramo začeti načrtno reševati, tl pa zahtevajo nove metoda — nov In nekoliko drugačen pristop.
Pred nami stoja problemi obrojstvene obolevnosti in smrtnosti dojenčkov, ki jih je mogoče obvladovati le z intenziv-
/
nlm sodelovanjem terenske in bolnišnične službe ter problemi prizadetih otrok.
Prav tako kot za vsak zdravstveni problem moramo tudi za prizadete otroke zagotoviti vse tri osnovne pristope:
~ socialno medicinski - epidemiološki
-	preventivni
-	kurativni,,
V	okviru socialno medicinskega pristopa sodi proučevanje, registracija in spi-emljenje pojava,
V	okviru preventivnega pristopa : zgodnje odkrivanje vseh motenj zdravega psihofizičnega in emocionalnega razvoja,
V	okvir kurative štejemo adekvatno zdravljenje, rehabilitacijo oziroma habilitacijo prizadetega otroka.
Naši dispanzerji in posvetovalnice za otroke dobivajo novo dodatno in pomembno nalogo. Od prvotne naloge ko so se predvsem borili zoper visoko smrtnost dojenčkov - s pravilno Prehrano, nego, in izvajanjem cepljenje, prehajajo sedaj z metodo sistematičnih pregledov otrok po prvem letu starosti k zgodnji detekciji in registraciji bolezenskih motenj v razvoju otrok,_
Vzporedno s prizadevanji, da bi uvedli in vodili republiški register za vse prizadete otroke, ki so rojeni v porodnišnicah (92 ter prizadevanji za dokončno uvedbo rednih sistematičnih pregledov predšolskih otrok bomo morali načrtovati tudi pogoje za ozdravljenje in vse druge posebne postopke za prizadete otroke v predšolskem obdobju..
Naj obvestim spoštovane poslušalce še o neki novi nalogi,,
Vse večje število predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih je zahtevalo od zdravstvene službe zdravstveno nadzorstvo teh otrok, ki žive v kolektivu. Bepubliška strokovna navodila za to delo se bodo v letu 1969 hot mi je znano, upoštevala v okviru programa dela vseh služb za zdravstveno varstvo otrok v Sloveniji - vendar v različnem obsegu odvisno od možnosti posameznih zdravstvenih domov.
"VESTNIK SOCIALNEGA VAHSTVA SHS"
-	Izdaja Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS, Ljubljana
-	Dano v tisk septembra 1963 v 7oo izvodih
-	Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem lippai, Uredništvo in uprava v Ljubljani, ŽupanSičeva 6/IV, telefon 23-114
-	Vestnik Izhaja v 6 izvodih na leto.,
-	Naročnina za leto 1969 znaša 3odln
Prosimo, da naročnino nakažete na tekoči račun 501-3-217.
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za socialno delo
A sp
VESTNIK socialnega 1969
1001198,2
COBISS 8