Poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. JTJ Ljubljana, ponedeljek le. oktobra lojg Dm L— Izhaja vrst a vrsta Din vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« -----— — - — ^-tr*- uuguvuiu, auu uai^A pvo^->-^-j■ - ^ww. ■ — ■ —----- velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIMVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica Štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-2«» 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stzoasmaverjeva unca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE; Ob tooiodvoru 201. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Pričetek pogajanj v Komarnu: Zahteve Madžarov popolnoma nesprejemljive Madžari zahtevajo obnovo „zgodovinskih44 meja krone sv. Štefana in M radi poleg Podkarpatske Rusije pobasali tudi kar celo SlovaSko, d očim o slovaški manjšini na Madžarskem sploh nočejo ničesar slišati PRAGA, 10. okt. br. Snoči so se v Komarnu pričela pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko v svrho ureditve madžarskega manjšinskega problema v ĆSR. Kakor znano, določa monakovski dogovor velesil, da se mora to vprašanje urediti najkasneje v roku treh mesecev z direktnimi pogajanji med ČSR in Madžarsko. Šele, če ta pogajanja ne bi rodila uspeha, bodo o madžarskem manjšinskem vprašanju ponovno razpravljale in odločale velesile. Češkoslovaško delegacijo vodi predsednik slovaške vlade dr. Tiso Vsi vodilni člani delegacije so Slovaki, interese Podkarpatske Rusije pa zastopa minister za Podkarpatsko Parkanj. Delegaciji so dodeljeni upravni in vojaški strokovnjaki. Delegacija je tako sestavljena skoraj iz samih Slovakov, ki so najbolj poklicani braniti interese Slovaške. Madžarski delegaciji načelu je madžarski zunanji minister dr. Kanya. Prvi sestanek Prvi sestanek obeh delegacij je bil sinoči ob 19. v slavnostni dvorani Mestnega doma v Komarnu. Na tem sestanku so določili najprvo način razprav, nato pa je madžarska delegacija predložila obširno spomenico, ki vsebuje zahteve in predloge madžarske vlade, do-čim je češkoslovaška delegacija sporočila Madžarom zahteve in predloge ĆSR glede ureditve položaja slovaške narodne manjšine na Madžarskem, ki šteje nad 200.000 duš. Kaj vse zahtevajo Madžari Čeravno zahteve Madžarske službeno niso bile objavljene, se vendar doznava iz krogov češkoslovaške delegacije, da so skrajno pretirane in v stavljeni obliki absolutno nesprejemljive. Jz Komama so jih nemudoma sporočili v Prago, kjer so izzvale največje presenečenje. V uradnih krogih izjavljajo, da so madžarske zahteve takšne, da se o njih sploh ne bo mogoče niti pogajati. Madžari predvsem zahtevajo, da mora Češkoslovaška brez nadaljnjega priznati madžarski značaj obmejnega ozem lia in pristati na to, da madžarska vojska Te danes zasede Komarno in okolico. T>okler ČSR ne pristane na to simbolično vkorakanje madžarske vojske, se Madžari sploh nočejo dalje pogajati. Kar se tiče rešitve madžarskega manjšinskega problema v splošnem, zahtevajo Madžari, da se mora rešiti na isti način, kakor je bilo rešeno vprašanje sudetskih Nemcev, to je z odcepitvijo vseh onih pokrajin, v katerih je več kakor 50% prebivalstva madžarske narodnosti. To ozemlje naj bi se prepustilo Madžarski v roku 10 dni, v ostalih pokrajinah Slovaške pa zahtevajo Madžari izvedbo plebiscita. Podkarpatska Rusija naj bi se v celoti priključila Madžarski brez plebiscita. Med kraji, ki naj bi jih takoj zasedla madžarska vojska, navajajo Madžari med drugim tudi Bratislavo, Lučenec, Košice in Munkačevo. Madžari so se načelno postavili na stališče, da mora dobiti Madžarska svoje nekdanje zgodovinske meje in s tem tudi utemeljujejo zahtevo po odcepitvi Podkarpatske Rusije. Češkoslovaški pogoji Češkoslovaška delegacija je s svoje strani stavila zahtevo, da se mora najprvo rešiti vprašanje slovaške narodne manjšine na Madžarskem in urediti na enak način, kakor bo urejeno vprašanje madžarskih manjšin na Slovaškem. S tem naj Madžarska dejansko pokaže, kako s svoje strani upošteva načelo samoodločbe in spoštovanja manjšinskih pravic. Po starih madžarskih metodah O kakih slovaških manjšinah na Madžarskem pa nočejo Madžari ničesar slišati. Sklicujejo se na najnovejše madžarske statistike, po katerih slovaške manjšine sploh ni, dočim se v svojih zahtevah po odcepitvi slovaških pokrajin sklicujejo na statistiko iz leta 1910, ki je na Slovaškem naštela sploh same Madžare. Pogajanja nemog Spričo tako pretiranih zahtev Madžarov, so pogajanja že na prvem sestanku prišla takorekoč na mrtvo točko. Češkoslovaška delegacija se je takoj po skupnem sestanku sestala k seji, na kateri je ugotovila, da so na tej osnovi pogajanja nemogoča, ker bi Slovaška sploh izginila, če bi Madžarske zahteve podprle. Dr. Tiso je imel pozno ponoči dolg razgovor s Prago. Sporočil je osrednji češkoslovaški vladi, da se na tej osnovi z Madžari ni mogoče pogajati ter je prosil za nadaljnja navodila. V Bratislavi in drugih večjih krajih Slovaške so za drevi sklicana velika protestna zborovanja proti madžarskim zahtevam. Po drugem sestanku so bila pogajanja začasno prekinjena KOMARNO, 10. okt. br. Sinoči pozno zvečer sta se ponovno sestali češkoslovaška in madžarska delegacija. Ta sestanek je bil zelo kratek. Na njem so uredili nekatera manj važna vprašanja, da bi se tako pokazala dobra volja z obeh strani. Po tem sestanku je vodja češkoslovaške delegacije minister Tiso sporočil novinarjem naslednji komunike: Komunike Češkoslovaška in madžarska delegacija sta se 9. t. m. začeli pogajati zastran razmejitve. Delegaciji sta proučili več uvodnih vprašanj. Na obeli straneh se kaže dobra volja, da se pogajanja nadaljujejo v duhu prijateljstva. Slovaška delegacija je pristala na to, da počenši z 9. tm. opolnoči izroče češkoslovaška ob last va v roku 24 ur madžarskim oblastvom železniško postajo Nove mesto, ki je bilo doslej v češkoslovaških rokah. Madžarska delegacija je na željo slovaške delegacije pristala na to, da bodo tudi po izročitvi postaje Novega mesta češkoslovaški vlaki vozili skozi to postajo do preklica. Po tem sporazumu je madžarska delegacija sporočila svoje nove zahteve, nakar je češkoslovaška delegacija zahtevala rok za premislek. Zato so se pogajanja začasno prekinila in se bodo nadaljevala najbrže 10. t. m. popoldne. Člani obeh delegacij so izrazili upanje, da bo prijateljski ton razgovorov vplival na javno življenje obeh držav, da se tako ustreže prizadetemu življu v spornih krajih. so razkosali češkoslovaško Jz Prage v Bratislavo je sedaj z brzovlak< 18 ur vožnje — Nove meje po strategičnih vidikih PRAGA, 10. okt. e. Na podlagi mona-kovskega sporazuma bodo do danes evakuirane vse cone sudetskega področja, ki so bile priznane Nemčiji. Nemške čete bodo danes vkorakale in zasedle vso peto cono. Po novem razporedu mednarodne komisije bo pripadalo Nemčiji na ta način 722.000 Čehov. Na ozemlju, ki so ga zavzeli Nemci, so nekatera popolnoma češka mesta in kraji. Mednarodna komisija je do- delila te kraje Nemčiji na podlagi avstrijske statistike k? leta 1910. Kljub temu je še malo upanja, da bo mednarodna komisija popravila dosedanje meje. Po dosedanji razmejitvi so celo glavne proge Češkoslovaške na več krajih presekane, tako se na primer iz Prage potuje v Bratislavo celih 18 ur. NHci oficir je izjavil dopisniku Reuterja: Načrt razmejitve med Češkoslovaško in Nemčijo ni bil na- pravljen iz nacionalnega, temveč iz strateškega stališča. Mi smo popolnoma stisnjeni in izročeni na milost in nemilost Nemčiji. So majhni kraji, kakor n. pr. Polička, ki nam je bila vzeta samo zaradi tega, da nam ne ostane tovarna municije. Snoči je odšel zadnji mednarodni vlak Praga—Brno po dosedanji progi, od danes dalje to ne bo več mogoče. Češkoslovaška je odstopila tešinsko področje s 75.000 Poljaki, toda morala je odstopiti tudi bogate kraje s 122.000 Cehoslovaki. Vsi listi pod velikimi naslovi obravnavajo vprašanje, ali bodo velesile pristale na tako razkosanje Češkoslovaške, ki je v polnem smislu besede mrcvarjenje. Čiščenje v Sudetih Berlin, 10. okt. e. Za vzdrževanje reda in varnosti v zasedenih krajih je bila uvedena patrolna služba za sudetske kraje. Istočasno so organi Gestapa v najožjem sodelovanju z vojaškimi oblastmi že začeli s čiščenjem vsega ozemlja od marksističnih in proti državnih elementov. Pri tem čiščenju sodelujejo Henleinovi oddelki. Proglas obmejnemu prebivalstvu v ČSR Praga, 10. okt. AA. CTK. Propagandni minister Vavrečka je izdal proglas na češkoslovaško prebivalstvo v sudetskih krajih s pozivom, naj ljudje ohranijo mir in naj ne zapuščajo svojih domov. Proglas poudarja, da meja sedanje zasedbe ni do- končna in da so se včeraj začela neposredna pogajanja z Berlinom zastran gospodarskih in socialnih poroštev češkoslovaškemu obmejnemu prebivalstvu. Obenem poziva oblast češkoslovaške prosvetne uslužbence, naj ostanejo v krajih s češko većino, ki so jih Nemci zavzeli, ker bodo šole, namenjene češkemu prebivalstvu, ostale. Novi guverner Podkarpatske Rusije Praga, 10. okt. br. Dosedanji guverner Podkarpatske Rusije Hrabar je bdi odpoklican. Za novega guvernerja je imenovan dosedanji minister za Podkarpatsko Rusijo Jan Parkanj. Finančna pogajanja v Londonu London, 10. okt. AA. (Reuter) Danes se začno pogajanja med angleškimi uradnimi finančnimi krogi in Češkoslovaško delegacijo v zvezi z britanskim kreditom Češkoslovaški. Glavni ravnatelj češkoslovaške Narodne banke Perutka in šef deviznega kontrolnega urada Malik sta se včeraj pripeljala v London. Bivši guverner Csl. Narodne banke g. Pospišil se mudd v Londonu že od predvčerajšnjim. Beek v TjeSinu TJEŠIN, 10. okt. AA. (Pat) Poljski zunanji minister Beck je včeraj prispel semkaj, viharno pozdravljen od nepregledne množice ljudi. Kardinal dr Tudi (oljski Ukrajinci se oglašajo svoje Varšava, 10. okt. e. Glavni ukrajinski organ v Poljski >Slobodac objavlja članek, v katerem poudarja potrebo, da se Ukrajinci na Poljskem udeleže bodočih državnozborskih volitev. V članku izvaja pisec: Gremo v volitve v prvi vrsti zato, da pridemo do svojih političnih pravic na Poljskem, zlasti da dobimo teritorialno avtonomijo ukrajinskega področja z lastnim parlamentom v Lvovu in lastno administracijo. Našo navzočnost v poljskem zakonodajnem telesu zahtevajo splošni na- manjšina na Poljskem terja do samostojnosti rodni interesi. Mi smo v poljski državi samo del velikega ukrajinskega naroda, ki v večini nima onega, kar imamo mi, toda lahko pride trenutek, da se s poljske tribune naši predstavniki zavzamejo v obrambo teh bratov izven meja poljske države. Članek se končuje takole: Časi so nemirni. Lahko pride do zgodovinskega trenutka, da bodo prišle do izraza pravice ukrajinskega naroda, ko bomo izvojevali svojo pravico po državni samostojnosti. Velike svečanosti v Grčiji Odkritje spomenika kralju Konstantinu Atene, 10. okt. br. Včeraj je bil v Atenah z velikimi svečanostmi odkrit spomenik kralju Konstantinu. Pri tej priliki je imel grški kralj Jurij govor, v katerem je med drugim dejal: Ko sprejemam kot dar spomenik svojega očeta Konstantina, mi je do tega, da povem, da je bilo njegovo življenje polno bojev za domovino. Navzočnost grškega vojaštva iz vseh krajev države, njegovih bivših tovarišev v orožju, mi kaže, kako zelo grški narod deli mojo ganjenost. Moj pokojni oče je Grčijo nad vse ljubil in se ji je bil popolnoma posvetil. Do poslednjega diha je imel zmerom pred očmi privid Grčije. To je dediščina, ki smo jo sprejeli od njega, zato je potrebno, da vse svoje misli posvetimo temu. Prosim vas, g. predsednik, da v imenu grškega naroda sprejmete ta spomenik in ga čuvate. Predsednik vlade Metaxas je odgovoril z besedami: Pri odkritju spomenika kralju Konstantinu je ves grški narod globoko pretresen Posebno ganjeni so tisti, ki so imeli srečo poznati ga osebno. V mračni dobi, ko si je Grčija utirala pot svoje osvoboditve, se je prikazal kralj Konstantin kot žarko sonce na grškem nebu. In kakor sonce razžene oblake, tako tudi nič na svetu ne more zatemniti viteške slike kralja Konstantina, ki je v dobi narodne obnove vodil Grško k slavi in triumfu. Globoko ganjen prevzemam iz rok Vašega Veličanstva spomenik kralja Konstantina kot last vsega grškega naroda, ki mu bo večno pripadal. Sedanji in bodoči rodovi bodo s ponosom gledali to plemenito lice kralja Konstantina, ki je nadvse ljubil Grčjo in se ves njej posvetil. Nove volitve v Franciji? Pariz, 10. okt. p. V poslednjem času v tukajšnjih političnih krogih mnogo govore o možnosti razpusta parlamenta ln skorajšnjem razpisa volitev. Največ se za to zavzemajo člani desničarskega krila radikalne stranke, ki so svoječasno MU odkrito nasprotni ljudski fronti. Enako razpoloženje se kaže tudi pri dem levičarjev in pri komunistih. Odgovornost občin za škodo« povzročeno iz političnih motivov Nova uredi Beograd, 9. oktobra. Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo o odškodnini za poškodovanje tuje imovine iz političnih razlogov. Vsak oškodovanec lahko preko prvostopne upravne oblasti zahtev« odškodnino. Sresko načelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, ali gre za dejanja iz političnih razlogov. V tem primeru oceni škodo in določi višino odškodnine, U Jo mora plačati krivec, če pa tega ni mogoče izslediti, občina, na katere področju Je bilo dejanje izvršeno. Pravica odškodnine obstoja po tej uredbi za dobo dveh mesecev. V roku meseca dni mora občina razdeliti na davčne obveznike plačilo zneska, ki se ima izročiti oškodovancem. Če občina tene stori, bo to izvršila davčna uprava, se najde krivec, plača občina odškodnino ter zahteva nato od njega povračilo preko sodišča. če bi se v kakšni občini ponovila dejanja, ki bi ogrožala imetje in življenje iz političnih razlogov, se more po odredbi bana ali notranjega ministra poslati v občino potrebno število organov javne varnosti za zaščito pred nadaljnjimi motnjami reda, ki ostanejo v občini tako dolgo, dokler je potrebno. Stroški za vzdrževanje proti kateremu so priredili na Dunaju velike demonstracije. Več tisoč pripadnikov hitlerjevske mladine je zaradi neke pridige demonstriralo pred cerkvijo sv. Štefana in pred nadškofijsko palačo, na kateri »o razbili vse šipe, del pohištva pa znosili na ulico in zažgali. Policija je demonstrante nato razpršila. Uradni komunike naglasa, da bodo krivci strogo kaznovani, nato pa poslani v koncentracijsko taborišče. Izvršenih je bilo več aretacij. Med drugim so aretirali 28 duhovnikov Omejitve zbor ovalne pravice ukinjene Beograd, 9. okt. AA. Minister za notranje zadeve je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi z odlokom Št. 37.569 od danes razveljavil svoj odlok I št. 35.653 od 24. septembra o prepovedi zborovanj, posvetov ln sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o zborovanjih, shodih ln posvetih in obstoječi policijski predpisi. »Pravda« zopet dovoljena Beograd, 10. okt. Komunike: Z današnjim odlokom notranjega ministra je beograjskemu listu »Pravdi« dovoljeno ponovno izhajanje. Odhod prostovoljcev iz republik. Španije BARCELONA, 10. okt. AA. V svojem nagovoru na tuje prostovoljce, ki zapuščajo Španijo, je notranji minister izrekel priznanje Španije mednarodnim brigadam, ki bodo v kratkem zapustile Španijo, nato se pa spomnil padlih vojakov in ponovno poudaril trdno voljo do odpora in zmage republikanske Španije. Narodna delovna zveza pa pravi v proglasu na mednarodne brigade, da je vlada zato predlagala odpoklic tujih prostovoljcev, da pokaže vsemu svetu pravi značaj španske vojne. Proglas se konča z besedami: Jutri, ko bomo zmagovalci, vedite, da boste imeli v Španiji svojo drugo domovino. Italijanske čete zapuščalo Španijo BAYONNE, 10. oktobra. AA. Po poročilih iz nacionalistične Španije se bosta v torek in sredo vkrcali dve italijanski diviziji v Sevilji, da se vrneta v Italijo. Po teh poročilih bi italijanske čete pustile oa španskem del vojnega materijala, prav tako pa bi še ostali na Španskem nekaj časa tudi tehniki. Njihova naloga bi bila izročitev vojnega materiala, zlasti topništva, španskim četam. Na Španskem bi ostalo tudi več lovcev. Dalje poročajo, da imajo Italijani od začetka državljanske vojne na Španskem 13.000 izgub, med njimi 4.000 mrtvih in 9.000 ranjencev, bolnikov in ujetnikov. Rekonstrukcija 10. ofetatora. AA. tični urednik Usta >E>e4rr del, da se bo pri potrebni zaradi odstopa nistif a Doffa Ooopza Htev resor— Borzna poročila Čarih, 10 11.755, London 20J9B, Bruselj 74.15, Man 238.45, Berlin 1*15,7«, V* 82.75, Ob četrti obletnici marsejske tragedije Včeraj smo počastili spomin blagopokojnega krala Aleksandra I. Zedinitelfa film — dovriena Igra najodlifinejaih umetnikov! % NA LROtNJI BOCNALI V BENETKAH NAGRAJENA 1 METNINA! ŽARAH LEANDER _ Danes ob 16. 19. in 21. url ££££o,£Z.I DOMOVINA KINO UNION Oeorf Aleksander, Lee Sleaak TELEFON 22-21 Ljubljana. 10. oktobra Včeraj ae je LJubljana tiho spominjala 4. obletnice smrti VlteSkega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Večjih spominskih slovesnosti ni bilo, kar je razumljivo £lede na današnje razmere, vendar je bil okvir praznovanja vsekakor preskromen, .zlasti se, ker je bila nedelja. Najbolj dostojno so proslavil} obletnico tragičnega dogodka SokolL Nacionalno občinstvo se je spominjalo usodnega 9. oktobra 1934 v pravoslavni cerkvi, kjer je bila ob 11.15 liturgija, potem pa slovesni parastoe v spomin blagopokojnega kralja. Prota Budimir, ki je opravil bogoslužje, je ob tej priliki posvetil v spomin mučeniškega kralja i?krene besede, prežete t duhom pravega patriotizma, Parastoeu so prisostvovali Številni dostojanstveniki, zastopniki civilnih in vojaških oblati, predvsem divizionar Lukić, brigadna general Pavlović, zastopnik bara svetnik S. Novak, predsednik mestne občine dr. J. Adlešič, rektor univerze dr. Ku-šej, načelniki državnih uradov ter številni zastopniki sokolstva in drugih nacionalnih organizacij. V Čast je treba šteti naši akademski mladini, da je priredila na univerzi lepo j žalno slovesnost, in sicer pod okriljem Zveze jugoslovenSkih nacionalnih akadem- | skih organ i »arij. S to prireditvijo, kakršnih je bilo včeraj pri na« tako mak>, je lepo dokazala svoj nacionalizem. Zbornična dvorana, univerze je bila m slovesnost primemo urejena, da je le sam prostor ustvarjal slovesno raspoloženje. Slovesnost se je začela s pretresljivo žalostinko, ki jo je zapel Akademski pevski zbor. Potem je spregovoril akademik S. Klemene, ki je pozdravil zastopnika univerze in profesorskega zbora. Dejal je, in upamo, da je govoril mladini lz srca, da Je mladina tudi zdaj kakor je bila pred štirimi leti, najzvestejša pobornica kraljevih stremljenj. Mladina je prisegla na M al je t testament, da bo varovala Jugoslavijo, kot državo srečnih in svobodnih državljanov. Prelita kraljeva kri je strnila v nepremagljivo falango mlade nacionaliste, ki z odločnim pogledom slede razvoju nase države in ga hočejo s trdno vero obrniti v prid najlepše ideje Viteškega kralja: čuvati Jugoslavijo, za kar bodo živeli in, če bo treba, so pripravi jeni tudi umreti. Po teh besedah, ki eo izzvenele kot iskrena zaobljuba mladine, da bo opravila svojo, dolžnost, kar bo zahtevala od nje domovina, so udeleženci počastili stoje tn z molkom blagopokojnega kralja ter ^zkli knili trikrat »Slava«. Lepa slovesnost je bila zaključena z državno himno, ki jo je zapel Akademski pevski zbor. «• m krpotofeftmi levi m zahrbtnimi tigri, požrešnimi krokodili in divjimi zvermi, ki zrSjenfrsn^Sa* Naj^^ttTod^vo^* «nl-telji že epsjsjiuH, dm na take limanlos ujamejo mogoče samo 10% kinoobiskovalcev in da vsttna vendarle "ne naseda več na take hnnakir vabe. Saj Ima skoraj vsak film nekakšne kvalitete. Na primer tudi detektivski m gangstratd fltani imajo svojo vrednost, a nafta kinoreklama bal kvalitet filmov, ki jih priporoča, ne zna Izrabiti. Mlslnno. da je Čisto napačno, da naša kinoreklama prevaja ▼ slovenščino zagrebško reklamo, ki je vseskozi banalna, kakor nam pričajo reklamni sporedi zagrebških kinov. Ljubljana hvala bogu še vedno da nekaj na kakovost. Tiste manjšine, ki ji leži banalnost, pa ni treba podpirati z banalno reklamo. V smrt zaradi nesrečne ljubezni Ljubljana, 10. oktobra. Davi ob sedmih je bila policijska uprava obveščena, da so našli za Kolinsko* tovarno pri km 564 ob železniški progi strašno razmesarjeno moško truplo. Neznancu je vlak odrezal glavo, roke in noge. Na kraj tragedije je odšla policijska komisija, zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Komisija je ugotovila, da gre za 161etnega dijaka I. letnika strojnega odseka Tehnične srednje šole Antona Dolmčarja, rojenega v Šmartnem ob Savi in tja pristojnega. Komisija je ugotovila, da si je nesrečnež sam končal življenje, kar dokazuje rudi pismo, ki so ga našli pri njem. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. Truplo so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Roparski umor Celje, 10. oktobra V neposredni bližini Celja je bil izvršen roparski umor, ki je razburil vse prebivalstvo. V soboto okrog desetih dopoldne je prinesla Savinja od mostu v Levcu k mestni gramoznici v Medlogu pri Celju moško truplo. Delavci, zaposleni v gramoznici, so potegnili truplo iz vode in obvestili policijo. Kmalu sta prispela mestni fizik g. dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka mestne policije nadzornik g. Ža-vec. V mrtvecu so spoznali 551etnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz O sence pri Celju, ki se je v zadnjem času bavil s prodajo lesenih posod za gospodinjstvo. Tratnik ima na glavi pet težkih ran. Ima prebito lobanjo ter globoke rane tik nad čelom, na temenu in desno pod temenom. Bil je bos in brez suknjiča. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče, kjer je bila izvršena obdukcija, ki je ugotovila, da izvirajo poškodbe od udarcev s topim predmetom. Policija in orožništvo sta takoj uvedla preiskavo. V bližini mostu čez Savinjo v Levcu so našli kraj, kjer je bil Tratnik napaden in, kakor vse kaže, tudi oropan. Oblasti so morilcu že na sledu. Zverinski zločin bo najbrž že v prihodnjih dneh pojasnjen. Iz policijske kronike Ljubljana. 10. oktobra VLOMI tN TATVINE Policiji je bilo te dni prijavljenih več vlomov in tatvin. V soboto •zvečer se je vtihotapil nekdo v v ino toč v Janševi ulici in odnesel poslovodkinji Mariji Kramarjev! 400 din, ki jih je našel v miznici. vlomljeno je bilo tudi v Stepičevo gostilno v Tržni uhed v Šiški, kjer je tat odnesel okrog 100 din in nekaj jest vin. Vlomilec je napravil precej škode na ključavnicah in na oknu. Z dvorišča hiše št. 15. na Tyrševi cesti je neka ženska odpeljala 500 dinarjev vreden ročni voziček, last kavar-narja Antona Tonejca. Ravno tak voziček je bil ukraden Aloteiju Retarju z dvorišča hiše št. 28 na Masarvkovt cesti. V soboto zvečer je bilo vlomljeno v garažo na Gosposvetski cesti 2, kjer je vlomilec ukradel z avtomobila dr. Stacula električno svetilko, vredno 400 din. S hodnika poslopja okrajnega glavarstva v Hrenovi uhcj je bila vfteraj ukradena 300 din vredna gumijasta škropilna cev. To tatvino so najbrž zagrešili otroci, ki so jih opazili v poslopju. KOLESA KRADEJO Samo včeraj in v soboto je bilo prijavljenih na stražnicah v mestu okrog 15 tatvin koles. Med drugim je bilo ukradeno kolo neznane znamke, vredno 1000 din Primožu Vidahju iz Mengša in sicer izpred hise st. 10 na Tvrševi cesti. Izpred Majcenove kavarne na Tvrševi cesti je bilo odpeljano 500 din vredno črno ples kano kolo Vinku Jurguli. V Vrtni ulici v Kra-kovem je nekdo ukradel 600 dio vredno kolo znamke »Tajfun« Vinku Simončiču. Stanislav Florjan Je pustil samo za hip svoje 1200 dm vredno kolo na dvorišču Martinčeve gostilne v Kosezah, pa je že Mzajbfl priliko tat in mu ga odpeljal. V Wottovi unci 1 je tat odpeljal 1000 din vredno kolo znamke >Waffenrad« Pavlu Serbami in sicer izpred stanovanja. Več koles je bflo ukradenih tudi iz veze okoliških gostim. PRIJET TIHOTAPEC Oni dan Je tal aretiran v mestu na Blei-wetoovi cesti neki kolesar, ki se je vozil s kolesom, ukradenim nedavno MIhi An-žKu na Ig. Ko so kolesarja na policiji zaslišali, se Je legitimiral kot Anton Kosmač, Je pa kasneje Izjavil, da se ne pise tako, marveč Franc Hlebčar, Hlebčarja so preiskali in našli pri nJem nad 1 kg saharina, t BStuki pa Je imel 6 tisočakov. Mož Je postajal Čedalje bolj sumljiv, kajti prvotno Js trda, da stanuje v Medvodah, naenkrat pa Je Jel prfpovedovati zapleteno sgodho o tem, kako Je že pred tednom prišel v Jugoslavijo čez planine iz Nemčije. Izjavil Je, da kna stanovanje v a t. vida ot> Ghni na Koroškem, odkoder večkrat prihaja čez mejo in tihotapi saharin. Hlebčarja so pridržali v zaporu. GE MEZDA NI DOGOVORJENA Soboslikarski pomočnik-začetnik Je vstopil v delo pri soboslikarskem mojstru; pri vstopu se Je glede mezde dogovorilo, da se bo ta določna šele po preteku prvega tedna, da se bo mogel mojster ta čas prepričati o pomoćnikovi sposobnosti. Na plačilni dan v soboto Je mojster plačal pomočniku 300 din. Ta Je sicer denar sprejel, toda pripomnil Je, da Je taka mezda punili* u In Je zahteval se 190 din teden- sko za nazaj In za naprej. Ker mojster ni hotel mezde zvišati, je pomočnik Izstopil iz dela ln tonil mojstra L na 120 din kot povisek mezde, 2. za 840 din kot odškodnino za 14devno odpovedno dobo. Pomočnik Je tožbo izgubil. Kar st tioe prvega dela tožbe nega zahtevka, je sodišče po lastni Izkušnji, ker Je Imelo že večkrat priliko pečati se s višino mezd sobo-slikarskih pomočnikov, prišlo do zaključka, da je bila od mojstra ponuđena mezda v znesku 300 din primerna za pomočnika, ki je bil šele pred dvema mesecema prost. Glede drugega dela tožbenega zahtevka pa je bilo sodišče sledečega mnenja: Ker je bilo prvotno dogovorjeno, da se bo višina mezde določila šele po preteku enega tedna, ko se bo mojster prepričal o sposobnosti in vrednosti pomočnikovega dela, je bila delovna pogodba sklenjena samo pod pogojem, da se bosta stranki ob tednu sporazumeli glede višine mezde. Ker do takega sporazuma ni prišlo, se Je smatrala pogodba za razvezano. Pomočnikov zahtevek na odškodnino za odpovedno dobo že iz tega razloga nima pravne podlage ne oziraje se na to, da mojster ni odpustil pomočnika, ta bi bil za ponujeno mezdo — ki Je bila primerna — lahko dalje ostal v delu. Med kožnhanjem nož v hrbet - Brežice, 9. oktobra V tukajšnji okolici je že star običaj, da se zbero k posestniku, ki je spravil domov koruzo, mladi fantje in dekleta ter tudi starejši, da kožuha jo — lička jo koruzo. Kožuhanje se prične navadno ob osmih zvečer in traja pozno v noč. Med lickanjem se precej pije in je navadno od desetih že zelo živahno. Prav tako pa je tudi običaj, da se začne mladina med popiva njem prerekati in pogosto si skočijo fantje tudi v lase. Ob takih prilikah se namreč poravnavajo med fanti stari računi Tako so se zbrali v soboto mlad^ in stari pri posestnici Vucajnik Mariji v Miha-lovcih pri Brežicah in pridno kožuhali. Okoli pol desetih pa je prišel pred pod, kjer se je vršiio to delo, 18 letni Gasparin Jože iz Mihalovc; tudi on je hotel kožuha ti. Skupina fantov pred podom pa fea je ustavila in posebno 25 letni Požar Alojz iz Mihalovc je zahteval, naj gre domov spat. Gasparin pa se je temu odločno uprl, nakar ga je Požar zgrabil in vrgel. Med prerivanjem in pred padcem pa je Gasparin v naglici pograbil kuhinjski ali žepnj nož ter zabodel Fožarja v desno stran hrbta, da se je nezavesten zgrudil. Po zločinu je Gasparin pobegnil. Težko ranjenega Požarja so njegovi prijatelji prepeljali s kolesom na njegov dom. ker pa se nI zavedel, so ga odpeljali z vozom v banovinsko bolnico v Brežice. Ranjencu je dežura^ zdravnik takoj nudil prvo pomoč. Njegovo slanje Je zelo resno, ker so precej ranjena pljuča. V bolnici pa upajo, da mu bodo rešili življenje, a posledice gotovo ne bodo izostale. Gaspari na so orožniki aretirali in izročili sodišču, kjer ga čaka zaslužena kazen. Iz Celja —c Nacionalno Celje je svečano počastilo spomin kralja Mučenika, Sokolski društvi Celje-matica in Celje I sta priredili v soboto zvečer v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma žalno komemoracijo za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-teljem. Navzoči so bili komandant pešadije general g. Čedomir Stanojlovič iz Maribora, oficirski zbor, v zelo velikem številu pripadniki Sokola v krojih in v civilu z znaki, zastopniki nacionalnih organizacij in nekaterih uradov ter mnogo drugega nacionalnega občinstva- Ob obeh straneh odra sta zavzela mesto Sokola v kroju z župnim in društvenim praporom. Mešani zbor Celjskega pevskega društva je zapel Aljažev psalm »Po krivem preganja sovražnik me silni«. Nato je br. prof. Janko Orožen v tehtnem in globoko zasnovanem govoru prikazal lik in veliko delo blagopokojnega kralja ter podčrtal bodoče veliko poslanstvo slovanstva. Navzoči so počastili spomin blagopokojnega kralja s klici »Slava!«, nato pa so vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru II. Mešani zbor CPD je zapel Biničkega »Večnaja pamjat«. Svečanost je zaključila izredno učinkovita alegorija, ki je predstavljala Oplenac ter združeno vojsko in sokolstvo v obrambi kralja in domovine, sledeč idealom in ciljem velikega kralja. V nedeljo ni bilo v Celju uradnih komemoracij. Žalna služba božja je bila samo v pravoslavni cerkvi, kjer se je dopoldne poleg predstavnikov in oficirskega zbora zbrala velika množica nacionalnega občinstva in pripadnikov Sokola. —c Umri je v soboto Za krasijo št. 16 v Celju 641etni upokojeni železničar Anton Rajms. V celjski bolnici je umrl v petek 621etni kurjač Štefan Gazdič iz Lok prt Trbovljah, v soboto pa 121etni sin pekov-akega pomočnika Stanko Rozman iz Za-vodne pri Celju. _c Nesreča ne počiva. V škalcah pri Konjicah Je padla lOletna viničarjeva hčerka Vida škorjančeva z nekega vozička in si zlomila desno ključnico. V fteSčah pri st. Pavlu pri Preboldu si Je lOletnl posestnikov sinček Josip Sopotnik doma prt padcu zlomil desno roko v komolcu. Te dni je padel železniški prag na 441etnega železniškega zvamenika Josipa Majena iz Kres-nik pri Teharju in mu zlomil levo nogo. Ko se je peljal 401etni rudar Ferdinand Snoj iz Kozjega v potek popoldne s kolesom v št. Vid pri Planini, Je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici _e Jugoslavija : Amater 0:0. Na Glazi- ji je bila v nedeljo popoldne odigrana pod-savezna prvenstvena tekma med celjsko Jugoslavijo in trboveljskim _ Ama terjam. Gostje so v tehničnem pogleda prekasan Jugoslavijo in so Igrali požrtvovalno, njihov napad pa je bĐ premalo povezan in m imel zanesljivih strelcev. Jugoslavija Je igrala solidno, napad pa ni pokazal mnogo kombinatornega znanja. Najboljša dela obeh moštev sta bili ožji obrambi. Prvih 20 minut Je bila igra izenačena, potem pa Je imel Amater do odmora nekaj ved od igre. Kljub številnim akcijam na obeh straneh pa žoga ni našla v mrežo. V drugem polčasu je bila igra v glavnem zopet izenačena in Živahnejša nego v prvem polčasu, oba napada pa sta se kljub lepim prilikam zaman trudila, da bi potresla mrežo nasprotnika. Sodil je točno in objektivno g. Skalar iz Ljubljane. Prvenstvena tekma mladin Jugoslavije in Atletikov se je končala neodločeno s 3:3 (2:1). KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 10. oktobra katoličani: Frančišek Borg. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velike norosti Kino Sloga: Požar nad Anglijo Kino Union: Domovina Kino šiska: Duet Kino Moste: Hajduk Janošik in 3 žurnali DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12. ;n Mr. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Gospod urednik! Kaj bi tekli o tujem državljanu, ki je zaslužil pri nas težke milijone in jih znal spraviti če/, mejo, pa se mu ni zdelo \'redno zaprositi za naše državljanstvo? To mu ni kazalo, pa tudi potrebno se mu ni zdelo, ker ie lahko tudi brez našega državljanstva spravljal naš denar. Ko so se pa časi izpremenili in ko je zavohaj nevarnost od te strani, si je brž preskrbel nekje v podeželski občini domovinsko pravico, za katero ie plačal baje dvajset jurčkov. Zdaj si bc seveda preskrbel še naše državljanstvo, če bo mogr/. in vse bo lepo v redu. Kaj bi rekli, pra\nm, o takem človeku, če bi živel med nami? Marsikaj bi lahko rekli, ne rečemo pa ničesar, ker smo potrpežljivi tako, da nas lahko tepe. komur se zljubi. Naši hrbti vse preneso. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 10. oktobra: zaprto Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Žene na Niskaviioriju) Sreda, 12. oktobra: Izsiljena ženitev. Lju- bezen-zdravn'k. Red Sreda Četrtek, 13. oktobra: Potopljeni svet. Red B Petek, 14. oktobra: zaprto Sobota, 15. oktobra: žene na Niekavuori-ju Red A m Drama pripravlja Benedetijevo veseloigro »Trideset sekund ljubezni«. Italijanski komediograf je znan našemu občinstvu kot avtor izredno uspele igre, ki jo je vpri-zarjalo gledališče v pretekli sezoni pod naslovom t Rdeče rože*. Delo bo zrežiral prof. Osip Sest. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 10. oktobra: zaprto Torek, 11. oktobra: Gejša. Premierski abonma Sreda. 12. oktobra: zaprto Četrtek. 13. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red Četrtek Petek, 15. oktobra: Ljubavni napitek. Premiera. Premierski abonma. Gostuje tenorist Christi Solari Sobota. 16. oktobra: TrubPinr. Gostovanje ge. L. Knrene. Izven Znižane cene od 30 d"n navzdol. Donizettt: Lh'bavm napitek. Prihodnla premiera v naši oneri bo v petek 14. t. m. V režiji 'n pod taktirko rnvnatelja Poliča se bo pela llavna 'tiranska opera »Ljubavni napitek«, delo skladatelji Doni::et-tija. V glavni tenorski n-rfi' na«stont odlični gost italjan^ki ten^r Chrfstl So'arl. Adani noje pa. Ribičevp. Pulka Mara ravnatelj Betetto, P lcors - g. Tenko. Gianetto — gdčna Ba*-b;Ćeva n vojaka. _ g. Hvastja. Delo ro'no nailenSih arij ima povsod največv usneb b*M Se danes. Premiera bo za prem 'sraki abonma. Iz MarMbara — Žrtev neprevidnega koledarju je postala 601etna Ma**ija Pele pred svojo hišo §o na Meljski cesti 14. Neki kolesar je pridrvel v divjem tempu po cesti proti Sv. Petru in jo podrl na tla. Za žrtev >e ni zmenil in je drvel naprej. Peletova je obležala na cesti, nakar so jo prenesli :.a njen dom, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Poškodbe so pr2cej resne — Zopet prometna nesreča v PočenovU Davi ob pol 9. se je pripetila na državni cesti v Počehovi težka prometna nesreča. Takrat se je namreč peljal na kolesu proti Mariboru 481etni poštar od Sv. Marjete ob Pesnici Anton Suman. Hotel je prehiteti neko vozilo, takrat pa je pridrvel osebni avtomobil, ki je zadel v blatnik njegovega kolesa, da je Sumana v loku vrglo s ceste v jarek, kjer je obležal hudo poškodovan na obeh nogah Kolo je popolnoma zdrobljeno. — Kurja tatova pred sodniki. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. dr. Tu rat a je obsodil 63-letnega čevljarja Martina Fra sa is JirSovcev na 2 leti in 6 mesecev robije, 21-letnega delavca Franca Bezjaka iz Grajeneftaka pa na 10 mesecev strogega napora, ker sta letos v mesecu juliju v Grajenačaku in Drsteli v Slovenskh goricah ukradla 7 posestnikom okoli 80 kokoši, ki sta jih deloma pojedla, deloma pa prodala ▼ Mariboru. Iz škofle Loke — Kov grob. Lahko bi rekli, da jo js smrt res refifia trpljenja, Marija Mavrije-m, stanujoča na Spodnjem trgu, je bila vsa sadnja leta slepa in tako je bila reva navezana zgolj na pomoč usmiljenih ljudi. Pokopan smo jo ▼ torek. Žalna svečanost ljubljanskih sokolskih društev Na četrto obletnico tragične smrti nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra IZe-duv-teija je priredilo ljubljansko sokolstvo včeraj v telovadnici Narodnega doma veličastno spominsko svečanost. Sokolstvo se še posebno s tugo v srcu spominja tragičnega 9. oktobra 1934, ko je morilčeva krogla uničila predragoce-no življenje prvega Sokola kralja Aleksandra I. Za žalno svečanost je bilo pročelje telovadnice okusno okrašeno z veliko sliko blagopokojnega kralja, pred katero je bil položen prapor Ljubljanskega Sokola, darilo viteškega kralja ob 70-letnici društva, krasen šopek cvetja, na visokem podstavku pa je gorela električna luč. Svečanosti se je udeležilo sokolstvo v tako velikem številu, da so bile telovadnici in vse galerije nabito polne, mnogo pa jih je odšlo, ker ni bilo več prostora, žalni svečanosti so prisostvovali konzul bratske češkoslovaške republike inž. Minovskv, francoski konzul Remerand, brigadni general Dušan Dodič z večjim številom častnikov, senator dr. Kramer. podžupan dr. Ravnihar. narodna poslanca dr. Fux in Turk, zastopniki Saveza SKJ br. švajgar in Sterlekar, župna uprava s starosto br. dr. Pipenbacherjem na čelu, zastopniki mnogih kulturnih društev in organizacij, seveda tudi staroste vseh ljubljanskih sokolskih društev s starosto br. Kajzeljem na čelu. Vse članstvo in naraščaj je imelo sokolske znake ovite v črn flor. Ob 11 je godba Sokola I pod taktirko br. Taborja lepo zaigrala švajgerjev koral rDuši padlega borca«, nakar je stopil na govorniški oder jugoslovenski dobrovoljec in prvi podnačelnik Saveza SKJ br. Josip Jeras, ki je v daljšem govoru orisal nesmrtni lik nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja, njegove velike vojaške sposobnosti kot komandanta armade v balkanski in svetovni vojni. Posebno je poudaril vseskozi jugoslovensko in slovansko prepričanje blagopokojnega kralja. V svojem govoru je nadalje omenil in podčrtal veliko ljubezen do sokolstva, ki jo je izkazoval ob vsaki priliki, saj je blagopokojni kralj večkrat poudarjal, da se mora naš narod vzgajati v sokolskem duhu. To svoje stališče je posebno izrazil na Vidov dan 1930, ko je na I. vsesokolskem zletu v Beogradu v znamenitem govoru poklonil jugoslovenskemu sokolstvu prapor. Kot vladar se je posebno trudil, da bi utrdil svetovni mir in prijateljstvo Jugoslavije z vsemi sosedi. Odšel je utrjevat to 3vojo misel in željo v zavezniško Francijo, kjer ga je pred štirimi leti dohitela tako tragična smrt. Sovražniki so trium-firali in že gledali razpad Jugoslavije. Toda blagopokojni kralj je Še v zadnjih iz-c-ihljajih mislil na svojo ljubljeno, s tolikimi žrtvami zgrajeno Jugoslavijo ln naroČi »Čuvajte Jugoslavijo^. To zadnje naročilo blagopokojnega kralja bomo posebno Sokoli izpolnjevali do poslednjega diha. Hočemo in moramo Aleksandrovo Jugoslavijo ohraniti močno, trdno, nedeljivo, svobodno in pravično njegovemu nasledniku našemu mlademu kralju Petru II. Spomin na nepozabnega kralja mučenika so navzoči počastili s klici *> Slava« in eno-minutnim molkom. Brat Jeras je potem nazdravil kralju Petru II, med viharnimi vzkliki »Zdravo«, potem pa je godba Sokola I zaigrala državno himno. Ob zaključku spominske svečanosti je starosta br. Kajzelj še prečital poslanico Saveza SKJ »Deveti oktober«, nakar je b*'la lepa svečanost zaključena. Sokolsko članstvo in naraščaj sta se v največji disciplini in redu razšla. VIŠKI SOKOL SPOMINU KRALJA MUČENIKA Kakor vsako leto, je tudi včeraj viski Sokol lepo dostojno počastil četrto obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja pred spomenikom na Glincah. Ob desetih se je zbrala viška sokolska družina pred spomenikom, kjer je najprej imel kratek pietetni nagovor starosta br. Pavle Borštnik, potem je pa položil pred spomenik krasen venec z državno trobojnico. Navzoči so zaklicali spominu nepozabnega kralja >Slava«, sokolski pevski zbor pod taktirko br. Albina Lajovica pa je čuvstveno zapel >Slava Tebi kralju Mučenice«. S tem je bila lepa svečanost zaključena, vsa sokolska družina pa se je udeležila ob 11. skupne svečanosti v Narodnem domu. V spomin na tragični 9. oktober 1934 smo razobesili na sokolskem domu žalno zastavo. V Škofiji Loki Žalna svečanost, prirejena na četrti obletnici kraljeve smrti, je napolnila veliko dvorano Sokolskega doma do zadnjega ko lička. Med drugimi je prisostvoval tudi ves častniški zbor I- planinskega polka s poveljnikom br. Markuljem in podpolkovnikom br. Metikošem, dalje predstojnik sodišča, svetnik Franjo Ustar, direktor mlekarske Šole br. ing. dabec itd. Ospredje dvorane je bilo lepo okrašeno ki sicer po načrtu ravnatelja meščanske sole br. Goriška. Sredi izbranega cvetja in zelenja in državnih trobohiic ter obeh praporov je visela zastrta v Črno slika Viteškega kralja, kraj nje pa je bil nameščen kip mladega vladarja. Vsa širina odra in oder sam sta bila mimo tega odeta v črno. Pevski zbor Sokolov je zapel najprej mogočno »Slovan na dan!« V pesmi je prišel do popolne veljave bariton solo br. notarja Sinka. Popotni orkester vojaške godbe je odsviral krasno skladbo »Kosovo«, potem pa je nastopil H. podstarešina br. Stevo Šink in spregovoril o veliki tragediji, ki se je odigrala v Marše ju .. . Prečital je savezno spomenico. Chopinova žalost ink a je izpolnila naslednjo točko sporeda, potem pa ie naraščajnica Marta Gregorinova odlično recitirala o 9. oktobrski noči. Divna Griegova kompozicija iz Fer Ginta se je dojmila kar najgloblje vseh prisotnih, potem pa je zapel pevski zbor »Buč, morje adrijansko«. Prav lepa je bila tudi deklamacija narascajnika Jožeta Jazbeca »Mlademu kralju«, nakar je sledil odrski prizor, ljubek in dražesten, do solz ganljiv. Pred sHko mrtvega kralja je sokolska deca med govorom v vezani besedi poklanjala šopke cvetja. Državna himna, k,- jo je odigral orkester, je zaključila lepo počastitev spomina nepozabnega kralja Aleksandra. Iz Lfutomera — Potrebna ugotovitev. Zaradi nekaterih netočnih poročil v časopisih o čebelni paši ljutomerskega sreza, ugotavlja odbor čebelarskih podružnic ljutomerskega sreza: Točno poročilo, pisano po čebelarju, je bilo objavljeno v listih v začetku septembra. To poročilo je prikazalo pravo stanje čebelne paše. Na druga poznejša poročila ugotavljamo, da v srezu nimamo velikih nasadov akacije in lipe, temveč le nekaj akacije ob Muri, d očim lipe skoraj ni, le tu pa tam kako drevo. Letos ni bilo paše na akaciji, ker ni medila zaradi hladnega vremena, lipa pa tudi ne, ker je le tu pa tam kako drevo. Paša na njej tedaj ne bi zalegla, če bi tudi medila, vemo pa, da medi lipa le v nekaterih legah, v drugih pa sploh ne. Trgovina z medom ni bila razvita, ker so imeli čebelarji le malo medu po mani. Ajdove pade ni vzela slana, temveč deževno vreme, slana je bila pri nas šele po 8. septembru, ko ajda običajno že zaradi hladnih noči ne medi. O čebelarskem zaslužku že precej let ne govorimo, želimo le, da bi dobre paše preživele vsaj naše živalce. Veseli pa bi bili, če bi dobili kaj medu tudi zase. — Kinp Matica: Vettoe noroatL Paula Wessely igra v tem nemškem (dunajskem) filmu nadebudno štajersko dekle, ki je dobilo štipendijo in hoče studirati na akademiji za dramatsko umetnost. Ko se pripelje na Dunaj in večerja prvič v nekem nočnem lokalu, se seznani s človekom, v katerega se na mah zaljubi in kateremu se še tisto noč uda. Ta človek je bil profesor na akademiji. Dekle ga dota za učitelja in začne se razpletati ljubezenska zgodba. Ob koncu si hoče razočarana deklica seveda končati življenje, nekdo jo reši in tudi učitelj spozna, da brez tega dekleta ne more živeti. — Po vsebini ta film močno spominja na romane, kakršne piše Courts-Mahler za dekleta v pubertet-ni dobi. Igralci in igralke s svojo Igro kar zadovoljujejo, posebno Izrazita do potankosti dognana je igra Paula Wessery tn njenega partnerja Rudolfa Forsterja. Wes-sely je brez dvoma odlična igralka in radi nje se izplača ta film videti. Režija dejanja je pač nemška, včasih dolgočasna radi nefilmskega tempa, preveč teatrska, nerodna in težka, kakor preračunana na gledalce in poslušalce, ki jim možgani prav počasi delujejo. Režiserska zamisel je v bistvu Šablonska, dialogi ne preveč duhoviti. Ena izmed odlik tega filma pa je glasba (Benatzkv), ki je zelo dobro ln učinkovito vpletena. — O banalni Idnorekteni je treba zopet spregovoriti. Negujejo jo vsi ljubljanski Vini brez izjeme. Cas pa je že, da bi ljudje, ki so pri posameznih podjetjih odgovorni za vsebino in slog časopisne in plakatne kinoreklame, nehali loviti kaPne a sijaji in misteriji, z najnapetejttmi senzacijami, JSjaUjcmci DNEVNE VESTI — Elektrifikacij* našo države. V Sarajevu se je pričal v soboto kongres Zveze električnih central nade države. Tajnik inž. Marković je poročal, da znaša proizvodnja električne energije v Jugoslaviji 900 milijonov kilovatnih ur in da se je znatno povečala, ker so se zboljšale gospodarske razmere. Vse kaže, da se bo še letos proizvodnja električne energije dvignila pri nas na eno milijardo kilovatnih ur. V sploš nem pa Jugoslavija glede elektrifikacije še daleko zaostaja za drugimi državami. Zato nam je nujno potreben zakon o elektrifikaciji, prilagođen našim razmeram. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva določitev načel zakona o pospeševanju električne ekonomije Jugoslavije, odnosno o elektrifikaciji, dokler pa tega zakona ne dobimo, naj se odloča o vseh načelnih vprašanjih elektrifikacije v sporazumu z zvezo. Upoštevajoč težkoče o takojšnjo in popolno odpravo trošarine na električno energijo, prosi Zveza, da se vsaj revidira sistem trošarine in njena višina ter da se omogoči uvedba blok-tarife. V okviru obstoječih zakonskih predpisov naj se Zveza električnih podjetij proglasi za prisilno združenje vseh električnih podjetij v državi. — Konferenca vseh gospodarskih zbornic Trgovinski minister inž. Kabalin se je mudil včeraj v Novem Sadu, kjer je izjavil, da se sestane danes v Zagrebu z zastopniki gospodarstva in da bo v kratkem sklical konferenco vseh gospodarskih zbornic, na kateri se bodo obravnavala pereča vprašanja našega gospodarstva. Nadalje je izjavil, da pripravlja v sporazumu s finančnim ministrom in Narodno banko osnutek zakona o bankah, samoupravnih hranilnicah in menjalnicah. V kratkem bo odrejena revizija strokovnih gospodarskih odborov v trgovinskem ministrstvu, v katero pridejo zastopniki gospodarstva. * Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta Št. 15. Redna predavanja prično v ponedeljek dne 10. t. m. Poučuje se knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca, pisarniška dela. trgovinstvo z naukom o menicah, stenografija, strojepisje, nemščina itd. ter na željo tuji jeziki. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov — Redno vpisovanje Se traja. — Pojasnila in novi prospekti na razpolago. — Trgovinska pogajanja z Nemčijo, v Beogradu so se pričela trgovinska pogajanja z Nemčijo. Da bi ne nastal oresle-cek. je bila podaljšana dosedanja trgovinska pogodba do konca tekočega leta. Na pogajanjih bodo določena glavna načela nove pod.be, potem se bodo pa pogajanja nadaljevala in zaključila v Berlinu. Z našo delegacijo odpotujejo v Berlin na povabilo nemškega gospodarskega ministra dr. Funka naš trgovinski minister ing. Kabalin. Nemški listi poročajo, da so zdaj ukinjeni ukrepi, .ki jih je bila sklenila naša vlada v dneh velike politične napetosti v Evropi. Zdaj je zopet dovoljen v Nemčijo uvoz naših sirovin, zlasti rude. — Betonirana ce*ta Zagreb—Brežice. V petek je bila izročena prometu nova betonirana cesta od Podsuseda do Samobora. Od Zagreba do Podsuseda je bila cesta dograjena že lani. Zdaj bodo gradili cesto naprei do Bregane in dalje do Brežic. DVODNEVNI IZLET V TRST 15. in 16. oktobra. Z avtobusom Din 78.—, z avtomobilom Din 60.—, z motociklom Din 30.—. Z avtobusom v Trst — Gorico Din 115.—, za člane brez doplačila, novi člani Din 20.— enkrat za vselej. Prijave najkasneje do 10. oktobra do 12 ure dopoldne pri TOUREX SLOVENIJA, Ljubljana, Masarvkova c. 12. — Posebnih znamk Jadranske straže ne bo. Za 20 letnico zgodovinskega dogodka, ko je zavihrala naša zastava na naših ladjah, je hotelo postno ministrstvo izdati posebne znamke z doplačilom, ki bi Šlo v korist Jadranske straže. Naknadno je pa ministrstvo sporočilo izvršnemu odboru JS, da ne more dovoliti posebnih znamk, ker so se jeli množiti protesti domačih in tujih filatelistov, češ. da pri nas prepogosto izdajamo priložnostne znamke z doplačilom. Letos smo izdali že dve vrsti takih znamk, v kratkem pa prideta v promet še dve vrsti, odobreni že prej. — Prvi jugoslovenski parnik v San Fran-ciscu. Od 23. avgusta do 2. septembra je stal pred San Franciscom zasidran naš parnik »Zver«. To je bil prvi jugoslovenski pamik, ki je prispel v pristanišče San Francisca in zato je razumljivo, da je zbudil veliko zanimanje med nai&mi izse- ljenci. Ogledalo si ga je nad 5000 izseljencev. Mnogi so plakali in poljubljali našo zastavo na parnlku. KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri Požar nad Anglijo Monumentalni velefilm iz zgodovine borb za nadvlado Španije nad Anglijo — Carinjenje gumbov. Finančni minister je izdal tolmačenje, da se morajo gumbi cariniti kot galanterijski izdelki, če so izdelani iz materiala, ki so zanj v tarifi predvideni galanterijski izdelki. — Maks Kiirbos, naš baletnik, član velike baletske družbe v Franciji, je odpotoval pretekli četrtek v Severno Ameriko, kjer bo družba po vseh velikih mestih prirejala predstave in se vrne šele poleti prihodnjega leta. V družbi deluje kot ena prvih plesalk tudi hrvatska plesalka Mia Oo-rak-Slavenska. Tudi naš Maks Kur boe nastopa v solističnih vlogah ter uživa ugled odličnega baletnik a. Sokoli! Posedajte in podpirajte SoUoUhi kino v Šiški! — Zahvala. Vsem, ki so se spomnili mojega jubileja: Prisrčna hvala! Ravnatelj Josip Christof. — Tujski promet v Hrvatskem Primorju. Med vsemi letovišči Hrvatskega Primorja je imel letos največ gostov Rab. V prvi polovici leta je bilo na Rabu 12.193 gostov. V vsem Hrvatskem Primorju in Gorskem Kotaru je bilo pa 25.555 gostov. V primeri z lanskim letom je bilo letos 2213 gostov več. Beg IlllkrobOV« Roparski ie, vendar ■^■^■■•■■■PP1 nič romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob p Chlorodontom prežene mikrobe iz ost Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Cblorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi I Domači proizvod. — Izvoz našega tobaka. V splitsko pristanišče je priplul v petek parnik »Plav-nikc, ki bodo nanj natovorili 10.000 bal ali okrog 250.000 kg tobaka. Ta tobak so kupili pri nas Francozi. V kratkem pa prispe v Split še en parnik, ki bo odpeljal okrog 300.000 kg tobaka na Poljsko. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani zasebni ca ga Antonija Petrovčič, rojena Tomšič, mati inž. Srečka Petrovčiča. Pogreb bo jutri ob 16. izpred rnrtvaške veže na Vidovdanski cesti. Bodi ji lahka zemlja, prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Begnamino Gigli bo pel v Zagrebu. Slavni italijanski tenorist Begnamirio Gigli je bil nedavno operiran, ker je predebel in je hotel dobiti sloko postavo. Operacija se je posrečila in Gigli res ni več tako debel kakor je bil. V Zagreb pride v maju prihodnjega leta. Zdaj odpotuje v Ameriko, kjer bo pel v Metropolitan operi v New Yorku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 25, v Splitu in Dubrovniku 22, v Sarajevu in na Rabu 19, v Zagrebu 18, na Visu 17, v Mariboru 16.4. v Ljubljani 16.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala 8.4. PREDNAROČILO Mlakarjevih spisov le do 15. 10. 1938 v pisarni Slovenskega planinskega društva, Ljubljana, Aleksandrova 4/1. — Po nesreči ustrelil svojega prijatelja. V vasi Završje pri Vrapču je bil v soboto ponoči ustreljen 161etni Josip Ovčarič. Ustrelil ga je po nesreči z lovsko puško njegov prijatelj Slavko svevič. Fant je kazal prijateljem svojo puško, ki se je naenkrat sprožila in šibre so zadele Sveviča v prsi. — Poškodovanci. V bolnico so snoči prepeljali ključavničarskega mojstra Oblaka Franca iz Zg. Logatca, ki je padel s strehe in se močno pobil. Na Mir ju so se včeraj med igro stepli šolarji. Med pretepom je eden udaril Ivana P. s palico po obrazu in ga težje poškodoval na levem očesu. Delavca Tomaža S. je snoči nekdo pretepel v gostilni; dobil jih je po glavi in po životu. b LJubljane postalo tudi sivahnejse. de bo vreme vsaj nekonam ugodno, bo letos stavbna sssjona trajala do Ibosjsr leta. Pred tedni so nadsM zidati dva trinadstropni hiši v Clgaletovi ulici. Prva, ki je že pod streho, je last drogerije >Salus€ m jo zida podjetje Mavric, drugo pa zida podjetje V. BstteMno Advokatski komori. Po —ploskvi sta obe stavbi približno enako razsežni, a hiša Advokatske komore bo nižja približno za pol etaže, da bo med sosedno novo in na drugi strani med staro, ki je nekoliko nižja, primeren prehod. Tudi druga hiša bo še letos pod streho, čeprav zidajo še komaj pritličje, ki bo obloženo z naravnam kamnom. Na Miklošičevi cesti med Zadružno gospodarsko banko in dr. Pogačnikovo hišo so davi delavci začeli odkopavati vrtno zemljo; na lepi parceli, ki je je v resnici škoda, da je nezazidana, bodo menda še letos spravili pod streho večjo hišo. Po načrtih bi naj stala na tej parceli štirinadstropna hiša, vendar še ni zanesljivo, da bo načrt odobren. Baje bo dovoljeno zidati samo pritlično poslopje, kakršno je v Frančiškanski ulici. Na Miklošičevi cesti je strnjen stavbni sistem in zakaj mora ostati prav tam škrbina, ni znano. —lj Polovica Strme poti brez razsvetljave. Stanovalci hiš ob Strmi poti se pritožujejo, da je že tri tedne polovica te ulice zavita v pravo egiptsko temo. Na eni strani ima Strma pot živo mejo, na drugi strani pa sadno drevje, tako da tudi prave dnevne svetlobe nima. Ponoči je pa zelo pomanjkljiva električna razsvetljava. To je neprijetno zlasti zdaj, ko so noči že dolge. Zato prosijo občinsko upravo, naj poskrbi, da bodo pregorele žarnice zamenjane z novimi. —lj Sadnega sejma v LjaMJani ne bo. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani«, nam glede na naš članek »Sadna letina v Sloveniji«, objavljen dne 5. t. m. sporoča, da se sklepi SVD glede prireditve sadnega sejma v Ljubljani ne bodo mogli izvršiti. Vsled slabe letine je bil odziv podružnic in producentov tako majhen, da bi zamišljena prireditev ne uspela, zato letos sadnega sejma v Ljubljani ne bo. _lj Krasen program v kinu Slogi. Poleg danes aktualnega filma »Požar nad Anglijo«, v katerem je predočen zgodovinski porast Anglije kot velesile na morju, predvaja kino Sloga od danes naprej prekrasen dopolnilni film »V kraljestvu glasbe«. V tem filmu nam predvaja eden izmed najslavnejših ameriških orkestrov, ki šteje nad 150 godbenikov z virtuozno dovršenostjo Lisztovo rapsodijo in druge znamenite skladbe. Ta film predstavlja eno najboljših glasbenih del sodobne filmske produkcije in bo vsak, ki ga bo videl in slišal, imel nepopisen užitek. Sloga si je kot glasbeno društvo stavila za svojo nalogo seznaniti občinstvo z lepimi glasbenimi filmi, ki bodo vedno igrani kot uvod k drugim rednim filmom. Na ta način hoče Sloga vršiti svoj glasbeno vzgojni program tudi potom svojega kinematografa V to svrho je zaključila Sloga za to sezono celo vrsto muzikalnih filmov, v katerih se predvajajo po najboljših in znamenitih orkestrih Schubertove, Lisztove, Griegove, Čajkovskega skladbe ter dela drugih skladateljev. Tekoči program Sloge priporočamo čim najširšim krogom občinstva, zlasti pa ljubiteljem glasbe. —lj Večerni kuharski tečaj za gospe, ki se hočejo izpopolniti v kuhanju, se prične 18. oktobra. Prijave v »Zvezi gospodinj«, Gradišče 14, do 15. oktobra dnevno od 16. do 17. —lj šentjakobčani otvori jo letošnjo sezono s Kraigherjevo »školjko«, katero so že pred desetimi leti uprizorih" z lepim uspehom in jo ponovili preko desetkrat. Pepino bo igrala ga E. Wrischer-Petrovči-čeva, Olgo ga Pugljeva, Strelovko ga Bučarjeva, Maksa g. Hanžič, Tonina g. Ko-šak, dr. Lubina g. Gnidovec, dr. Podboja g. Weber. Opozarjamo že sedaj na otvoritveno predstavo. —lj Bolničarke in bolničarji B. O. Rdečega križa v Ljubljani «o vabljeni, naj se udeleže predavanja, ki bo jutri ob 19.15 v sobi na Starem trgu 19-1. Predaval bo g. dr. Fran ta Mis. Ker je predavanje važno, je za. vse člane B. O. obvezno! Načel-stvo. — Sokol I bo imel 31. redno glavno skupščino v četrtek 27. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Sokolskoga doma na Taboru z dnevnim redom, ki je objavljen na društveni oglasni deski. Članstvo vabimo, da se udeleži te skupščine. Zdravo! Uprava. —lj Združenje gledaliških igralcev sekcija Ljubljana bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. —lj Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk. —lj Prijet žepar. Pri izstopanju iz vlaka na glavnem kolodvoru je snoči začutil Ivan Lupša iz Ljubljane, da mu nekdo posega v žep, kjer je imel denarnico. Lupša je Žeparja zgrabil za roko m ga tudi obdržal, čeprav se mu je skušal iztrgati. Bil je mladenič, ki je govoril samo nemško in ki je pozneje na stražnici izjavil, da se piše Kurt Timmermann, doma iz vVurtenber-ga. Sumljivega potnika so spravili v zapor. Velik požar v Solčavi MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 3 Din Sveže najfinejše norveško ribje olfe iz lekarne dr. G. PICCOLLIA v Ljubljani e priporoča bledim in slabotnim osebam. Nepremočljive Hubertu se trenčkote In vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P R E S K E R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. ENO JHGOGBAflKA Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek * Otr> JABOLKA žlahtna, od 20 kg naprej razpošilja Posestvo »Grič«, Maribor. 30.M. NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI 5c p r e m o p brez prahu KOKS. SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon žd-59 24. L I. OREHI letošnji, tanke lupine, 50 kg Din 340.—, jedrca bela 10 kg Din 250.— franko voznlna, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2391 POSEST Beseda 90 par Najmanjši davek posebej 9 Din STAVBNO PARCELO ob Tržaški cesti v Mariboru proda Oset, Orožnova 6. 31.M. Ma kula turni ***mr proda uprava »Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica štev. $ posestnikom niše in poslopja Celje, 10. oktobra. Znana planinska letoviščarska vas Solčava je vsa pod vtisom groze, ki jo je doživelo prebivalstvo v pretekli noči, ko je hotel požar uničiti vso vas. V noči od nedelje na ponedeljek okrog pol ene je začel goreti hlev posestnika Poličnika po domače Kautmana pri vhodu v Solčavo. Ogenj so najbrž zanetili moški, ki so prenočili v hlevu in tam tudi kadili. Zaradi vetra se je požar naglo širil in kmalu je zajel stanovanjske hiše in gospodarska poslopja treh posestnikov Poličnikov. Vse tri hiše so bile zidane, dva sta bili kriti s skodljami, tretja pa z opeko. Na kraj požara so prihiteli solčavski gasilci z motorno brizgalno in kmalu je bila tudi vsa vas na nogah. Tudi prebivalci so se lotili gašenja. Splošno razburjenje se je še povečalo, ko je motorna brizgama odpovedala. Gasilci in vaščani so poiskali posode in zaceli nositi vodo. Okrog 2. zjutraj sta prispeli is gasilski četi iz Luč in iz Ljub nega z motorkami. Sreča v nesreči je bila, da je bila četrta stanovanjska hiša v vrsti gorečih poslopij zidana in krita. To so pridno polivali z vodo in posrečilo se jim je požar omejiti, da se ni razširil na vso vas. Prebivalstvo je v paničnem strahu nosilo opremo iz hiše in spravljalo živino na varno, ker se je balo, da ne bo mogoče preprečiti katastrofe. Ogenj je popolnoma uničil tri hiše in gospodarska poslopja posestnikov Poličnikov, zgorele so tudi 4 svinje. Ostalo živino so pravočasno rešili. Kakor čujemo sta bila dva posestnika le delno zavarovana, tretji sploh ne. Gašenje je trajalo vso noč. Do jutra se je gasilcem posrečilo 1 ogenj omejiti in preprečiti neizogibno ka- I tastrofo. Gostovanje gospe Kunčeve-Milanov v Tosci Predstava je bila krasna, obisk pa zelo slab Ljubljana, 10. oktobra. Snoči smo imeli drugo gostovanje slavne jugoslovenske pevke ge. Zinke Kun-čeve Milanove, umetnice z odra Metropolitanske opere v New Yorku. Pela nam je veliko partijo Tosce. Izkazala se je kajpak zopet veliko umetnico, tehnično do skrajnosti odlično pevko velikega, izjemno krasnega glasu. 2ela je ves večer prisrčne tople ovacije publike, ki se je zavedala, da uživa kreacijo svetovne kvalitete. Zlasti silen do jem je dosegla umetnica z molitvijo v 2. dejanju. Sprožila je aplavz, ki se dolgo ni mogel ustaviti. Tudi ostali solisti so dali svoje najboljše in tako smo imeli zopet enkrat operno predstavo, o kateri lahko rečemo, da je bila v solističnem pogledu odlična. Znana izvrstna igralska in pevska ustvaritev je Primožičev Scarpia. glasovno zmagovit in čudežno svež vzlic preveliki zaposlenosti je bil Franclov Mario Cava-radossi. prav dober, glasovno prijeten in igralsko novsem ustrežljiv Zupanov cerkovnik Nov je bil Dolničarjev Angelotti, za prvi nastop zadosten, dasi glasovno šibak in nejasen v izgovoru. Nai ne pozabi, da igra gospoda konzula! Prav d^ber ie Joška Rusa SDoletta in Perkov ječar. Zakaj na oltarju v 1. dejanju ne gore sveče in je ves tedeum s premajhno množico še vedno medel, dasi je zdaj vsaj zaključek že boljši, ne razumem Zvonovi v 3. dejanju so docela odpadli. Ne razumem pa tudi preveč čudnega dejstva, da je bila predstava s tako izjemno, svetovno priznano veliko umetnico nezadostno obiskana. Kje je ostala naša imovita inteligenca, ki ima polna usta zahtev za našo opero? Snoči, ko je imela priliko slišati in videti prvovrstno pevko evropskega in ameriškega slovesa ter vebče lepo predstavo, je ni bilo. Ali je bila kriva visoka vstopnina? Ali je bila kriva nedelja? Morda bi bili res primernejši dnevi za tako gostovanje med tednom, ko je Ljubljana vsa doma in ne na izletih. — Vsekakor se naša muzikalna in denarna inteligenca snoči ni izkazala Prišli pa so zvesti mali in srednj ljudje, in danes se lahko ponašajo, da so slišali pevko, ki ji z navdušenjem in ljubeznijo ploskajo ter jo obsipajo s cvetjem New York, London, Pariz itd. V Ljubljani ni prei^la niti ene drobne cvetke! Tudi t<-> je značilno za našo malo. strašno dolgočasno Ljubljano, ki je in hoče menda vzlic nebotičnikom ostati — dolga vas Fr. G. BSK še vedno krepko vodi V včerajšnjem ligaškem kolu so vsi beograjski klubi zmagali — Ljubljana je morala Sarajevčanom odstopiti točko Ljubljana, 10. oktobra Včerajšnja športna nedelja je bila popolnoma v znamenju nogometa. L;gaši so odigrali kompletno kolo. podsavezno prvenstvo pa je bilo nekoliko okrnjeno, ker so vse tekme v Mariboru m na Jesenicah odpadle. V ligaški skupini je bilo največje presenečenje v Zagrebu. Državni prvak Hašk je imel v gostih Jedinstvo. Slednje je že prejšnjo nedeljo sigurno premagalo našo Ljubljano. Tokrat je ponovno potrdilo svojo dobro formo, razen tega pa je imelo srečo, da je naletelo na izredno slabo razpoloženega nasprotnika, še preden so se domaČi dobro zavedli, so Beograjčani že vodili s tremi goli naskoka. Po odmoru so gostje povišali na 4 : 0, na kar je Hašk zn'žal na 4:1, malo pred konec igre pa je Jedinstvo postavilo končni presenetljiva rezultat 5 : 1 v svojo korist. Hašk je zaradi poraza padel na 3. mesto v tabeli, Beograjčani pa so si učvrstili položaj v sredini lestvice, kjer delajo druščino Hajduku. Ljubljani prede letos slaba. Včeraj je igrala doma nasproti Sla vi ji. čeprav so gostje nudili vse prej kakor dobro igro, domači niti takemu nasprotniku niso mogli odvzeti obeh točk in so se morali zadovoljiti z remisom. Moštvo Ljubljane je sicer dobršen del igre prevladovalo na igrišču, vendar nikakor ni znalo spraviti žoge v nasprotno mrežo. Enajstorica boleha že dalje Časa na impotentnem napadu, ki popolnoma pozablja, da brez strelov ni golov. Dokler bo trajala v napadalni vrsti taka neodločnost, bo Ljubljana stalno v nevarnem pasu na koncu lestvice in se bo morala težko boriti za obstanek v ligi. Moštvu je nujno potreben dober trener In zrelejši igralci. Rezultat 0 : 0 pomeni za sarajevske goste nepričakovan uspeh. V Beogradu sta oba domača kluba beležila popom uspeh. Bask ni dolgo pustil v dvomu nasprotnika iz Skoplja in je do 22. minute drugega polčasa šestkrat po-tresel mrežo Gradjanskega. šele potem so gostje prišli nekoliko do sape in do konca znižali rezultat na 6 : 2. Tudi gost iz Zemuna je moral priznati premoč prestolu''č-nega zastopnika BSK. Do odmora je Sparta še dokaj dobro vzdržala pritisk in menjala strani z enim samim golom v mreži. V drugi polov'ci so Beograjčani stalno napadali in z lahkoto zmagali 4 :0. BSK stoji zdaj z 12 točkami krepko na čelu lestvice in vse kaže, da bomo v njem imeli jesenskega prvaka. Tudi četrti zastopnik Beograda, Jugoslavija, je svojega nasprotnika premagal, Čeprav ni igral doma. Varaždinska Slavlja je zgubila igro že pred odmorom, ko so gostje vodili 3 : 1. Po odmoru se je morala Jugoslavija braniti in ji je le a težavo uspelo obdržati zmago v razmerju 4 :3. Beograjčani so si z dvema pridobljenima točkama znatno popravili položaj in za/-vzemajo 2. mesto na lestvici. Več sreče kakor Hašk je imel drugi zagrebški UgaJ Gradjanski. ki je gostoval v Splitu. Pri Zagrebčanih je zlasti zadovoljil šipoš, ki ga stara poškodba menda nič več ne ovira. Bil je nosilec skoraj vseh napadov in je tudi ustrelil edini gol dneva. Izredna obramba Gradjanskega je onemogočila Hajduku vsa prizadevanja za :zenačenje. Zmaga Zagrebčanov je bila zaslužena, ker so se pokazali kot mnogo boljša celota. Prvenstvena lestvica kaže no 6. kolu naslednje lice: BSK 12 točk, Jugoslavija 10. Hašk 9. Gradjanski (Z) 8. Bask 7, Hajduk 6 (11:7), Jedinstvo 6 (13:14). Gradjanski (S) 5. Slavija (S) 4. LJubljana 3. Slavlja (V) 1 (9:16). Sparta 1 (3:17). V podsaveznem T. razredu je Reka v Kranju presenetljivo premagal tamošnje moštvo s 3 : 1. vsi ostali nasnorotn'ki pa so si razdelili točke. V Ljubljen' je jeseniški Kovinar igral z Marsom 3 : ?>, Jadran s Hermesom 2:2, v Celju pa Jugoslavija z Amaterjem 0 : 0. V lahkoa tletskem dvoboju med Cel lem in Concordio v Zagrebu, so zmagali Zagrebčani s 54 : 49 točkam, vendar je pri Celjanih manjkal njihov najboljši atlet Goršek. Pri tekmovanju je Kotnik po* t avli na 3000 m nov jugoslovenski rekord 8:55.4. Prirodoslsvje Miro ima šest let, Ivo pa pet. Miro pravi: »Mislim, da bo sosedova mačka kmalu mlade dobila«. ^Nemogoče,« reče Ivo. * Zakaj ne b? bilo mogoče?* se začudi Miro. »Zato,« pojasni Ivo. »ker je mačka maček, — gospodje pa ne rode.« V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nafta iskreno ljubljena, dobra mama, stara mama, sestra, gospa ANTONIJA PETROVČIČ, roj. TOMSIC sasebnlca danes nenadoma mirno v Gospodu naspala. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 11. oktobra 1938 ob 16. uri izpred mrtvaške veže na VMovdnnsfci cesti 9 k Sv. Križu v Ljubljani. JESENICE — LJUBLJANA, dne 9. oktobra 1998. Inž. SBEcKO PETROVCfC, sin, ANKA, roj. KOM AN, snaha, MARTIN A, PA VUNA KAVČIČ, OLGA TOMJIC, sestri, in sorodstvo. Višnja gora zbira svoj muzej V njem bodo zbrani spomeniki nekdanje slave in veličine tega 460 let starega mesta Višnja gora, 9. oktobra. Odkar je dobila Višnja gora prvi izletniški in smučarski dom na Polževem, odkar je bilo zgrajeno v Višnji gori najmodernejše kopališče na Dolenjskem in odkar je bila Višnja gora uradno proglašena za tujskoprometni kraj, so nastopili za njo boljši časi. Odpadli so tako ukoreninjeni in zastareli nazori, da Dolenjska nima pogojev in možnosti za razvoj tujskega prometa. Dan za dnem, posebno pa ob nedeljah in praznikih, prihajajo na Polževo in poleti v višnjegorsko kopališče številni izletniki, ki se zadovoljni vračajo domov, ker so spoznali, da je tudi na Dolenjskem mogoče preživeti svoj oddih. A Višnja gora hoče nuditi svojim gostom poleg telesnih ugodnosti nekaj duševnega užitka. Ni ga kraja v naši domovini, ki bi bil tako znan in za katerega bi se ljudje toliko zanimali, kakor ravno za Višnjo goro. Saj pa je tudi zgodovina tega 460 let starega mesta tako burna in zapletena, da mora vsakega zanimati! In da bi zbrali vse spomenike nekdanje slave in veličine na enem kraju in jih napravili ljudem dostopne, so se mestni predstavniki odločili, da osnujejo mestni muzej. Zgodovinskega materiala je v Višnji gori še obilo, čeprav ga je bilo veliko odnesenega drugam, nekaj pa ga je sčasoma propadlo, ker ljudje niso dovolj pazili nanj Kljub temu pa ga je ostalo še toliko, da si moremo ustvariti precej točno sliko o nekdanjih Višnjanih. Prav bogat je mestni arhiv, ki sega v prve početke mesta. Zlasti je zanimivo sodstvo, ki izpričuje, da so bili Višnjani strogi sodniki, ki niso poznali šale. Pogoste so bile smrtne obsodbe in celo v primer'h. ki kar presenečajo. A sodniki so pri vsakem obsojencu naglašali, naj bo »v strašen vzgled vsem hudodelcem«, kajti okrog Višnje gore je v času tovornikov kar mrgolelo roparjev, ki so v klancu Stehanu čakaH svojih žrtev. Zato so jim Višnjani tako trdo stopali na prste. Se danes se pozna kraj. kjer so stale slavne višnjegorske vislice. Okrog njih so ljudje napletli toliko grozovitih pripovedk, da bj marsikateri domačin ponoči ne šel za neben denar mimo njih. Sodili so menda Višnjani javno. Ohranjena je še palica, s katero so razglašali razsodbe. Je kak meter dolga, lepo izrezljana in ima debel ročaj. Na njej so privezani trakovi različnih barv, katerih vsaka je pomenila do- ločeno kazen. Pri sodbi je držal sodnik palico v roki in ko' je izrekel obsodbo, je potisnil odgovarjajoči trak navzgor, dvignil palico in razsodba je bila razglašena. V mestnem arhivu so tudi razni odloki Ferdinanda I. in Marije Terezije, listine cesarskih poslancev na usnjem koži z znamenitimi cesarskimi pečati in shranjene v lesenih etuijih. Iz arhivov spoznamo gospodarsko in kulturno življenje Višnjanov katerim se je neprimerno bolje godilo kakor njihovim današnjim potomcem. Mestni očetje so znali tako dobro gospodariti, da je imelo mesto do 80.000 goldinarjev .premoženja, to je skoraj več, nego je bilo vse mesto vredno. Zato ni bilo treba Višnjanom plačevati ničesar, ampak so celo dvakrat na leto priredili pojedino, katere se je zastonj udeležilo vse mesto. Med mestnimi zanimivostmi je tudi starodavna zastava z grbom Turjaških grofov. Zastava je vsa preluknjana od francoskih krogel, ko sta 16. septembra 1813. general Rebrovič in polkovnik Milutino-vič pri Višnji gori premagala Francoze. Iz francoskh Časov izvira tudi boben, ki ga pa še danes uporablja občinski sluga, kadar poziva Višnjane k raznim dolžnostim. Ne baš majhna znamenitost je tudi višnjegorski »učeni polž«, o katerem trdi pripovedka, da so ga dobili hrabri Višnjani v zahvalo, ker so v bojih z Atilo rešili življenje nekemu beneškemu plemiču. Kadar so mestni očetje zborovali ali izrekali sodbe, so smatrali za nekaj vzvišenega, če so vsi zborovalci pili iz polževe lupine Prvotna lupina se je sicer neznano kam izgubila, zato pa so dali mestni očetje izdelati drugo, ki je tudi zelo stara in sploh nekaj edinstvenega pri nas. Veliko je še raznih zanimivosti, še več se jih bo pa gotovo našlo, ko bo vse urejeno Mestno starešinstvo je za muzej določilo sobo v mestni hiši. kjer so shranjeni omenjeni predmeti. Dalo bo napraviti nekaj starinskega pohištva, potem bo pa muzej uredilo tako, da bo dostopen obiskovalcem. Višnjegorski muzej ne bo v ponos samo mestu, temveč bo tudi velikega splošnega pomena. Saj bo s tem omogočen dostop do važnih zgodovinskih dokumentov, ki so ležali zaprašeni po zabojih in propadali. Muzej bo pa nova privlačna točka tudi za izletnike, ki jih zanima preteklost tega starodavnega mesteca. Nova palača Poštne hranilnice v Beogradu Eno najmonumentalnejših poslopij v naši drŽavi — Stroški so znašali okrog 58 milijonov dinarjev Ljubljana, 10. oktobra Poštna hranilnica v Beograd i se je preselila v svojo novo stavbo v ulici Kralja Aleksandra in od 10. oktobra dalje v njej posluje. Pred začetkom dnevnega poslovanja, ob 7.30 je bila opravljena pred zbranim osebjem kratka molitev za srečni začetek poslovanja, a nato se je začelo poslovanje in interno delo. Zidanje nove, prekrasne stavbe Poštne hranilnice se je začelo dne 10. marca 1935, a končano je bilo 10. oktobra 1938. Zgradba Poštne hranilnice hkrati z onim delom, ki je namenjen za poštno ministrstvo, spada v vrsto največjih in najmonumentalnejših zgradb v naši državi. Zgradba zavzema površino 4600 m2, a njena kubatura znaša okrog 130.000 m\ Poštna hranilnica ima 50 pisarn, 9 dvoran vsako veliko okrog 200 m2, 3 velike dvorane, vsaka od njih obsega okrog 500 m2 blagajniško dvorano z vhodom in s 35 blagajn škim i okenci, velikost njena je okrog 800 m2, trezor s površino okrog 130 m2, 4 garaže in ogromen prostor na podstrešju. Del stavbe, ki je določen za poštno ministrstvo ima 161 pisarn. 14 dvoran, vsaka okrog 80 m2, 2 brzojavni dvorani, vsaka s površino okrog 40C m2. 1 brzojavno dvorano s površino okrog 650 m2, 14 skladišč, 2 stanovanji za sluge, kotlarno z 20 kotli in s površino okrog 100 m2, strojno dvorano s površino okrog 230 m2, skladišče za premog s površino okrog 200 m2, 4 delavnice itd. Dolžina hodnika v stavbi je okrog l»/t km. Stavba ima 3 sklonišča proti zračnim napadom za okrog 150 ljudi. Velike dvorane za blagajnico, za brzojav, za čekovni oddelek, hranilni promet, knjgovodstvo in trezor se ventilira jo umetno. Ventilacija je tako urejena, da v poletju osvežuje zrak v teh prostorih. Zaradi hitrejšega poslovanja je instalirana zračna pošta, tekoči trakovi, naprava za prenašanje brzojavk, dvigala, ki spajajo oddelke z blagajniškimi okenci itd. Razen tega je tudi 5 osebnih dvigal. Za stavbo je bilo izdanih: za groba dela okrog din 17,300.000.—, za notranji omet okrog din 3.200.000.—. za okna in vrata okrog din 8,000.000.—, za kanalizacijo in druga manjša dela okrog din 1,500.000.—, za končna dela okrog din 14,000.000.—. Razen tega je bilo izdanih za razne instalacije okrog din 12.000.000.—, za opremo pa okrog din 1.500.000.—. Skupni izdati so torej okrog din 58.000.000.—. Ce odračunamo stroške za instalacije in opremo, velja cela zgradba kakih 44 milijonov din. Stavba je zidana po izkušnjah največjih poštnh hranilnic na svetu, tako glede razporeda prostorov, kakor tudi glede uporabe tehničnih pomožnih sredstev. Veliko število blagajniških okenc v glavni dvorani, smotrena razporeditev okrog te osrednje blagajniške dvorane in najmodernejša tehnična sredstva za pospeševanje poslov fdvigala, pnevmatične cevi. tekoči trakovi, telefoni itd.) omogočalo dvakrat, trikrat hitrejši postopek pri čekovnih, hranilnih, lombardnih in drugih vplačilih in izplačilih. Tako se bo za stranke znatno skrajšal Čas čakanja v blagajnici Poštne hra-nihvce.l Pri tem se seveda nudi publiki ves komfort, kakor ga nudijo svoji publiki poštne hranilnice in druge velike banke v glavnih mestih zapadne Evrope. Zaradi njene monumentalnosti, lepote in tehnične ureditve, naj bi novo zgradbo Poštne hranilnice posetili tudi ljudje, ki nimajo direktnih poslovnih zvez s Poštno hranilnico. Uradne ure so v Poštni hranilnici vsak delavnik od 8 do 14. ure. blagajnica pa je odprta za stranke od 8 do 13. ure. GazotftMvv stoto v reki Po najnovejših izkušnjah in metodah so v strugi reke Mississippi blizu St. Jamesa v severoameriški državi Lousiana na tihem izvrtali prvi navpični rov, po katerem bodo črpali petrolej. Rov je globok 1.800 m in pridobivanje petroleja po njem se je že pričelo. Vsak dan ga izčrpajo nad 200 ba-relov. Ta uspeh je dal tudi drugim delniškim družbam pobudo, da so jele vrtati na dnu struge več rovov. Najprej so morali zabiti v dno struge 12 m dolge pilote, da so mogli nanje postaviti vrtaine stroje. Razen tega £o morah zgraditi poseben podij, na katerem stoji pomožno poslopje. Do globine 1.800 m je rov zaprt, potem pa segajo 100 m naprej odprtine. Razen petroleja črpajo iz rova tudi mnogo naravnega plina, ki ga prestrezajo in industrijsko izkoriščajo. Z migreno se da zaslužiti Nekateri veliki ameriški listi so objavili nedavno tale oglns: Iščemo najhujšo migreno sveto. Ženske s hudo migreno, ki so si zaman prizadevalo ro&iti se te bolezni, lahko dobe trajno zaposlitev. Visoka odškodnina zajamčena. V deželi vseh možnosti in rekordov ni bilo nič čudnega, če so 'skali tudi najhujšo migreno. Oglas je izšel 15-krat v 35 listih. Tajinstveni inserent je dobival vsak dan mnogo prijav in v kratkih oglasih je obveščal javnost, koliko žensk se je prijavilo in kdaj bodo tekmovale izbrane. In res so bile mnoge ženske pozvane, naj izpolnijo zelo obš:rno vprašalno polo in prilože svoje fotografije. V ameriški reklami brez fotografij nič ne gre. Končno so izbrali deset najlepših in najhujši migreni podvrženih žen in jih pozvali, naj pridejo na kliniko neke ameriške tovarne za zdravila. šele tam so tekmovalke zvedele, da bodo morale služiti za javno demonstracijo uspešnosti zdravilnega sredstva proti migreni. Pogoji niso bili slabi. Poleg vse oskrbe dobivajo tekmovalke po 50 dolarjev tedensko in sicer najmanj skozi šest mesecev, ko se pogodba s podjetjem avtomatično konča. Po potrebi se pa lahko pogodba podaljša največ na štiri leta. Po tem času si tovarna sama jamči, da bo pregnala migreno tudi najlepši ženi. Razen javnih demonstracij na tovarniški kliniki in sanatoriju morajo angažirane lepotice dajati na razpolago tudi svoje fotografije in sodelovati v vseh drugih primerih reklame ter biti celo na razpolago tovarni odnosno njeni bolnici, ko prireja enkrat na mesec krožna potovanja z najlepšimi ženskami, ki jih muči migrena. Poveljniki emške oborožene sile Adolf Hitler — Maršal Goring — Generali Brauschitz, von Reichenau, List in Keitel Vrhovni poveljnik nemške armade je Adolf Hitler. Malo je pa verjetno, da bi on dejansko nastopal kot tak v primeru vojne. Nemška armada bi bila v vojni pod poveljstvom treh mož, — mornarica bi imela svojega poveljnika, letalstvo svojega, suhozemska vojska pa svojega. Najvišji vojaški dostojanstvenik Nemčije je zdaj maršal Goring, vrhovni poveljnik le- Hitler talstva. Zdi se pa, da bi stal tudi on v primeru vojne ob strani. Kljub svojemu visokemu položaju Goring nikoli ni bil član generalnega i:aba. JCjegov položaj sloni na karieri, ki jo je napravil kot ak-tivn^ častnik. Leta 1918 je izstopil razočaran iz vojske kot kapetan. Pod novini režimom je pa postal takoj general in tako je preskočil vse vmesne čine. Njegovo naglo imenovanje za armadnega gen £ rala in maršala je bilo bolj ocenitev njegovega orgajnizaitoričnega dela v nemškem letalstvu, nego čisto vojaške nadarjenosti. Bistveno drugačna je bila kariera vr- Branschitz hovnega poveljnika suhozemske vojske ge nerala VVaLtherja von Brauchitscha. Ta 56 letni častnik visoke, koščene postave je kot ustvarjen za vojaškega poveljnika. Bil je v kadetnici, služil je pr,- pešpolku in pozneje pri topništvu v pruskih gardah. Postal je adjutant polka in čez ne- vojaški talent v mlajši generaciji je ge-neraimajor Hermanu von Hann cken. Ta brumni častnik zavzema poleg visokega po ložaja v štabu se funkcijo komisarja Gb-ringove štiriletke. Rojen je bil leta 1890, dovršil je kadetnico, bil je častnik pruskih gard, pozneje pa posebnega polka v Oldenburgu. Odlikoval se je na bojišču in leta 1917 je bil dodeljen generalnemu šra-bu. Ob koncu vojne je bil kapetan. Po vojni je služil v državni hramba v štabu, končno pa v vojnem ministrstvu kaj let je bil dodeljen generalnemu štabu, kjer je ostal ves čas svetovne vojne. Ob koncu vojne je bil major. Po vojni je bil v vojnem minisirstvu v oddelku za iz-vežbanje rekrutov. Potem je postal poveljnik ene izmed topniških, edmic., dovoljenih Nemčiji po vei-saillski pogodbi. Kot polkovnik je bil načelnik štaba 6. divizije in šef oddelka za izvežbanje rekrutov v vojnem ministrstvu. Leta 1931 je postal general m a jor, leto dni pozneje pa inspektor topništva. Leta 1933 je prevzel po Blombergu vrhovno poveljstvo vojske v vzhodni Prusiji. Zadnjič je poveljeval 4. armadnemu zboru s sedežem v Leipzigu. Na tem mestu je ostal, dokler ni bil poklican na mesto vrhovnega poveljnika nemške armade. To mesto je zavzemal pred njim general von Fritsch. Brauchitsch velja za moža izrednih vojaških sposobnosti. Skoraj prav tako velik sloves uživa sedanji poveljnik 4. armadnega zbora general Walther von Reichenau. Tudi on je bil v kadetnici, služil je pri topniškem polku pruskih gard. med svetovno vojno je bil pa dodeljen generalnemu štabu. Nosi monokel in človek bi ne verjel, da je star že 54 let, tako je še svež in mladosten. Po razsulu stare armade se je pridružil kot kapetan državni brambi. Postal je major m služil je v štabu HI. divizije. Po zmagi hitlerizma je deloval večinoma v štabu, potem je pa postal šef važnega oddelka v ministrstvu za državno brambo, jZ katerega se je pozneje razvilo vojno ministrstvo. L. 1935 je postal general in poveljnik 7- armadnega zbora v Mttnchenu, potem pa 4. armadnega zbora v Leipzigu. Tretji najiugledneiš; vojaški dostojanstvenik je general Walther List, rjoveljnifc 2. armadnega zbora. Star je 58 let m je najstarejši med visokimi vojaškimi dostojanstveniki. Služil je pri pehoti; leta 1908 je bdi dodeljen generalnemu štabu, kjer je ostal do konca svetovne vojne. Potem je vstopil v državno brambo najprej kot poveljnik pešpolka, pozneje pa kot štabni oficir. Kmalu je pa prišel v ministrstvo državne hrambe kot šef oddelka za izvežbanje rekrutov, kjer je ostal do leta 1933, ko je postal poveljnik 4. divizije in končno 4. armadnega zbora. General Wilhelm Keitel je zdaj načelnik vrhovnega poveljstva armade. Ta vojaška oblast je bila ustanovljena po nedavnem odstopu generala Blomberga. To je bolj administrativna funkcija, toda Kedbelova vojaška kariera ga upravičuje k aktivnemu poveljstvu. Mož visoke postave, strogo vojaškega nastopa je general Keitel v svoji stroki temeljito podkovan. Star je 56 let. Kot 191etni mladenič je vstopil prostovoljno v vojFko in v začetku svetovne vojne, ko mu je bilo 32 let, je bil kapetan in poveljnik baterije. Večinoma je pa služil pri generalnem štabu v državni brambi, najprej kot instruktor slavne akademije v Hannovru. pozneje pa kot poveljnik raznih topni carskih edini c. V letih 1929 do 1931 je bil šef organizacijskega oddelka vojnega nimistrstva. Potem j? pa po vrsti služil v armadnem poveljstvu in v administraciji. General Keitel nosi kratke brčiće, dočim so njegovi kolegi gladko ob- j riti. Goring Drugi iz mlade generacije je Fritz Loeb, 44 letni generalmajor. Tudi on je mož š-i-riletke kot komisar za sarovine in obenem 6fcsn generalnega £taba. Med svetovno vojno je služil p^ prionirjih, po vojni pa večinoma pri konjenici V maju 1933 je postal major generalnega štaba. Vsi ti možje so v aktivni službi in so znanj javnosti. To pa seveda še ne pomeni, da bi bih v primeru vojne na vodilnih mestih. V Nemčiji se je skoraj vedno pojavil izza kulis /odikii mož, kadar je narod to potreboval. V začetku svetovne vojne razen ozkega kroga ljudi ni nihče ničesar vedel o Hmdenburgu ali Ludendorf-fu. Tudi zdaj bi najbrž nihče ne mogel Keitel irrjenovat^ moža za kuhsami, nihče bi ne mogel povedati, kdo sc bo pojavil v primeru potr be, razen morda edinega moža in sicer generala von Fritscha, po smrti Ludendorffa in Hansa von Seeckta najodUičnejšega vojaškjega dostojanstvenika Nemčije. Von Fritsch se je pa moral pod pritiskom razmer umakniti in iz zdravstvenih ozirov je stopil v peko j. To pa ne pomeni, da n^ bo reaktiviran ,če bo treba. Tudi Hindenburg se je bil ofici?l-no umaknil iz zdravstvenih ozirov, v resnici se je bil pa spri s cesarjem, a ta ?,a je navzlic temu poklical nazaj skoraj neposredno po izbruhu svetovne vojne. Aha! »Ali smem z vašo gospodično hčerko na izprehod?« vpraša gospod mater svoje prijateljice. »Zelo mi je zal, toda tega vam ne morem dovoliti,« odgovori gospa. »In zakaj ne? Ali mi morda ne zaupa-te?c »Narobe! Popolnoma vam zaupam.* »Torej svoji hčerki menda ne zaupate«. >Tudi njej zaupam. Le obema skupaj ne!« GEORGES OHNET: 71 s ERGEJ PMlin Romun V visokem denarnem svetu so se jeli zanimati za Častihlepne Herzogove cilje. Ta drzni podjetnik je rastel visoko nad množico in smelo se je povzpel na vrhove, kjer se je pošteno držalo v skupini nekaj polbogov, brez ugovora odločujočih o vrednosti javnega denarja. Ta neugnanost novo došlega drzneža je razjezila denarne mogotce in s tem je bil njegov polom tajno že sklenjen. Iz nerazumljive nerodnosti Herzog ni želel udeležbe velikih pariških bančnih zavodov v svojem novem podjetju. Od trenutka, ko njegovo podjetje ni več prinašalo dobička gospodarjem borze, je bil že v naprej obsojen. Nekega jutra, ko so se Parižani prebudili, so videli vse stene mesta pokrite z ogromnimi plakati, oznanjujočimi emisijo delnic družbe »Credit Universel«. Sledila so imena upravnih svetnikov, sama znana imena, med katerimi je bilo tudi prinčevo ime. Med njimi so bili nosilci velikega križca Častne legije, bivši državni svetniki, prefekti, živeči zdaj zasebno življenje. Cel zbor osebnosti, ki naj bi zaslepile javnost. Toda med njimi je imela vsaka vsaj majhen sumljiv madež. To je bila bomba za poslovni svet! Princ Panin, zet gospe Desvarennesove, je upravni svetnik »Credit Universel«. To je torej dobro podjetje. Ljudje so prihajali vpraševat gospo, ki je bila vsa v zadregi, ker je morala izbirati med svojo hčerjo in zetom. Hočeš nočeš je morala hvaliti novo podjetje, če ni hotela razgaliti svojega zeta. Dolgo pa ni oklevala, ker je bila preveč poštena in značajna. Kmalu je jela odgovarjati ljudem, da je podjetje srednje in na vse načine si je prizadevala odvrniti ljudi iz svoje okolice fudi od najmanjših vpisov. Vpisovanje je prineslo veliko razočaranje. Velike banke so zavzele sovražno stališče, denarni mogotci so ostali nezaupljivi. Herzog je spravil skupaj nekaj milijonov z malimi vpisi. Vratarji hi kuharice so mu prinesli svoje prihranke. Pobral je ves zaslužek in vse prihranke ljudi. Zaman je ponavljal svoje pozive in reklamo v gospodarskih listih; izgovorjeno je bilo geslo, ki je mahoma pri-striglo špekulaciji peroti. Potem so se pa jele širiti tudi zlobne govorice. V ta namen so porabili Herzogovo nemško poreklo in bankirji so si šepetali, da je cilj podjetja »Čredit Universel« izključno politika. Tu gre samo za ustvaritev denarnih pisarn v vseh delih sveta, da bi se z njihovo pomočjo še bolj razširila industrija za Reno. Razen tega bi pa mogla Nemčija v zadnjem trenutku v primeru vojne rabiti posojila in tu bi bil takoj pri rokah »Credit Universel,« da bi ponudil častihlepni velesili potrebne kredite. Herzog pa ni bil mož, ki bi se dal streti brez odpora. Napel je vse sile, da bi dvignil svoje podjetje. Na borzi je dal prodati mnogo nepodpisanih delnic in jih znova pokupiti po svojih ljudeh. Tako je ustvaril okrog podjetja umetno vrvenje. Čez nekaj dni so te delnice poskočile, podprte samo z drzno Herzogovo borzno igro in povpraševanje po njih je bilo veliko. Princ, ki ni poslušal nobenih nasvetov in ki je slepo verjel svojemu družabniku, se ni nadejal nobenih zlih posledic. Bil je prepričan, da je vse v najlepšem redu. Povečal je še sijaj svojega doma in živel zares kraljevsko. Mmelinina prizanesljivost ga je navdajala s pogumom. Nič več se ni premagoval, zdelo se mu je, da lahko opusti vso pozornost, ki jo je dotlej še izkazoval svoji mladi ženi. V hiši v-ulici Mail-lot sta se Sergej in Ivanka vsak dan sestajala. Cayrol je bil tako zaposlen z izjalovljenimi novimi Herzog svimi špekulacijami, da ni mogel paziti na svojo ženo. Sicer ji je pa itak brezmejno zaupal. Kakor vse nezveste žene, je bila tudi Ivanka s svojim možem ljubezniva in nežna, Cay-rol je pa videl v tem samo nove dokaze ljubezni. Usodna strast, zanetena po Sergeju v srcu mlade žene, jo je vedno bolj prešinjala. Zdaj se ni mogla več odreči pregrešni sreči, ki jo je uživala v Paninovem naročju. Čutila se je zmožno vsega, samo da bi ne izgubila svojega ljubčka. Zaklepala sta se v temni sobi hišice, kjer sta sedela po cele ure objeta, omamljena in zatopljena v svojo srečo. Zasanjana v brezskrbnost sta na krilih ljubavne opojnosti nerada pozdravljala uro ločitve. Ivanka je bila že izrekla strašne besede: — O, ko bi bila prosta ... ! In snovala sta načrte. Skupaj odpotujeta na bregove Luganskega jezera, tam najameta vilo vso v zelenju, polnem sveže sence in brez konca bosta uživala sladkosti svoje vroče ljubezni, svoje nerazdružne zveze. Ona je bila vročekrvnejša od njega in zato si je znala še bolj živo pričarati pred oči ta višek blaženosti. Večkrat je dejala: Kdo naju zadržuje? Odpo-tujva skupaj! Sergej je bil pa pameten in previden. V trenutkih najburnejše strasti je znal pomiriti Ivanko in jo spraviti k pameti. — Čemu to? Mar ne pripadava drug drugemu? Toda mlada žena mu je jela očitati, da je nima tako rad, kakor ona njega. Mar bi mogel sicer mirno prenašati misel, da si jo deli s Cayrolor«> Ona je že sita neprestanega pretvarjanja, ki jo silijo vanj okolnosti. Mož ji je postal predmet groze in mora mu lagati, prenašati mora njegove nežnosti, Čeprav se ji gnusi j o. Sergej jo je pa vedno sladko rK>miril in s poljubom pripravil do tega, da se je z vsem strinjala. Ta čas se je pa zgodilo nekaj važnega. UcaJajB Joatp