Političen list za slovenski narod.
Po pošti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila iinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne.
©v. 88.
V Ljubljani, v sredo 17. februvarija 1892.
Letnik: XX.
Spoštujmo »svoj trud in svojo kri?
V boju zoper zagrizene naše sovražnike ne more najti splošnega odmeva in pritrditve geslo, katero bi imelo biti že davno vtisnjeno v spomin in srce vsakega poštenega in odločnega rodoljuba slovenskega in ob enem blesteti se pri vsakem njegovem koraku, kakor svitla zvezda. To geslo je: „Svoji k svojim", katero je prvič poudarjal raujki Ceh, slavni Pa-lacky.
Pomen in važnost tega gesla sicer vsak spoznava, ali žalibog dozdaj se malo izvršuje. Vsak pozablja, da ne izvršujoč tega gesla škoduje sam sebi in jači sovražnike, kateri se z našim denarjem obogatijo, od naših žuljev mastno živijo iu vrh tega nam še v svoji znani nesramnosti očitajo našo — revščino. Ako bi ne bilo nobenega druzega uzroka, samo ta jedina okolnost bi radostovala, da odpremo oči in s podpiranjem svojih lastnih trgovcev, rokodelcev, gostilničarjev itd. pomagamo jim do boljšega blagostanja in tako izbijemo pušico ostrega in brit-kega očitanja našim sovražnikom iz rok.
Vzgled, kako daleč se more priti, ako se geslo „Svoji k svojim" vestno izvršuje, vidimo pri naših bratih Cehih. Ko so Nemci odpovedali svojo udele-žitev pri razstavi, mislili so in tudi že prerokovali, da Cehi sami, brez pomoči Nemcev, ničesa ne opravijo, da bo razstava končala z velikim primanj-kljejem in da bodo Cehi imeli sramoto pred celim svetom. A varali so se. Cehi so se trdno oklenili gesla „Svoji k svojim", in glej, razstavo je obiskalo 2,434.881 oseb in dobička od razstave je 1,468.000 gld.*) Toliko premore geslo „Svoji k svojim 1"
Geslo to ni sad nobene strastne agitacije, ampak izvira iz nam tako potrebne samoobrambe in lastne pomoči. S tem nočemo nobenemu škodovali, nočemo nobenega siliti, ampak vprašamo le, ali
*) 750.000 gld. reprezentujejo poslopja, katera so dana deželnemu odboru na razpolaganje brez nagrade, in 718.000 gld znašajo čisti dohodki od vstopnin. V to ne štejemo še dohodkov iz razstavine loterije.
more biti kaj bolj prirojenega, kakor da bi Slovenec podpiral zopet le SloveLca, katolik zopet le katolika in ne nemškutarja in liberalca? Samo s tem mora se med nami utrditi ona vez, katera nas združuje v eno telo in to nas bo storilo nepremagljive. Samo z izvrševanjem tega gesla moremo dospeti do onega blagostanja, katero, kedar je združeno s pravo omiko in narodno zavestjo, je ne le poroštvo, ampak tudi ; podlaga političnih vspehov.
Samo s tem moremo izpuliti iz rok naših sovražnikov in uničevalcev oni meč, s katerim nas hočejo polagoma ukončati. S tem moremo se osvoboditi iz podložnosti onih naših nasprotnikov, kateri spreminjajo znoj našega dela in naš trud v zlato, katero v svoje žepe vtaknejo in nam potem stopajo še s trdo s/ojo nogo na vrat.
Ako bi geslo „Svoji k svojim" bilo krivično, gotovo bi bili med prvimi, da bi pred njim svarili. Ali ko smo spoznali, da ni krivično in da o njegovi opravičenosti še dvomiti ne moremo, ne moremo si kaj, da ne bi ga poudarjali in hočemo pri njem ostati »mirom in povsod. Sedanji časi so hudi in težki; kajti hrup boja se oglaša na vseh straneh in žugalen klic: »Gorje majhnim, se sliši povsod.
Ne smemo torej pozabiti, da tudi naš slovenski narod je majhen in da zastonj bi bilo Irudapolno, težavno, s solzami in krvjo posvečeno prizadevanje, naših buditeljev, ako bi se ne hoteli postaviti na lastne noge tudi tam, kjer smo bili dozdaj slabi in majhni. Na srce tedaj polagamo vsem dobrim in odločnim Slovencem, da bi se gesla „Svoji k svo- j jim" zmirom in povsod držali in prav trdno se ga oklenili. Spoštujmo delo naših rojakov, delo Slovencev; spoštujmo svoj trud in svojo kril
S voč an.
Borzni davek.
Govor drž. poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 3. februvarija 1892.
(Dalje.)
Kar se tiče prometnega davka, je davčni predmet le dejanje posamičnega prometnega akta. Uso-
LISTEK
Lakota na Ruskem.
„Vsa Ruska spava, — a sam car na prestolu spava."
Ševščenko.
Take žalostinke je popeval pred nekimi desetletji visoko nadarjeni pesnik maloruskega naroda, tugujoč, da se v mogočnem carstvu, v ogromni državi, nič ne ziblje in ne zaveda samostalno, oso-bito v velikih ukrepih za povzdigo narodove blaginje.
Kar je v oni dobi težkomiselni pesnik prerokoval, vzbuja danes, ko na Ruskem razsaja grozovito ljuti glad, v naših srcih grozo.
Bedna, uboga Ruska v vsakem oziru. Bedna s preganjanjem katolikov, Poljakov; bedna s svojim nihi-lizmom; bedna z uradništvom; bedna vsled ogromnega, vse moči dežele presegajočega oboroževanja; in najbednejša in najsiromašnejša vsled gladu, kateri je dospel do vrhunca, dasi je ruska vlada zopet dovolila za gladne okraje 60 milijonov rubljev.
Žive besede grofa Tolstega skoro ne morejo opiBati te bgde.
Poroča se, da je glad razdrl že vse meje zakona, da, i celo človečanstvo. Smrt, zavetišče v ječi ali v rudnikih, je največji dobrotnik.
Zatem se pa kupičijo na zapadu ogromne države neizmerne žitne zalogo v vojskino svrho. Po vojaških skladiščih gnije žito, — na iztoku cesarstva pa tisoč in tisoč ljudij umira dan za dnevom lakote.
Kdo bode za to odgovoren pred Bogom?
In ko je na zapadu države v vojskine namene mnogo železnic, nima iztok skoro nobenih železnic, a da bi bile, ne vodijo do teh ceste. Na Kavkazu je bila lani dobra letina, odkoder se velike zaloge dovažajo po železnici v središče Ruske; na posamičnih postajah je žita nakupičenega v ogromni množini, ali cest ni in ne vozov, da bi se moglo prevažati.
Vse davke porabijo vojaki in uradniki.
Neki berolinski list je imel nedavno pristojno sliko o ruskem uradništvu. Vrhu slike stoji velika črpalnicaalipumpa, v kojo je Francoz baš nalil 500,000.000 rubljev posojila. Tik črpala stoji ruski finančni minister kot nadzornik. Od črpalnice navzdol vodijo žlebi, po kojih v podobi vode teko — milijoni. Okoli teh žlebov stoje ruski uradniki
jam se vprašati: Se li more od tacega nakupa vrednostnih papirjev, recimo rent ali vrednostnih papirjev, več davka plačati zaradi tega, če se kup zvrši na Schotenringu, v borzn! dvorani, ali kaj zgubi na davčni zmožnosti, če se kupi v kaki menjalnici ali bančni pisarni? Jaz tukaj ne najdem nobene razlike.
Jaz ne navajam rad, ali vendar se usojam pri tej priliki navesti citat iz znanega avtorja, nekaj zaradi tega, ker je mož visoko cenjen v strokovni literaturi, nekaj pa zaradi tega, ker se baš njemu ne more očitati, da bi bil naklonjen borzi.
V svoji jako izvrstni knjigi o davčni politiki pravi Scbiiffle naslednje (čita): „Tudi je dosledno da se obdači tudi zunaj borze promet z vrednostnimi papirji v bančnem iu zasebnem prometu, ker imajo tukaj skopuhi iu neskopuhi lep zaslužek in bodo nabrano tudi zasebno izposojevali." Na tem stališču stojim jaz, na to stališče se je bil postavil tudi gospod poročevalec v pristojbinskem odseku in zatorej mislim, da je to razširjenje na kupčije zunaj borze z zadovoljstvom pozdraviti. (Dobro! na desnici.)
Toda, gospoda moja, še nekaj druzega sklepam iz tega. Narava premakljivega premoženja in pred vsem hitrost, s katero se vrši promet na borzi, zahteva, da se tak davčni predmet le nizko more ob-dačiti.
Odsek predlaga 10 kr. za ednostaven sklep. Kaj je ednostaven borzni sklep, pove jasno § 15. „pogojev za trgovino z vrednostnimi papirji, devizami in valutami" na dunajski borzi, ki se glasi: „Borzni sklep v vrednostnih papirjih znaša pri vrednostnih papirjih, pri katerih se trguje po odstotkih, 5000 gld. nominalne vrednosti, pri vrednostnih papirjih, pri katerih se trguje po komadih, po 25 komadov."
Vzemimo prvo kategorijo, kjer je sklep 5000 gld. nominalne vrednosti, tako je 10 kr. = Vso pro mille.
Moj neposredni predgovornik se je izustil, da se mu ta davek zdi veliko previsok. Prepričani mo-
vseh oddelkov, vsak drži v roki korec in zajemlje iz žleba. Zgorej je močan tok, a čim nižje je, tem bolj se krči, in konečno doli, kjer stoji ruski mužik s piskrecem, hoteč se napiti, — samo počasi kaplje.
Bolje ni moglo biti upodobljeno rusko gospodarstvo. O ruskem gospodarstvu dohajajo v inozemstvo skoro neverojetne vesti, in da bi bil samo deseti del teh vestij istina, slovele bi še vedno kakor bajke !
Glad je letos napal najrodovitnejše guberuije na Ruskem, — sočnato, plodovito, črno zemljo. O umnem gospodarstvu na Ruskem ne more biti govorice. Za gospodarski napredek se ruska vlada ne briga. Ondi tudi gospodarskih šol ni; gospodari s« po starem kopitu. Pepel in gnojivo se odvažata po starodavnem običaju v reko, če je blizu. Slednje se vsled tega zablatujejo in maše ter stopajo preko bregov. Po močvirjih raste grmovje, v njem pa gomezi in gnezdi neizmerna množica kmetijstvu škodljivih malih ujed.
Največja nesreča za Rusko bilo je pustošenje ogromnih gozdov, iz kojih se steka množina rek kakor v središče Ruske in v Sibirijo. Te reke, izgubivši deževne in snežene regulatorje, spomladi
remo biti, da ne bode njegov glas ostal osamljen, in da bodo zlasti zunaj teh prostorov, kjer neso navezani na oblike parlamentarne uljudnosti, šli še mnogo dalje. Iz tega se bode morda tudi izvajalo, da je parlament, glasujoč za tako nizek davek, vzel borzno korupcijo pod svoje peroti v varstvo, da varuje sleparije na borzi. To je javno mnenje, jaz bi pri tem vprašanju morda lahko rekel tako imenovano javno mneuje (Poslanec dr. Lueger: Jako opravičeno javno mnenje!), kajti neverojetuo je, kako čudne pojme o bistvu in pomenu borze ima veliko občinstvo.
Mnogo ljudij je — meni samemu je več znanih — povsem poštenih, povsem inteligentnih, poklicanih govoriti v politiki, ki si predstavljajo borzo kot kraj, kjer denar kar okrog leži kakor gnoj na cesti, kjer se je treba le pripogniti, da se pobero tisočaki, kjer borzijanec nema druzega truda, kakor da gleda, da mu sosed pri bližnji priložnosti iz žepa ne potegne, kar je ravnokar spravil. (Živahno odo-bravauje. — Poslanec dr. Lueger: Da! Da!) Gospod poslanec Lueger je tudi, kakor se kaže, teh mislij, ali jaz za svojo osobo mislim, da ta misel ni prava. Zdi se mi, da se gospodarski tako važen posel borze premalo pozna, in da je torej naša naloga, popraviti to mnenje. Jaz se držim svoje misli, če tudi priznavam vse zlorabe, ki so združene z borznim življenjem, in če tudi zlorab nikdo ostreje ne obsoja, kakor jaz.
Naloga davku ne more biti, uničiti davčni predmet, in zatorej ne more biti naša naloga, skleniti borzni davek, kateri bi podkopal promet na borzi. Usojam si moje mnenje o velikosti davka kolikor je moči jasno povedati. Jaz sem bil v starem borznem odseku in tam smo bili določili 10 kr. od 5000 gld. nominalne vrednosti in to s tem utrdili, da smo delali primero z Nemčijo. V Nemčiji pobira se za 10.000 mark 1 marko, to je ]/io Pr0 mille; pri nas v Avstriji so pa likvidacijski termini drugačni; v Nemčiji imajo likvidacijo zadnjega dne vsacega meseca ; pri nas je pa likvidacija dvakrat na teden, torej osemkrat na mesec. Vsled tega so tedaj bili teh mislij, da avstrijski davek znaša 80 kr. na mesec, dočim znaša nemški le 50 kr,, častiti tovariš baron Sommaruga je tudi s tem argumentom zagovarjal ta postavek. Jaz pa mislim, da ta dandanes več ne velja, in da bi častiti gospod poročevalec, ki ima dobro ime v strokovni literaturi, ko bi daues pisal ta oddelek poročila, moral poseči po drugih argumentih.
Leta 1889 so se, kakor znano, deloma preme-nili likvidacijski obroki na dunajski borzi — kajti govoriti treba je le o tej, kajti tržaško in praško borzo lahko v nemar pustimo.
Od 1889. leta trguje se tudi per ultimo (na zadnji dan meseca), vendar le s petimi vrednostnimi papirji, in to so baš taki, s katerimi je največ prometa, to so kreditne delnice, ogerska zlata renta, lombardi, francozi in Elbethai. Kdo bi sklepal iz tega, da se morejo ti papirji osemkratno obdačiti, ker se le edenkrat v mesecu likvidujejo? Jaz mislim, da nikdo, kdor le nekoliko pozna razmere dunajskega denarnega trga. Mogoče je, da bi bankirji, velike hiše, prenesli tak davek; uničeni bi pa bili
oni trgovci, ki so znani pod imenom borzna kulisa. Bistveno večji davek bi jih kar odpravil iz borze. (Poslanec vitez Troll: Bi ne bilo nobene škode !)
Pričakoval sem že ta ugovor, častiti poslanec Troll je ravnokar zaklical: „Ne bilo bi nobene škode za kuliso." Jaz sam priznam, da si lahko predstavljam mnogo veljavnejše korporacije, kakor je ta kulisa.	(Konec sledi.)
Politični pregled..
V L j u b 1 j a n i, 17. februvarija. "Bs oir» sa | ® d "¡»¿eA©.
Katoliško društvo za Češko je imelo dne 14. t. m. v Pragi občni zbor. Predsednik grof Nostic je naglašal, da je želeti, naj se združijo vsi konservativni in katoliški elementi na Češkem. Žal, da je to težavno. Nemški katoliki vidijo v češkem katoliškem društvu le narodno društvo in se nočejo pridružiti. Sedanji položaj je nejasen, računati je treba s tem, da se v kratkem utegne oživiti faktor, katerega so že nekateri vrgli mej staro železo. S tem pa morajo računati katoliki. Katoliško društvo ne ga i nobene euostranske narodne politike, temveč se bori na podlagi kristijanskih pravnih nazorov le za enake pravice obeh narodnostij. Katoliki so za sporazumljeuje obeh narodnostij in ne marajo za uničevalni narodni boj. Potem je govornik nekoliko govoril o nemško češki spravi, končal pa s tem, da se je izrekel proti vsaki zvezi z Mladočehi, dokler pri njih gospodujejo radikalni elementi. Radikalna in konservativna politika sta si dijametralno nasprotni. Tudi sprava z Mladočehi ni mogoča, ker mladočeški I sti vedno zabavljajo proti vsem konservativna elementom. Govornik želi boljše bodočnosti domovini. — Prof. Braf je govoril o trgovskih pogodbah, dr. Vondruška pa o verski šoli in dokazoval, da je v Avstriji verska šola ravno tako potrebna, kakor v Prusiji.
Češko. Te dni je bil v Pragi shod konservativnih veleposestnikov in se je izrekel, da bodo veleposestniki vzajemuo postopali s Staročehi v zadevi sprave. Po tem takem so sedaj vse stranke na Češkem, razven Nemcev,' proti temu, da bi se takoj začelo z razdelitvijo okraje?.
Kazenski odsek se je izrekel na predlog poslanca Koppa, da se odsek proglasi za permanenten. Ta predlog je podpiral tudi pravosodni minister. Ugovarjal mu je pa v imenu konservativnega kluba poslanec Belcredi. Njemu se stvar ne zdi tako nujna. Najbrž bode pa zbornica pritrdila odseko-vemu sklepu in odsek bode nadaljeval posvetovanja letošnje poletje. Do jeseni bode lahko vso gradivo že rešil, posebno ker je v minoli postavodajni dobi že bil vso to stvar pretresel.
Dunajske prometne razprave. Levičarski listi se strašno jeze, da konservativci nočejo precej dovoliti zahtevanih milijonov za dunajske prometne zgradbe. Protisemitski listi pa jim odgovarjajo, da i je tudi levica kriva, da se je stvar odložila. Ko bi bili levičarji zahtevali, bile bi se dunajske prometne naredbe poprej rešile v državnem zboru, nego podpora dunajski parobrodni družbi. Liberalcem je pa bilo več na tem, da se ustreže židovskim kapitalistom, nego da ima prebivalstvo na Dunaju zaslužek. Zatorej sedaj ne gre delati se skrbnega za dunajsko prebivalstvo. — O Poljakih se govori, da so pripravljeni glasovati za dunajske prometne naprave, samo poprej so mora 30 milijonov dovoliti za vre-jevanje rek v Galiciji.
¥.ai;a3Bj© držav©,
It ustja. Več častnikov in podčastnikov g&rd-nih polkov so odbrali, da na lici mesta razdele
vselej obilo naraščajo, po letu se pa zopet posuše prirojeuim potom. Poudarja se na Ruskem posuše-vanje rek. Prej so preplavljali ž njimi okolne travnike in pašnike, zdaj se jedva more po njih bro-dariti s čolniči, kodei so nekdaj plule ponosne tovorne ladije.
Vsled pokončevanja gozdov in izsuševanja rek nastaje na Ruskem tropično vreme. Po letu je neznosna vročina, po zimi nepopisni, kruti mraz.
Druga zla posledica prihaja iz pustošenja gozdov. Suhi veter sibirski donaša seboj neizmerne oblake letečega peska, koji je v starem veku pokončal najkrasnejša in najbolj obljudena mesta v Perziji in Afganistanu. V tem slučaju je bil s po-Bekovanjem gozdov probujen v zemlji neizprosni sovražnik — pesek, kateri je perzijske raje pre-menil v puščave, v katerih proti nebu štrld zdaj samo razvaline nekdanjih slavnih mest ljudem v svarilo, kara privede oropanje prirode nje najkras-nejše olepšave — gozdov.
Vsako pomlad je ledovje na reki Volgi pokrito z gomilami tega peska, kateri se pogreza na dno reke in jo tako stori ne3plavno. Proračunih so, da zdaj že nad 150.000 desjetin črne zemlje, nekdaj asjrodovitnejše, pokriva pesek.
V perzijskih mestih, kjer je nekoč prebivalo nad 100.000 stanovnikov, bivajo zdaj — šakali. Doslej se je domnevalo, da je ta mesta opustošil Mongol ali Arabec. Ne, zdaj je dokazano, da ja je ugonobila dobičkarija in gizdavost lastnih sinov te dežele, kakor se to dogaja povsod ondi, kjer gozdi pridejo v roke brezvestnim pohlepnikom. Najkras-nejši vrtovi okoli mest so pokriti mnogo metrov visoko s peskom, v kojera se je zaplodilo v stoletjih neizmerno mnoštvo glodavcev, ki uničijo vsakoršne vegetacije takoj v zarodku. Vse to prouzročuje, — ne krvoločnost, temveč človeška lakomnost!
Pradedi slovenski rekali so, da, kamor je stopil Turek, več ni rasla trava; če se je do današnjega dne ohranil v Sloveucih ta pregovor, se ni ohranil zaradi tega, ker je bil tedaj uničen človek, temveč v tem zmislu, da je bil pokončan največji dobrotnik ljudstva — g o z d. To prokletstvo tare zdaj Rusko in čuda čudom i oderušne Jankeje v severo-ameriških državah. Tudi tu se vsled pokončavanja ogromnih gozdov v porečju Mississipija pojavljajo slične posledice, kakor v Perziji in na Ruskem.
Zaradi tega, rojaki, zabranjujmo pri nas z vsemi močmi pustošenje gozdov.	A. S.
denar, kateri je nabral pomočui odbor za stradajoče pod predsedstvom carjevičevim. Če se ta novica potrdi, bil bi to dokaz, da so se celo v Peterburgu prepričali o slabi upravi. Sicer si ne moremo misliti, da bi se razdelitev darov izročila dragemu, kakor uradnikom, oziroma svečenikom v dotičnih krajih, kateri krajno razmere najbolje poznajo. — Pol o'ficijozui listi pa grozno napadajo grofa Tolstega. „Moskovskija Vjedomosti" ga dolže, da razširja državi nevarne nihilistične ideje. Njegovi oklici, ki jih je izdal povodom letošnjega glada, so nevarnejši, nego vse nihilistične proklamacije. Nekateri krogi v Rusiji bi menda radi, d» bi zaprli grofa Tolstega, kakor so bili za Katarine II. Nikolaja No-vikova, ki je ob tedanjem gladu kakor sedaj grof Tolstoj podpiral stradajoče. Seveda prijatefjem sedanje ruske vladne sisteme ni prav, da se je slavni pisatelj upal svetu pokazati razne nedostatke, za to bi ga pa sedaj najrajši uničili.
Francija. Pariški nadškof je izdal pastirsko pismo, v katerem zaukazuje javne molitve povodom novega sestanka zbornice. Pastirsko pismo se končuj e tako-Ie: Boga hočemo prositi, da razsvetli in na pravo pot pripelja naši postavodajni zbornici, ki imata skrbeti za blagor in varnost Francije.
Italija. Senat se sedaj posvetuje o novem zakonu o avanzovanju častnikov. Huda debata se je únela o tem, da mora častnik, ki doseže neko gotovo starost, iti v pokoj. Voini minister je celó pretil, da odstopi, ako se ne vsprejme ta določba. Skoro vsi generali v senatu so pa odločno ugovarjali tej določbi. Opozarjali so na to, da se v Franciji podobna določba ni obnesla. Vedne premembe v višjih poveljništvih slabo vplivajo. Korni ali divi-zijski general ostane na svojem mestu le dve ali tri leti, potem pa mora iti v pokoj. Naravno je, da se za vse stvari dosti ne briga, in tako zaostaja vsak napredek v vojski. Jednako slabe posledice bode imela starostna meja v Franciji. Da so stari generali dobri, to se je videlo 1870. leta, ko je Nemčiia imela celo vrsto starih vojskovodij.
Španjska. Kral|ica-regentinja je dobila pre-tilno pismo, da se bode mladi kralj moral pokoriti za usmrtenja v Xeresu. Naredile so se obširne previdnostne naredbe proti kakim anarhističnim nakanam. Socijalni demokratje organizujejo po vsej deželi shode, na katerih zabavljajo proti republičanom in anarhistom. Za monarhijo je pa vsekako dobro, da so se jele nasprotne stranke pobijati med seboj.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 15. februvarija. (Bleivveisova slavnost akademičnega društva „Slovenija" na Dunaju,) Dunaj ponuja ti obilico zabav, veselic, koncertov in slavnostij, in reči smemo, da Slovani neso zadnji v prirejanju vsa-keršnih slovesnosti)'. Tu je „Slovansko pevsko društvo", ki ti podaje skoro vsak mesec znane izborne koncerte, tam zopet privablja „slovanska beseda" vsak teden muogobrojno občinstvo v svoje krasne prostore; tu prirediš Poljaki svojemu slavnoznanemu pesniku Mickiewiczu slavnostno besedo, češki dijaki eliten ples, Rusini slavnosten banket in tam zopet oglašajo se „Zvonimirovi" tamburaši in tako se vrsti veselica za veselico, leto za letom.
Akademično društvo „Slovenija" je bilo v tem do sedaj lahko rečemo, zadnje med dunajskimi Slovani. Temu so krive največ gmotne razmere slovenskega dijaka. Duševnih močij imamo primeroma več, kakor vsako drugo slovansko dijaško društvo. Slovenci so tu na glasu kot najboljši pevei za Cehi, oni postavijo za Čehi drugi največji kontingent pevcev v slovanskem pevskem društvu, mnogo jih je glasbeno, mnogo slovstveno izobraženih in lahko bi prirejali najlepše besede in zabave. Ali pri slovenskem dijaku cesar večkrat izgubi svojo pravico. S težkim trudom so vsako leto nabrali potrebnih novcev, da so napravljali slavnosti za narod zaslužnim možem: Prešernu, Vodniku, Erjavcu itd. Radi tega eo zaostali za dijaki drugih slovanskih narodov, za Srbi, Hrvati, Čehi. „Slovenija" dobila je slab glas, zlasti v domovini, da slovenski dijaki ne morejo nič napraviti, in ni se iskalo vzroka v gmotnem stanju slovenskega dijaka, oporekali so mu, da duševno in telesno propada in to po lastni krivdi.
Letos je hotela „Slovenija" pokazati, da so taki glasi gola obrekovanja in laži, hotela je pokazati, kaj premore slovenski dijak, če tudi pri tem zastavi vse svoje moči. Namenila se je prirediti slavnost, ki naj bi bila vsaj približno jednaka oni, ki jo prireja vsako leto srbsko akademično društva „Zora" ali „Zvonimir" ali Čehi.
Slavuost, katero si mora „Slovenija" z zlatimi črkami zapisati v knjigo svoje povestnice, vršila se je pretekli ponedeljek. Kakor že gori omenjeno, prireja „Slovenija" vsako leto slavnostne večere, naj si bodo že besede ali komersi, v spomin slavnim možem, ki so si za slovenski narod na slovstvenem
ali političnem ali znanstvenem polju priborili ne-venljivih zaslug. Jeden prvi takih mož je bil voditelj in oče naroda slovenskega : dr. J. B 1 e i w e i s in njega si je izvolila letos „Slovenija", da njemu v spomin priredi slavnost.
Deloma zanimiv vspored besede, deloma priljubljenost Slovencev med drugimi Slovani sta privabila obilo gostov. Lepi prostori „pri zlatem križu" so bili prenapolnjeni. Najprej nam je omenjati mnogo dostojanstvenikov, ki so počastili to slavnost
„Slovenčev" z Dunaja ni imel prav, ko je v svojem poročilu ob razpravi o podonavski parobrodarski družbi omenil, da hoče ogerski minister vso trgovino v Sisek obrniti. Ne, ravno narobe je, kakor vidite. Na Keko se bo spravila roba že po železnicah, za vreditev Save in Kolpe naj skrb^ drugi, če se jim bo izplačalo. To so žalostni dogodjaji, kakoršnih ne najdete nikjer v Evropi. Tako krasna reka, kakoršna je Sava in tako naravna zveza z morjem, pa tako zapuščena! V katerem stoletju napredka živimo pri
8 svojo prisotnostjo: dvorni svetnik Jagic z obiteljo, [nas? V devetnajstem gotovo ne.
dvorni svetnik German, grški kouzul Damjauoš z obiteljo, nadsvžtuik Sindler z obiteljo, general Stra-timirovic, stavbeni svetnik Ryb»f, državni poslanci gg.: dr. Ferjančič, pl. Globočnik, dr. Gregorčič, prof. Spinčič, dr. Brzorad, Povše, Radimsky, nadalje predsednik srbske cerkvene občine g. Ostoic, vdova bana Mazuraniča, dr. Drozda. Bazven mnogih dunajskih slovenskih rodbin, med njimi obitelj Tomšičeva, Rybačeva, prof. Pajkova, prof. Simoničeva, Miklav-čičeva, je posetila slavnost večina odličnih rodbin češke, srbske in hrvatske kolonije. Med akademič-nimi društvi so bila zastopana vsa slovanska društva „Zvonimir", „Akademicky spolek", „Zora", „Ognisko", „Tatran", „Bukovina", bolgarski dijaki, dijaki iz Rusije in „Romania Juna".
Ob 8'/,- uri otvoril je predsednik .Slovenije" stud. phil. gosp. Žmavc slavnost, pozdravil na kratko zbrano muogobrojno občinstvo ter nadalje v prelepih besedah spominjal se nepozabnega Bleivveisa. Orisal nam je njegovo delovanje, povedal nam je, kaj je bil Bleiweis za Slovence. On je v tako hudih časih, kakor so bili takrat za nas, rešil Slovence pogina; on je bil isti, ki je provzročil, da se ime Slovenec še ni izbrisalo iz knjige povestnice. Oče Rleiweis je povedal Sloveucem, da so Slovenci in kot taki se imajo ljubili med seboj in ne razdvajati, on jim je povedal, da so Slovani. On je začel pripravljati pot zjedinjeni „Sloveniji", ort ja bil prvi, ki je rekel: „Ti nesi Štajerec, Korošec, Kranjec, Primorec, ti si Slovenec". On nas je učil ljubiti druge Slovane, zlasti pa brate Hrvate, s katerimi smo si tako blizu v sorodu i po krvi i po jeziku i po značaju. Doktor Bleiweis je dal s svojim listom „Novice" spoznavati Slovencem pismeni jezik, dal je Slovencem črkopis. Za te zasluge ne sme očeta naroda slovenskega v hvaležnem spominu ohraniti ne samo vsak Slovenec, častiti mora takega moža tudi vsak Slovan. Svoj govor je končal g. predsednik s trikratnim „slava" neumrlemu Bleiweisu in navdušeno so odmevali po dvorani klici občinstva: slava! slava! slava!
(Konec sledi.)
Iz Zagreba, 11. februvarija. (Raznoterosti.) [Konec.] Volitve za ogerski zbor so končane. Hrvatska pri tem ni niti na boljšem niti na slabšem, četudi so si Rečani izbrali novega poslanca, ker jim stari ni bil nič več po volji. Osernatony, poprejšnji reški poslanec, ni bil prišel na Reko razlagat svoje politike, zatoraj tolika zamera, kajti Rečanu je potrebna tudi kortešacija v madjarskem štilu, ne pa le tiha volitev. Treba je vpitja, zastav, banketov in pa tudi pretepov. Poslednjega sicer ni bilo, ker so reški : Hrvatje pametnejši nego Madjari in Talijani, katerim niso hoteli zabavljati.
Ogri imajo torej že izvoljene poslance. Vladino | stranko bodo pomnožili še tudi Hrvatje — vseh ( vkupe 40 — ter bode ministerstvo Szaparyjevo imelo > precejšnjo večino. Slučaj je pa tudi hotel, da je i med vsemi sedanjimi poslanci najstarejši Hrvat Vu-| kotinovič, ki bode po tem takem izbran za začas-; nega predsednika, če tudi madjarski časopisi niso ' s tem zadovoljni ter celo te kratkotrajne časti ne . privoščijo Hrvatu, svojemu zavezniku. Že po tem se i kaj dobro poznajo ti naši sosedje, kako so nam i privrženi.
Pri nas je poslednji teden influenca kaj hudo j razsajala. V enem tednu je bilo 54 mrličev, tedaj za polovico več, nego jih po navadi v Zagrebu umrje j skozi teden dnij. Žrtve so bile večinoma iz boljših stanov. Zdaj imamo bolj hladno in burno vreme, morda se tudi zdravstveno stanje kmalu popravi.
Te dni je proslavil škof Strossmayer na tihem svoj rojstni dan. Vendar pa se ga je pri tej priložnosti spomnilo nad 150 najodličnejših zagrebških meščanov ter mu čestitalo. Poln ljubezni je bil škofov odgovor vrlim Zagrebčanom, ki niso pozabili svojega prijatelja pozdraviti. Škof Strossmayer jim želi vse dobro vsakemu pojedinemu, a posebej še i lep napredek mesta Zagreba, kateri mu je vedno na ; srcu. On želi, da postane Zagreb zares središče vseh pravih Hrvatov, da bode ponos cele Hrvatske. Tako vidimo, da so še pri nas možje, ki znajo ce-: niti zasluge, katere si je pridobil slavni škof s svojimi deli, in dokler se bode ta ljubezen tudi javno izkazovala, ni se še bati za obstanek našega naroda.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. februvarija.
(Potrjena volitev.) Presvetli cesar je potrdil izvolitev g. Jos. Zelenika načelnikom in Simona Oschgana njegovim namestnikom v ptujskem okrajnem zastopu.
(Štajerska hranilnica) je imela leta 1891 gospodarskega dobička 299.306 gld. 21 kr. Odbor je dovolil podpor v skupnem znesku 42.600 gld. Dr. Wannisch je nasvetoval, naj se dovoli izvanreden dar 15.000 gld. v spomin rojstva najmlajše unu-kinje našega cesarja, hčerke nadvojvodinje Marije Valerije, in sicer 12.000 gld. društvu „ Vincentinum" za nakup graščine Ivnice (Eibiswald"), kjer naj bi se izobraževali poljedelski posli, 3000 gld. pa društvu „Borromiium" v Gradcu za gradnjo nove sirotišnice.
(Iz Rima) nam piše prijatelj: Včeraj sem šel po ulici „Corso Vitt. Emanuele" in sem videl tu in Tem bolj pa je brusil svoji j tam gruče ubogih delavcev, ki so brez dela. Pred jezik proti Hrvatom novi poslanec reški mladi grof | ministerstvom zunanjih zadev jih je bilo največ, Batthyany. Rečani morajo dobiti po obljubah svojega i kajti čakali so na prihod deputacije, katero so k poslanca vse, kar zahtevaio, v prvem redu pa se jim j ministru poslali, da bi jim kaj dela — ali pa jela
pripravil. Sel sem bližje med nje in poslušal pogo-
mora zagotoviti talijanski jezik. Oudno ! In vendar hočejo Madjari, da postane Reka madjarska. Ali le to poslednje ne more biti, hrvaška ne sme biti, naj bo tedaj rajše talijanska, ali bolje iredentovska. Najdrzoviteje, pa je od mladega poslanca to, da se je tako izjavil tudi pred hrvatskimi volilci v reškej okolici, ki ne znajo niti besedice talijanskega. Na Reki živi do 10.000 Hrvatov in le ti nimajo nobene hrvaške narodne šole, ker je mesto sploh dovoliti noče iz samega sovraštva nasproti Hrvatom. Novi poslanec je obljubil tudi Rečanom, da bode podpiral vsak napredek v trgovini, posebno pa še, da se uredi Kolpa od Siska do Karlovca radi izvoza žita in lesa na Reko. Ta glas je razveselil mnoge, ker je regulacija Kolpe zares potrebua. Ali kaj se zgodi deset dni kasneje? Minister komunikacij Barosz je naredil velik križ čez to osnovo, kajti od meseca marca prenehajo vse parobrodarske postaje od Siska do Broda, ter se bode po Savi vozilo samo še od Ze-muna do Broda. To pa pomeni, da plovitev po Savi ni po volji Baroszevi, in da bi on rad ves promet spravil na svoje železnice. S to naredbo je Sisek izgubil vso trgovino, kar jo je še do zdaj imel, in ravno tako tudi druga mesta ob Savi, in dopisnik
vore, ki niso bili za sedanjo vlado nič kaj preveč laskavi. Neki delavec — suh, bled, propalega obraza, raztrgan, kakor vsi njegovi pomilovanja vredni tovariši, bil je posebno glasen. Pri vsakem stavku je dodal refren: „Italia uuita ha fame — Italija združena strada." Žal, žal, da so njegove besede le preresnične. Vsi milijoni, katere je „združena Italija" cerkvi pobrala — da ne rečem huje; vsi milijoni, katere je pred kratkim bratovščinam vzela, da, vse dežele, katere je „osvobodila papeževega jarma" in jih pritisnila na svoja ljubeznjiva prsa — vse nič ne pomaga. Italija združena strada! Socijalno vprašanje je od dne do dne hujše: revščiua raste, da je groza. Iz Rima samega je vlada letos že nad 20.000 delavcev odpodila, ker niso imeli nobeuega opravka; a enakih je še vse poluo. Vsa policija je noč in dan na nogah, ker se boje krvavih izgredov. A bajontti gorjii še nikoli niso pokončali, gotovo tudi tukaj ne bodo. Krvava pot ni prava pot, ki pelje k blagostanju. Liberalizem še ni nikdar ljudstvu k blagru pomagal — a kako daleč ljudstvo zapelje v pogubljenje, to je očividno sedaj v Italiji.
Kratek nauk torej :Varujte se liberalizma, ki cerkev podira in ljudstvo v pogubljenje peha!
(V Vatikanu) imajo žalostno novico, kakor s» nam poroča iz Rima. V soboto je umrl monsignor Gabrijel Boccalli v 49. letu svoje starosti. Bil je poseben ljubljenec sv. očeta, papeža Leona XIII., ki so se njega vedno kot posebno zaupnega svetovalca posluževali. List „La Voce" mu je posvetil jako lep, ganljiv uekrolog, proslavljajoč njegovo iz-vanredno pobožnost, zvestost iu junaško udanost do sv. prestola. R. i. p.
(Štiristoletuica.) Iz Rima nam piše isti dopisnik: Včeraj popoldne sem se udeležil velikanskega zborovanja, katero sta priredili dve katoliški društvi v Rimu v spomin Krištofa Kolumba. Nad 600 oseb je bilo navzočih, mej njimi 6 škofov in kardinal Mertel. Različni, izvrstni govorniki so v latinskem, laškem, francoskem, španjskem in angleškem jeziku slavili Krištofa Kolumba in njegov velik pomen za razširjevanje sv. cerkve. Najbolj mi je ugajal odličen govor grofa Filipa Crispoltija, ki je v živih barvah slikal duhovitost, genij slavnega Kolumba. Msgr. Caprana je pa poslušalce, svobodno rečem, res očaral s svojim poetično navdahnjenim govorom: „Trenutek, v katerem stopi Kolumb v novi svet." Enaka zborovanja prirejajo se letos ob 4001etnici odkritja Amerike po vsej Italiji; kajti Lahi se ne malo ponašajo, da je njihov rojak, rojen v Genovi, bil po božji previdnosti izbran, da najde v zapadu nov svet. — Katoliki so pa še tem bolj ponosni, ker je bil Kolumb vzoren katoličan in iz srca udan sv. materi cerkvi. Brez dvoma bo dobil prej ali slej čast, da ga bomo kot svetnika častili. Večna mu slava !	M.
(Z Vrhnike) se nam piše: V nedeljo 14. t. m. napravilo je „Kat. društvo rokodelskih pomočnikov" v društvenih prostorih predpustnico na korist svoji društveni blagajnici. To je bila prva veselica, pri kateri je društvo pokazalo, kaj so udje - pomočniki dosegli v tem kratkem času, odkar obstoji društvo. Prva točka na programu je bila petje. Dasi so se udje do zdaj poučevali le v elementarnih pojmih in teoriji, vendar so pod vodstvom g. učitelja Stojca, kateremu bodi za trud prisrčua zahvala, zapeli dobro „Bratje v kolo" in „Sveta noč" iu tudi „Oj banovci" zadostno. G. nadučitelju V. Levstiku, ki je poučeval ude-pevce tako požrtvovalno, a zdaj že dlje časa boleha na očeh, želimo pa skorega zdravja. Druga točka je bila pesen „Poštengana kaša", ki jo je zložil Vojteh Kurnik (glej „Vodnikov album" 1858), deklamoval pa pomočnik Fr. Opeka prav z občutkom iu ponašo, kakeršne je za tako poučno snov potrebna. Tretja točka pa je bila znana in priljubljena veseloigra „Zamujeni vlak", ki jo je spisal g. prof. Aut. Kržič. Ta igerca je napravila pač že marsikateri večer na Slovenskem zabaven in tudi pri nas ga je. Vsi igralci so igrali tako naravno, kakor je le mogoče. Najboljše sta rešila svoji vlogi Fr. Gašpari, ki je mojstra Petra res dobro pogodil, in Fr. Tršar, ki je kmeta Potokarja prav „zadel", kakor pravimo. Ravno tako srno bili popolnoma zadovoljni s krajšimi vlogami železniškega vratarja in krčmarja Orla. Povoljno sta igrala tudi oba nadzornika. Občinski sluga Martin je storil tudi svojo dolžnost, dasi glas njegov ni bil primaren, in taisto oče župan, ki je po svoji govorici, obleki iu ponaši obilen smeh izzival, dasi bi mu bili želeli več županske mogočnosti. Občinstva se je zbralo prav obilno, odličnejšega pa tudi priprostejšega v društveni sobani ter je pokazalo svojo zadovoljnost s ploskanjem in z željo, da se društvo kmalu zopet pokaže s takimi vspehi. Zato : Pogumno naprej! Pogumno naprej ! Pomočnikom veliko srce, podpornikom pa odprte roke! H koncu bodi izrečena zahvala g. Jožefu Lazniku, administratorju Podlipo, ki je društvu našemu daroval kakih 40 do 50 knjig razne vsebine. Beseda miče, vzgled vleče! Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo !
(V Škof j i Loki) je bilo leta 1891 rojenih 141, med temi nezakonskih 14. — Umrlo jih je 122; najstarejša oseba je bila stara 80 let. Poročenih je bilo 25 parov. Zdravstveno stanje je dokaj povoljno, umrlo jih je od 1. januvarija t. 1. do 16. t. m. 18 oseb, med temi polovica otr6k do dveh let.
(Imenovanja pri pošti.) Praktikanti so imenovani: Ludovik Klerr in Frid. Schrimpf za Ptuj, J. Renger in J. Baumann za Celovec. ] U (Slovenski klub na Dunaja) ima v soboto dne 20. t. m. v restavraciji „Zur goldenen Kugel" I. Am Hof" štev. 10, mezzauin svoj večer. Berilo im&
g. dr. AI. H oman „o športu". Začetek ob 8. uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Dunaju živeči Slovenci.
(Pevsko društvo v Štnriji) priredi veselico v nedeljo, due 21. iebruvarija t. I., v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščioi. — Vspored: 1. , „Koračnica", moški zbor. 2. Nedvčd: „Naša zvezda", mešani zbor. 3. Kocjančič: „Danes tukaj", moški zbor. 4. Schumann: „Cigansko življenje", mešani zbor s spremljevanjem glasovira. 5. Nedvčd: „Moja Avstrija", moški zbor. 6. Scbiiffer: „Šaljivi trospev", pojo Grajščak, Blaž in Tomaž s spremljevanjem glasovira. 7. * „Eno uro doktor", burka v enem dejanju. Po končanem vsporedu prosta zabava s petjem. — Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr.
(Pevsko drnšvo „Struna" na Vačah pri Litiji) priredi svoj zabavni društveni večer v nedeljo dne 21. februvarija v prostorih društvenika g. F. Konrada s sledečim vsporedom : 1. Dr. B. Ipavec: „Mi vstajamo". 2. ***: „Slovanska pesem". 3. Gjuro Eisenhut: „V naravi". 4. Fr. Abt: „Večerna". 5. A. Nedvčd: „Popotna pesem". 6. M. Vilhar: „Slav-janska". 7. Prosta zabava. Začetek točno ob 7s5. uri popoldne. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudueje
odbor.
Raznoterosti.
—	Zlata roža. Iz Rima se poroča, da bode sv. oče papež letos poslal zlato iožo portugalski kraljici Amaliji.
—	Temeljni kamen se v kratkem položi mejnarodni višji benediktinski šoli v R;mu. Ta šola, na kateri bodo študirali mladi benediktinci iz vseh delov sveta, se bode zgradila na Aventinu na stroške vseh benediktinskih samostanov.
—	Trgovca z deklicami so zaprli. Dn6 15. t. m. so v Trst pripeljali slaboznanega trgovca z deklicami, Hermana Goldsteina, iz Galicije. Prijeli so uesramneža na Malti.
'telegrafa.
Dunaj, 17. februvarija. Pri nadvojvo-dinji Mariji Valeriji je po nemoteni otroški postelji do 13. t. m. nastopila vročnica in pa prikazni vnetice sapnikovih vetev (bron- ' hijev), potem se jo pa pokazalo malo vnetje pod spodnjimi plučnimi krili (pneu- j monia catarrh alis). Splošno zdravstveno stanje nikakor ni vznemirljivo. Vživanje hrane zadostno.
Dunaj, 17. februvarija. Vlada je predložila predlogo, da se 360.000 gld. dovoli podpore za kraje, oškodovane po uimah, dalje 500.000 gld. podpore državnim in državnih železnic uradnikom.
Atene, 17. februvarija. Zatrjuje se, da ni nobena protestantska država storila korakov zaradi nemirov v Pireju. Daljših nemirov ni bilo. Več oseb je v preiskovalnem zaporu,
Rim, 16. februvarija. Vsled Boccalijeve smrti je konzistorij odložen, bržčas do aprila.
London, 16. februvarija. Spodnja zbornica jo pritrdila adresnemu načrtu. Sexton je nasvetoval dostavek, da je večina Ircev prepričana o nesposobnosti državnega parlamenta, postave dajati za Irsko; ta dostavek je bil odklonjen s 179 glasovi proti 158.
Tujef.
15. februvarija. Pri Malidu: Griiner, nadinžener; Schwarz, trgovec; Friink, potovalec, z Dunaja. — Suchy in Scholz iz Gradea
—	Šuntar, okr. zdravnika soproga, in Svoboda, inženerjeva soproga, iz Idrije. — Foramitti, Btavbeni podjetnik, iz Ribnice.
—	Spitzer iz Pečuha. — Jaklitsch iz Kočevja — Elsbacher, trgovec, iz Laškega Trga.
Pri Slona-. Tambornino, juvelir; Hoffinan, potovalec; Henkel, Berman, trgovca, in Philipp, z Dunaja. — pl. Rau-narch in Mossetig, zasebnika, iz Trsta. — Rejss, potovalec, iz Gradca. — Abeles, trgovec, iz Prage. — Meier, trgovec, iz Monakovega.
Pri Juinem kolodvoru : Pissani iz Galaca. — Hendl, potovalec, iz Berolina.
Pri avstrijskem caru: Moschnig in Hutter, z Reke.
—	Reichel, kljuearski mojster, iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Ehrwerth, trgovec, iz Maribora. — Lukan, paznik, s soprogo; Weiss, posestnik, z rodbino; iz Mozelja. — Jager, izvošček, iz Trsta. — Schober iz Ljubljane.
Vremenski* «poročilo.
105 1
Soroduikom , prijateljem in znancem javljamo potrtim srcem, da je mirno v Bogu zaspal blagorodni gospod
Ignacij Šumi,
mesar in posestnik,
sinoči ob desetih v 70. letu svoje starosti, po kratkej mučnej bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb bo 18. t. m. ob treh popoldne. Svete maše zadušuice se bodo brale v domači župni cerkvi.
Nepozabni pokojni bodi priporočen molitvi in blagemu spominu.
V Kranju, dne 17. svečana 1892.
Antonija Sumi, soproga. — Vinko, Janez, Andrej, sinovi. — Terezija Kmet, Franja Kokalj, Marija Kos, hčere. — Andrej Kmet, Matija Kokalj, Josip Kos, zetje. — Marija, Marija, Ivana, sinahe.
Srednja temperatura —O S", za 0'3° pod nornialam
Zahvala.
Za mnoge dokaze sožalja med bolezuijo in po smrti našega iskreup ljubljenega očeta, blagorodnega gospoda
Jakoba Luckmann-a,
c. kr. računskega svetnika v pokoju,
za mnogoštevilno spremstvo drazega rau:cega k zadnjemu počitku in za lepe vence izre kamo vsi svojo odkrito in srčno zahvalo.
Žalujoči otroci.
104 1
l
Tinktura za želodec,
katero prireja GABRIJEL PICCOLI, lekarnnr „pri an-gelju" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov
urejajočo sredstvo. Krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1-36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-34) (1309) 7
MF* R a z p r o d a j a
cd
!5HJ=THSBSSSZ^
V prodajalnici
Andr. Druškoviča
v Ljubljaui,
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
S3TnajboIjša modrobela postc-^^ klenjciia ploščevinasta
::: kuhinjska posoda
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni.
S tem ponuja se p. n. gospodinjam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stojuištvom boluišn;c itd. najbolifia prilika svojo h šno in kuh'njsKo orodje to ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— do gld. 200'— Vnanja naročila izvrše sc takoj.
e>
p o .i d z b u ^
Dn6 17. februvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	94 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „
Papirna renta b%, davka prosta ....	102 I
Ak6ije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1034 "
Kred tne akcije, 160 gld........308
London, 10 funtov stri........118 "
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100....... . .	57
I * n a j s k a borz a.
60	kr.
10	„
25	„
80	„
Dnč 16. februvarija.
Ogerska zlata renta 4#.......107	gld.
Ogerska papirna renta 5% . . . . . .	102	„
4% državne srečke I. 1854., 250 gld. . .	138	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	147	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„
Zastavna pisma avstr. osr. zera. kred. banke 4 %	96	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,%	100	„
kroditne srečke, 100 gld.......185
St. Genois sročke, 40 gld.......60 ^
80 50
50 2K
kr.
Ljubljansko srečke, 20 gld..............22	gld.	25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	10
Rudolfo\e srečke, 10 gld.......20	„	25
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....57	,	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	156	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2855	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	87	„	50
Papirni rubclj....................1	„	16
Laških lir 100..........45	(55
limenjarnična delniška
miJUllVUli drUŽba M DimajU> "	V W * I., VVollzeile štev. 10.
Najkulantnejše so kupujejo in prodajajo v kursnem
listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute
in devize.
Razna naročila izTrši se nnjtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnloe. & zastavna pisma peitanske ogerske komer-oijonalne banke, komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnica njena.
ilovico	Ž?: } 1,1 50
Žrebanje že dne 1. marca. Rlauni rinhitolr l^fl HOD nI H 911 uali
Odgovorni v redni k: Ignacij Žitnik
!'»k .KatoliSke Tiskarne'4 v Ljubljani