ZZx.a. C&ttäc* 3*0*^,'/<*'*/• v fi' £3^ Z^.&. X.ciyväi' Pp^tauneaana številka «hmegpwi |hii»?uliiii Jistu : Cdo leto 60 «Sa, pol fete 9t te, četrt tota i6 te. bvea jugostot^»: CM» leto 120 (ga. losesafi ali oznanila se ......... po dosfovon; pri večkratnem PHtertin primeren popast Uprevniširo ijpKajema naročnino, inserate la reklamacija, lefeton fadenaban ìi. Hi BsDdvisGD političen list zo slanensko ljudstva 05, ®»«sw. .... SfisštMtooJP, «las» »O. deo&moaa i»i« «, Poštnina plačana v goriovhii» STRAŽA izhaja y pondeljek, sredo tn petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora* Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se none govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. era. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine pronte Telefon interurbaa šL 115. Letnik Xl i* . Pašičeve krize in vlade. Kar se sedaj dogaja v Beogradu, to je prav dobro označil èia n kar zagrebškega «Jutarnjega lista«, ki piše pod naslovom «Ovaj i onaj« o razvoju kriz in vlad, matere izvaja, oziroma sestavlja SHS ministrski predsednik g. Nikola Pasic. — «Ovaj i onaj« — to je Pasje. Pašič namreč na vse tako odgovarja, da oni, ki vprašujejo, nikdar ne vedo, pri čem da sen Če ga vprašajo, sdo bo v vladi, potem reče: «ovaj i onaj« — ta in oni, ■'daj pa vohaj, koga misli, če povprašujejo invalidi po svojem, uradniki po svojem zakonu, pojem slišijo, da «bidne ali ne bidne«, da bo, ali pa, da |k ne bo j— in ‘ako je pri Pašiču vedno — «ovaj i onaj« in pa «bidne i ne bidne« ------- Zagrebški člankar nam prestavlja naivnega jugoslovanskega izobraženca, ki zasleduje našo politiko po zapadno-evropskih vzorih in primerih, v razgovoru s hrvatskim politikom, ki je že davno spoznal, da je imel ir. Trumbič popolnoma prav, ko je v beograjskem parlamentu govoril o dveh mentalitetah in o dveh smereh življenja in politike, pri. nas: o evropejski in orientalski. Hrvatski politik z nasmehom tako-le poučuje naivnega in iznenadenega Jugoslovana: Kar se pri nas dogaja, je sestavljeno iz absurdov, 'ašič je toliko zahteval, da se razjasni situacija v demokratskem klubu, zahteval je, da pretrga demokratski klub vse vezi s političnimi skupinami, ki so proti vidovdanski ustavi, — in ko so se demokrati med seno] toliko prepirali radi le Pašičeve zahteve, je vabil Pašič k sebi g. dr. Korošca in še druge voditelje protiustavnih strank, da jih pridobi za svojo vlado. Davidovih ne bi smel govoriti s protiustavniki, Pašič pa sme. Menda za to, ker bi hotel Davidovič govoriti pošteno, Pašič pa samo loviti na svoje limanice.) Pasica Evropa ne more razumeti, ker je nekaka rrhaistična prikazen. V mladosti je bil revolucijonar *a prijatelj Bakuninov, ki je toliko pripomogel do razvoja komunizma v Rusiji. Pašičeva revolucionarnost se je pa z leti spremenila v reakcijonarnost in orientalsko intrigantstvo. Ko je podiral Obrenoviče, je bežal v Wolgartjoy-svoje- tovari še-‘p»stil-- v •ječfr'-sasa'-pa iz tujin.* -pošiljal proglase. Organiziral je svojo stranko, da pride na krmilo in stranka mu je bila nekaka zadruga, kjer hoče on kot njen stari oče še danes imeti svojo prvo in nepobito besedo. Vsi morajo molčati, če on namigne. Že njegova brada naj bi bila znak neke patrijarhalne politike. Če Pašič govori, nikdo ga ne razume. «Ovaj i «maj« — to je vse, rezultatov pa ni, oziroma rezultat je ta, da on napravi, kar hoče, vsi drugi pa molčijo. Tako se odigravajo vse krize in sestavljajo vse vlade, ker se Pašič res — samo igra. Res, samo igra se, ker nihče ne ve, ali je že in kako je podal demisijo, ali je že in kako je dobil misijo za sestavo nove vlade, ali naj bo ta vlada poslovna ali volilna, kaj naj bo njen program, kje njena večina — nikdo ne ve, Pašič se pa lepo mirno igra z vladnimi krizami in sestavami. V svojem klubu je rekel Pašič, da so demokrati demagogi, ker pravijo, naj se takoj dovrši invalidski zakon, črez tri dni pa zopet izjavlja, da bo on samo radi tega sestavljal poslovno vlado, ker hoče, da že vendar enkrat ugodimo invalidom. «Ovaj i onaj« — «bidne ili ne bidne« — kar je včeraj demagogija, to je danes program . . . O krizi in o svojih namenih Pašič sploh ni z nikomur govoril, razven s Pribičevičem, in ko so demokrati določili za svojega pooblastnika Andrijo Rodoviča, tudi temu ni smatral za vredno povedati, kaj sploh hoče. Stari «baja« — stari oče — ded hoče, da otroci občutijo njegovo modrost — otroci — od najvišjega do najnižjega — vse okrog sebe smatra za svojo domeno, on je pa ded — in basta! “""""Evropa želi, oziroma hoče nekaj logike v teh krizah in vladah. Evo, logike: Pašič hoče vse utruditi in nagnati v škripce: Davidoviča, Protiča, pa tudi Pribi-čeviča. Pašič ima nekaj svojih ljudi, ki gredo slepo za njim in sedaj z njimi sestavlja vlado. Situacija se po njegovem mnenju ne sme «razčistiti«, ker bi potem sondirala teren tudi Protič in Davidovič in končno ter logično tudi Pribičevič. Ta je svojo politiko, oziroma kon cepcijo podtaknil radikalcem. Radikalski program pa ni to, kar Pašičevi listi danes zastopajo. Pribičevič je v / zvezi z radikalci ustvaril vidovdansko ustavo, Pašičevi listi pa nastopajo za prvo mesto Srbije v državi SHS ter agitirajo za velesrbsko stranko in če bi Pribičevič hotel nastopiti sam za vidovdansko ustavo, ki daje Srbom mnogo prepravio, pa vendar ne toliko, kakor jih zahteva Pašičeva «Tribuna« ali pa «Balkan«, bi ded Pašič s svojimi zopet nastopil ter tudi njega pobijal. Radikalce je navadil Pašič, da mečejo vse krivice režima na demokrate in ko se upirajo Vojvodinci ter protestirajo Banovčani, pravi Pašič vedno, da je kriv vsega tega — «ovaj i onaj« ... Pašičevi radikalci so se odvadili misliti na program in o njem prav nič ne govore, ker tudi Pašič o njem že toliko časa ni spregovoril. Skrbel je samo zato, tla se vsaj del — četudi majhen — srbske javnosti navadi, gledati v njem svojega deda ali Miklavža, ki deli razne darove, in s tem, kar mu je ostalo, hoče izvajati vse svoje igre: krize in vlade. Da se razume Pašičevo postopanje pri sestavljanju vlad, prinaša «Hrvat« nekaj iz preteklosti, zanimive vesti o njegovem postopanju pri sestavi vlade po prihodu s Krfa leta 1918. Tedaj, pravi «Hrvat«, je dobil Pašič od tedanjega regenta Aleksandra mandat za sestavo vlade. Vsled kritičnega zunanjega položaja se je moral prvi kabinet v državi SHS sestaviti s posebnim ozirom na zunanje dogodke in v popolnem skladu z notranjim položajem. Dve važni brzojavki glede prve vlade je imel tedaj Pašič v rokah, eno od Joče Jovanoviča, tedanjega srbskega poslanika v Londonu, ìr od dr. A. Korošca iz Ženeve, pa obe brzojavki je Pašič zatajil. Pozneje je regent zvedel za to in je na listi s Pa-šičem kol ministrskim predsednikom, ki jo je Pašič predložil, prečrtal Pašičevo ime in poveril sestavo viale Stojanu Protiču. Od Kod ima «Hrvat« vse lo, nam ni znano, vemo pa to, da je bi! v Ženevi dogovorjen popolnoma drug kabinet, kh mu je bil določen tudi drugačen delokrog, kakor so ga imele vlade v narodnem predstavništvu. Dogovori' v Ženevi so varovali, avtonomistično stališče zgodovinskih pokrajin. ‘Ministrska lista, katero je pokazal Pašič v soboto zvečer, je posebno zanimiva, kakor je zanimiv in značilen tudi način, po katerem se je Pašič svojih dosedanjih zaveznikov demokratov in to ha en mah vseh — tudi brezpogojno podložnih, kakor je Pribičevič — o-iresel. Sprevidel je, da je koalicija med srbsko javnostjo na zelo slabem glasu, in tako se je odločil za veliko gesto velesrbstva ter sestavil velesrbsko vlado. Vsi ministri so Srbi, razven dr. Zupaniča, ministra za Slovenijo ali «kolonijo«, kakor pravijo v Beogradu, ki je pa že davno stopil v pravoslavje in se ne more šteti med Slovence; dr. Šupilo, minister za «hrvatsko kolonijo«, sam pravi, da je Srb katoliške vere in tako ima cela vlada popolnoma srbski značaj s programom velike Srbije in geslom «Srbi skupaj.« Razdelitev portfeljev med Pašičevimi ljudmi je f/ostränskegä pomena; vse Majb in po Pašičevih navodilih bodo delali ne glede na to, kje ta ali oni sedi. Tako je stari reakcijonar Ljuba Jovanovič vpisan kot minister vere, gotovo pa je, da bo vodil ministrstvo policije. Pribičevič je že grozil z nasilnim izvajanjem volitev v prid svoje in Pašičeve vlade, ker je bil trdno prepričan, da ga Pašič ne bo odrinil, sedaj bo pa Bašičev Ljuba pri volitvah na. znan reakcijonaren način nastopal proti demokratom ravno tako, kakor proti vsem — drugim. Demokrate so njihovi grehi tako daleč pripeljali, da oblačijo sedaj hinavsko raševino. V Sloveniji hočejo sedaj svirati na slovensko, v Hrvatski pa na hrvatsko piščalko, češ, da bi oni še «mnogo storili« za Slovenijo, oziroma Hrvatsko, da pa sedaj ne morejo več, ker jih je Pašič tako grdo izgrizel. V Sloveniji in Hrvatski radikalci itak nič nimajo, v Srbiji je skrahiral Pašičev «ovaj i onaj« v zvezi z demokrat, prej ali slej morajo priti do obsodbe tudi njegove metode pod velesrbskim praporom in tako naj Srbi opravijo z radikalci, mi bomo pa z demokrati; zavednega in politično vedno zrelej šega slovenskega iii hrvatskega ljudstva pa Pašičev «o-vaj i onaj« nikdar ne bo motil in mešal. Politični položaj. Narodna skupščina se sestane v četrtek ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu so volitve vseh mogočih odborov, do teh volitev pa menda ne bo prišlo, ker bo na tej seji skoro gotovo prečitan ukaz o razpustu parlamenta in ukaz o razpisu volitev, ki se bodo vršile na nedeljo, dne 18. marca 1923. Novim predsednikom finančnega odbora je bil izvoljen Voja Veljkovič (demokrat, a Davidovičev pristaš, osebno pošten in je tudi glasoval svojčas proti zvišanju civilne liste), podpredsednikom pa zemljoradnik Uroš Stajič. Finančni odbor bo deloval tudi po razpustu parlamenta kot kontrola nad izvrševanjem proračuna in državnega posojila. Zadovolje ter žalost radikalov. Radikali so povsem zadovoljni, ker se jim je posrečilo sestaviti vlado iz lastnih vrst in prevariti demokrate, ali na žalost, ki obletava samodržne radikale, so prazne državne blagajne, katerim je v zadnjem trenutku, preden je nehal biti minister pogledal prav do dna g. bivši finančni minister, policajdemokrat dr. Kumanudi. Radikali imajo vlado in oblast, a prazne državne blagajne in radi tega so zadovoljni ter žalostni ob enem. Za čim žaijujtj.) demokratje? «Pravda« piše: Radikalci so že sestavili listo državnih podsekretarjev. — Lista je še sicer za sedaj tajnost, a gotovo dejstvo je, da bo imel vsak minister svojega podsekretarja in pomočnika. Radikali imajo v vladi 15 portfeljev, dobili še bodo 15 podsekretarjev, 15 pomočnikov in 15 kabinet' j n ih šefov, skupaj torej 60 radikalov, ki pridejo k drž. krmilu. Kar se tiče plač, bo dobivalo 15 ministrov po 15.000 I) mesečno in k lemu še plača g. Pašiča 300 D dnevno, plače sekretarjev po 10.000 D, pomočnikov 10 ! tisoč dinarjev, skupno torej 550.000 D mesečno. In vsa j la ogromna denarna svota odpade samo na radikale. Demokratom je najbolj žal, da ne morejo tako lepe ! svote od ou.uOO D mesečno deliti z radikali, ampak i bodo sedaj skozi mesece tega mamona deležni samo radiiviuci . . Svetozar Pribičevič je prej izjavljal, da v nacijonal ni državi ni dobro biti v opoziciji, ker narod ne zna ločiti opozicije od boja proti državi. Prišel je čas in i sedaj mora biti tudi Pribičevič opozicijonalec. Radi bi vedeli, ali mn bode prav, če bodo tudi njega smatrali za nasprotnika države in tudi to bo zanimivo, kar bo . sedaj proti Pašiču podvzemal, ko je poprej vendar to-I liko povdarjal, da je Pašič prvi, najboljši in celo ne-j zmotljivi državnik SHS. « I Demokratske zadrege. Nova vlada je demokrate sil-; no poparila in začeli so se najprej prepirali med seboj, j kdo da je vsega tega kriv. Seja demokratskega kluba je bila podobna sejmu. Pribičevičevi pristaši so očitali Davidovičevim, da je njihova republikanska politika povzročila ta položaj. Davidovičevi pristaši so odgovarjali, da je to uspeh Pribičevičeve in Lukiničeve politike, ker sta neprestano zatrjevala kralju, da ni brez Pašiča možna nobena kombinacija. — Končno so se na-: veličali brezplodnih prepirov in začeli so se vpraše-! vati: Kaj sedaj? Izvolili so si poseben odbor, ki naj bi ! «razčistil« situacijo, in v tem odboru so se zopet složno znašli desničarji in levičarji. Na seji demokratskega kluba se je razpravljalo tudi o stanju demokratskega tiska, ki je sedaj prišel v velike neprilike, ker je zna -I no, da se je vzdrževal iz dispozicijskih fondov in pro-, vizij bank na račun raznih uslug pri vladi. Ker de-I mokratski klub ne bo mogel nuditi več teh uslug, bo I demokratski tisk ostal brez denarja. Izgleda, da bo ne-Ì kaj pokrajinskih listov zaspalo. Samostojni se tokrat niso vrinili v vlado in to pa ne I radi prepira, kdo bi naj bil minister. Pucelj se je ho-! tel še nadalje držati ministrskega stolčka, a mu ga ni-so privoščili njegovi tovariši, pa so se pulili med seboj j za ministrstvo vod in poljedelstva tako dolgo, da so j zamudili rok za vstop v vlado. Pa g. mesar-ministei ! Pucelj se je spametoval dokaj prepozno. Število poslancev bo znašalo po prihodnjih volit-I vab mesto dosedanjih 419 samo 313. To reducirano šte-1 vilo novih poslancev odpade takole na posamezne po-I krajine in mesta: Srbija in južna Srbija 112, Bosna in I Hercegovina 48, Hrvatska, Slavonija in Srem 66, Slove-I ni ja 25, Dalmacija 16, Banat, Bačka in Baranja 34, Crii nagora 7, Beograd 2, Zagreb 2, in Ljubljana 1 poslan-Ì ca. «Slovenski Narod« žalostno dostavlja: Po prejšnjem volilnem zakonu je volila Ljubljana 3 poslance in sedaj pa samo enega (in še ta ne bo demokrat. Opomba uredništva.) H svetu. Poslanik Cehoslovaške v Beogradu g. Kalina je dne 17. t .m. umrl v praškem sanatoriju. G. Kalina se je še le pred kratkim težko bolan vrnil iz Beograda v Prago. Krematorij na Dunaju. Dne 17. t. m. so na Dunaju otvorili kljub vladni prepovedi krematori j. Otvoritev se je izvršila brez incidenta. Nova poljska vlada. Novo poljsko vlado je sestavil j general Sikorski, ki je izdal obenem tudi proglas na narod. V tem proglasu pravi novi ministrski predsednik, da prevzema vlado v zelo resnih in nevarnih časih. Nadalje zahteva predsednik, da se strnejo krog vlade vsi državljani brez razlike, kajti nova vlada zasleduje samo eden cilj: rešitev poljske države. Konečno opozarja general s proglasom, da je med narodom veliko ogorčenje radi umora predsednika republike, a narod se mora zaveuati, da nima sam pravice soditi in da se morata obdržati red in mir. , Nad Varšavo in okolico je proglašeno obsedno stenje. Velik del višjih uradnikov je odstavljen s svojih mest. Položaj na Poljskem je vobče zelo resen. Nekaj o atentatu na poljskega predsednika republike. O umorjenem poljskem predsedniku Naruto-viezu pišejo, da se je mudil leta 1913 tu v Mariboru. Tedaj so namreč hoteli Mariboržani zgraditi svojo elektrarno nekje pri Felberjevem otoku in je bil radi te elektrarne pozvan v Maribor g. Narutovicz kot strokovnjak. Pred umorom je pokojni predsednik poveril sestavo vlade železniškemu ministru Zarovskemu. —< Narutoviczev atentator, umetniški kritik Eugen Niema-dovski je izjavil pri zaslišanju, da je izvršil atentat popolnoma na lastno roko brez kacega sporazuma s kom drugim. Zasliševanje atentatorja je zaključeno in so ga že predali sodišču. Bombni napad na bolgarskega notranjega mini-I stra. Dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer je stopil bolgarski notranji minister Daskalov pred parlamentom v avtomobil. V tem trenutku je vrgel nepoznani človek proti t. vreri, ì£22. vozu dve bombi, ki pa nista ministra poškodovali. — Atentator je pobegnil. Notranji minister Daskalov je izjavil, da je poskušeni atentat delo opozicije, ki poskuša z vsemi nasilnimi sredstvi zrušiti sedanji zem-! ; uradniški režim. Minister je obsodil take borbe in melde in izjavil, da tako postopanje opozicije samo utrjuje režim, Sicer pa vlada v Sofiji vobče mir in red. Položaj na oricntski konferenci. Položaj na orient-ski konferenci se vedno bolj razjasnjuje in vsi so prepričani, da ne bo prišlo na konferenci samo do mirovne pogodbe med Turčijo in Grčijo, ampak tudi med Turki in velesilami. Radi tajnih dogovorov, ki so se vršili zadnje dni med Rusi in Turki, so Rusi popustili glede, odpora proti turško-angleškemu miru in bodo tudi oni pristali nanj. Javljajo, da bo prišlo do sklepa mirovnih pogodb že tekom druge polovice februarja. Vojaški strokovnjaki iz antantinih in turških krogov delajo na izdelavi konvencije radi morskih ožin. Na to konvencijo bodo pristale vse države. Delo orientske konference se bo radi božičnih praznikov prekinilo za ‘2 dni in za Novo leto za 2, sicer pà bo konferenca neprestano na delu. Svetovni mirovni kongres v Haagu je zaključen z resolucijo politične in strokovne komisije. V prvi zahteva kongres: 1. Revizijo mirovnih pogodb na podlagi resolucije "druge socijalistične intrenacijonale in mednarodne strokovne zveze; 2. odločen boj v parlamentih kakor tudi izven njih, proti militarizmu in 'oboroževanju; 3. javno nadzorstvo nad industrijo za oboroževanje potom Društva narodov, ki mora kot najvišja mednarodna instanca urediti tudi mednarodne politične, gospodarske in pravne razmere. Končno se zahteva odprava tajnih pogodb in tajne diplomacije. Druga pa ] cavi med drugim: Organizirali se mora energična propaganda za mir in proti imperijalizmu ter militarizmu. Delavsko gibanje se mora upreti vsaki vojni ter pre-; reciti izbruh kake vojne z izvedbo splošne stavke. Nadalje mora delavsko gibanje nadzirati fabrikacijo in razpesujanje kakršnegakoli vojnega materijala ter vociti propagando, da postane v bližnji bodočnosti fa-] rikacija in razpošiljanje vojnega materijala sploh ne-i rogoče. Pri morebitnih konfliktih mora postati obli-: atorično med prizadetimi državami odločitev razsodišča. Delovanje poslaništev v Rusiji. Sovjetska vlada je dovolila delovanje sledečim poslaništvom: amerikan-skemii, angleškemu, italijanskemu in nemškemu, vsa druga poslaništva pa ostanejo še zaprta. sto, je nastopil tudi «Balkan« ter predstavil kol skoraj gotovega ministra tudi uskoka iz Radičeve stranke — advokata dr. Häuslerja. «Balkan« pravi, da je neki večer Pašič poklical k sebi Häuslerja, da vidi, ali se ne bi izplačalo vzeti tudi njega med ministre ter tako še posebno v živo zadeli Hrvatski blok. Häusler, če bi postal minister, bi imel namreč javno objaviti vse tajne sklepe in pomenke svoje bivše stranke. Torej Häusler — uskok bi imel obtožiti Hrvate kot veleizdajalce in temu naj bi sledila neka posebna obznana. — Häusler je v resnici bil pri Pašiču in drugi vladni listi, ki so bolj previdni kol je «Balkan«, pravijo, da samo radi tega, da se Pašič informira o politični situaciji po — Hrvatskem. — Häusler ni postal minis'ter. Ali se Pašiču njegove «obtožbe« proti blokašem niso zdele dosti vredne, ali pa v naglici ni mogel uvesti posebnega portfelja za denuncijacije in špijonažo. «Pravda« v Jugoslaviji. Zagrebška «Borba« piše: je stopil le z, namenom v ta poklic, da služi državi kot zvesti varnostni organ in dober državljan. _ pa ne samo, da se je istim zgodila krivica, ampak odtrgava se od njih borne plače (500 dinarjev mesečno), še 28 dinarjev vsak mesec. Izplačana je bila vsem drugim orožnikom «povišica na skupoču«, le orožniki-kadrov-ci pri. tem Izplačilu ne pridejo v poštev, čeravno opravljajo enako orožniško službo, kakor drugi orožniki, Ju seveda tudi komaj izhajajo in živijo tudi v obupnih razmerah. —- Iako se godi danes, ko je militarizem dosegel pri nas še nepoznane višine. One, ki so se sami odločili za vojaški poklic, se pusti stradati terase jih celo degradira v navadne vojake, na drugi strani pa hoče SHS vojni minister militarizirati celo otroke, žene in privatno lastnino. Petje ljudskih šolarjev v — cirilici. Izvedeli smo, da je pripravil znan strokovnjak pesmarico za ljudsko «rum« V ougusiaviji. «ourua« piše. šolo kakor irnamo podobno Bajukovo že za srednje «Lam v januarju so ubili zandarji v Vukovaru tajnika šole. Tofl_ tisk omarice ne nJe w Beležke. Militarizacija Jugoslavije po Kaiser-Viljemovem vzorcu iz svetovne vojne. Novi zakon o ustrojstvu vojake, ki ga po navodilu vojnega ministra izdeluje pav g nerak«v. zahteva popolno militarizacijo cele države. Vsako moško dete že od devetega leta naprej spada ] od vojni zakon in vojni red. Vojaška službena obveznostih! začela z 18. in bi se nehala s 60. letom, moška deca, najsibo v šoli ali ne, pa bi se morala od 9. leta naprej vežbati in poučevati v vojskovanju. Tudi ženske bi imele po tem vojnem zakonu .svojo vojaško obveznost Vsaka ženska od 16. do 50. leta bi se morala usposobiti, da v slučaju vojne opravlja neko službo: v bolnišnicah, vojnih kuhinjah, magacinih itd. Vsa privatna podjetja naj bi se militarizirala, tako tovarne, obrtniške delavnice, agrikulturna industrija in celo tudi premoženje bi bilo militarizirano. V času vojne spada vse to, kakor tudi vojaška obveznost izven vojašnic, ženska služba, prisilno delo, sploh vse in pa moški od 9. do 60., ženske pa od 16. do 50. leta pod odredbe vojnih zakonov, da se lahko vse in ob vsakem času v-1 okliče v službo, oziroma porabi v vojaške svrhe. Ko se vojna napove, zapoveduje vsemu, kar stoji in živi v državi, vojaška vrhovna komanda v Beogradu. Ta j zakon je nekaka kopija nemških militarističnih od- j ndb iz leta 1917—18 in ima še mnogo drugih stvari, j kakpfŠnih si še Kaiser Viljem ni izmišljal. Radiiiialska lumparija z zaprtimi komunističnimi j poslanci. Ko je bil Pašič v največji zadregi glede ses- j lave vlade, je tajnik radikalne stranke pop Janjič ob- I i-,kal v kaznilnici v Mitroviči zaprte komunistične po- ! slance in listi so o tem poročali z namigovanjem, da ; hoče Pašič v nekaterih ozirih pridobiti komuniste na svojo stran. Radikalci so najprej na vse to molčali, po- j zneje so pa začeli širiti vesti, da obisk nima političnega značaja in da je pop Janjič o m s kal samo komunističnega poslanca Jovana čolakoviča, ki je njegov osebni \ prijatelj, sedaj pa nevarno bolan. Sedaj, ko je Pašičeva 1 vlada že sestavljena, se pa slišijo iz listov podrobnejše stvari o radikalnem posetu zaprtih komunistov. «Epoha« pravi, da je popov obisk bolnega poslanca samo izgovor, ker je bil poslanec čolakovič že v belgrajskih zapor jb bolan, pa ga 1 j udomili pop in «prijatelj« Jan- j jič ni piti enkrat obiskal, obiskal je pa sedaj vse za- j prte kotounistične poslance, da hi od njih izvabil kako izjavo ali kak proglas na delavne sloje, naj podpirajo Pašiča. Pašič je popa Janjiča sam poslal z naročilom, da komunistični poslanci lahko pod temi in onimi pogoji zadobije svobodo, katero bi po zakonu že itak morali zadobiti. Potrjeno je, da je govoril radikalni od komunistične lokalne organizacije Stjepana Zupanca, ker je bil pač komunist. Zupanc je mrtev, radi tega pa nikomur ni padel las z glave. Lani v avgustu je ubil žandar Zlatka Arnolda. Arnold je mrtev, žandar pe še do danes ni obsojen. Letos maja so ubili fašisti v Zagrebu Rudolfa Rožiča, Rožič je mrtev, morilci se pa svo bodno sprehajajo. Keroševič ni nikogar umoril, obsojen je pa na smrt, ker je v boju padel neki žanadr, in samo obsežni akciji proti izvršitvi justifikacije se je zahvaliti, da je pomiloščen na 20 let ječe. Tuzlanski okrožni načelnik Grudič je zakrivil smrt sedmih rudarjev, odlikovan pa je z ordenom sv. Save. Radi smrti enega žandarja gre Keroševič v 201etno ječo, radi smrti sedmih rudarjev se pa dobi odlikovanje. Pred nekaj mesci so našli orožje pri knezu Windischgraetzu, ki je zaupnik karlistov, Mussolinija in Horthy-ja, knezu se pa ni nič zgodilo. Ko se pa v Kotorju najdejo v neki hiši nerabni naboji, ki so ostali še iza vojske, se obsodi delavec Nikolič ne poldrugo leto ječe. V slučaju kneza Win-dischgraetza je izjavil v parlamentu minister pravde, da se radi veleizdajnih priprav nikdo ne more klicati na odgovornost, dokler tudi kaj ne napravi, osmim komunističnim poslancem in sedaj še dr. Simi Markoviču se ni dalo dokazati kakega dela, pa so vendar obsojeni na dve leti ječe. Kako naj to imenujemo: pravico aii nasilje?« Nova Pašičeva vlada je izzvala celo kopico smešnih prizorov in mnogo anekdot kroži po beograjskih listih. Tako na primer opisujejo veliko presenečenje ministra pošle in telegrafa Žarka Miladinoviča, ki je odletel. Gospodin Žarko se je osmešil, ko je bil še minister, osmešil pa se je tudi sedaj, ko je nenadoma padel. — Njegovo ministrovanje je bilo tako, da se je pri raznih debatah v skupščini med bučnim smehom predlagalo, naj se o njegovih poštah ne govori, ker niso vredne besede, minister Žarko je bil s lem vedno za šole. Toda tisk pesmarice ne pride naprej, ker je neki trapasti referent svoje klečeplazenje in svojo duševno omejenost ovekovečil z zahtevo, da morajo biti pesmi s srbo-hrvatskim besedilom tiskane v cirilici. Seveda, Bajukova pesmarica tega nima, ker so imeli pametnejšega strokovnjaka. Nova, nameravana ljudskošolska pesmarica je tudi zaradi ljube cirilice za naše male srajčnike zakasnela. Bog- daj norcem pamet, Sloven«« cem pa saj mala' ponosa in ljubezni do lastnega jezikal' Občni zbor Slomškove zveze se ho vršil dne 27.' t. m. ob 9. uri v Akademskem donni v Ljubljani. Na občni zbor vabimo vse člane in članice. Naj pokažejo s svojo udeležbo, da jih terorizem še ni strl.' Dobrodošli tudi zastopniki vseh naših katoliških organizacij. Naj bode letošnji naš občni zbor manifestacija za krščansko šolo. Zadružni tečaj v Mariboru. Zadružni tečaj v Ma- -riboni bo trajal štiri dni in se bo vršil od 8. do 11. januarja 1923. Prijave se še vedno sprejemajo in sicer pri oddelku Zadružne zveze. Razume se, da se tistim, ki so se že prijavili, ni treba še enkrat prijaviti. Pozivamo naše posojilnice, ki se še niso prijavile, da se čimpreje prijavijo. Vljudno vabljeni tudi drugi interesenti, zlasti, čč. duhovščina. Božičnica obmejni deci pri Sv. Duhu na Ostra» vrhu je v nedeljo dobro uspela. Zasluga, da se je mogla obdariti 129 otrok z obleko iri perilom, gre v prvi vrsti okrajnemu glavarju g. dr. Lajnšiču in olcr. šolskemu nadzorniku g. Lichtenwallnerju, ki sta s tem omogočila lep uspeh. Pohvalno je omeniti več drugih predavateljev, ki so razumeli težavni položaj skrajne obmejne šole in so pomagali: gg. prof. Hutter v Zgor. Sv. Kungoti 20 din., dr. Glančnik 50 din., planine in doline v Mariboru 46.50 din., ga. Gril v Gradišču 50 din., mast, jabolke in orehe, g. Tacer pri Sv. Duhu 20 din., Cirilova tiskarna zvezke in šolske potrebščine in več drugih. — dovoljen ter se je z zadovoljnim smehom pridružil j ^se™ iskrena zahvala. Bog plati! splošnemu krohotu, sedaj mu je pa smeh izostal. V j Zadnje dneve pred Božičem! 1 soboto zvečer, ko je bila vladna lista že sestavljena, je nič hudega sluteč, klical telefonično kabinet vladnega predsedništva:«Tukaj minister Miladinovič! Obvestite me, kedaj naj pridem polagat novo prisego!« — Šef pisarne je pa odgovoril: «Oprostite gospodine, ali gosp. Pašič Vas ni vzel na listo novih ministrov!« — Pravijo, da je Žarko najprej mislil, da so se za časa njegovega ministrovanja telefoni tako pokvarili, da se vse napačno sliši, pozneje je pa le videl, da je njegov padec žalostna resnica. Dnevne novice. in: drugi de- Demokratje in «srbski dvor«. «Jutro mokratski listi se zgražajo nad tem, da pišejo nekateri { beograjski listi o «srbskem« in ne jugoslovanskem kraljevem dvoru. Kaj boste uganjali hinavščino, saj ste uvedli srbski centralizem, uvedli srbsko učno knjigo za srajčnike in srbsko demokratsko bankokratsko j me^ drugim tudi slučaj delavke Zofije Žirove. To dek- korupcijo. Dvor je po svojem izvoru tudi srbski, kakor ! Ie je_ zapeljal sestric Nikole Pašiča ter jo naposled, ko je bil avstrijski dvor nemški. j je kila noseča, peljal k dr. Jovanoviču, naj ji odpravi Sramotno postopanje z našim orožništvom. Cio- i plod- Postopanje tega zdravnika v zdravniškem in člo- Btiža jo se božični praz niki, in za njimi prihaja Novo leto. Vse se veseli teh radostnih dnevov, samo mi slepi gledamo z našim duševnim vidom nekako otožno pred se. Mi, ki vedno, in vedno trpimo vsestransko pomanjkanje, se nekako bojimo teh veselih praznikov, ako nam ne priksoči naše podporno društvo na pomoč, bodo resnično za nas pre-žalostni Božični prazniki. Prosimo tem potom vso javnost, da bi se v zadnjih dnevih spomnila nas slepih, ki jo prosimo za pomoč. Milodare, uljudno prosimo, naj se blagohotno pošljejo naravnost v pisarno podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ki bo skrbelo, da bomo tudi mi vsaj v praznikih srečni. — Hvaležni smo za vsak najmanjši dar in preskrbimo, da se vsem darovalcem zahvalimo v časopisih, ter objavimo imena vseh darovalcev. Afera Pašičevega sorodnika. «Beograjski Dnevnik« je nekaj dni iznašal na dolgo in široko zločine in zlorabe beograjskega zdravnika dr. Jovana Jovanoviča vek bi ne verjel, da je kaj tacega pri orožništvu v Slo veniji mogoče, ne verjel bi, da iz orožnika, ki služi že 2 in celo nad 3 leta v lem zboru, po preteku te dobe postane lahko vojaški novinec. Minister vojne in mornarice se je spomnil v mesecu februarju tega leta, da se nahaja v orožništvu V. orožniške brigade letnik 1898 in 1899, katerega večina še ni odslužila predpisanega vojaškega roka v kadru vojske SHS. Izdal je takoj na-redjenje V. orožniški brigadi v Ljubljani, da se imajo gori omenjeni letniki takoj ponovno rekrutirati, ter svoj še nedosluženi kadrski rok odslužiti v stalnem kadru. Komandant V. žandarmerijske brigade je seveda takoj temu povelju ustregel, mesto, da bi se za prizadete orožnike zavzel, ter tega ne dopustil, ker tega orožniški zakon v smislu člena 38 ne dopušča. — Zgodilo in ustreglo se je brezglavni in sramotni naredbi, ter služijo sedaj orožniki 1. 1898 in 1899 v žandarmeriji od 1—15 mesecev navadnega vojaka, čeravno so isti orožniki pod bivšo Avstrijo nad tri leta in v jugoslovanski veškem oziru je bilo tako, da je dekle moralo umreti. V tej zadevi se je zahtevala sodnijska preiskava, imel pritiskom najvišjih državnikov in celo aktivnih ministrov je pa zopet vse zaspalo in najbrž se bo tudi se-daj vse potlačilo, ko so se listi začeli za celo stvar brigati. Govori se, da ima dr. Jovanovič mnogo podobnih zločinov na vesti. Pa se mu nič ne zgodi, sedaj si gradi lepo palačo za težke milijone, narod pa pravi, da bo vsaka opeka le palače krvava. Nasilje nad narodnim poslancem. V «Slob. Domu« opisuje narodni poslanec Badičeve stranke g- Franja \rtar, kako se mu je godilo, ko je po svojem volilnem okolišu blizu Varaždina obiskoval svoje zaupnike. Ko je počival v neki hiši, so prišli žandarji ter rekli, da mora z njimi. Poslanec je povedal, kdo da je, zahteval je, da mu pokažejo službeni nalog za aretacijo, žan-darji se pa za to niso zmenili, bajonete so mu nastavili1 na prsa, uklenili so ga in odvedli v kasarno, tu je bil cez noč, drugi dan so ga pa odgnali na okrajno oblast. Vsa ta doba pa, ker se ,danes nahajamo v moderno . . T,(. urejeni, demokratični državi, pri gospodu vojnem 1 oslanec z zaprtim tajnikom KS profesorjem Filipom ministru ne pride v poštev, ker je pri njem današnja . llrpovic^m in da ga je ta v imenu svojih tovarišev modernizacija spreminjati že nad 3 leta službujoče orož kratkomaio odslovil. To je potrdil celo kr. namestnik nike v navadne vojake. — Krivica, ki jo morajo pre- armadi nad 6—8 mesecev vojaški dolžnosti zadostili, kjer je moral do poldne čakati na predstojnika. Ko je ta prišel, je poslancu najprej Boga klel, češ, kaj ga je prineslo v njegov okraj. Poslanec je odvrnil,. da je nl'V'l 1 f urli 1-lìortATT ir. nn «___.1 _ 1 _ !„,'b A» T dl.. •__ okraj tudi njegov in ne samo predstojnikov, da ima pravico sestajati se s svojimi volilci, predstojnik pa je naprej, klel ter grozil, da ga da drugič pretepsti, če se za Hrvatsko policajdemokrat Demetrovič sedaj men- našati prizadeti orožniki, zavisi od’ gos^a tesnega j pojavi• v njegovi otajufkja je in gošp«iS ca iz jeze do radikalcev. Vse to je Pasiča vredno; naj- komandanta V. žandarmerijske brigade, ki ie le let- : in ne nrinnznn rpmihliknTVclriK rvo rtn D » naj 1 rej st Jjudi po krivici zapre, potem se jim pa sporoči, naj podpirajo krivico, če hočejo priti na svobodo. Ministar za denuncijacijo. Ko se je v Beogradu toliko ogibalo, koga bo Pašič postavil na ministrsko H- žandarmerijske brigade, ki je le letnike v orožništvo sprejel, akoravno inu je bilo dobro znano, da imajo isti še nekaj mesecev služiti kadrski rok. Krivico, eventuelno zmoto naj nosijo tisti gospodje, ki so jo povzročili, he pa ubogi, mlad orožnik, ki in ne pripozna republikanskih poslancev, pa če ga Radič tudi da obesiti, kadar pride do oblasti. Poslanca s» gnali potem na sodnijo, kjer so ga pa izpustili. — Takih zločinov se je nad opozicijonatnimi poslanci izvršilo že nešteto. Važno za invalide, vdove in sirote! Invalide, vdove t u .sirote opozarjamo, da vlagajo prošnje na tiste po-vr tjeništva ali podružnice, pri katerih so organizirani, a se njim po potrebi in možnosti nakaže podpora., — Mariborsko poverjeništvo deli podporo le onim rednim članom, ki so organizirani pri njem. Požar povzročil več milijonsko škodo. Dne 17. t. m. z veper je izbruhnil požar v železniškem arsenal u v " p.Utn. Požarni hrambi je uspelo gašenje v toliko, da je lokalizirala požar, ki je pa kljub gašenju uničil 4 ; a vil j one ogromne stavbe. Zgoreli so tudi stroji in vse 'groinne množine orodja. Rešili so samo nekaj novih vagonov in eno lokomotivo. Na kako popravilo arsenala sedaj v zimi ni'niti misliti in bo promet radi tega požara trpel zelo veliko. Vzrok požara še ni ugotovljen, ■Vi zaprli so več delavcev, ker sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Skoda znaša več, nego 10 milijonov kron. Krvave novice iz Hrvatske. Seljak Miško Mihalič iz ■>ix-okega sela, okraj Koprivnica, je sunil z nožem v : trbuh seljaka Todora Stakič, ki je obležal pri priči mrtev. Dne 12. t. m. so trije sinovi Vrbanič v selu Vrbanci, okraj Karlovac, napadli svojega lastnega očeta v hiši, mu zvezali z motvozom roke ter noge, mu unotali vrv okrog vratu, obesili in na to pobegnili v nadi, da se bo oče zadušil. Staremu Vrbaniču pa se je posrečilo, da si je odvezal roke in se nato rešil sam gotove smrti. Nečloveške sinove so predali sodišču, kjer so izpovedali, da so se hoteli iznebiti očeta, ker jih je ta podil od hiše. Svojega tasta je ustrelil v Drenovboku okraj. Novska) Dušan Stožič. Oba sla se vračala proti lomu iz sejma, kjer sta prodala dva konja, ki sta bila skupna last obeh. Živela sta sploh v medsebojnem prepiru in sta se sprla tudi na povratku iz sejma. V prepiru je potegnil Dušan Stojič vojaški samokres in štirikrat ustrelil na tasta, ki se je smrtno zadet zgrudil. Na tleh mrtvega je še Stojič obdeloval z revolverjem po glavi. Samokres se mu je sprožil in krogla je ranila ubijalca v roko. Sito vrano — nakrmila lačna. V Bosanski Gradiški so dobili novi most. Občina je odobrila kredit 37.000 dinarjev kot nagrado narodnemu poslancu Dušanu Subotič, ki je urgiral 'zgraditev mosta pri merodajnih oblastih. Ta korak mestne občine je povzročil med prebivalstvom Gradiške upravičeno ogorčenje. S kolcem ubila novorojenčka. Iz Negotina javljajo: Vdova Jurija Prvaloviča, Draga, je prišla v Negotin po invalidno penzijo. Ker je opravila svoje posle in opravke bolj pozno in bi jo dohitela noč, ako bi se vračala v svoje selo, je naprosila nekega Salanoviča za prenočišče. Draga je bila, v blagoslovljenem stanu, v noči je prišla njena ma, šla je na dvorišče in tamkaj porodila. Novorojenčka pa je mati takoj po rojstvu ubila s kolčem in ga vrgla v jarek. Zločin je opazila soseda, ki je nečloveško mater prijavila oblastem. Subotica v resni opasnosti. Meja med Jugoslavijo in Madžarsko gre tako nesrečno, da je izgubilo me-' sto Subotica 30.000 oralov najboljše zemlje. Pred razgraničenjem je bila ravno Subotica najbogatejše mesto v Jugoslaviji, a danes je padlo na najubožnejši nivo, ker si je prisvojila Madžarska zgoraj omenjeno zemljo kot državno last. Subotiška občina sc je obrnila na zunanje ministrstvo s prošnjo, da naj prične ono pogajanja z madžarsko vlado, da bi naj priznala ona za obdelovanje subotiške posesti na Madžarskem iste pravice, ki so veljavne za privatne lastnike, kateri posedajo en del posesti v Jugoslaviji, drugega pa na Madžarskem. Mesto Subotica zahteva kot pravna oseba isto pravo, kakor se priznava fizičnim osebam, da bo lahko obdelovalo svojo zemljo preko meje ter uživalo njen sad. Naša vlada je" pooblastila svojega poslanika v Budimpešti, da začne tozadevna pogajanja z Madžari. Kaj takega je mogoče samo pri nas! Bosanski solni rudniki bi morali dajati toliko soli, da bi bil z njo preskrbljen celi Balkan, a danes ne producirajo niti toliko, 'kolikor bi se rabilo za Bosno. Kakor javljajo iz Cazina, :že nimajo cele tedne v cazinskem okraju niti zrna soli za ljudi, kaj šele za živino. Najbolj čudno pa je to, da ima sosedna Lika prav obilo soli za ljudi in živino. Radi tega dejstva so se napotili ljudje iz cazinskega okraja v Liko, da si nakupijo tamkaj soli. Sol je bila kupljena, a oblasti v Liki so prepovedale, da bi se sol prevozila iz Like v Cazin, žalostno je, ker je toliko prometnih potežkoč z inozemstvom in ravno te prometne neprilike ovirajo razvoj trgovine na veliko škodo države in naroda, a še bolj žalostno in kažnjivo je zgoraj omenjeno postopanje naših jugoslovanskih oblasti napram lastnim državljanom. Iz pisarne Jugoslov. Malice smo prejeli poročilo o manjših darovih za Jugoslov. Matico in dr. Škapin in dr. Žnuderl sta poslala 250 dinarjev iz poravnave. — Ljudmila Poljančeva izda v korist Matice božične sli-'ke z domoljubno vsebino. iz Maribora. NAŠ SHOD V MARIBORU. Brez vseh lepakov in letakov, brez «bobnanja« in 1 rugih agitatorienih sredstev se je na poziv vodstva SLS v Mariboru zbralo pretekli pondeljelc zvečer toliko naših odločnih in neomajenih somišljenikov, da je bila Gambrinova dvorana in predsoba polna. Posebno mnogo je bilo naših delavcev, obtrnikov, nižjih uradnikov in nastavljeneev. zmorovanje je trajaio od trimetri na osem do desetih in ves čas je vladalo tako resno in odločno razpoloženje, kakor ga opazujete na shodih ie malokedaj pri drugih strankah. Med zborovalci pa smo opazili tudi posamezne izvidnike drugih strank. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije SLS dr. Leskovar ter predlagal za predsednika zborovanju J. Vesenjaka. Poročala sta za klub občinskih odbornikov dr. Leskovar in dr. Jerovšek. Dr. Leskovar se jb posebej bavil z nameravanimi občinskimi davki ter pojasnil, da so nepremišljeno sestavljeni, za vse sloje, posebno še za delovne sloje krivični in iz stališča občinskega gospodarstva v tej višini nepotrebni. Govornik je pojasnil tudi zadevo Kolbesen, kjer je občinski odbornik in svetovalec neopravičeno sprejel dvojno provizijo in mu je župan brez odobritve odbora nakazal. Dr. Jerovšek je osvetljeval gospodarstvo y Mestni hranilnici, ostro obsodil nesmiselno, strankarsko gospodarstvo v tem denarnem zavodu, posebej omenjal, kako si najemajo posojila, pa jih imenujejo vloge, kako si funkcijonarji — Irgolič in uradniki pri lastnem zavodu izposojujejo denar, mestna občina pa ga ne dobi, čeravno je zavod njen in ustanovljen v njen dobrobit, Govornik je razkrival vso hinavstvo in koritarstvo demokratov v tem zavodu ter izjavil,- da se bo moral tukaj napraviti red, da občina dobi zopet vplivno odločilno besedo. Ako se pa to ne zgodi, treba bo mislili na nov zavod, kateri bo dal popolno jamstvo, da se bo v njem dobro hiševalo. Dr. Jerovšek se je bavil tudi s stanovanjskim vprašanjem ter ožigosal tam nekatere slučaje, kjer so na škodo delovnega ljudstya dobili stanovanje razni priseljenci — dr. Kukovec, Špindler, verižniki, advokati, večletni prosilci pa ne. Poslanec Žebot je v ostrem govoru pojasnil politični položaj, naštel celo vrsto dejanj slabega in pristranskega gospodarstva dosedanje vlade in poslancev, ki so jo podpirali, ter izrazil svojo zadovoljnost nad tem, da so vsaj naj večji korupcijonisti in nasilneži: Pribiče-vičevi demokratje in njihovi bratci potisnjeni iz vlade. Obširnejše je g. poslanec govoril o tem, kako so demokratje in cela sedanja vlada prav grdo in nepošteno vodili delavce in uslužbence za nos. Vsein trem govornikom, osobito še dr. Jerovšeku in Žebotu so zborovalci navdušeno pritrjevali in v smislu izvajanj govornikov je predsednik Vesenjak da! na glasovanje sledeče resolucije: 1. Zborovalci na shodu SLS izrekajo zaupanje in zahvalo klubu občinskih zastopnikov SLS za njihov odločen nastop v komunalni politiki in obsojajo pretirano, neprimerno davčno politiko socijalnih demokratov na mariborskem magistratu. 2. Jugoslovanskemu klubu v narodni skupščini izrekamo zahvalo za njihovo krepko borbo v zaščito pravic našega ljudstva in se izjavljamo za zedinjeno Slovenijo z zakonodajno avtonomijo. Zahtevamo v tem smislu revizijo ustave in s to zahtevo gremo v volilni boj. 3. Odločno protestiramo proti zavlačevanju uradniške pragmatike. Obtožujemo vse dosedanje vladne stranke, ki so namenoma zavlačevale, da se zakon ni izvedel, niti se izvršilo drugape izboljšanje položaja državnih in javnih nameščencev ter se jih na ta nedostojni način potisnilo v najhujšo bedo. Protestiramo posebej proti temu, da se je vezalo pragmatiko z novimi davki in se na ta način osovražilo železničarje in drž. uslužbence pri drugih davkoplačevalcih, čeravno se je za druge zadeve našlo stotine in stotine milijonov brez novih davkov. Predsednik je dal resolucije posamezno na glasovanje in zborovalci so jih z navdušenjem soglasno sprejeli. S pozivom na delo za zmago poštenosti v dobrobit l judstva in cele države je zaključil zborovanje, ki je še dal krepek nauk onim. ki delajo fašistovske poizkuse. —o— 4- Gospodarstvo pri Mestni hranilnici je dokazano v marsičem slabo. Sedaj so demokratski modrijani spet ustrelili kozla. Naročili so namreč dr. Slokarju, naj to ži vse tiste Nemce, ki so bili za časa vojske v ravnateljstvu hranilnice in so glasovali za vojna posojila. S tožbo hočejo prisiliti torej posameznike, naj krijejorimi-lijone, ki so v vojnih posojilih. Mi trdimo, da je ta tožba le izguba denarja in pomeni lahko novo nepotrebno izgubo stotisočev, ali celo milijonov v škodo hranilnice in indirektno tudi mariborske mestne občine. Na podlagi hranilničnih statutov po letu 1910 je bilo ravnateljstvo upravičeno podpisati vojna posojila, člani posamezniki niso zgrešili po tedanjih razmerah in tedanjih odnošajih nič nepostavnega. Analogija s ptujskim Ornigom ne velja, ker je ta mož delal brez dovoljenja in sodelovanja in tudi brez naknadne odobritve pristojnih korporacij. Torej preko njih, proti njim, na lastno pest in odgovornost. Tudi formalno je tožba zgrešena, ker je že preteklo nad tri leta po prevzemu poslov in odstranitvi tistih, ki sa časa vojske zavod vodili. Sicer pa noben jurist ne more izreči, da je posojilo izgubljeno, saj vemo, da so se na Hrvatskem in v Sloveniji izrekle vse stranke za realizacijo vojnih posojil in naša država tozadevno še nima definitivnega sklepa. Kratka malo: iz vseh vidikov je tožba demokratska neumnost, ki lahko stane nove stotisoče in milijone. «Mestna hranilnica« mariborska nam je poslala oglas ali inserat na upravništvo s prošnjo, da ga priobčimo in sicer v večji obliki in šestkrat zaporedoma. Besedilo inserata pričenja: «Najbolj varno naložite svoj denar itd.« Obžaljujemo, da zavodu ne moremo ustreči, dokler obstojajo razmere, kakršne so sedaj, ko imajo demokratski gospodje svoje, prav posebne pojme o varnosti in mi seveda tudi svoje. Ko se njihovi pojmi nekoliko približajo našim, smo seveda gospodom na razpolago. Preiskava pri tvrdki Tonejc & Rozman, Iz dobro-poučenega vira smo doznali, da se vršijo in nadaljujejo pri Tonejcu preiskave glede soli in kajnita. Zadnji čas je, da se Tonejcu odvzame glavna monopolna zaloga soli, ker bo treba sicer tudi pri Žitnem uradu napraviti odločne korake, da se vendar enkrat take stva- ri preprečijo. Cel Maribor govori zopet o ICO vagonih , kajnita. Kakor smo izvedeli, se za to afero zanimajo I celo višji krogi. Prazne drž. blagajne. Radikali, ki so za demokrati prevzeli finančno ministrstvo tožijo, da so jim demokratje pred odhodom od vladnih korit povsem izpraznili državne blagajne. Da se vidi prav na dnu državnih blagajn, k temu je pripomogla tudi mariborska demokratska tvrdka Tonejc, ki že dolguje nad leto dni 1 milijon carine na jajcih, ki jih je izvažala v inozemstvo. Gospod Tonejc se baha, da mu je država to milijonsko carino «šenkala«, a ni res, gospod Tonejc je dolžarr državi in se ima zahvaliti za tako dolgo čakanje samo svojim prijateljem carinikom in poprejšnjemu režimu, ki je bil prizanesljiv napram tičkom kot je dični g. Tonejc. K zboljšanju uradniškega bednega stanja bi lahko tudi pripomogel g. Tonejc, ako bi tako za letošnji Božic poravnal svoj državni dolg. Znaki v mariborskih šolah. Opazujemo pri nekaterih učencih zavodov, da nosijo ostentativno in izzivalno znake. Če se ne motimo, je prepovedal celo sedanji pristranski Višji šolski svet vse, kakršnekoli znake. Prav radovedni smo, zakaj se ravnatelji po tej prepovedi ne ravnajo in ne uveljavijo svoje avtoritete ter ne vršijo svoje dolžnosti. Drugič bomo govorili jasnejše in odločnejše, ako to opozorilo ne bo pomagalo. Pozno je našel svoje — upajmo definitivno — versko prepričanje neki mladi profesor na mariborski realki. Po baje težkih duševnih bojih je spoznal, da je pravoslavje zanj edino pravilno in — koristno. Prepričani smo, da bo g. profesor javnosti naznanil primerno svojo krstno slavo in bo kot veren pravoslaven kristjan proslavil tudi vse pravoslavne praznike, osobito še božične. Tako bodo od dejanja značajnega moža imeli praktično korist tudi materialistični realci. Predsednik trgovskega gremija Weixl je človek z zmedenimi pojmi. Dosegel je, da trgovcem v Mariboru od magistrata prepovedano izobešati robo na izobe-šalnikih, katere so si mnogi nabavili za drag denar. Tudi je Weixlov uspeh, da ne smejo trgovci več imeti blaga postavljenega blizu ulice. Weixl govori o neso-lidnosti take reklame. Svetujemo Weixlu, naj o ne -solidnosti kar molči, ker bomo mali in srednji trgovci prisiljeni Weixla prav pošteno podučiti, kaj se pravi nesolidna trgovina. Weixl Vilko hoče, da bi po 11. uri dopoldne nihče od producentov ne smel več imeti blaga na Glavnem trgu. Ali je Vilko padel na glavo? Sedaj dobimo sadje, meso Špeh in druga živila še tudi popoldne. Po Weixl-ovem pa bi naj bilo to v bodoče prepovedano. Saj tak predlog je slavil g. Vilko v zadnji občinski seji. Lep tič ta Weixl. Predavanje Krščansko socijalne zveze v Mariboru se vrši v petek, dne 22. t. m. ob pol 8. uri v Lekarniški ulici. Predavata prof. Prijatelj in dr. Jeraj o izvoru človeka; Krvi referent bo zastopal darvinistično stališče, drugi pa krščansko. Diskusija bo zanimiva. Pridite v obilnem številu. Seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek, dne 21. t. m. z nadaljevanjem v petek. Pričetek seje ob 19. uri. Dnevni red: proračun za leto 1923, volitev mestnega svetnika mesto odstopivšega g. Lojzeta Slanovee (v petek). Dve umetniški razstavi v Mariboru. Tekoči mesec imamo dve umetniški razstvavi v našem mestu, kateri sta se otvorili te dni. Ena razstava je v prostorih Narodnega doma in tu je razstavil svojih 40 slik ruski 'i-kar Baljmen, druga pa je v prostorih gledališkega poslopja, kjer je razstavilo društvo «Grohar« umetnine svojega goste iz sosedne države gospoda Heppergerja. Pri obeh razstavah so vstopnice jako nizke in najtoplejše priporočamo svojim čitateljem, da jih gotovo po-sečajo! Angležki krožek v Mariboru. Pripravljalni odbor društva prijateljev angleškega1 jezika in prosvete v Mariboru je že sestavil društvena pravila, ki so že tudi o-dobrena. Ustanovni občni zbor se bo vršil po Božiču in kurzi angleškega jezika se bodo brž ko mogoče otvorili. Prijave članov in udeležencev pri kurzih sprejema do občnega zbovk trgovina Zlate Brišnik v Slovenski ulici. Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru je pričelo živahno, agitacijo, da bi odpomoglo vsaj najhujši bedi. Našlo je skoro brezizjemno prijazno podporo, da v nekaterih slučajih velikodušno umevanje. Zato si usoja izreči najtoplejšo zahvalo pred vsem društvu Vzajemnost železniških uslužbencev, ki je poklonilo 500 dinarjev, Pogrebnemu zavodu za 200 din. in sledečim obrtnikom in trgovcem: Freund za 20 parov čevljev, Berg 10 parov, Šoštarič, Kravos, Gruber, Turad, Pichler, Rosenberg, Preae, Feldin, Baloh, Büde-feld, Ihl in Kuhar, Supantschilsch, Jančič, Mihelitsch, Hutter, Hobacher, Thür, Heinz, Weixl, Berdajs, Durjava, Zelenka. Jugoslovanska tovarna gumbov v Slov. Bistrici za — blago. Tovarna Jugoslov. Lloyd je obljubila oblačila. Iskreno prosimo še nadaljnih prispevkov v namene društva, ki nadaljuje svoje delo tudi pes Božiču. Blagohotni darovi se zaprosijo na ravnateljstvo dekliške meščanske šole IL, Cankarjeva ulica, ali policijski komisarijat Slomškov trg, nadsvetnik dr. Kerševan. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor išče pisarniškega tajnika. Pismene ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na gornje društvo. Zmožni vpokojenci imajo prednost. Božične jaslice, krasne in trpežne, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 8J>Q, 11, 13 ali 22 din. komati. H. G. WELLS: Zgodba o nevidnem človeku. 5 «Brigai se ti za svoje reči, jaz pa za svoje!« se je obregnila. In imela je vzroka dovolj zn bodeče besede. Saj je bil njen tujec čisto nenavaden, izreden človek in sama pri sebi je bila popolnoma mirna glede njega. Po noči se je sicer zbudila iz strahotnih sanj. Orjaške bele glave, velike kakor tikve, so se stezale za njo na brezkončno dolgih vratovih in velike črne oči so imele. Pa ni hotela zbuditi moža, ker je bila pametna žena. Premagata je svoje Strahe, se obrnila na drugo stran in spet zbspqIs. m. Tisoč in ena steklenica. in tako se je zgodilo, da je dne 29. februarja, ko je zapihal južni veter, čudni gost stopil v javnost vasice Iping* ' i ’ j| Najprimernejša 2“3 594 $ 1 BOŽIČNA IN NOVOLETNA DANILA | J so le ona, katera vsakdo in vsak dan rabi in sicer: * j nice, listn!ce, tobačnice, kot čeki, kasete, | j I ds mske torbice, nahrbtniki i. t d, | Vse to se dobi v veliki izbiri pri: R \ IYäN KRÄYOS I I $ Aleksandrova cesta 13. ozir. Cankarjeva ul. 1. i ; (4 Telef. iat. 207. i ! vmssT'jf m , Tisti dan je namreč prispela njegova prtljaga. In zelo mogočna prtljaga je bila. Najprvo par vèlikih kovčegov, ki res niso bili drugačni, nego jih sme imeti pošten človek. Toda z njimi je prišel tudi zaboj s knjigami, ki so izmed njih nekatere bile. pisane v čisto nerazumljivi pisàvi — in dvanajst ali še več drugih zabojev, nekaj škatel in zopet nekaj zabojev in v njih so bile v slamo zavite neke stvari, — Hallu, ki je s slučajno radovednostjo mimogrede pocukal za slamo, se je zdelo, da so steklenice. Neznani gost je prišel po stopnicah. Nepotrpežljiv je bil. Svoj široki klobuk je imel globoko potisnjen na čer lo, površnik zavihan črez tilnik, svileno ruto krog vratu in rokaVice je nosil. V veži je Hall navezoval s Flarensidom, voznikom, kratkočasen razgovor in se pripravljal, da z njegovo pomočjo zloži zaboje, kovčege in škatle z voza. Voznikov mršavi pes je radovedno- vohal king Hallovih nog. »Spravite že vendar z voza moje stvari!« se je za-kregal tujec. »Dovolj dolgo sem že čakal nanje!« Stopil je k vozu, kot bi sam hotel seči po prtljagi. Komaj pa je voznikov pes opazil povitega tujca, je nujno zapustil Hallove noge, zarenčal in pokazal zobe in ko je bil neznanec dovolj blizu, se je z glasnim lajanjem pognal po njegovi roki. »Marš!« je zavpil Hall, ki ni bil poseben junak glede psov, in Fearenside je zaklical: »Lezi!« in vihtel bič. In naglo se je vršil ves prizor. Pes je pograbil za rokavico in tujec ga je sunil z nogo, da je odletel. Pa spet se je zagnala žival, topot proti nogam. Rezek resk se je čul in tedaj je Fearensidov bič zadel psa, da se je cvileč in tuleč skril pod kolesa. V pol minuti se je vse zgodilo. Nihče ni govoril, vsi trije so kričali. Tujec je naglo pogledal po strgani rokavici in po hlačah, naredil kretnjo, kakor bi se hotel skloniti, pa obrnil se je in z dolgimi koraki stopil v hišo. Čula sta ga, ko je hitel skozi vežo in po stopnicah. »Živinče — ti!« je grozil! Fearenside in lezel z voza z bičem v roki. Pes ga je n ez a trpno opazoval izza koles. «Sem pojdi!« mu je klical. »Pokažem ti!« Hall je stal z -odprtimi usti. , »Ugriznil ga je —! Pogledal bom za njim!« Stopil je za tujcem m v veži srečal ženo. »Voznikov pes ga je ugriznil —1« jej je povedal mimogrede. Šel je naravnost po stopnicah. Tujčeva vrata so bila polodprta, odrinil jih je in vstopil brez trkanja, ker je bil po naravi družaben in dobrodušen človek. Zastori so zagrinjali okno in polumrak je bil v sobi. Nekaj izredno čudnega je opazil. Zdelo se mu je, da je prazen rokav zamahnil proti njemu in mesto obraza je videl tri bele lise nekje v praznini —. Pa ni imel časa za opazovanje., Močen udarec ga je sunil v prsi, ga zagnal k vratom. vrata so se zaloputnila za njim in se zaklenila. Silno naglo je šlo vse. Nejasne sence, prazen rokav nekje v zraku, silen udarec — in že je stal na hodniku, da sam ni vedel, kako je vse to prišlo. Črez nekaj minut se je spet pridružil gruči radovednežev, ki se je nabrala na cesti. Fearenside je še vedno stal z bičem v Toki ob vozu in pripovedoval že tretjikrat ves’ dogodek, gospa Hall se je kregala, češ, njegovi psi nimajo pravice grizti njenih gostov, Huxler, trgovec od onstran ceste, je zvedavo pbpraševal zdaj tega zdaj onega, Sandy Wadgers, vaški kovač, je premišljeno zaso-jeval in ženske in otroci so delali svoje opazke in se jezili nad psom. Hall je za trenutek obstal pri vratih in čisto neverjetno in nemogoče se mu je zdelo, kar je videl in doživel gori v sobi. In v njegovem slovarju je vobče manjkalo besed, da bi mogel popisati in povedati, kaj se je zgodilo. »Nobene pomoči da ne potrebuje, je dejal«, tako se je zlagal ženi. »Bolje, da zložimo prtljago z voza!« (Dalje prihodnjič). Prostovoljna prodaja. V nedeljo, dne 6. januarja 1923 ob 10. uri dop. se bo prodajalo na licu mesta v Šmarjeti ob Pesnici pri Mariboru, lepo arondirano posestvo obstoječe iz njiv, travnikov, gozda ter skoro nove hiše in gospodarskega poslopja, z vso živino in gospodarskim? pritiklinami, vse kakor leži in stoji. Posesh o meri 22 oralov. Na željo se odproda tudi samo glavna domačija ter si nekaj njiv in travnikov lahko lastnik pridrži. Tudi pred gornjim rokom je posestvo na prodaj. Natančnejše podatke o legi, številu premičnin, plačilnih pogojih i. t. d. daje zastopnik lastnika g. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. 586 2—3 Zimsko perilo, nogavice za moške in ženske, koce, odeje, preproge prodaja po znižanih cenah Opravilna številka: E 7913/22 12 Zavezana stranka Janko in Kamilo Tompa, veleposestnika na Prešniku pri Franja ß!aj§r,!anbor sitnem v Rožni doimi. manufakturna trgovina v 1____■ bi* » * r jsl* ______*> Brezisem oklic m pozi» k napovedbi. Na predlog zahtevajoče stranke Posojì ničte T Celju, bo dne 28. decembra Z, ,= v* 1*11 1^2^f Pres o 42 flS >03 "HT a h (D e u ™ p > v *č5* «u <5 e »ej .Ü C- ctS Ò0 O U M m *«? u o. «J a O /A .£ *c i- 4 CU — -O S 1 -g >u cp B i 13 a " U .Bt ‘ST S5 »o ^ ‘ >