leto um. številka ZZ9. v iwmi v n\a 9. ohtoura »zs. cena Din rso *naja vsak dao popoldne, UTzeatat nadalje ln praiolke. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. —- inseratr;: davek posebej. — M Slo venski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnistvo: Knailova ulica stav. 5, pritllefe. — Telefon ste*. 304. Uredništvo: Knailova nUea it. 5, I. nadstropje. — Telefon ste v. 34 ■V Poštnina platana v gotovini. Manj fraz, več dela! Beogradski «Trgovinski glasnik*, ki velja za najbolje informirani gospodarski dnevnik naše države, prinaša, kakor poročamo tudi na drugem mestu, senzacijonelno gospodarsko vest, da bo naša letošnja zunanjetrgovinska bilanca — pasivna. Ta vest bo vzbudila v naših gospodarskih krogih precejšnjo konsternacijo in če ne konsternacijo, pa vsaj zanimanje za vzroke lega stanja. Priznati moramo, da je tudi nam prišla vest popolnoma nepričakovana, ker smo računali na dosedanji napredek ter bili prepričani, da bo letošnji suficit še večji kakor je bil lanski. Vse gospodarske prilike govore za to, da mora naša zuna-njetrgovska bilanca rasti in napredovati. Naenkrat pa pride vest o predstojeći pasivni bilanci! Ni pač vse v redu! To je prva konstatacija, ki jo je lahko storiti. Naša vlada ni posvetila temu vprašanju dovelj pažnje in smotrene protiakcije. Naš finančni minister je v zadnjem času^opu-stil. Moral je neprestano potovati po raznih reprezentativnih slavnostih. kjer naravno ni mogel študirati n. pr. ravno zunanjetrgovinske bilance. Pa tudi ostali ministri so v zadnjih dveh, treh mesecih dokazali, da znajo imenitno govot,-riti, pa tudi potovati in se zabavati po^ raznih letoviščih, da pa so nekoliko pozabili na stvarno in smotreno delo*bo-disi v parlamentu, bodisi v resorih. Vsak dan je časopije polno izjav o •narodnem sporazumu«, zlasti g. Stepan Radić deklamira fraze o ljudski suverenosti in o drugih stvareh, ki ne morejo pomagati našemu dinarju v Ziirichu niti za eno točko višje, naši trgovinski bilanci pa niti za en dinar k aktivnosti. Narodna skupščina je letos preživela nekoliko predolge počitnice. Marsikateri zakon bi se bil dal uzakoniti, in sicer predvsem zakoni socijalnega in gospodarskega značaja. Mesto tega pa se je rajši podvizala z nazadnjaškim in nesmiselnim tiskovnim zakonom, ki ubija časnikarsko svobodo in s tem politični napredek našega naroda. Na vse strani se pošiljajo ekspedicije, drage parlamentarne in druge delegacije, ki stanejo ogromne denarje. Pred mesecem se je oglasil beogradski publicist, ki je pokazal na zapravljivost v raznih resortih in trdil, da bi se s primerno štedljivostjo naš državni proračun lahko znatno znižal in izboljšal. Ta njegov klic je pa ostal le klic vpijočega v puščavi. Prepričani smo, da bi se dalo s primernim štedenjem v naš državni proračun vnesti vse drugačne postavke, kakor danes v njem strašiio. V Beogradu je zavladala nekaka pre-objestna domišljavost, kakor da smo velika država in da se ta velikost mora izraziti tudi v velikih, nepotrebnih, luksuznih in potratnih izdatkih. Finančno ministrstvo se je z veliko vnemo vrglo na zaukazano stabilizacijo dinarja. Pridno intervenira na beogradski borzi in ne dovoli, da bi dinar poskočil niti za točko. Dobro je to, ako se hoče dosledno izvaiati vprašanje stabilizacije in naš dinar stabilizirati. Vsaka finančna politika je dobra, če je le dosledna in smotrena. Toda ravno zato dela na stabilizaciji dinarja se zdi, da so kompetentni krogi v finančnem ministrstvu pozabili na drugega činitelja naših financ, to je na zunanjetrgovinsko bilanco. Denar ie izraz moči gosnodarskih sil in te gospodarske sile so pač priznano prva stvar, kateri mora finančno ministrstvo posvetiti vso pažnjo. Razpolagati mora z natančnim materijalom, da lahko ukloni nastopajoče izrodke in odpravi pasivne presežke. Danes ni več tajno, da bo naša trgovinska bilanca pasivna in to v prvi vrsti radi trgovinskih pogodb in radi carinske tarife, ki so se sklenile v zadnjem času. Mesto da bi bil vrhovni pra-vec vsake carinske in trgovinske politike pravec aktivne trgovinske bilance, torej skrb za trgovinskim presežkom, se je koncediralo na vse strani carinske in trgovinske olaišave, ki nam prinesejo poleg sramote še pasivnost in s tem večje ali manjše poslabšanje našega danes dobrega gospodarskega položaja. Nekaj ni v redu! In to v vladi, kjer manjka delavnosti.. Skrajni čas ie, da zapustimo teren demagoških fraz in da se tako narodna skupščina kakor vlada poloti pozitivnega dela. AVSTRIJSKO-ITALIJANSKI KONFLIKT Dunaj, 7. oktobra, s. Avstrijska vlada Je •>oslaIa Italiji pismeno noto, v kateri obža* X']c napade, ki jih je Izrekel poslanec dr. Ellenbogen v parlamentu. Zdi se, da je s ■cm korakom avstr. vlade zadeva urejena* Radić postane minister Radikali nezadovoljni radi Radi rikalci silijo v vlado« — Stabili leto kraljev — Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Danes ob 8. zjutraj so odpotovali v Topolo St. Radić, njegova soproga Marenka, Karlo Kova-čević in Maček, da polože v imenu hrvatskega naroda venec na grob kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Danes je Beograd izgubil svojo senzacijo. Nastala je prava politična tišina. Jutranji beogradski listi objavljajo v daljših izvlečkih včerajšnjo Ra-dičevo izjavo o avdijenci na dvoru. Značilna je okolnost, da se St. Radič bahato hvati okrog, da tudi krona želi, da on vstopi v vlado RR kot podpredsednik. Drugače Radiću precej naklonjena »Politika« danes na podlagi točnih informacij ugotavlja, da vlada veliko nezadovoljstvo proti Radiću v radikalnih krogih. Zlasti je veliko nezadovoljstvo zato, ker Radič govori, da želi tudi kralj njegov vstop v vlado kot ministrski podpredsednik. Radić je bil v svojih izjavah o poteku avdiience zelo indiskreten, kar je izzvalo v radikalnih krogih splošno kritiko in obsodbo. Nekateri radikalni krogi računajo tudi na to, da se mogoče Radiću izpolni njegova želja, če se končno izvede na Pašica velik pritisk. Splošno je treba računati, da Radić vendarle vstopi v vlado, toda ne kot min. podprde-sednik, marveč kot minister brez portfelja. Nekateri listi napovedujejo, da pride prihodnji teden do formalne demisije vlade RR. Po neki kombinaciji debe radićevci še eno ministrsko mesto. Baje se jim poveri [ ćevih indiskretnih izjav. — Kle-zirana vlada naj bi izvedla drugo o kronanje« prometno ministrstvo, kjer računajo s sigurnostjo, da odstopi sedanji prometni minister Anta Radojević. proti kateremu vlada odkrito nerazpoioženje v samih radikalnih krogih. Klerikalci so poshli v Beograd sveje agente, da sondirajo teren za njih aspiracije glede vlade. — Zagreb, 8. oktobra. (Izv.) Beogradski dopisnik »Novosti« priobčuje daljšo informacijo o rekonstrukciji vlade ter raz-motriva tudi vprašanje vstopa zastopnikov Slovencev, to Jc v prvi vrsti zastopnikov SLS. Po zatrdilu tega dopisnika je verjetno, da se to vprašanje ne reši sedaj, temveč šele spomladi. V vrstah SLS ne taje, da ima dr. Korošec popolnoma svobodne roke za edino mogočo rešitev delinitivne stabilizacije vlade.„ Nekateri radikalni krogi ne taje potrebe, da je tudi parlamentarna večina Slovencev zastopana v vladi. Govore, da bi taka vlada, ki bi predstavljala pravo koalicijo SrboV, Hrvatov in Slovencev imela izvesti na spomlad ali začetkom poletje prihodnjega leta kronanje Nj. Vel. kraija. Po informacijah dopisnika zagrebških »Novosti« se je zadnji čas v krogih SLS pojavilo več struj, od katerih levičarska zahteva politiko ostre opozicije proti današnjemu režimu, zlasti proti radičevcem, dočim struja dr. Korošca zastopa politiko, da se po možnosti vzdržujejo čim boljše zveze z opozicijo na eni strani in na drugi strani z radikali. Optimistično razpoloženje v Lotoma Prvi oficijelni sestanek Brianda v Locarno. — Nemčija — Locarno, 7, oktobra (Izv.) Najvažnejši politični dogodek današnjega dne 5e bil prvi sestanek zun. ministra Brianda in državnega konceiarja dr. Luthra. Ta sestanek je dal povod za najobširnejše komentarje in politična razmotrivanja. Razgovor med obema vodilnima državnikoma dveh doslej si sovražnih držav je trajal poldrugo uro. Briand se je zelo povoljno izrazil o uspehih razgovora. Briand ie zlasti omenjal visoko inteligenco in kulturno izobrazbo nemškega kancelarja, s katerim je mogoče mirno sodelovanje. Državni kancelar dr. Luther je po Briandovem prepričanju odkritosrčen državnik, ki stremi za tem, da se vsa eventualna sporna vprašanja med Nemčijo in Francijo rešijo mirnim potom. Prvi sestanek francoskega ministra z nemškim kolegom smatrajo vsi za pozitiven uspeh, da se končno odstranijo vsa nespo-razumljenja in da pride do sporazuma v vprašanju arbitražnih pogodb med Nemčijo in dr. Luthra, — Mussolini pride priznana kot velesila. na eni ter Francijo in Belgijo na drugi strani. Načeloma se bodo rešila vsa politično gospodarska vprašanja. Tako je danes optimistično razpoloženje v Locarnu. — Ženeva, 7. oktobra. Bernska brzojavna agentura javlja, da sta Chamberlain in Briand izjavila italijanskemu delegatu Scialoi, da je prisotnost Mussolinijeva na varnostni konferenci zaželjena. — Locarno, 7. oktobra. Sporazum o varnostnem paktu je s stališča mednarodnega prava gotov. Glavna točka nesporazumlje-nja je odstranjena. Nemškemu delegatu dr. Gausu kot strokovnjaku se je posrečilo obnoviti pozicijo Nemčije kot velesile. Nemci so dosegli uspeh s tem, da je Nemčija v mednarodni politiki priznana za enakopravno in s tem je indirektno razveljavljeno načelo versailiske mirovne pogodbe, ki je določevalo Nemčiji nasproti drugim velesilam stališče poražene države. Vprašanje evropske carinske unije Washingtonska interparlamentarna konferenca predlaga carinsko unijo v Evropi. — Stališče Jugoslavije — Pariz, 7. akt. (Izv.) Pariški listi kratko javljajo o poteku mednarodne interparlamentarne konference v VVashingtonu. Razvila se je živahna debata o problemu evropske carinske unije. Nemški delegat Braun je med drugim izvajal: Sedanji položaj v Evropi znači nazadovanje za SO do 100 let. Evropa mora nujno preiti k politiki gospodarske solidarnosti. Evropska carinska unija bi ne bila naperjena proti Združenim državam Severne Amerike. Amerikanski izdelki bi se kakor doslej ravno tako uvažali v Evropo. V tem smislu je nemški delegat Braun podal tudi konkretne predloge. Angleški delegat Benn je bil proti predlogu. Češkoslovaški delegat dr. M e d i n g er je izjavil, da ni še čas za carinsko unijo v Evropi. Na konferenci so splošno pozornost vzbudila izvajanja jugoslovanskega delega- ta dr. Velizarja Jankovića. Ta je stvarno utemeljeval pomisleke proti taki uniji ter je zlasti protestiral proti načrtu regionalne donavske carinske unije, kakor jo skuša doseči po Društvu narodov Avstrijska republika. Avstrijski delegat Dreiel je z vnemo zagovarjal nemški predlog glede evropske carinske unije, naglašajoč, da je to v interesu gospodarskega napredka Avstrijske republike. Edina rešitev Avstrije je mogoča v priključitvi Avstrije k velikemu gospodarskemu ozemlju, Avstrija je drugače miroljubna. — Washington, 7. oktobra. (W.) Interparlamentarna konferenca je na današnji zaključni seji med drugimi sklepi sprejela tudi resolucijo, ki predlaga, da se uvede mednarodna preiskava o odstranitvi gospodarskih ovir v Evropi in da se odpravijo zlasti carinske omejitve. Razpust češkoslovaškega parlamenta Nove volitve 15. novembra. — Proračun sprejet. — Praga, 8. oktobra (Izv.) Narodna skupščina je po 10 dnevni proračunski debati sprejela v vseh podrobnostih državni proračun in finančni zakon za leto 1926 brez vsakih sprememb. Proračun ie bil predložen nato senatu v nadaljno odobrenje. Najvažnejša ie bila debata o gotovih gospodarskih problemih in investicijah. Ker se vladina koatfciia ni mogla ze- grama narodne skupščine, bo skupščina dne 16. t. m. razpuščena. Nove volitve bodo razpisane za 15. novembra t 1. Vprašanje razpusta senata še ni definitivno določeno. Obnovitev pogajanj z Grško — Beograd, 8. oktobra (Izv.) Nas, doslej na dopustu bivajoči poslanik v Atenah Panta Gavrilovič je danes dolgo časa konferiral z zunaniim ministrom dr. Ninčićem. V soboto odpotuje v Atene. Poslanik Panta Gavrilovič je --°jel od zunanjega ministra natančna navodila za nadalievanie drplomaričnih pogajanj med našo državo in Grško v svrho sklenitve prijateljske zavezniške po- RAZMERE V RADIKALNEM KLUBU Beograd, 7. oktobra p. i>Rec« prinaša pod naslovom »Med radikali« nastopno informacijo: V radikalskih krogih se opaža ve večja razdvojenost in delitev skupine. Daljša odsotnost Pašića je ustvarila možnost, da so se pojavne razne klike in koterije v radikalnem klubu, da se vidno afirmirajo s svojimi idejami m dobivajo večji upliv v vodstvu strankarske politike. Vsak uplivnej-ši član v radikalnem klubu ima svoio skupino in svoio politiko. Posebno se opaža diferencijacija PO pokrajinah In lokalnih interesih. Obstojajo skupine vojvodinskih, bosanskih, hrvatskih, dalmatinskih, južnosrb-skih in šumadinskih radikalov. Vsak od njih ima svoje poglede na poikična in drž. vprašanja in svoje kandidate za ministrske In podta'niške položa;e. Ta razdvojenost je tolika in tako očivitlna, da izziva dnevno spore v klubu samem, pa tudi med posameznimi ministri. Intrigiranje se razvija uspešno in prihaja baš te dni do vrhunca. »Reč« n?vaja kampanjo, katero vodi radikalna skupina okoli i Političnega glasnika* proti drž. podtajniku v ministrstvu šum in rud Kujundžieu, kateremu očita, da je prišel na to mesto samo zato, ker je zet podpredsednika vlade Marka Gjuričiča. Današnja »Poli-r.ka« objavlja pismo dr. Vlade Andriča, ki ob tem povodu piše, da je Kujundžič prišel na položaj podtamika samo po zahtevi bosanskih radikalov. NACRT BALKANSKEGA VARNOSTNEGA PAKTA IN ITALIJA A'Im, 7. oktobra. L Agenzia Voltu objavlja polslužbcni komunike, v katerem se omenja j > zadnje izjave jugoslovenskcga zunanje? ga ministra dr. Ninčića o možnosti ustvarjenja balkanskega varnostnega pakta. Po in-? formacijah, katere je omenjena agencija dobila iz kompetentnoga mesta, je še prezgodaj pomišljati na to, da bi balkanske dr* zave sklenile tak pakt, ker obstojajo med njimi še razne zapreke, ki se ne dajo tako lahko odpraviti. Po sodbi italijanskih diplo= matskih krogov bo mnogo upiivalo na stabilizacijo prilik na Balkanu ureditev jugo-= slovenskosbolgarskih odnošajev in predsto* ječi razgovori med Jugoslavijo in Grško. Ako se bo to uredilo, bodo vlade na Balkanu pričele razgovore o varnostnem paktu, ki se bodo vršili najbrže v Carigradu. S tem bo politični atmosfera v bližnji bodočnosti za stalno razčiščena. NEUGODEN MEDNARODNI POLOŽAJ BOLGARSKE — Sofija. 7. oktobra, r. Pred nekaj dnevi se je vršilo v Burgasu zborovanje demokratske stranke, ki se ga je udeležilo več tisoč kmetov. Govorila sta Frenski Sn Malinov, voditelja demokratske stranke in cele opozicije Govornika sta naglašala. da je stališče Bolgarske v inozemstvu zelo ne. ugodno. Naglašala sta potrebo, da se končno vlada spa me tujce ter napravi red v državi, da bi tako spoznalo inozemstvo, da se no. tianje razmere v Bolgarski konsolidliajo. To je neobhodno potrebno in je mogoče ie doseči potom sporazuma z ostalimi parlamentarnimi skupinami. Malinov in ostali govorniki so želi s svojimi izvajanji živahno odobravanje. REVIZIJA BANK IN ZAVAROVALNIC — Beograd, 8. oktobra (Izv.) V finančnih in bančnih krogih je razširjena informacija, da vlada izvrši revizijo nad vsemi bankami in zavarovalnicami, ako imajo po § 80 srb. trgovin, zakona naložene svoje rezerve v dobro obrestujo-čih se državnih papirjih. Denarni zavodi, ki naj bi ustrezali tej zahtevi, bodo pozvani na odgovor. POLJSKA ZAHTEVA UDELEŽBO RUSIJE NA VARNOSTNI KONFERENCI — Berlin, 7. oktobra (Izv.) »Beri i -ner Tageblatt« javlja, da namerava poljski zunanji minister Skrzvnski na varnostni konferenci v Locarnu, ko bo prišlo na dnevni red vpra^nje vzt^nih meja, predlagati, da se Rusija pozove na posvetovanje in sodelovanje. NOVA KOMUNISTIČNA ZAROTA Budimpešta, 7. oktobra, s. «Magyar Or* szag* sporoča, da je policija odkrila drugo komunistično zaroto, ki je oprta na para« lelno akcijo budimpeštanskih komunistov, hotela v 'ečuju pri tamošnjih rudarjih iz* vesti boljševiški puč. Niti tega komplota se stekajo baje pri bivšemu vojnemu ministru v Karoivjevem kabinetu polkovniku "Lindcrs ju. Policija ie izvedla v več stanovanjih^hiš; ne preiskave in našla dva zaboja kofloni; stičnih listin. Podrobnosti nreiskavc Se niso znane- >BUDDHA< Z • » 3 ' • , ^.BUDDHA- TRAOČMRRH C 3 ŽELEZNIŠKI PARK ZA IZVOZ VINA — Beograd, 8. oktobra (Izv.) Pro metno ministrstvo je odredilo vserj po. stajam V vinorodnih krajih, da postavijo izvozničarjem vina na razpolago potrebno število Železniških vozov. Svo-jeČasno izdana dovoljenja na podlađ starega talila ostanejo v veljavi ODDAJANJE KOLODVORSKIH RESTAVRACIJ NEMCEM — Beograd, 8. oktobra (Izv.) Po slanec dr. Gregor Žerjav je interveniral v prometnem ministrstvu ter odločno protestiral proti oddaji kolodvorskih restavracij Nemcem. Direktor državnih železnic v Ljubljani dr. Borke je prispel v Beograd ter je danes kon. feriral s prometnim ministrom. TURČIJA PRIPRAVLJENA ZA VOJNO Carigrad, 7. oktobra, a. Iz Angore poro čajo, da se turska vlada mrzlično pripravil* za vojno. Jasno >e. da pride do spopada * Anglijo, za katerega se smatra, da je neizogiben. Turška armada 12 djvizij je popolnoma pripravljena. Iz Ratfte s>r:haja neprestano nov vojni materijah Zagotavlja s*, da je Rusija iormafcno obljubila svojo po-moč Turčiji. V slučaju spopada v Anglijo prevzame vrhovno poveljnistvo Dievad peša. Borzna poročila Ljubljanska borza Lesni trg. Doge hrajsiove 1 h!., pol hI., čen : fre rneja denar —, blago 190. 140,5)0, tran monte irc. meja —, 320, hrastovi hlodi od .50 cm napr. irc. it. p. —, 480, Bukova drva 1 m dolž. suha frc. o. p. 5 vag. denar 17.&J. 17.50, 17.50. Žitni trg- Pšenica domača frc. Lj. denar 360, bi« go —, koruza medj. nova frc. čakbvac —, 215, koruza okrogla drobna dušljiva pur. Lj. —, 195, koruza v storžih par. slav. post. —, 75. koruza nova okt. nov. dec. 100 odstotkov kasa pri sklepanju par. slavonsk;* post —. 122.50. koruza stara par. sremsku post 185, —, ffžo! ribntčan frc. L i. 315, —, ftžcl rnandalon frc. L j. 295, —, fižol prepeli-čar frc. Lj. 345, —, fižol beli p hran frc, Postojna trz. 300, 310. Vrednote. 7oUs»tot. invest. pos. iz leta 1912 tiči r & blago —, 2 in polodst. dTŽ. rent.*, zg \ ojevo škodo denar 333, blago 342, Celjska p. 201. 205, Lj. kr. bka. 225, 240. Merk. bka. 101, 102, 101, Pr. hrv. sted. 1005, 1012, Kred zavod 175, 185, Strojne tovarne 123, 126, Trboveljska p. d. 356, 365, Združene pap. 121. 130, Stavbena d. d. 165, 180, šešir d. d. 126 14$, 4 in polodst. zast. 1. kr. dež. banke 2i< 25, 4 in polodst. kom. zad. dei. bar;k.- 2 25. Zagrebška borza One 8. oktobr* — Sprejeto ob 1 J. Devize: 10.84—10.92, Praga 1661J^ 168.125, Pariz 260.60—264.60, Newyork 5o.tL> do 56.62, London 272.42—274.42, Trst 225 _ do 227.68, Berlin 13.36—13.46, Dunaj 789.-^ do 799.40. Valute: dolar 55.32—55.92, lira 224.3' do 226.70. 7odst. invest. posoj. 1921 77.50, 2 in po/ odst. drž. renta za ratnu štetu 321—Z22 Centralna banka 11, Hrv. eskomptna bktv 129—130, Kreditna banka Zagreb 132—13? Hipotekama banka 73—73.50, Jugobank.. 108—109, Praštediona 970—960, Slavensku banka 49—50, Eksploatacija 45—52, Drava d. d . Osdjek 250, šećerana, Osijek 510^—520 Isis d. d. 71, Nihag 40, Gutman 400—420, Sla-veks 140—150, Slavonija 53.53.50, Trboveljska 345—355, Union, paromHn 440. Vevče 120. Inozemske borze. — Curin, 8. oktobra. Predborza: Bco grad 9.175—9.20, Pariz 23.95—24.05. New. vork 518.75, Milan 20.80—20.85, Pra^ ga 15.35—15.41, Dunaj 73.10—73.20. — Trst, 8. oktobra. Predborza: Beograd 44.10—4420, Pariz 114.50—115, London 120.50—120.70, Newvork 24.80—24.90, PragM 733O-73.70. Curih 479—482. Dunai^J^do. Jugovcem napadel neki večer, ko je Sel domov. Collarich pravi, da je imel takrat s seboj revolver »Steyer«, projektil, ki je zadel Ritterja, pa mu ne odgovarja. Razprava se nalajuje. —J Nesreča. V Bukovici pri VolčTdragl se je pripetila v Cantonijevl opekarni nesreča. V delavnici je eksplodiral motor, zrušila se je streha in stene delavnice. Delavci, stoječi pred tovarno, so bili od drobcev eksplodircnega stioja zadeti. Ranjene delavce so prepeljali takoj v goriško bolnico. Med njimi so iz Bukovice: Anton Nemec, Davfd Rebec, Anton Gabrijelčlč, Al-ired Uršič, Stanko Mavric, Fran Mavric, Fr, Mihclj, Josip Zgonrk Iz Celja —c Ljudsko vseučl.&če. Prvo letošnje predavanje na Ljudskem vseučilišču je oskrbel zdravnik g. dr. R e b e r n i k. Predaval je: »O povzročiteljih nalezljivih bolezni«. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Predavatelj je kazal več slik, ki so natančno predočevale razne bacile. Videli smo te škodljivce tudi pod mikroskopom in kako "in goje. Predavanje Je b:!o nepovoljno obiskano. Bilo bi želeti, da bi se naše občinstvo za taka občskoristna predavanja bolj zanimalo. —c Poštna blagajna bo nekaj dni samo dopoldne uradovala rad* inšta'acije električne razsvetljave. Začetek bo še objavljen. —c Gospodarska vest V upravni svet in zajedno v ravnateljstvo osljske mestne hranilnice je bil izvoljen odvetnik g. dr. Alo i G o r i č a n. —c Sonatn* večer priredita dne 4. novembra vijolinist g. Karel S a n c i n In pia-rristinja ga. Marija Sanclnova. Na večeru se bodo proizvajale skladbe mojstrov svetovnega slovesa v sledečem redu: 1. J. B Foerster: Sonata v h-molu op. 10., 2. J. Brahms: Sonata v d-rroln op 106. 3. Vitez« slav Novak: Sonata v d-molu. iz Maribora —m Izpramembe v mariborski operi. Ravnatelj opere g. Andro Mitrović je premeščen k zagrebški operi kot dirigent in operni tajnik (pomočnik, oziroma namestnik ravnatelja opere), ga. Mitrovtčeva pa je angažirana ravno tam kot operna pevka (mla-dodramatski sopran). Oba umetndka pa ostaneta mariborskemu gledališču ohranjena tudi nadalje, ker sta vezana kot stalna gosta, da absolvirata v Mariboru dober del repertoarja. Nanovo je angažirana v Mariboru kot pevka ga. Marija Križeva, bivša članica osješkega, novosadskega in suboti-škega gledališča ter g. Loze Herzog kot kapelnik. — Opera in opereta se bo gojila tudi nadalje, najmanj v dosedanjem obsegu. —m Simfonični koncert Narodno gle-gališče priredi v soboto dne 17. t. m. v veliki Gotzovi koncertni dvorani simfonijski koncert, ki bo obenem poslovilni večer ravnatelja opere g. A. Mitroviča m operne primadone ge. Mitrovičeve. Iz prijaznosti sodeluje na tem koncertu tudi znana virtuozi-nja na violini ga. Brandlova. Celokupni gledališki orkester pa je okačen s člani orkestra Glasbene Matice ter z nekaterimi drugimi glasbeniki. Na programu so le Beethovnove skladbe, med katerimi je tudi znamenita Peta simfonija. —m PoŽer v Umbuhi. V torek zvečer je izbruhnil požar v skednju posestnika Jo* sipa Janka v Limbušu. Ogenj se je tako naglo razširil, da skednja ni bilo več mo* goče rešiti, pač pa so ga gasilci omejili, da se ni razširil na poslopja v bližini. Škoda jc zelo velika, ker je zgorela vsa krma in več poljedelskih strojev. Pri gašenju so sodelo* vale požarne brambe iz Pekre, Studencev, Maribora, Radvanje in Bistrice. V splošnem se sumi, da je b;I ogenj podtaknjen. Kemik, ki pomaga modi I Dr. luan Šusferl t Sporadične vesti, ki so se pojavljale ▼ Časopisju, so že leto dni naznanjale, da je dr. Ivan Šusteršič, bivši deželni glavar Kranjske, voditelj SLS pred in med vojno ter dolgoletni poslanec v dunajskem parlamentu, hudo bolan in da je treba računati z njegovim bližnjim koncem. Vesti so se v zadnjem času poslabšale. Cez poletje je iskal dr. Šusteršič zdravja v Bolcanu na Južnem Tirolskem, od koder se je na jesen napotil v Radence, meneč, da mu bodo slovenski vrelci povrnili zdravje. V Radencih pa ca je nenadoma zadela kap. Prepeljati so ga morali v Ljubljano. Bolezen je napredovala in pred dnevi je dr. Šusteršič padel v agonijo, iz katere ga je včeraj zvečer rešila smrt. V trenotku, ko smrtna kosa pokosi nasprotnika, minejo strankarske razlike in mož stoji pred nami, kakor ga moramo gledati s pravičnega zgodovinskega stališča. Kdo bi mogel tajiti, da je ž njim preminula najmarkantnejsa politična osebnost predvojnih Slovencev? Naj je sodba o njegovih političnih metodah in O njegovem političnem programu, ki je bistveno nasprotoval nacijonalnemu napredku Slovencev, še tako ostra in odločna, v okvirju svojih programov, za SLS kot njen vodja ie storil tako v or-ganizatoričnem kakor v političnem pogledu toliko, kakor nihče pred njim in za njim. Slovenska politika pred dr. Šuster-šičem Je bila neurejena. 2 njim se je šele pojavila stranka, ki je natančno in do vseh podrobnosti vedela, kaj hoče in ki je tudi te svoje cilje uresničevala s skrajnimi sredstvi. Ta vsestranska politična brezobzirnost, koje ostrino je moralo okusiti v prvi vrsti slovensko napredno učiteljstvo ter prenašati tudi ostalo slovensko napredno občinstvo. Je prva značilnost dr. Ivana Šusteršiča. kot voditelja predvojne SLS. Skrivnost njegovih in njegove stranke uspehov tiči ravno v tem brezobzirnem, skrajnem partizanstvu, ki ga je pred njegovim pojavom v slovenski politiki niso poznal1'. Dr. Ivan Šusteršič je bil kot oseba kakor ustvarjena za voditelja. Kot tak je znal ravnati s kapricijoznim strankarskim aparatom, kakor nihče pred njim. Bil je mojstrski organizator klerikalne stranke med Slovenci, zvest izvrševa-telj smernic Mahničeve in Jegličeve ideologije. Nekaj imnozantnega in r -močnega je bilo v njegovi naravi, kadar je ukazoval in ko ni tmel nobenega ugovora. Politika mu je bila preji stvar ve'*-kakor pa prepričanja. Odtod tisti veliki konflikt, ki ga je moral na tihem bojevati z ranikim dr. Krekom v socijalnih vprašanjih in sploh elede pojmovanja stranke, ker je dr. Šusteršič zagovarjal način ukaznega dirigiranja stranke brez ozira na množice, dočim se je dr. Krek zaljubil v ljudskega tribuna, ki hodi od vasi do vasi, od človeka do človeka. Dr. Šuste*-**" ni bil nikdar reformator niti v političnem, niti v sociialnem ali verskem oz'nt. Zato tud? ni bil -*vf- kovan v visokih ideoloških problemih svojega časa in je kot pristen politični praktik prej polagal važnost na čvrsto politično organizacijo kot tako, kakor na programe, ki so mu bili le zadeva spciialrtoa*dtato*^*nih sredstev strankine borbe. Konflikt, ki je nastal zato v SLS, ni bil primarno državne*''^-^ marveč ide^r?—• zrnčaia. Dr. Susteršč ni mogel več duševno obvladati številnih mlaiših sil v stranki, ki so pa šele klicale po političnem, duševnem reformatorju. Šele v drugi vrsti je odločil boj v SLS državnopravni problem Jugoslavije. Tu je dr. šusteršič veroval v stabilnost bivše Avstrije in na to stabilnost stavil svoje upe - zopetno prevlast v SLS. Še ena tretja lastnost je, ki je dr. Šusteršiča dvignila v prve vrste slovenskih politikov in ki je lahko vzor vsa-ekga človeka, ki hoče delovati v javnem življenju. To je bila njegova nezlomljiva energija, njegova brezmejna pridnost in delavnost. V tem oziru ni poznal nobenega kompromisa in polovičarstva. Delal je noč in dan, žrtvoval ves svoj prosti čas stranki in vodstvu, nikdar počival, udarjal direktno, brez oklevanja, premišljeno in hitro. Osebna ambicijoznost mu ni dala miru, pa je tudi druge nevidno gnala na delo. Tu bo morda skrivnost tiste delavnosti, ki se ie pojavljala pred vojno v SLS in ki ji je donesla tolike zmage Niso zmagale ideje klerika^^a i« nrotinarodnega dela SLS, pač pa je zmagala delavnost in pridnost. Kot človek se ie ranjki dr. Šusterš:č odlikoval z izredno zvestobo in prijateljstvom. Kogar ie vzliubil kot prijatelja, ni izdal za vse na svetu. Nam sodobnikom večinoma so znane poedinosti političnega delovanja, podrobnosti njegovega osebnega življenja. Ob dr. Šusteršičevi osebnosti bo mogel zgodovinar slovenske politične zgodovine nacrtati monografijo politika, ki ne bo zaostajala za monografijami drugih mož večjih narodov. Pobijali smo njegove programe, ker so bili zmotni, nazadnjaški ter nacijonalno škodljivi, toda njegove osebnosti, njegove volje in delavnosti, njegovega požrtvovanja se nismo mogli in smeli dotakniti. Tu neha nesposobnost in začenja spoštovanje. Njegova nemirna duša naj najde sedaj mir in pokoj! • Dr. Ivan Šusteršič se J- rodil 29. maja 1863 v Ribnici kot sin uradniške obitelji. Gimnazijec študije je dokončal v Kranju in Ljubljani. Nato se je napotil na graško univerzo, kjer je 1. 1898 dosegel doktorat. Posvetil se jc i ' etniški karijeri in kmalu topil v poli'čn, življenje. Že s prvim svo* jim nastopom je vzbudil splošno pozornost. Na I. katoliškem shodu se je postavil na branik brezobzirnega klerikalizma prof. dr. Mahniča in na tem !:Jerikalizmu osnoval SLS. L. 1896. je bil izvoljen v deželni zbor, l 1902. v iunajclii parlament. Leta 1912. je postal dr. Šukljc* r naslednik in bil imeno* van za krani kega deželnega glavarja. Ob p-^vraru 1. 1918. je moral zapustiti Ljublja* no. Preselil se jc na Solnograsko in Tirol* sk ^. Nekoč vsemogočni vladar in politik je v iz^anstvu duševno silno trpel ter ostal celo brez potrebnih življenjskih sredstev. Preživljal se j: s časr;' arstvom in s sode* lovanjem v švicarskih in drugih nemških li* stih. Leta 1923. se je vrnim v domovino in posegel še enkrat v politično življenje z broš'iro «mIcj igovor», ... pa ni politično i-^pcla, d"si t o-i vsebinske najdragocenejši dokument glede nekdanje SLS. Za časa vo* lilnc b be 1. !°23 in 1924 je ustanovi «Ljud> ski dnevni » in ~ntr «Ljvdski tednik», kjer j - zagovarjal mita ^stično in nacijonalno politko ter pob .'al SLS. Ko je »Ljudski ted* nik končno p~eneh izh-jati, se je umaKnil v - ''-'■no živi i en je. Igral je v slovenski politiki, pa tudi v dunajskem parlamentu veliko in upoštevano vlogo. Posegal je celo v mednarodno poli* tiko srednje Evrope. Dosegel je vse časti, ki ijh je mogla ranjka Avstrija dodeliti člo* veku slovenske krvi. Moč in veljava SLS pred vojno je bila njegovo delo. Pozneje, od 1. 1912. naprej, se je pojavil proti drju. Šusteršiču odpor, ki je prvotno veljal nje* govi politični diktaturi, v precejšnji meri pa tudi njegovi osebnosti, ki se ji je oči* talo, da ni dovolj idejna in ljudska. Dr. Kre» kovo ljudsko tribunstvo je potisnilo oseb* nost dr. Šusteršiča v ozadje. Iz tega se je nato rodilo nasprotje v jugoslovenskem vprašanju, kjer je dr. Krek iz oportunizma krenil v radikalno nacijonalistično smer, dr. Šusteršič pa ostal zvest svojim prvotnim in strankarskim programom trializma. Po prevratu je spoznal zmotnost trialističnega stališče ra svoje ocene zgodovinskih sil v srednji in južni Evropi ter se odkritosrčno postavil na branik jugoslovenskega nacijo« nali zrna in unitarizma. SLS pa je tedaj zo* pet krenila na stare, ozkosrčne poti in to iz čisto strankarskih interesov. Dr. Susteršičevo obiteljsko življenje je bilo idealno. Znana je njegova ljubezen do svojih sinov. Z gospo Bogomilo je živel v najsrečnejšem zakonu. Ob obletnici Mketf plebiscita Stremljenje, kako naj bi se uredile po« samezne evropske drŽave, da bi se uresni* I čile narodnostne težnje, da bi dobilo ljud* , stvo pri za!:onrda;stvu zajamčenih ustanov* nih pravic, to je vsebina vse politične zgo* dovine izza dvnajs!;cga kongresa pa do da* našnjih dni. Da. vsi naslednji dogodki do danes so se vršili ped vplivom tega strem* ljenja: povsod so jeli zahtevati narodi usta« novnih pravic, ki so bili dotlej razkosani in brezpravni ter so težili za narodnim in državnim ujedinjenjem. Narodnostne in ustavne ideje so vzbudili na evropski zemlji Francozi. 2e začetkom francoske revolucije je pozival konvent vse zatirane narede, obetaje jim pomoč, da naj si izvo* jujejo svobodo in državno samostojnost na narodni podlagi.. V istini je Napoleonovo italijansko kraljevstvo vzbudilo v Italijanih hrepenenje po združenju vsega naroda v eno samo državo, v kateri bo zopet cvetla veda in umetnost, poljedelstvo, obrt in trgovina. Tudi nemško narodno idejo je neposredno in pač nehote ojačil sam Napoleon, ko je podanike mnog:h malih nemških državic oprostil njih maTovredn!h vladarjev ter jih združil v večje države. Hipoma so se tedaj razširile Nemcem dotlej ozke meje domo vine in utrjevala se je med njimi vedno bolj rodoljubna misel, kako lepo bi bilo, ako bi bili vsi Nemci sinovi ene same, pa velike domovine. Celo zatiranim Poljakom je zasi* jalo upanje, da obnove staro poljsko kralje* stvo. Uspešni nastop Rusov proti Turkom je zbudil Srbe in Grke, ki so se začeli gibati in se s silo oprostili večstoletnega turškega jarma. Iskra iste narodnostne ideje je padla tedaj tudi med ubogi slovenski narodič in je zanetla znova ogenj rodoljubnega navdu* šenja, ki ga je bil veliki Napoleon vžgal, ki pa ni ugasnil več. Dne 14. oktobra 1809 je sklenil Napo« leon v Schonbrunnu mirovno pogodbo, ki je bila za Avstrijo vprav pogubna. Napoleon, hoteč stare in bolne države trajno osla* biti, češ, da se mu ne bo mogla upreti nik« dar več, je naložil ogromno vojno odškod* nino in vzel celo tretjino dežel: Solnograd in kos Gorenje Avstrije je priklopil Bavar* ski, manjši del pa Ruski. Najhuje pa je zadela Avstrijo izguba vseh pokrajin okoli Jadrana, namreč Gorenjega Korotana, Go* riške, Trsta, Kranjske in Hrvatske do Save. Tako je bila Avstrija ločena od morja. Iz teh dežel, katerim je pridružil še Istro, Dalmacijo, Dubrovnik in Pustrsko do* lino, je ustanovil Napoleon novo državo, ki naj bi bila »trdnjava, postavljena pred vrata dunajska* kraljestvo ilirskih kronovin, kjer so bili prebivalci v pretežni večini Slovenci in Hrvati, le od Lienza do Beljaka so bivali Nemci, v primorskih mestih pa nekaj Itali* janov. Prvikrat je tedaj narodni jezik nenem* ških narodov — Hrvatov, Slovencev in Sr* hov zavladal v šoli in dobil veljavo pri ura* di"h. Zato se ne smemo čuditi, če se je zbu* dila med slovenskim narodom zavest, da je preiel tudi on od Boga svoj jezik, ki je najpristnejši izraz narodnega žitja: vzklila je v mnogih slovenskih srcih nada, da si tudi Slovenci pribore dostojno mesto med evropskimi narodi ter takisto obnove slavo svojih pradedov, ko so si volili prosto svoje vojvode. To je bil zajetek narodnega pre* poroda slovenskega, ki ga je tako navd^še* no pozdravil prvi slovenski pesnik Vodnik v veličastni »Ilirija oživljena* in ki so ga med nami povzročili oni Francozi, ki so na* stopali tedaj kot zastopniki in apostoli svo* bode in ujedinjenja narodov. Pred dobrimi sto leti so spoznali predniki sedanjih Fran* cozov važnost Ilirije — trdniavc, postavlje* ne pred vrata dunajska. Tol" *• bolj morajo potomci svobodoljubnih pre:' ,)v spoznati pomen ujedinjenja vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov v državo SHS, v močni trdnjavi, postavljeni pred vrata nemška in madžar* ska, kot svoji naravni zaveznici. Oporoke, ki jo je naredil veliki Napoleon s svojimi Francozi z ustanovitvijo Ilirije, ne bodo za* vrgli njih potomci, ampak jo bodo v odlo* čilnem momentu še popolnih in s tem tudi sebe okrepili. Francozi so podpisali ujedi* nje Italijanov proti volji stare Avstrije in iste podpore ne bodo odrekli slovanskemu Pijemontu, ko bo napočil trenutek, da se ujedinijo vsi Srbi, Hrvatje in S'ovenci v mogočno narodno državo, ki naj bi bila po* stavljena kot mogočen branik ob Jadranu proti vsenemškemu stremljenju proti Ja* dranu in Orijentu. Ob petletnici za Slovence nesrečnega plebiscita r.a Koroškem opozarjamo, da imajo tudi koroški Slovenci pravico, kakor drugi narodi, da se ujedinijo s svojimi juž* nimi brati v enotno narodno državo. Kar je za Srbe Kosovo, to je za Slovenca Gospo* svetsko polje, kjer je tekla zibelka Sloven* stva kjer je bilo središče nekdanje sloven* ske narodne samobitnosti in svobode. Ze danes ob petletnici koroškega plebiscita opozarjamo Francoze, Angleže in Italijane, na priključitev Avstrije k Nemčiji, kar se* bo zgodilo prej ali slej prav gotovo. Če pripade slovenski del Koroške z Avstrijo k Nemčiji, potem pridejo Nemci na zadnjo barijero proti Jadranu, na Karavanke, od* koder bi obvladili Kranjsko kotlino m do* bili prej ali slej svobodno pot na Jadransko morje. Slovenski del Koroške, predvsem pa celovška kotlina, je eminentne strategi čne važnosti. V to kotlino vodijo preko severne meje tri važne železnice: turska železnica iz smeri Munch"n*Sa]zburgsGastein, iz Gor« nje Štajerske LinzAVien*St. Michael in St. Mihael*Neumarktl*St. Veit in tretja Zelt* weg*ObdachsLabarska dolina. Vsled tega tvori ta kotlina izborno zbirališče vojaških čet, bodisi za napad preko Beljaka in Trbi* ža v Benečijo, bodisi preko Karavank proti Jadranskemu morju. Ako zapade ta kotlina Nemčiji, potem bodo Italijani v večnih s^-beh za j žni Tirol in za Kanalsko dolino. Zato tudi Italijani v svojem lastnem inte* resu ne morrjo dr-oliti, da dobijo Nemci z Avstrijo celovško kotlino. Če se to zgodi, potem bi pri!le nemške pikelha"be na Ka* ravanke, od koder ni daleč do Jadranskega morja. Dosegli bi to, kar se jim ni posrečilo v svetovni vojni. Julijsko Krajina —j Bandit Collarich pred porotnim sodiščem. Zlatar Nordio v Trstu je kupil od Collarichevih obtožencev Battistiga in Bisi-na ukradeno zlato. Izplačal jima je 2200 lir potem, ko sta mu ponovno zagotovila, da blago ni ukradeno, marveč da je pripeljano iz Jugoslavije in da je kupčija povsem poštena. Napram obdolžitvi, da sta Collarich in soobtoženi Tugovac šiloma vzela Ani Bašičevi v Puli uhane, izjavil Je Collarich, da on ni prizadet, takrat je bil v Trstu in ponosno dostavlja, da se on ne maže s tako malenkostjo. Tudi glede na neki drugi sll-čen slučaj odgovarja Collarich jezno, da se ni pečal s takimi manjhnkni tatvinami in napadi. Glede obdolžitve tatvine pri krčmar j u Sboni v Puh pravi, da mu ni mar za vino, ker ima dosti znancev, ako bi bit hotel piti, sicer pa naglasa, da on ne pije vina in alkoholnih pijač. Smeh je vzbudilo njegovo pripovedovanje, kako je po neki noči v jutro bral ob moriu ležeč »Azione« in čistil veliko »butiljko«, pri čemer pokaže na ogromen samokres, ki leži pred predsednikom na mizi kol »corpus delicti«. V Puli Je bilo več tatvin in napadov, ki se pripisujejo Collarichu in njegovim tovarišem, pa jih on odklanja. Tako pravi tudi, da ni res, da bi bil on streljal na redarja Nedda In Gona, češ da na samo dva agenta ne strelja. Collarich je obtožen tudi, da je ustrelil Alojzija Riuerja, ali on pravi, da tisti čas, ko je on jemal denar pri napadu, na starega Fišerja, je nekdo streljal na cesti in šele drugi dan je izvedel Collarich, da je bil Ritter ustreljen. Fišer je veljal za premožnega človeka in Collarich ga je z V I. Križanovska: 70 0 Iirnljestuu nesmrtnih Roman. :— Sodeč po tvojih besedah, dragi učitelj, bi človek mislil, da ne občuduješ zmagovalcev, velikih vojskovodij in politikov, kakor jih občudujemo mi, navadni zemljani, je pripomnil Supramati smejč. Poteze na Ebramarjevem obrazu so postale su-nove in prezirajoče. Kaj takega mladi zdravnik še ni opazil na jasnem in mirnem modrijanovem obrazu. — Če smatraš za znamenite politike intrigan-te brez časti in vesti, ki žive samo s tem, da ro-varijo proti miru in izpodkopavajo narodno blagostanje, govoriš čisto resnico. Jaz teh ljudi prav nič ne občudujem, pač pa preziram, ker so škodljivi in levarni. Zmagovalci in vojskovodje so pa s!avo-Iepne, prazne butice in zajedalci, ki hočejo postati nameniti na tuj račun. Svojemu praznemu in zlo-iskemu slavohlepju žrtvujejo nrl'ione življenj in elivajo potoke krvi v bratomornih vojnah zaradi ščka zemlje, brez katerega bi lahko živela oba otivnika. Zame, kakor tudi za vse pametne Si stene ljudi na svetu ni nič bolj odvratne^ ne-j je vojna. Vojna demoralizira narode, zbuja v :deh strasti in instinkte krutosti* seje na svoji oti smrt, gorje in prokletstvo ler zapusti člove- štvu kup razvalin, trume invalidov in vojnih sirot, epidemije, lakoto in bedo kot neizbežne posledice. Tem brezvestnežem, ki povzročijo toliko gorja in nesreče samo zato, da polože na svoje glave krvave lavorike, pravimo v nevidnem svetu krvniki, ne pa junaki. Zaslepljeno in nevedno ljudstvo jim postavlja spomenike ter se j;m klanja. Toda v zgodovini človeštva so zapisani kot strašila in astralni zak3n jih tira pred sodni stol vsemogočnega kot krivce, za katerimi se vleče nepregledna truma pohabljenih žrtev. Da, žalostno sliko nudi vaš svet, ki se niti ne da primerjati z rimskim amfiteatrom, kjer so se mogotci zabavali pri pogledu na divje zveri, ki so mučile nedolžne žrtve. Zdaj pa so se sami ljudje spremenili v divje zveri. Prepirajo in koljejo se okrog zlatega teleta, ne poznajo ne usmiljenja, ne sočutja, kadar se kdo dotakne njihovega žepa. K sreči krog nebesnih teles, ki se vije kot črn trak skozi drugo planetno sfero, ni edino bivališče duš. So namreč še druga nebesna telesa, kjer kraljuje harmonija, usmiljenje in red. Tam ljudje mnogo razmišljalo o pravem namenu duhovnega ž'vli>-nja in se skrbno izogibljejo vsega, kar bi moglo povzročiti katastrofe in nesreče, ki teže vas* svet. Umolknil je. Ker ga ni hotel motiti, se je tudi Supramati globoko zamislil. Med pogovorom je nastala noč, topla, divna orijentalska noč. Nad zemljo je b:1o razprostrto temno sinje nebo, polno lesketajočih se zvezd. Bleda rimska cesta je oklepala nebosklon. Kar je Ebramar dvignil roko, pokazal Supra-matiju sinji nebosklon in dejal navdušeno: - Poglej to neizmerno kraljestvo naših duš — te neštete očetove obitelji, kakor je dejal Kristus! Kako široko polje je tam gori nad nami, kdor hoče razmišljati o skrivnostih milijard teh svetlih točk, katerih vsaka predstavlja celi svet. Na vsakem teh svetov živi človeštvo, podobno našemu. Ali ni smešen ponos človeka na zemlji v očigled temu neskončnemu svetovju? In ta drobtinica, s katero se igra veter, ta bedak, ki ne pozna niti preteklosti, niti sedanjosti, niti bodočnosti, ta slavohlepni pritlikavec, ki niti ne ve, da-Ii zagleda jutrišnji solnčni vzhod, je celo tako predrzen, da si upa dvomiti, kritizirati in prezirati velike zakone, ki se jim mora pokoriti, pa jih ne pozna. Supramati je bil tako razburjen, da se je ves tresel. Ta hip je čutil, da je res neznatna drobtinica in velika ničla v primeri z ogromno neskončnostjo, ki ga oklepa od vseh strani. Kar se je spomnil instinktivne groze, ki ga ie obšla vedno, kadar je mislil na smrt, na to zagonetno, koščeno ženo, ki hodi neizprosno po siromašnih kočah in kraljevskih palačah ter kosi brez razlike vse glave. Supramati je pozabil, da se mu ni treba bati smrti in zato je žalostno razmišljal: — Kako se morejo ljudje tako nespametno pokoriti nagonu ter žrtvovati svojim strastem dolž- Sedanja moda, ki dopušča goloto rok, nog in tilnika, zahteva več nego kadarkoli odstranitev dlak, ki so toliko neprijetne. — Tako je eden najboljših kemikov iskal sred* stvo, ki bi nadomestilo uporabo britve, ki je dokaj nevarna in zapušča ter povzroča mozole, ali sredstvo proti raznim depilator* jem, ki so dovolj komplicirani in nesigurni. Tako se mu je posrečilo izumiti parfumi* rano kremo «TAKI», ki odpravi v petih mi* nutah vse dlake brez bolečin, in to do kore* nine ter zapušča mehko belo kožo. Največji umetnice, kakor Huguette Duflos, Spinellv Rahna in druge, jo uporabljajo in so zadoi voljne. Uspeh je zajamčen, ali pa se dena; vrne. — Dobiva se vsepovsod. 376. nost in čast, pri tem pa pozabljati, da je lahko vsal hip konec življenja na zemlji in da mora biti Človel neprestano pripravljen stopiti pred večnega sodnika. — Da, — je pripomnil Ebramar v odgovor nj Supramatijeve misli, — treba bi se bilo bolj zami sliti in poglobiti v nastopni izrek* »Po smrti ne gre za Človekom niti njegova žena, niti otroci, niti roditelji, niti prijatelji, niti bogastvo, temveč same njegova dobra dela, da pričajo njemu v prid pred večnim sodnikom. Dva meseca, ki ju je moral Supramati preživeti v Himalaji, sta minula zelo hitro, in princ se je začel nerad pripravljati na odhod. Zadnji dan, ki ga je Supramati še preživel v tem nepozabnem dvorcu, je poklical Ebramar ta koj zjutraj svojega učenca k sebi ter posvetil po govoru z njim ves dan. Dal mu je zadnje nasvet in navodila, kako naj živi do trenotka, ko se m razodenejo vse skrivnosti. Nato mu je podaril mr sivni medaljon z zagonetnimi znaki iz pestrih dr: guljev na obeh straneh ter pripomnil, da sme rr daljon odpreti samo v slučaju skrajne potrebe Po toosilu sta sedela na terasi. Misel, da je zadnji dan, ki ga še preživi z iskreno lj ubije t učiteljem, je Supramatija zelo potrla. Koliko nc resnic mu je razodel ta nenavadni mož, k premagal v sebi vse slabosti in dosegel naj modrost Bila ga je sama dobrota in ljubezen. » flaša „Ma" na neuspešnem plebiscita Ko nam umre draga oseba, radi nastanejo očitki. Pridejo strici in pridejo tete, pa vprašujejo, kako je bilo mogoče in se Čudom čudijo, zakaj da nismo uporabili teh in onih sredstev, ki bi bila prav gotovo pomagala. In na zadnje se pri nas samih začne oglašati dvom ali morda res nismo česa zamudili. Tudi po izgubi koroškega plebiscita so se oglasili očitkarji, posebno taki, ki jih cele dobe nismo videli pri plebiscitnem delu, in nekateri so celo pobirali kamenje, da ga vržejo na »krivce«. Naši javnosti v čast bodi ugotovljeno, da je bil to izjemni pojav. Merodajna javnost je priznala, da so se plebiscitne priprave vršile vestno in smotreno, da so se propagandna sredstva, kar jih je bilo na razpolago, uporabljala izdamo, da so se sicer umevno zgodili marsikateri nedostatki in pogreški, ki pa bi na celotnem rezultatu ničesar ne iz-premenili, in da bi bilo krivično, valiti vso krivdo na posamezne osebe ali stranke ali vlade. Krivda leži na takratnih zunanjih razmerah, ki so bile močnejše od nas. V prvi vrsti so krivi tisti, ki so nam ta krivični plebiscit naložili, ki nam so ga napram Italijanom odrekli! Ljudstvu,, ki je bilo skoro brez vsake posvetne inteligence, ki se v šolah niti svojega pisanja in čitanja ni smelo učiti, ki je od pamtiveka stalo v gospodarski in kulturni odvisnosti od nemških sosedov, ki je bilo vajeno tujega gospodarja in nikdar ni resno zaželelo, kaj šele okusilo sladkosti naredne svobode, ki je od mladih nog slišalo o Srbih in Balkancih vedno najslabše: takemu ljudstvu vsiliti plebiscit in to pod takimi pogoji, je bil m ostane zgodovinski zločin. Ne prikrivamo si, da bi bil v tistih časih plebiscit tudi drugod za nas nevaren, nele v Prekmurju ali v Dravski dolini, morda celo na Gorenjskem. Ne pozabimo, da smo na Koroškem kljub vsemu dosegli zmago v ozemlju južno od Drave. Morda pa je bila naša krivda to, da nismo zagrabili prilike, ko je bil avstrijski kancler Renner za časa gospodarskih ugodnosti baje voljan, nam pustiti brez glasovanja Dravo za mejo, kar bi bila antanta brez dvoma potrdila? Preveč smo morda zaupali v pravičnost naših zahtev. Zanašali se na Wi!sona in potem na Francoze, podcenjevali smo zvijačnost naših južnih sosedov, ki so baš ustvarjali primerno ozračje za rapallsko pogodbo, precenjevali smo lastne moči in končno — preveč smo bili pošteni. Naš jugoslovenski delegat nam je pri vsaki priliki zabičeval, da mora Jugoslavija pred vsem svetom pokazati, da je izvršila »čestit* plebiscit. To slabo smo sicer dosegli, nasprotnik pa nam je pri tem vsekal rano, ki se ne zaceli nikoli! Morda pa je krivda v tem, da se nf zganil vsaj v Sloveniji ves narod in zavedajoč se zgodovinskega treiiotka, ko se je imela odločiti bodočnost zibelke našega rodu, storil potrebne korake: da bi začasno dosegel začasno doma premirje in usmeril vse duševne in gmotne sile na koroško bojišče! Tako pa je tekla domača pravda veselo naprej in pluskala preko Karavank, o plebiscitu pa je znal mimogrede povedati eden, da stoji Izborno, drugi pa da ne da nič na Korošce, češ da jih dobro pozna, ko je pred 20. leti služil v Celovcu pri vojakih. Ali niso krivi morda tudi oni, ki niso mogli razumeti, čemu se trudimo za Korošce, če sami ne marajo k nam? Vsak zgodovinski dogodek je obrazložen v svojih vzrokih, tako tudi nesrečni izid koroškega plebiscita. Ti vzroki so bili večinoma izven nas, sčasoma utegnejo popolnoma odpasti, in zgodovina nam mogoče še enkrat nudi priliko, da dokažemo, ali smo dozoreli za veliko nacijo in ohranili ono vse premagajoč) ljubezen za koroško rajo, za kojo osvoboditev smo ob plebiscitu Matjažev meč iz nožnice sicer dvigali, a ga nismo mogli potegniti. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« DRAMA: Četrtek, S. oktobra: Pegica mojega srca. Komedija. Red E. Petek, 9. oktobra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 10. oktobra: Zimska pravljica. Premijera. Izven. Nedelja 11. oktobra: ob 3. pop. Pravljica bodočnosti, mladinska igra. Izven. Ob S. zvečer Periferija. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zimska pravljica. Red A. OPERA: Začetek ob % 20. uri zvečer. Četrtek 8. oktobra: A i da Red F Petek.9. oktobra: Manon Red D Sobota, 10. oktobra: Zaprto. Nedelja, 12. oktobra: Manon. Izven. Ponedeljek 12. oktobra: zaprto, * Razstava portretnega slikarstva (Razmišljanja in refleksije.) Stopivšemu v razstavne prostore izgine rroderni svet izpred mojih oči in zdi se mi, da občujem neposredno z osebnostmi preteklih dob. Snidle so se na vabilo »Narodne galerije« in imajo svoj kongres živih in mrtvih — ne zase. ampak za nas. Pripovedujejo o bivšem napredku, idejnem in snovnem, verskem in pravnem, privatnem in javnem, političnem in kulturnem: vsak po svoje, iz duše in mentalitete svoje dobe. Najdragoce-neje za nas je to, da nihče od te družbe niti ne pretirava, Riti ne umanjšuje, ampak se drži dejstev opuščajoč brezplodna razmrš-Ijan a; kaT nam nudi, je resnica. Ako je ne razumemo ali jo napak tolmačimo, ni krivde na njihovi strani, ampak pri nas, v naši vzgoji, omiki in mentaliteti. Čimdalje pa občujemo s to pestro, naslikano družbo, tem gosteje se predejo niti od nje do nas in obratno, tako da se čutimo kmalu domače v tem miljeju disparatnosti. Pred nami je vrsta klečočih, stoječih, sedečih, gredočih in ležečih oseb; ti gledajo zvedavo v naš moderni svet, drugi pre-rrišlju:ejo. kako so zašli v »Jakopičev paviljon«, tret i hočejo resnih obrazov imponirati posetnikom, četrti so čmemi in nezadovoljni s svo o usodo, peti se solnčijo v resnični al-* namišljeni visokosti, kažoči znake svojega dostojanstva, šesti zro začudeni v razbrzdani svet 20. stoletja, ki ne priznava policijskega nadzorstva nad zasebnim dejanem in nehanjem. sedmi se kloni v topi resignacij; pod težo obveznosti, osmega strogi pogled zihteva neizprosno dajatve, ki rru jih je prisodil socialni razvoj, deveti se smehlja v ugodnem položaju sodobnikom m nam, deseti označuje sarkastično in prezirljivo človeško bivanje na zemlji, češ, »Use skep je ena figa«. Tu gledamo plemiče in cerkvene dostojanstvenike v pestrih in dragocenih opravah, menihe in nune v revnih nabitih vedro družbo pri igri in popivanju: dame in gospodje v prikladnih oblekah nas pozivajo iz slik, da naj občudujemo njihov okus ter krojač evo in zlatar je vo spretnost, drugi spet nas seznanjajo s svojim poklicom ali za najljubšo jim zabavo, kažoči nam listine, knjige, odredbe, časnike, glasbila. Mimo nas defilira sprevod bledoličnih meščanov in žilavih kmečkih postav: vitke dame in širokopieče seljanke, uklonjeni starčki in nežna deca, realisti tn ;dealisti, globoke in prazne, žareče in tope :i, pozirane in iz življenja vzete kretnje, tej pestri družbi se ne ubranimo zgodo-skih refleksij Zdi se nam, da vstajajo iri časi«, ko so se naši pradedji borili staro pravdo, za narodnost in pravičen ilni red; vidimo, kako plemstvo skTbi i hranitev svojih predpravic, kako se i kmet podložništva; tu se oglaša za- hteva, da bodi vest neomejeno prosta, ta/n reakcija in kazen. Na zunaj se označujejo posamezne dobe in rzdobja večinoma v modi: obleki, pohištvu, nakitu, pridevkih in telesnih kretnjah; vse to nas uvaja v oni milije, iz katerega je izšel vsaki izmed razstavljenih portretov. Od solidne, težke oprave 16. stoletja, ko so gospoda sedeli ob mizah iz masivne hrastovine na težkih, fantastično rez-lianih stolih, preidemo skozi razdobje našo-perjene nečimernosti v trakovih, čipkah, svilenem, včasih brokatiranem damastu, dolgih lasuljah (perruaue a marteau) in sto-žičastih korsetih v elegantni rokoko, v prostrane, visoke in svetle dvorane z bliščeči-mi se parketami, nežnobojnimi tapetami in štukaturanimi stropi — vsepovsod vedrost in veselje na življenju, ki se nikdar ni tako točno držalo v vseh potrebščinah človeškega življenja, kakor prav v tej dobi: od parka do palače, od vrtiča do malomestne hišice, od pohištva do zadnjega gumba na obleki, od cerkvene stavbe do verske čuvstvenosri — vse je bilo stilizirano in nosilo pečat dobe! In to odseva iz portreta v vseh posameznostih, v kulturi života, v pozi, izrazu, obleki in okolici. Z moškimi v elegantno ukrojeni opravi se razgovarjamo, poslušamo skrotovičene fraze lepih dam v obsežnih krinolinah in našoperjenrh robah, globokih dekoltejev in dražestnih frizur, ob-danfh z dragocenimi ogrtačami iz žameta, podvlečenimi s hermelinovo kožuhovino ali težko svilo: mamilo na zunaj, a estetsko učinkovito. — To veselo razkošje je presekala ki vava giljutina. — Globoko segajoče iztreznenje empirske dobe se izraža pri moški nošnji v dolgih frakih s kosmatimi ovratniki; poleg teh so ostale, kot neskladno dopolnilo, hlače do kolen; nogavice in solni iz prejšnje dobe; pri damsk? obleki v dolgih pod oprsjem prepa-sanih oblekah v katerih so postale ženske vitke, kakor hoduljaste nožice njihovega pohištva Duševno so ti obrazi večinoma indiferentni: tudi najlepše poteze ne prikrijejo popolnoma praznote izraza. A kulturna pustinja direktorija m em-pira se kmalu umakne vedrejšim, a brez-smernim razmeram. Delavna Evropa je prebolela posledice socialne revolucije vtoliko, da je začela na gospodarskem poprišču snovati spet pozitivne vrednote rn je s tem spravila živahnejši tok v vse odnosaje tedanjega življenja. Posegla je tudi nazaj v dobo iluminatstva, zastavila z intenzivnejšim dele m v slovstvu, gledala je razmere od prijaznejše strani in si privoščila tudi nekaj dobrin - snovnega napredka v stanovanju, hrani in obleki. Tuka? zastavi ždvah-ne;e slovensko - narodno delo in se razvija zdržema. Pojavljajo se naši literarni pionirji, ž rrimi občujemo v sredi njihovih najbližnjih jim krogov. Glavno vlogo imajo seveda mesta, osobito Ljubljana; po deželi uspeva literarno delo prilično, večinoma po župniščih. (Dalje prih.) «r — Danes zvečer se poje v operi Verdijeva opera Aida za abonente reda F. Zasedba je sledeča: Aida — Caletova, Amne-ris — Thierrv-Kavčnikova, Radames — Orlov,, Svečenica — Ribičeva, Amonasro — Balaban, Veliki svečenik — Betteto, Kralj — Zupan, sel — Mohorič. Opero dirigira kapelnik Neffat, režira Bučar. Pri predstavi sodeluje tudi vojaški orkester. — Sprememba opernega repertoarja. — Vsled tehničnih zaprek je neobhodno potrebna sprememba opernega repertoarja m sicer tako, da se poje danes v četrtek za red F opera Aida, ki je bila nameravana za isti red v petek, dne 9. t. m. Premijera opere Manon pa se vrši v petek, dne 9. t. m. za red D, namesto danes v četrtek. Abonente in druge posetnike opozarjamo na spremembo repertoarja. Vstopnice, ki so kupljene za opero Manon za četrtek, veljajo sedaj za petek zvečer. — Internacijonala umetnosti in znanosti. Ravnatelj pariškega Tbeatre Odeon, FirmJn Genrier, je imel v hotelu Adlon v Berlinu pred povabljenci velik programa tičal govor, s katerim je vabil gledališke organizacije vseh dežel, da naj sodelujejo v svrho ustarmvftve zveze dramatične umetnosti •med narodi in končno zgradbe internacijo-nale umetnosti in znanosti. Pvi plod tega prizadevanja bo vprizoritev neke Moherje-ve igre z nemškimi igralci v Berlinu m vprizoritev WaHenstetiia s francoskimi igralci v Parizu. Osemdesetletnica zaslužnega rodoljuba notarja dr. Firbisa Vedno zdrav, čil in vesel praznuje dne 9. oktobra 1925 mariborski notar dr. Fran F i r b a s svojo SOletnico. Malo ie mož. v katerih se zrcali na duhu in na telesu tako zdrava, pristna in slovenska korenina kakor je notar dr. Firbas. Rojen dne 9. oktobra 1845 v Bišu, okraj Sv. Lenart v Slov. goricah, prišel je kot kmečki sin v mariborsko gimnazijo, kjer je študiral obenem z odvetnikom dr. Josipom Sernecem in dr. Turnerjem, ki sta oba že v večnosti. Posebno ozko prijateljstvo ga je vezalo ves čas od tedaj z dr. Turnerjem, ki mu ie leta 1874. posvetil svojo znamenito disertacijo z besedami: »Mojemu prijatelju in rešitelju življenja kot dokaz srčnega spoštovanja.« Po dokončanih gimnazijskih študijah ie sicer dr. Firbas malo pogledal v bogoslovje, toda kakor marsikateri drugi, prijel je tudi on takoj za popotno palico rn šel v Gradec, oziroma pozneje na Dunaj študirat filologijo ter kasneje juristerijo. Tudi on je moral poskusiti bridko usodo marsikaterega slovenskega akademiki, ker vsled izstopa iz bogoslovja ni več dob'1 od doma nobene podpore. S svojimi odličnimi zmožnostmi in s svojo krepko naravo pa ie to težko dobo brez vsega premagal. Kmalu ga vidimo kot odgojitelja v hišah najodličnejših čeških plemenitašev, kakor grofov Buquoy v Novih Radeh na Češke»n, pri grofu Schčnbornu na Dunaju itd. V teh letih se je seznanil kot član češkega kluba na Prrkopeh z najodličnejšim češkim prvakom dr. Rfegerjem, PaJackim i. t. d. Kot odgojitelj na Dunajn bil je član »Spevačkeho spolku« in tudi tam mnogo občeval z odHčnimi Cehi. Ko je bil z odliko končal .mridicne študije, je vstopa najprej kot pravni praktikant pri dunajskih sodiščih, postal potem notarski kandidat na Dunaju *n skušal od tod doseči imenovanje za notarja v Sloveniji. Dasi je imel za to vse predpogoje z ozi-rom na svoji odlična spričevala tn z ozirom na svoje prvovrstne zveze, se mu vendar to delj časa ni posrečilo, ker so odločujoči nemški faktorji na štajerskem radi njegove znane narodne zavednosti m značajnosti vse storili, da bi preprečili njegovo rmenovaaje. — »Faust« kot nova opera. Paul Hin-demith, znani ekstremni skladatelj piše glasbo k sFatistu*. Libreto nove opere je sestavil pesnik Franz Blei. Tvarina je prenesena v moderno življenje in se godi deloma v — baru! — »Moderna češka pesem« se imenuje propagandna publikacija »Hudebne matice = v Pragi. Delo obsega po eno pesem čeških skladateljev od Dvoraka, Fibicha in Smetane do najmodernejših Čeških skladateljev. Besedilo bo nemško in francosko. Polagoma se mu je posrečilo priti najprej v Brežice. Tam se je takoj postavil v prve vrste naših narodnih delavcev. Ustanovil je ondorno Čitalnico in ji predsedoval do odhoda. Bil je tudi soustanovitelj tamošnje posojilnice in posvetil vso skrb tudi slovenskemu uradovanju. Zrak v Brežicah pa ni prijal njegovi »dragi mamiki«, katero je bil presadil kot svojo življensko družico iz Češkega na Slovensko. Zato je večkrat kompetiral za notarska mesta v Mariboru. Tudi tukaj so se ponavljali zopet isti protivni nastopi nemških in nemčurskih mogotcev, ki so proti temu imenovanju pošiljali svoje deputacije v Gradec in na Dunaj. Posrečilo se jim je tudi. da so parkrat zabranili to imenovanje, dasi so dr. Fir-basu pomagali jako ugledni češki faktorju Šele leta 1896. bil je končno imenovan za notarja v Mariboru. Tudi tukaj ga vidimo zopet v prvih vrstah narodnih delavcev. Bil je dolgo let predsednik mariborske Čitalnice in je radi odličnega svojega narodnega nastopa pri uradih in radi boja za slovenski jezik tudi tukaj ime! razne konflikte, katere ie premagal z njemu prirojeno jekleno vstrajnostjo in požrtovalnostjo. To ie životopis moža, ki nam kakor zvezda žari iz preteklih in polpreteklih časov kot vzor značaja, ki se v zunanjem svetu v najodličnejših družbah ni sramoval svojega slovenskega pokolenia ter mu obratno delal povsod, kamor je prišel, samo čast. To je vzor moža, ki je tudi napram svojemu narodu v najizdatnejši meri izpolnil svojo dolžnost in ki torej zasluži, da mu ob SOletcici vsa naša javnost iz srca želi stoletnico v istem veselem, živahnem in zdra-ven razpoloženju, v katerem se nahaja sedaj. Poslanec dr. Pivko v savinjski dolini V soboto dne 3. oktobra ob 5 uri popoldne se je vršil sestanek naših pristašev na Polzeli pri g. Leskovšku. Zvečer ob 8. uri se je vršil drugi sestanek v Braslov. č a h pri g Rossnerju. V nedeljo dne 4. oktobra se je vršilo po rani maši ob 8. uri zborovanje krajevne organizacije SDS v Braslovčah v prostorih g. Plaskana pod predsedstvom gosp. O mladič a. Zborovanja so se udeležili tudi številni pristaši iz sosednjih organizacij fti nekateri pristali drugfn strank. Narodni poslanec dr. Pivko ie dosegel ■ svojim obširnim noročllom lep uspeh. Vsi navzoči so z napeto pozo: poslušati in odobravali njegov govor ter izrekli popolno zaupnico voditeljem SDS. V debati, kf je sledila poroč: t, so obravnavali razni možje gospodarska vprašanja, ki se tičejo Savinjske doline, v prvi vrsti -:lede hmeljarstva. Popoldne ob 3, urj je l>ilo zborovanje krajevne organizacij* SDS v Griža h pri 2 a 1 c u v dvorani :-;ospe l5 i k love. Okrog sto posestnikov ta delavcev Iz Oriž. Zabn-kovice in Iz sosednjfa občni m; je udeležilo tega zborovanja, ki je po svo .»i vsebini in dostojanstveni oblik bil-) menda najlepše politično zborovanje, kar se tih je dosedaj vršilo v Grižah. Ta občina ie Po* delovanju naše marljive krajevne organizacije dobila že precej napredno lice. k čeanil so obilo pripomogli tudi naši organizirani delavci. Narodni poslanec je dobil zaupnico. Tekom debate, koje se ie adetežito okrog deset domačinov, delavcev H posestnikov, so ob-ravnava!: potrebe rudarjev in hmeljarjev donsačeca kraja. Rosojucfic. ki so bile na zborovanju soglasno •prejete, objavimo v enj izmed prihodnjih š-revilk. Koroški dan 10. in 11. oktobra v Ljubljani Sobota 10. okfehra ob 8. mm v «Union3ki» dvorani* Akademija: govori pesnik Oton Župančič, petje: tenorist S. Banovce, zbo-ri: Glasbena Matica, »Ljubljana*, Ljubljanski Zvon. Klavir: prof. Janko Ravnik in Zora Zamik. Nedelja 11. oktobra ob It uri pred univerzo javno zborovanje. »Jo zborovanju obhod po VVolfovi in Prešernovi ulici, Aleksandrovi. Bleivveisovi in Rimski cesti. Vegovi ulici. Razhod pred univerzo. Popoldne ob treh v dramskem gledališču mladinska predstava M. Grošelj: PravHca bodočnosti ki jo izvajajo 20jenke ženske gimnazije m licejske osnovne šole. Nastop pevskega zbora učiteljiščnikov pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča. Soboto in nedeljo »Koroški razstava« v pritličju Narodnega dorna. Razstavni materijal sta zbrali Jugosloven-ska Matica in Orjuna—Šentpeter—Vod-mat. Rojaki! Udeležba je za nas vse obvezna. Vsakdo izmed nas mora skrbeti za čim večji poset teh prireditev. Poziv ljubljanskemu prebivalstvu Nam vsem je še v živem spomina s kako prisrčnostjo in odkritosrčno ljubeznijo je sprejelo septembra 1920 ljub. Jjanskn prebivalstvo koroško mladina ki je prihitela takrat na obisk v Ljub« Ijano. Ko so se koroški malčki povrnili zopet v svoje domove niso imeli drugega govorjenja ko o Ljubljani. Danes j$ tem našim sinovom zaprta pot v Ljubljano. Vsled svojega slovenskega ordt so izpostavljeni vednim in neznosnim silam koroških bajnih društev in celov. Ške vlade, ki jim ovira in razriva drn-štveno življenje ter odreka včasih tudi najmanjše državljanske pravice. V soboto 10. in v nedeljo li. je peta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita. Ta dva dneva moramo manifestirati za Koroške Slovence. Zato je naša dolžnost, da se v največjem številu udeležimo obeh glavnih manifestačnih prireditev to je akademije v soboto ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani in javnega zborovanja ter obhoda v nedelja 11. oktobra ob 11. uri na Kongresnem trgu. Udeležba pri teh dveh manifestacijah naj pokaže našo odločno zahtevi po združitvi s Koroško Slovenijo. Vsakdo izmed nas nai bo agitator za številni obisk manifestacij, ki naj bo obvezna za nas vse. Jujroslovenska Matica. Nova mladinska igra. V nedeljo 11. t. m, popoldne ob 3. se vprizori v dramskem gledališču prvikrat mladinska igra priznane mladinske pisateljice gdč. Marije Gnošljeve: Pravljica bodočnosti. V njej nastopijo vile, kraljica, ugrabljena otroka: Jadranka b Ziljanka ter vila Jugoslovenka. Poleg teh nastopijo tudi živali: veverica, jež, zajček, polž in lisica. Uvodno sliko tvori babica, ki pripoveduje svojim vnukom. Dejanje se vrši sredi kresne noči. V pravljico je vpletena godba in razne baletne točke. Pri predstavi nastopi tudi mešani zbor gojencev in Kofeik državnih uičteljišč v Ljubliani pod vodstvom skladatelja Emi-, la Adamiča, ki nam zapaje par domo^ rodnih in koroških narodnih pesmic Vstopnice za to mladinsko predstavo so v prednrodaji pri dnevni blagajni v ope-i ri. Je izredno ljubka in pul-ia navdušU' joče vsebine. Pesnik Oton Župančič govori v soboto, dne 10. t. m. zvečer ob 8. uri nai akademiji — Koroškem večeru —, ki se vrši kot resna-kultuma manifestacija za koroške Slovence v Unionski dvorani Redke so prilike, da nastopi naš aajod-ličneiši pesnik kot govornik. Rade volje se je odzval prošnji Jugoslovenske Matice, brezdvomno tudi za to, da tudi pri tej priliki pokaže svojo globoko naerjo-nalno zavest in ljubezen do naših zasužnjenih bratov in sester. Prepričani smo, da bo tudi ta njegov govor prava umetnina in evangelij nas vseh. Iz pesniške duše bo vrela ta večer naša beseda, mi vsi pa bodimo nje verni poslušalci Župančičev govor naj bo sovražnikom koroških Slovencev dokaz, da mi vsi in to prav vsi čutimo z njimi m delamo K nje. Locan Na obali sinjega Lago Magiiore je amfi-teatralno razpoloženo neznatno mestece Lo-carno (glej sliko!), ki je zdaj predmet zanimanja vsega sveta. V tem mestecu se obravnavajo važni mednarodni problemi, od katerih je odvisna usoda mnogih narodov in držav. Zunanji ministri glavnih evropskih držav so se sestali tu, da se posvetujejo o ohranitvi miru v Evropi. Locarno je tipično ;užno mesto. Prebivalstvo, ki šteje komaj 5000 oseb, je večinoma italijansko. Hišice imajo ploščate strehe. Mesto ima samo par manjših hotelov, ki zaslužijo to ime. Množica privatnih vn v okolici priča, da ie Locarno zelo priljubljeno kot letovišče hi bivališče bogatih slojev. Ulično življenje, kavarne, trgovine in drugi lokali spominjajo na jug. Nekoč je bilo Locarno trgovsko mesto, preko katerega je šlo blago iz Italje v Švico. Zdaj ŽJvi samo od neznatnega števila živčno bolnih, ki iščejo tu zdravja in miru. Poleti mesto navadno oživi, ker se pojavi mnogo romarjev k čudodelni madoni del Sasso, ki ie baje Že marsikoga ozdravila. Srednja letna temperatura Locarna zraša 12° in na;'.pše vreme je zdaj, jeseni, ko se ceste in stezice okrog jezera kar same ponujajo za sprehod. Pogled na okolico ie krasen, osobito na gorski greben sv. Got-harda, ki je pokrit z večnim snegom. Locarno ni bilo še nikoli mesto svetovnih dogodkov. 7ito je zbudil sklep švicarske vlade, da . skliče tu mednarodna konferenca, med domačini splošno senzacijo. Delegacije nekaterih držav so številne, tako na primer šteje angleška nad 30 članov. Tudi Francija, Nemčija in Italija so zastopane v večjem številu tako, da je bi! mestni občinski svet v velikih skrbeh glede stanovanj. V mestu sta hotela »Grand« in -Palače« pod skupno upravo. Ta dva hotela nista niti posebno velika, niti razkošno opremljena. V njih se je nastanil del delegacij zapadnih držav, dočim stanujejo poljski in češkoslovaški delegati v Park Hotelu. Švicarska telefonska uprava je napravila izborno telefonsko in brzojavno zvezo Lccarna z inozemstvom, pa tudi vsi ostali uradi so se potrudili, da ustre^ejo žel'am po-edinih delegacij. Poročevalski službi inozemskih novinarjev je biia v Grad Hotelu rezervirana posebna soba in telefonska govorilnica. Švica je pripravila gostom po starodavnem običaju prijetno bivanje v tem divnem kotičku sveta. Manjka samo še harmonični akord diplomatičnega orkestra, pa bo konferenca v Locarnu uspešna. Toda iz dosedanjih izkušenj ven-o. da tega akorda najbrže ne obdrži in da bo težko pričakovani evropski mir tudi po konferenci v Locarnu samo na papirju. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1926. Koroška deželna vlada In njen eksponent celovški »Heimatsdienst« pripravlja za soboto in nedeljo velikanske in šumne veselice v Celovcu. Iz cele Koroške so kar komandirali ljudi za te slovesnosti. Prišli pa bodo tudi izven-koroški gostje na posete v Celovec in vsi ti boeto porabili tudi to prhlko, da bodo ponovili in povdarili svojo priključitev k Nemčiji. Kaj naj storimo mi ob tej priliki? Za šumne veselice nimamo prav nikakeKa povoda. Zibelka Slovenstva in Drav veliko števito koroških Slovencev ie odtrganih od nas in žive izven naših državnih mej. Za te naše nesrečne brate in sestre povzdignimo ta