I 'EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLO)&NSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne ibkovine
VOL. ХХХП. — LETO ХХХП.
Б Q u Al 1t y
N DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 16, 1949
Domače vesti
77. rojstni dan
Svoj 77. rojstni dan je v so-, boto obhajal v Girardu, Ohio, poznani Peter Yaklevich, ki s svojo soprogo že dolgo vrsto let Vodi Churchill Terrace Inn., 725 Lawrence Ave." Njegovi mnogo-brojni prijatelji in znanci mu ob tej priliki izrekajo iskrene čestitke ter mu kličejo: Še na Rinoga leta zdravja in sreče!
Čevlji
Mr. M. Jakulin, ki ima svojo trgovino na 12520 Shaw Ave., naznanja, da je dobil v zalogo " fine nove čevlje za moške, ženske in otroke. Cene so zmerne. Pri njemu si tudi lahko nabavite Usnje ni druge potrebščine za izdelovanje-in popravljanje čevljev, kar je posebno pripravno Za pošiljke v staro domovino.
Na obisku
Iz Cantona, Ohio, se nahajata iia obisku pri sorodnikih in prijateljih Mr. in Mrs. Blaž Odar. Nahajata se pri Mr. in Mrs. ^гапк Razinger, 7002 Becker Ct. Tu bosta ostala do srede in jutri večer pa nameravata poseliti film "Na svoji zemlji," katerega se bo kazalo v Abby gledališču. Dobrodošla!
Avtne in hišne potrebščine
V slovenski trgovini Century Tire na 15300 Waterloo Rd., katero vodi poznani Joseph Dov-gan, si hišni lastniki, gospodinje in avtomobilisti lahko nabavijo vsakovrstne potrebščine. Za dom imajo peči, kuhii^sko posodo, električne pripomočke, Vrtno orodje, itd., za avtomobi-liste pa tajerje, baterije, pokrivala za sedež^, svetUke, itd. Tam dobite tudi lepo zbirko igrač za otroke. Cene so vedno najnižje, blago pa prvovrstno in jamČeno, da bo zadovoljivo.
Sprava za kožuhe
Vroči poletni dnevi se bližajo in skrbne žene ter dekleta, ki linajo dragocene kožuhe, se potrudijo, da iste oddajo v shrambo, kjer bodo tekom mesecev, ko Пе bodo rabile teh kožuhov, na ^arnem proti moljev in vlagi, ki bi jih uničila. Mervarjeva čistilnica, katero vodi poznani Frank ^ervar na 5372 St. Clair Ave. 'n 7801 Wade Park Ave., ima Najnovejšo shrambo za kožuhe. ^ tej shrambi bodo kožuhi obdržali svojo originalno krasoto dolgotrajnost in prihranile ®i boste lepe vsote, če se poslu-2ite te postrežbe pri Mervarje-^ih. Za podrobnosti pokličite HE ^123 in prišli bodo na dom po ^^še kožuhe.
f-
ŠTEVILKA (NUMBER) 96
^Rumanov poslanec
vrača v vatikan
New YORK, 13. maja. — ^umanov osebni poslanec v Vatikanu Myron Taylor, se je danes vkrcal na ladjo "Queen Elizabeth."
Taylor, za katerega ameriški P^otestantje zahtevajo, da se ga odpokliče iz Vatikana, potuje v ^i% in se bo spotoma verjetno ^opet ustavil v Madridu.
Ljudska fronta zma-^ala na madžarskem
BUDIMPEŠTA, 15. maja — Madžarski državljani so danes z ^бготпо večino glasov izvolili ^^ndidate Ljudske fronte, v ka-^''i se poleg komunistične stranke nahajajo tudi vse dru-močnejše politične stranke Madžarske.
Računa se, da je Ljudska ^°nta v nekaterih krajih dobila 90 odstotkov vseh oddanih Slasov.
POGAJANJA MED FORD (0. IN UAW SO K VEDNO NEUSPESNA
Reuther zaprosil vladni urad, naj pošlje na pogajanja svoje opazovalce
DETROIT, 14. maja—Predsednik CIO unije avtnih delavcev Walter Reuther je danes apeliral na vladni urad, naj posreduje v 10 dni trajajoči stavki delavcev uposlenih pri Ford Co.
Svoj apel je Reuther naslovil direktorju Federal Mediation and Conciliation urada Cyrusu S. Chiangu, potem ko so se tudi današnja pogajanja končala z neuspehom.
"Vaš federalni posredovalni urad lahko zelo veliko prispeva k rešitvi tega spora, če bi poslal svojega predstavnika, ki bi prisostvoval poga-janjim in poročal vladi in javnosti dejstva o sporu, tako da bi se jasno vedelo kdo je odgovoren, ker ni nobenega uspeha pri pogajanjih za poravnavo," je v svojem telegramu sporočil Reuther.
Predstavniki Ford Co. niso podali nobenih izjav v zvezi s to Reutherovo zahtevo za vladno posredovanje.
160,000 delavcev brez dela
Med tem pa je ostalo brez dela 160,000 delavcev, ki so direktno ali pa indirektno prizadeti vsled stavke 65,000 delavcev uposlenih v dveh tovarnah, v katerih je družba pospeševala produkcijo.
Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. Reuther je izjavil, da je družba zavrgla dve predlogi unije. V ponedeljek bo izvršni odbor CIO imel sejo, katere se bo udeležil Reuther, v njegovi odsotnosti pa bo zastopal unijo na pogajanjih tajnik-blagajnik UAW Emil Mazey.
V svojem zadnjem predlogu so predstavniki unije zahtevali, da bi Ford Co. upostavila normalne produkcijske norme in da ne bi od delavcev zahtevala, naj s pospešenim delom popravijo produkcijske zgube, ki so sledile ne da bi oni bili zato odgovorni.
Predstavniki družbe so ta predlog zavrgli, češ, da bi omejil pravico družbe, da upostavi standard produkcije.
Ford Co. je tudi opozorila na opadajočo draginjo, ko je zahtevala revizijo vseh ekonomskih določb v kontraktu z unijo. Pravi, da bi se v kontraktu moralo bolj jasno določiti pravice in odgovornosti tako družbe kot delavcev.
Odbor Z N. priporoča, da se razdeli italijanske kolonije
LAKE SUCCESS, 14. maja—Politični odbor Z. N. je včeraj odobril načrt, po katerem bi se bivše italijanske kolonije razdelilo med Anglijo, Francijo, Italijo in Abesi-nijo.
Zedinjene države so m o č n 04 podprle načrt,'ki je posledica
sporazuma med Anglijo in Italijo.
Pričakuje se, da bo v ponedeljek Generalna skupščina Z.N. odobrila načrt in s tem zapečatila usodo bivših italijanskih kolonij.
Predlog Sovjetske zveze, da se bivše italijanske kolonije postavi pod poverjeništvo Združenih narodov in jih pripravi za čimprejšnjo neodvisnost je bil poražen.
Glavne točke načrta
Po načrtu bi Anglija dobila kontrolo nad Kirenaiko, katero drži pod svojo okupacijo odkar so leta 1943 italijanske čete bile izgnane iz te bivše italijanske kolonije.
Leta 1951 bi Italija prevzela poverjeništvo nad Tripolitanijb, katera se sedaj nahaja pod upravo Anglije in bo tudi ostala, če Združeni narodi ne bodo pristali, da se to področje postavi pod italijansko poverjeništvo.
Francozi bi nadzorovali področje Fezan, ki ga že imajo pod svojo kontrolo.
Italija bi prevzela upravo Somalije v južni Afriki in sicer od angleške vojaške uprave.
Libiji obljubljena pogojna neodvisnost
Celotna Libija, to je Kirenai-ka, Tripolitania in Fezan, bi postala neodvisna po preteku de setih let, če Generalna skupščina ne bi v tem času spremenila ta sklep.
Po načrtu bi Abesinija dobila celo Eritrejo, a izjemo zapadne province, o kateri usodi se bo še razmotrivalo.
Zedinjene države so močno podprle načrt za razdelitev ita-
lijanskih kolonij, dočim je Sovjetska zveza obtožila zapadne sile, da so s kolonijami sklenile medsebojno kupčijo.
Arabci, posebno v Tripolita-niji, so zelo razkačeni radi tega načrta, ker jim ne obeta neodvisnost, ki si jo želijo. Zadnji teden so v Tripoliju izbruhnile viharne proti-ameriške in proti-angleške demonstracije, istočasno ko so Arabci vzklikali Sovjetski zvezi, katere načrt jim je po godu.
nezakonski otroci na "sivi borzi"
MINNEAPOLIS, 14. maja. — Direktor Child Welfare urada v Minnesoti, Newton W. Wimmer, je včeraj izjavil, da je lani potom neorganizirane "sive borze" bilo razmeščenih po tujih domovih blizu 1,000 nezakonskih otrok.
Kot pravi Wimmer je 55 odstotkov od 1740 nezakonskih otrok, ki so se lani rodili v Minnesoti, bilo razmeščenih potom sive borze in le 45 potom postavnih socialnih organizacij.
Otroke potom sive borze večinoma razmeščajo s pomočjo prijateljev ali pa sorodnikov nezakonske matere. Večkrat pa se organizacije, ki niso prijavljene in jih država ne prizna, ukvarjajo z razmeščenjem otrok zgolj radi businessa in dobička.
ameriški vojak obsojen na guami
GUAM, 16. maja—Preki sod ameriški zračne sile je danes obsodil na smrt ameriškega vojaka Hermana P. Dennisa, ki je izvršil kriminalni napad in pozneje umoril Američanko Ruth Famsworth.
Angleži ai'ptirali komunista Eislerja
Eisler se je vkrcal na poljsko Udje z namenom, da bi zbežal
SOUTHAMPTON, Anglija, 14. maja. — Ajigleška policija je danes na zahtevo ameriških oblasti aretirala,! Gerharta Eislerja, znanega komunista, ki se je vkrcal na poljsko ladjo "Ba-tory." z namenom, da bi zbežal iz Amerike in se izognil obravnavi radi preziranja kongresa v letu 1947. Kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti ga je takrat označil za ^najnevarnejšega človeka, ki se je kdaj koli izkrcal na ameriškem ozemlju."
Eisler se je pod poroštvom $23,000 nahajal фа svobodi in čakal na obravnavo. Toda ko je zbežal, je ameriš!& policija aretirala njegovo sofcrogo.
Kapitan poljski ladje "Bato-ry" je ostro profestiral, ko so angleški policaji ,|rišli na ladjo in aretirali Eislerjfe. Rekel je, da je Eisler plačal svpj vozni listek do poljskega mest^ Gdinja. Protest je pri anglešM vladi vložila tudi poljska ambaiada.
Eisler je name|aval odpotovati v Leipzig, v eavjetski okupacijski zoni Nemčije, kjer bi bil na tamkajšnji ^niverzi poučeval socialno vecUi.
P o sodnijskem^ postopku v Angliji bodo Eiel&ja verjetno vrnili v Zedinjen ^ idržave, kjer bo postavljen na ^tožno klop radi dveh dejanj ^ preziranja kongresnega odb<- a in poneverbe potnega lista.
Slovenski film "Na svoji zemlji" v gledališču ABBY
Jutri, v torek 17. maja, bo v gledališču ABBY na 15511 Waterloo Rd., (v bližini Slovenskega delavskega doma) predvajan prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji."
Ta izreden dve-urni program je za slovensko občinstvo aranžirala podružnica SANSa št. 48 v sodelovanju z upravo gledališča ABBY. Film, ki je v Sloveniji žel pohvalne kritike, bo nedvomno zadovoljil vse ameriške Slovence, ki bodo imeli sedaj prvič priliko, da ga vidijo v Clevelandu.
Za boljšo postrežbo javnosti, bo film predvajan dvakrat in sicer prvič ob 7. uri in drugič ob 9. uri zvečer. Vrata gledališča pa bodo odprta ob 6:30. Vstopnina je le 50 centov.
Brezposlenost se je zvišala za 2.000
Upravitelj Ohio State Employment urada B. C. Seipel je naznanil, da se je brezposelnost na področju širšega Clevelanda v mesecu aprilu zvišala za nadalj-nih 2,000 delavcev, Vkupno je koncem aprila bilo 42,000 brezposelnih delavcev.


Vile rojenice
Zgodaj včeraj zjutraj so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Joseph Avsec, ml., 1197 E. 61 St., in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Dekliško ime mlade mamice je bilo Dorothy Gerbec, ter je hči Mrs. Catherine Gerbec, 1234 E. 61 St. Ponosni oče je pa sin Mr. in Mrs. Joseph Avsec st., 1051 E. 61 St. Naše čestitke!
Gromiko zagotavlja, da Amerika in Rusija lahko skupaj dehijeta za mir
Poljska kritizira begunska taborišča
Taborišča v Nemčiji in
Avstriji so trgi s sužnji,
pravi poljski delegat
LAKE SUCCESS, 14. maja. — Poljska je včeraj napadla zapadne sile, da izkoriščajo Mednarodno organizacijo za begunce kot emigracijski sindikat," ki po nizki ceni preskrblja delovno silo za dežele Marshallo-vega načrta in ostale prekomor-ske države.
Poljski delegat Henrik Alt-man je v daljšem govoru pred Socialnim odborom Združenih narodov označil begunska taborišča v Nemčiji in Avstriji kot "centre za trgovino s sužnji," kjer organizacija za begunce (IRO) daje priliko raznim misijam, da najemajo delavce za angleške tekstilne tovarne, francoske, belgijske in nizozemske rudnike in kanadske, avstralske, venezuelske in argentinske farme.
Kritike poljskega delegata so bile podane v zvezi s resolucijo, po kateri bi se beguncem posebno otrokom omogočilo, da se čimprej vrnejo v dežele iz katerih so prišli.,,Ta poljska resolucija predvideva svobodno odločitev vsakega begunca, če se želi ali pa ne vrniti v svojo domovino in prepoved sovražne propagande, s katero se begunce odvrača od vrnitve v domovino. Poljska resolucija zagotavlja, da se begunci v taboriščih, ki bi se želili vrniti, nahajajo pod terorjem fašističnih kolaborator-jev in vojnih zločincev.
Na tisoče Arabcev je včeraj marširalo po ulicah Tripolija zahtevajoč takojšnjo neodvisnost Libije. Arabci so nosili napise: "Dol z Bevinom! Borili se bomo za neodvisnost!"
Wallace priporoča trgovino s Kitajsko
SAN FRANCOSCO, 13. maja. — Voditelj Progresivne stranke Henry A Wallace je v svojem včerajšnjem govoru na tukajšnjem mirovnem shodu izjavil, da bi ena konstruktivnih stvari morala biti, da se upostavi prijateljske bdnošaje z novo kitajsko vlado. Priporočil je, da se na osvobojena ozemlja Kitajske, ki imajo komunistično upravo, pošlje trgovinsko misijo, v kateri bi se nahajali vladni izvedenci, businessmeni in delavski voditelji. Toda opozoril je, da bi delavstvo ne smeli zastopati voditelji, ki so vsled proti-komunističnega stališča zaslepljeni in bi ne videli nobene možnosti za trgovinske iz-menjave s komunistično Kitaj-
Progresivci proti zakonski predlogi Bartunek-Seibert
Uradniki Progresivne stranke Ohia so danes ng,znanili, da se zoperstavljajo zakonski predlogi Bartunek- Seibert, po kateri bi komunistom bilo prepovedano, da stbpijo v javne urade in poučujejo v šolah, ki jih financira država.
Voditelji stranke so pozvali javnost, naj se bori proti rdeči histeriji. Predsednik stranke Hugh De Lacy je izjavil, da omenjena predloga pomeni izdajstvo civilnih pravic in ogroža pravice delavskih, narodnostnih in bratskih skupin. Namen te predloge ni samo, da se za-tre komuniste, pač pa je njeno besedilo naperjeno tudi proti frontovskim organizacijam i n podobnim aktivnostim.
"Ker je nemogoče zatreti ustavne svoboščine katere koli manjšine, ne da bi se pri tem storilo nepopravljivo škodo svo boščinam vseh, je jasno, da je cilj avtorjev te predloge bolj dalekosežen. Ce se bo predlogo uzakonilo, "jo bo vsak občinski, okrajni in državni kandidat na volitvah izkoriščal, da bi na sod nijah do smrti potolkel našo stranko pri pravici, da postavlja kandidate," je izjavil De Lacy
Dan "Američan sem"
Včerajšnja nedelja 15. maja je po ukazu predsednika Trumana bila proglašena za dan "Američan sem." Mnoge organizacije so v zvezi s tem priredile shode, na katerih se je poudarjalo naloge, dolžnosti in pravice pravega ameriškega drža^^Ijana.
NEW YORK, 15. maja—Glavni sovjetski delegat pri organizaciji Z. N. in prvi zastopnik zunanjega ministra Andrej Gromiko je danes izjavil, da, Američani in Rusi lahko delajo za mir rama ob rami, če to želijo.
Gromiko je kratko izjavo o sodelovanju obeh dežel za ohranitev miru podal na new-yor-škem letaUšču, predno je odpotoval v Pariz.
Ko so ga ameriški časnikarji vprašali, če bo ukinitev blokade Berlina omilila napetost med vzhodom in zahodom, je Gromiko odgovoril, da bo le bodočnost to pokazala.
"Mi moramo delovati za mir,"
je rekel Gromiko. "Američani in Rusi lahko skupaj delajo, če to želijo."
Gromiko ne bo prisostvoval seji zunanjih ministrov
. Ni znano, zakaj je Gromiko pred zaključkom zborovanja Združenih narodov odpotoval iz New Yorka. Sovjetski zastopnik zunanjega ministra je izjavil,
da se bo ustavil v Parizu in čez dva dni nadaljeval potovanje v Moskvo. Ni hotel povedati, zakaj ' odhaja v Moskvo. Rekel je le, da se ne bo udeležil konference Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki se bo začela v Parizu 23 maja.
*
y Barceloni, Španiji, 90 ЈгериђЦкалс! aktivni
Med tem je v zvezi z akcijo Političnega odbora Združenih narodov, ki je glasoval za omilitev resolucije proti fašistični Španiji in delitev bivših italijanskih kolonij, prišlo do incidentov v Španiji in Tripolitaniji.
V Barceloni (Španija) so danes zgodaj zjutraj eksplodirale bombe v konzulatih Bolivije,
Brazilije in Peruja, ki so Združenim narodom predlagale, da se omili resolucijo iz leta 1946 proti fašističnemu režimu Španije. Barcelonska policija pravi,
da so bombe, ki so poškodovale konzulate, verjetno podtaknili proti-fašistični Španci, ki so razkačeni vsled akcije omenjenih treh južno-ameriških držav.
Bolivijski konzul Jose Puig-cever, ki je španski državljan, je izjavil, da sta dva moška prisilila oskrbnika konzulata, da jih je pustil v poslopje. Oborožena sta bila s pištolama. Pred vrata konzulata na tretjem nadstropju sta položila bombo, zazvonila in zbežala. Predno je konzul odprl vrata, je bomba že eksplodirala.
♦
Nemiri se širijo v Tripoliju radi akcije Z. N.
Iz Tripolija pa prihajajo poročila, da se širijo demonstracije Arabcev, ki niso zadovoljni s sklepom Političnega odbora Združenih narodov, da se bivše italijanske kolonije razdeli med zapadne sile.
Libija bi po tem načrtu ostala pod angleško upravo. Toda arabski voditelji grozijo, da se bodo zoperstavili angleški okupaciji.
Predvčerajšnje demonstracije proti Zedinjenim državam in Angliji se še niso polegle. Angleške okupacijsike oblasti skušajo s tanki preprečiti nadaljne proteste Arabcev, ki so raztrgali ameriško zastavo, vpili proti Angležem, hvalili Ruse in na padli italijanska poslopja. Veruje se, da je bilo tudi več žrtev.
Kljub akciji angleške uprave,
se demonstracije nadaljujejo.
Wallace je priporočil, da se pošlje ljudi kot so Hugh Bry-son, predsednik unije pomorščakov, ki lahko pri vpostavitvi trgovinskih zvez s Kitajsko vidi priliko za delo za člane unije.
"Jaz bi takoj ustanovil sklad za svetovno obnovo in razvoj, ki bi v okviru Združenih narodov preskrbel vire in tehnično pomoč, ki jo Kitajska in cela Azija tako nujno potrebuje. To bi moral biti del programa, o katerem bi naj razmotrival Svet zunanjih ministrov štirih velikih sil. To je del katere koli p6-ravneve z Rusijo — odločnost, da se Združene narode zgradi za miroljubne namene," je rekel Wallace.
fašisti povzročajo nemire v italiji
RIM, 16. maja—Trinajst dijakov univerze v Rimu je bilo danes odpeljanih v bolnišnico radi spopada med fašistično in proti fašistično skupino na univerzi. Rektor univerze je moral poklicati policijo, da je zadušila nemire.
Do nemirov je prišlo radi volitev za študentski univerzitetni svet. Fašisti so dobili nenavadno veliko število glasov, nakar so volitve bile črtane. Ko so bile razpisane nove volitve, so fašisti, ki so organizirani v novi stranki tako imenovanem Socialnem gibanju, vdrli v volilno dvorano, začeli razbijati pohištvo in se končno spopadli s pro-ti-fašističnimi študenti.
Zgleda, da so v Italiji fašisti posebno močni na univerzah. Na okrajnih volitvah na Sardiniji predzadnjo nedeljo so tudi napredovali. Dobili so 35,000 ali pa 6 odstotkov vseh oddanih glasov.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je povrnila Mrs. Frances Ponikvar, 450 E, 118 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in kartice. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leio)
16. maja, 1949.
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KDO SO NAŠI ZAVEZNIKI?
Med ameriškimi senatorji in kongresniki'je fašistični režim Španije našel nadaljne vplivne zagovornike. Predsedniku senatnega odbora za zunanje odnošaje Tomu Con-nally-ju so se pridružili tudi drugi senatorji, tako republikanski kot demokratski, med njimi Taft, Vandenberg, Brewster itd., ki so odločno zahtevali, naj državni oddelek pojasni vladno politiko napram Španiji in naj se nemudoma, prezirajoč resolucijo Združenih narodov iz leta 1946, pošlje v Madrid ambasadorja.
V svoji dnevni koloni "My Day" je Mrs. Roosevelt, ameriška delegatinja pri organizaciji Združenih narodov, izrazila svoje zadovoljstvo, ker se je ameriška delegacija vzdržala glasovanja glede resolucije, katere namen je, da se omili resolucijo iz leta 1947, čeprav je slednja obljubila bolj stroge ukrepe, če v pametnem roku Francov režim ne bo spravljen z oblasti. Mrs. Roosevelt je povedala, da je Francov režim fašističen in da je prišel na oblast večji del po zaslugi Hitlerja in Mussolinija.
Pojasnilo glede ameriške politike napram Španiji je v zvezi s kritikami senatorjev podal zadnji teden tudi sam državni tajnik Dean Acheson. Povedal je odprto in jasno, daje Francov režim v Španiji fašističen, da ne priznava osnovnih civilnih in verskih svobodščin, da bodo Zedinjene države nadaljevale z diplomatičnim bojkotom Franca, dokler resolucija Združenih narodov iz leta 1946 ne bo preklicana.
Kljub izjavam državnega tajnika pa je jasno, da na splošno Zedinjene države sledijo politiki, ki dejansko gre v prid Francu in jača njegovo pozicijo diktatorja. Lani in v tekočem letu so razne vojaške ih kongresne skupine, kakor tudi vplivni posamezniki, potovali po Španiji in "proučevali" položaj. Klerikalni tisk, ki nedvomno sledi politiki Vatikana, najmočnejšega zaveznika "ljubljenega sina katoliške cerkve" generalisima Franca, se je z vso vnemo vrgel na delo, da bi ameriški javnosti predstavil Franca kot "najbolj vztrajnega borca za zapadno krščansko civilizacijo pred ateistično-komunistično nevarnostjo."
Vsakemu dostojnemu Američanu se studi krvavi fašistični režim Španije. Ne samo komunisti in socialisti, pač pa vsi liberalni in resnično demokratični elementi nasprotujejo edinemu preživelemu članu predvojnega fašističnega triumvirata v Evropi. Kljub temu in kljub odprtemu priznanju s strani voditeljev naše dežele, med njimi celo opetovanemu priznanju predsednika Trumana, da je Francov režim fašistični, pa izgleda, da bo pod krinko "komunistične nevarnosti" Francova Španija kmalu vključena v "zapadni demokratski (?) blok."
Ameriška delegatica pri Združenih narodih se je sicer vzdržala glasovanja o resoluciji, ki priporoča, da se vsaki državi pusti po volji, če želi ali pa ne vpoštevati diploma-tične odnošaje s Španijo. Toda, kot je v "The Nation" opozoril Del Vayo, pri glasovanju glede te resolucije ni bilo srednje poti. Glasovi so bili šteti bodisi za Franca, bodisi proti njemu. Države, ki so se vzdrževale glasovanja, so dejansko omogočile Francovo zmago v Političnem odboru Združenih narodov.
Del Vayb je v svojem poročilu iz Lake Success omenil vse pozornosti vredno dejstvo. Povedal je, da so debate o Španiji odvzele Zedinjenim državam pravico, da v mednarodnih zadevah govorijo in nastopajo kot zagovornice demokracije.
"Ta velika dežela, potem ko je v debatah glede Španije odigrala takšno vlogo, ko je dokazala, kako malo štejejo principi, ko 'expediency' narekuje drugo pot, nima prav nič večje pravice do demokratičnega vodstva kot jo ima Brazilija."
Res, v "mrzli vojni" in spričo krika o "komunistični nevarnosti" se je žal naša dežela povezala z najbolj reakcionarnimi in odprto fašističnimi silami. Namesto, da bi prevzela vodstvo progresivnih in pravih demokratičnih sil sveta, se je začela opirati na vojaške diktature, preživele monarhije, reakcionarne režime in protiljudske sile v posameznih državah sveta.
Ne smemo se varati in slepo verjeti, da ljudstva izven naše dežele res tako čvrsto verujejo v "demokratično misijo, ki jo je Zedinjenim državam poverila božja previdnost," kakor je to rekel predsednik Truman. Težko je verjeti, da kitajsko ljudstvo smatra za "demokratično misijo" podpiranje takšne korumpirane vojaške diktature kot je Ciangkajšekova. Nedvomna pa tudi ni ljudstva, ki bi verjelo, da vključitev fašistične Španije v blok "zapadno-demokratičnih" držav koristi st /ari. demokracije, svobode
'Na svoji zemlji"
V sredo 25. maja bo naša st. clairska naselbina deležna nepozabnega užitka, ko se bo v Slovenskem narodnem domu pod avspicijo podružnice št. 39 SANSa predvajal zvočni film Na svoji zemlji," ki je bil izgo-tovljen lansko leto v Sloveniji in je nedavno dospel v Ameriko.
Nešteti naši ljudje so radostno pozdravili to vest in željno pričakujejo dan, ko bodo gledali kot podobe iz sanj in vsled dolgoletne odsotnosti že obledele spomine svojih rodnih krajev, kjer so preživeli svoja mlada leta. Ta film pa ni značilen samo iz sentimentalnega vidika, kajti zaeno nam bo predočil herojski odpor in borbo naših ljudi proti krvoločnim hordam okupatorja—borbo ljudi, borečih se na svoji zemlji, za svojo zemljo in svoj rod! Videli bomo majhen primer, koliko žrtev in trpljenja je zahtevala križeva in trnjeva pot v osvobojen je. '
Vsebina tega filma je bila že
UREDNIKOVA POSTA
v detajlih podana v naših dnevnikih, obenem z imeni tehničnega in igralskega osobja. Zato tega ni potrebno ponavljati; omeniti pa želim mnogim Cleve-landčanom dobro znanko Avgu-sto Danilovo, ki je pred leti dlje časa poučevala dramatiko pri društvu "Ivan Cankar" in ima v tem filmu eno vodilnih vlog. Brezdvoma se bo dokaj njenih prijateljev razveselilo tega "snidenja" z zaslužno pionirko slovenske Tali je.
Ker ta- filmska slika živo odraža težke čase iz borb naših bratov in je bila poslana ameriškim Slovencem kot verodostojni dokument za boljše razumevanje teh borb, je želeti, da bi jo videli vsi.
Odbor podružnice " št. 39 SANSa vas prijazno vabi na udeležbo. Določil je nizJio vstopnino 50 centov.
Torej, ne pozabite 25. maja in gotovo pridite na predstavo filma "Na svoji zemlji." Pričetek ob 8:15 zvečer.
Josephine Petrič.
GORKI in KNJIGE
Ko_ se je Gorki kot deček prebijal skozi življenje in si služil vsakdanji kruh s Irdim delom, zdaj pri tem, adaj pri onem gospodarju, je vzljubil knjige in če je le utegnil, jih je navdušeno prebiral. Ob obletnici njegovega rojstva pri-občujemo odlomek iz avtorjevega pripovedovanja o njegovi ljubezni do knjig ("Pri ljudeh").
Žalostno in smešno se je spominjati, koliko globokih ponižanj, žalitev in nemirnih trenutkov mi je prinesla nenadoma prebujena ljubezen do čitanja. Prikrojevalkine knjige so se mi zdele silno drage in v strahu, da bi jih stara gospodinja ne sežgala v peči, sem si prizadeval ne misliti na te knjige, pač pa sem začel jemati drobne pestre knjižice v štacuni, kjer sem vsako jutro kupoval kruh k čaju.
Štacunar je bil zelo zoprn mož, debelih ustnic, poten, z belim, velim obrazom, s skrofu-loznimi brazgotinami in pegami, z belimi očmi in kratkimi okornimi prsti na nabreklih ' rokah. Njegova štacuna je bila kraj, kjer so se sestajali vsak večer fantiči in lahkomiselne pocestnice; tudi brat mojega gospodarja j^ zahajal skoraj vsak večer k njemu pit pivo in kvar-tat. Mene so cesto pošiljali klicat ga k večerji in večkrat sem videl v tesni sobici za pultom nekoliko prismuknjeno rdečelič-no štacunarjevo ženo, kako je sedela na kolenih Vikturiške ali katerega drugega fantička. To očividno štacunarja ni prav nič motilo; hud tudi ni bil, ko so njegovo sestro, ki mu je pomagala v štacuni, krepko objemali cerkveni pevci, vojaki in vsi, kogar je to mikalo. Blaga je bilo v štacuni malo in gospodar je pojasnjeval to tako, da je šele začel trgovino, da še ni vse tako kakor bi moralo biti, čeprav je bil odprl štabuno že jeseni. Gostom in kupovalcem je
razkazoval pohujšljive slike, in kdor je hotel je lahko prepiso val od njega nesramne stihe.
Prebiral sem puhle knjižice Evstignejeva in plačeval od vsa ke za branje kopejko; to je bilo drago, a knjižice mi niso nudile nobenega užitka. "Guak ali ne omajna zvestoba", "Francil Ve-necian", "Bitka Rusov s Kabar-dinci ali prelepa mohamedanka, umirajoča na grobu svojega mo ža" in vsa literatura te vrste mi tudi ni ugajala; često je vzbujala v meni jezo in nejevoljo; zdelo se mi je, da se knjižica norčuje iff mene kakor iz tepca, ko pripoveduje v težkih besedah neverjetne zgodbe.
"Strelci", "Jurij Miloslavski", "Skrivnostni menih", "Japanča, tatarski jahač" in podobne knjige. so mi bile bolj všeč ■ od njih mi je nekaj ostalo, še bolj pa me je mikalo Življenje svetnikov. — Tu je bilo nekaj resnega, kar je človek verjel, kar me je včasih globoko vznemirjalo. Sam ne vem, zakaj so me spominjali vsi velikomučeni ki na "Dobre stvari", velikomu-čenice na babuško, prečastiti pa na deda, kadar je bil dobre volje.
Bral sem v drvarnici, kamor sem hodil sekat drva, ali pa na po^strežju, kjer je bilo enako, hladno. Včasih, če me je knjiga zanimala ali če jo je bilo treba čimprej prebrati, sem ponoči vstal in prižgal svečo, toda sta ra gospodinja, ki je opazila, da se sveče ponoči krčijo, jih je jela meriti s trščico in mere je nekam spravljala, če je zjutraj manjkal na sveči vršiček ali če sem našel trščico, pa je nisem porabil za podaljšek sveče, je nastal v kuhinji vik in krik in nekoč je Viktoruška ogorčeno zaklical s pogradov:
"Nehajte no že lajat, mamica! To mi že preseda! Seveda,
in pravice. Žalostno dejstvo je, da se s takšno politiko naša dežela predstavlja za zagovornico nekaj povsem drugega kot pa je demokracija ali pa "krščanska civilizacija."
Toda ne gre samo za principe. Daleč večjo nevarnost takšne politike predstavlja dejstvo, da se z njo direktno vodi v obnovo fašizma v mnogih deželah sveta. Danes zagovorniki Franca vpijejo, da je njegov fašistični režim najboljši jez proti "komunistični nevarnosti." Vsak "proti-komunističen borec," pa naj bo še tako notoričen fašist, se lahko s krikom o "komunistični nevarnosti" uvrsti med borce za "demokracijo in krščansko civilizacijo," prav tako kot Franco. Nedvomno je v vsaki deželi nadebudnih diktatorjev, ki komaj čakajo, kdaj bodo izpolnili s pomočjo Amerike to zgodovinsko vlogo, kdaj bodo z vojaško ali pa fašistično diktaturo "rešili" svojo deželo pred "komunistično nevarnostjo." Če pa je to tako, čemu je prav za prav naša dežela bila v vojni proti Hitlerju in Mussoliniju, ko pa sta slednja nedvomno bila pray takšna "proti-komu-nistična" borca kot je danes Franco?
(Konec jutri)
porabil je sveče, ker prebira knjižice, pri štacunarju si jih izposoja, saj vem! Kar poglejte, pri njem na podstrešju so . . " Starka je odhitela na podstrešje, našla neko knjižico in jo raztrgala na drobne koščke.
To me je seveda razjezilo, toda branje me je potem še bolj mikalo. Bilo mi je jasno, da če bi prišel v to hišo svetnik, bi ga začela moj gospodar in gospodinja učiti in predelovati po svojem kopitu; to bi delala od
dolgega časa. Če bi nehala obsojati ljudi, kričati in se jim roga-ti, bi se odvadila govoriti, onemela bi, sama sebe bi ne videla. Da bi človek čutil sebe, mora znati občevati z ljudmi. Moj gospodar in gospodinja pa nista znala občevati z ljudmi drugače, kakor učiteljsko, z obsojanjem, in če bi začel živeti človek prav tako, kakor ona dva — če bi enako mislil in čutil — bi ga vseeno obsojala tudi zato. Bila sta pač taka človeka.
Žitni sporazum v zraku?
v Washingtonu je bil 18. mar- kom. Zato so ti zahtevali pri leča podpisan mednarodni žitni tošnjih pogajanjih v Washing-sporazum, ki mu mednarodni tonu najvišjo ceno $1.50 za bu-tisk že zdaj napoveduje kratko šel. Zaradi odvisnosti od Ame življenje. Med izvozniki nista ričanov, ki se zrcali v Marshal pristopili k sporazumu Sovjet- lovem načrtu, so uvozniki pri-ska zveza in Argentina. Sporaz- stali na najvišjo ceno $1.80, ki um zajema približno polovico teku leta 1948 je šel razvoj za-svetovne trgovine z žitom.
Dogovor velja štiri leta; izvoz iz žitnih držav bo znašal vsako leto okoli 450 milijonov bušlov. (Okoli 12.2 milijona ton). Glavni izvozniki bodo Zedinjene države, Kanada in Avstralija, dalje Francija in .Urugvaj. Kanada bo izvozila 207 milijonov bušlov, Zedinjene države 166, Avstralija 76 ter Francija in Urugvaj pet milijonov bušlov skupaj. Cena se bo sukala med najvišjo 180 stotink (dolarja) in 150 stotink za bušel v prvem letu. Ta najnižja cena se bo vsako leto znižala za 10 stotink, tako da bo v zadnjem letu dosegla 120 stotink. Nekateri listi poročajo, da ni Sovjetska zveza pristopila k temu sporazumu, ker so druge države odbile njeno ponudbo za izvoz 75 milijonov bušlov letno. Letos napovedujejo v Sovjetski zvezi bogato žetev.
Sporazum je bil sklenjen v takšnem ozračju, da so mnogi mnenja, da ga bo sploh težko izvesti. V ameriškem Kongresu ne pričakujejo posebnega odpora proti ratifikaciji. Londonski "Times" medtem trdi, da ni gotovo ali bo sporazum sploh uveljavljen. Kot glavni vzrok navaja okolnost, da je sporazum vezan na notranje ameriške cene, to je na gospodarsko politiko, ki je ne bo mogoče izvajati večno. Poleg tega ugotavlja list, da nista k sporazumu pristopili Sovjetska zveza in Argentina in da se bo sporazum uporabil samo pri izmenjavi enega dela izvoza izvoznih držav.
"Times' dodaja, da je stabilizacijska vrednost sporazuma, ki dopušča nihanje cene v tako širokem okviru (med $1.20 in $3.80 za bušelj), dvomljivo.
"Financial Times" je mnenja, da je bila cena $1.80 kot najvišja v sporazumu, ki traja štiri leta, previsoko določena. Anglija se je obvezala plačati za žito cene, ki ji v teku dveh let utegnejo biti že v težko breme. List dodaja, da ne vidi v tem sporazumu nikakšne koristi za Anglijo.
Izvajanja londonskega "Timesa" je treba dopolniti. Uvozniki, med njimi predvsem Anglija, se čutijo prizadete zaradi previsoke cene, ki je odvisna od notranjega trga v Zedi-njenih držav. Lanski žitni sporazum je propadel, ker ga ni hotel potrditi (ratificirati) ameriški kongres. Dogovorjen je bil izvoz 500 milijonov bušlov (okoli 13.6 milijonov ton) po ceni $2 za bušel. Ta cena je bila razmeroma ugodna za uvoznike, saj se je pšenica januarja 1948 prodajala v New Yorku po $3
nizko ceno pod vplivom nenad
radi dobre letine v prid uvozni-
sta jo zahtevali Amerika in Avstralija.
Glede na precejšnje zaloge in napovedi o dobri letini v Zedi-njenih državah in Sovjetski zvezi se majtsimalna cena $1.50 vidi uvoznikom previsoka. Svetovni pridelek je lansko leto presegel že predvojnega.
Letina v Sovjetski zvezi, Zedi-njenih držav, Kanadi in mnogih drugih državah je bila lansko leto zelo dobra. V Zedinjenili državah je bil pridelek leta 194? in 1948 za 70% obilnejši kakor povprečno v zadnjih petih letih pred vojno. Svetovni pridelek je bil leta 1948 za 8% večji kakor povprečno v času 1935-39, prav še ni Evropa, ki pridela eno tretjino svetovne proizvodnje' dosegla predvojno višino. Pridelek se je hitrejše povečal, kakor se je pomnožilo prebivalstvo na svetu.
"Gospodartl*"
ČUDOVITO JE ŽIVLJENJE V PUŠČAVI
Nad širnim peščenim prostranstvom se je bočilo vroče sinje nebo. Neizmerna bleda, kakor razbeljena nebesna dlan se je čudovito skladala s podobo pod njim. Bilo je, kakor bi se iz rumenega morja peska kadilo — tako silno je trpelo ozračje nad razbeljenim peskom. To je puščava.
Kljub temu nam daje puščava nešteto presenečenj, ki se nam zdi ob prvem odkritju polne romantike in novega življenja. Pomislimo samo na reke brez ustij, na ribe s pljuči, na suhe megle, na solna jezera. Puščava ni mrtva. V sebi krije skrivnosti, ko so človeka od nekdaj zanimale, da je stopil v osrčje divjega sveta in se poglobil v njegovo življenje.
Znanstvene odprave so nam razodele skrivnosti puščave in dognale, koliko more tudi ona koristiti človeku. Vemo, da je v puščavah voda, da so živali, celo ljudje. Vendar vode je malo. Toda en meter pod peščeno površino naletimo že na vlago. Spomladi pronica deževnica hitro v globino in pesek jo varuje pred sončnimi žarki, da ne iz hlapi. Tako imamo v puščavah vodo brez ustij. Tudi nam je že znano, da žive v pustih jezerih ribe s pljuči. Kadar je v jezerih voda, ribe dihajo s škrgami. Ko pa jezero zaradi prehude vročine usahne in je v gostem solna-tem blatu težko dihati, se ribe spravijo na površje in dihajo s pljuči.
Na nebu se pojavijo oblaki, prične deževati. Toda vsaka kaplja izhlapi zaradi prevelike vročine prej, preden pade na zemljo. Tako imamo suhe megle.
Prav tako lahko govorimo o suhem jezeru. Ob veliki vročini voda izhlapi in na dnu ostane le še valovita plast soli, ki se v soncu blešči, kakor vodna gla dina.
Čudovito je dogajanje in življenje v puščavah. Občudujemo pouk v zgodovini, ki nam govori o desettisočletni vojni. Znane so nam sedemletne, tridesetletne, tudi stoletne vojne, za osvoboditev raznih narodov. Kaj malo pa smo pogledali v zgodovino disettisočletne vojne, v kateri se bojujejo ljudje v puščavah Egipta, Indije, na Kitajskem in Mezopotamiji.
Znanstvene odprave so odkrile pod plastmi peska in rečnih naplavin ostanke starodavnih namakalnih naprav. Dognano je, da so te naprave stare okrog
štetih širokih in ozkih rokavil^
—	kanalih.
Kjer to ni bilo mogoče, ker voda ni tekla po zemlji, amp®'' pod njo, tam so ljudje kopali ^ predgorjih nekakšne vodnjak^
—	jarke, dolbli so podzemeljski kanale "kiarize", po katerih J® tekla voda s predgorij v dolin® na polja. Na ravnini so dvigati vodo z glinastimi vr"''
Važno je, da vemo, da so te naprave napravili ljudje z limi rokami. V podzemskih k*' nalih in vodnjakih se je геш№ pričela rušiti, namakalni so se polnili z blatom, vsaka vodenj je donašala nasipe in f'. zove. Vendar so se ljudje vsel®^ znova lotili dela in niso odnel^^ li prej, dokler niso škode popf* vili.
S tem, da so ljudje te n&pf* vedno popravljali in obnavlja/ imamo danes dragocene, tiso"' letja stare dokumente o živjJ^ ,pju v divjih neizprosnih vah.
V i\t;w iuiKU po фо; ^ '	— —-c---------
Američani so pristali na tako (^esettisoč let. Tako vidimo, da
. m	_	_ .	C? C9 A I 11Y ^	r« A уЗ v	w ^ A1« Lp« ^
so se ljudje že davno pričeli bo-
v/Ciiu	v|-»iivujni liCiiaU" . .
nega padca cen v februarju	® puščavo, da bi iztrgali ko-
1948. Ko pa se je pozneje cena	koščkom zemlje za ob-
pšenici pod vplivom podporne	temu, da niso ime-
akcije ameriške vlade ustalila	praktičnih naprav, pa so ven-
na $2.65, se je cena $2, določena	Polagoma ustvarili železni-
V nwKkmrodnem žib«%n spoMw-	borba # bUa zn,-
umu. videla kongresu prenizka,	Ponekod so gradili velikan-
Zaradi tega je kmqgna odbUra-	skeidksU k nasipa in ob po-
tifikacijo.	vodnjih lovili vanje rečno vodo.
Drugje so gradili rečne struge
Letina 1947 je bila slaba. V	in odvajali vodo na polja po ne-
ZRNO DO ZRNA . . .
Okoli 275,000 nas je v in težko boš našel odraslega še ni poskušal sreče s "Totoc

KI :al'
ciom," loterijo, organizirana podlagi ugibanja, katera nogometnih ekip v Italiji ^ zmagala naslednjo nedeljo. okencem, ki deli obrazce čaka v kritičnih dneh potrp®^ Ijivo stotine ljudi.
■ I №
Čez noč postati milijonar. . samo enkratni, lahko zade^ tudi 60 milijonov, če ti je posebno mila. In vse to brez kega napora, telesnega ali ševnega. Na kolo sreče vržes stih 50 Uric, prav za prav v predvojni valuti. V prometu sicer knjižice z vsemi tablica ^ matematične verjetnosti, ki ponujajo zanesljiv ključ do če. Toda kdo bi se mučil s t® tablicami ? Treba staviti na s po srečo. Kdor manj ve o ŠP" tu, prej zadene. Mar ni l3-let ^ Tržačanka, ki nima pojma športu, zadela kar en milijon •
Norec tisti, ki bi po vsem t®''' delal "v potu svojega obraza-
V blagajno italijanske drža^®' ki je prevzela podjetje "Totoc®^
cio" (SISAL) iz zasebnih rok, ®
stekajo milijoni.	. j
Tako so vsi zadovoljni, ^ ki zadenejo, tisti, ki sanjaj" sreči in tisti, ki inkasirajo. , Kaj pa gospodarska mora^^ Mar je vzgojno, da se vzdu^j^ srečolova in špekulacije šif^, južni saji in postaja že nje množične psihoze? V ta nem vdušju se pase lenoba upada duh podjetnosti.
V zdravem gospodarstvu ^ ra še vedno veljati: Zrno do zr pogača, kamen do kamna lača!
VO//Y ГМ£
opportunity
/NVEST/N US. SAV/N6S
16. maja, 1949.
enakopravnost
stran 3
Uspehi kmetijs+va v Istri
Ljudska oblast v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja se že od začetka trudi, da bi dvignila zaostalo kmetijstvo v tej pokrajini. Glavne naloge, ki jih je pri tem reševala, so bile: povečanje proizvodnje sadja, vrtnin, dvig perutninarstva, prašičereje in živinoreje. Dosegla je pri tem precejšnje uspehe kljub pomanjkanju sredstev in kljub težavam, ki jih je imela pri nabavi raznih predmetov iz anglo-ame-fiške cone.
Zaradi stairs suše, ki skoro vsako leto uničuje polovico pridelka na tem ozemlju, je Vojaška uprava Jugoslovanske armi-je pričela izpopolnjevati vodovod in namakalno omrežje, da bi se v čim večji meri izkoriščali Vsi vodni izviri za namakanje polj ter za proizvodnjo povrtni-ne. Popravili so že obstoječe namakalne naprave, ki so bile med Vso vojno zapuščene in zanemarjene.
Dela na tem področju pa bi imela še večji uspeh, če ne bi anglo-ameriška vojaška uprava odklonila dovoljenja za uvoz Potrebnega materiala iz Trsta. Za ureditev sistema vodovodne mreže in namakalnih naprav, za izkoriščanje vseh vodnih izvirov v coni B bi bil potreben kredit 1.7 milijard lir, ^d tega pa večji del v devizah za nabavo materiala. Uresničenje teh načrtov je Ogromnega pomena za vse gospodarstvo ne le v jugoslovanskem pasu Svobodnega tržaškega ozemlja, marveč tudi za cono A, kjer je veliko povpraševanje po blagu iz cone B.
Kakšne so možnosti kmetijske proizvodnje v Istrskem okrožju, pokažejo številke pridelkov iz lanske letine. V splošnem je bil lani pridelek kmetijskih proizvodov dolper zaradi obilnega dežja. Pridelali so; 5,900 ton pšenice, 12,500 ton krompirja, 6,800 ton povrtnine, 3,900 ton sadja, 9,600 ton koruze. Sla,bši je bil pridelek olja. To pa zaradi tega, ker so oljke ^ dveh hudih zimah močno po-2eble (1929 in 1946). Oljčna letina znaša navadno okoli 400 ton, zaradi omenjene nesreče pa ie 10%. Lani so izvažali v glavnem sadje in povrtnino.
Z organizacijo hitrega prevoda sadja in povrtnine je bila da-
možnost prodaje tudi najbolj oddaljenim krajem. Posledica t®ga je bila, da se je površina po Vrtnin močno povečala. Doli-^a Mirne je pridelala 250 ton povrtnine. Oblasti so nakupile iz-^Gn cone za tri milijone lir se-•^en povrtnin in jih dale kmetom po kar najbolj ugodnih cenah.
Da bi povečali proizvodnjo ®adja, so lani cepili 15,000 div-Jih breskev s plemenitimi vrstami in posadili 30,000 novih divjakov. Uvedli bodo amerikanske Vfste breskev, ki ustrezajo pod-•^^bju in trgu. Uredili so drevesnico pri Novem gradu, ki bo da-Jala vsako leto dovolj sadik.
Lani so posadili tudi 10,000 kakijevih sadik. Doslej je bil kaki v tem delu Istre precej re-^®k. Poskrbeli so za 20,000 ton ^kropila za sadno drevje in so
lani poškropili 80% sadnega drevja. Posledica tega je bila, da se je proizvodnja sadja dvignila za 50%.
Iz Jugoslavije so uvozili 3,200 ton superfosfata, 220 ton ton norveškega solitra in 90 ton ni-trofoskala. Primanjkovalo pa je amonijev in kalcijevih soli ter dušičnih gnojil, katerih anglo-ameriška vojaška uprava ni dovolila uvažati iz Trsta.
Lani so delno zasadili goli obmorski predel v bujskem okraju. Ti zaščitni gozdni pasovi bodo omogočili pridobitev novih površin plodne zemlje. Posadili so 100,000 gozdnih sadik v vrednosti sedem milijonov lir. Vinski pridelek v tej coni je okoli 160,000 hektolitrov vina na leto, od tega 100,000 hektolitrov za izvoz. Vino iz cone B je vedno krilo velik del potreb tržaškega trga; danes pa so ta vina precej potisnjena s tržaškega trga.
Za zaščito trt so lani nabavili iz Trsta 200 ton žvepla, iz Jugoslavije pa 500 ton galice in 200 ton žvepla. Prav tako so lani povečali trtne nasade za 10%. Samo trtnica pri Novem gradu je za leto 1948 pripravila 500,-000 novih trtnih sadik. Veliko mladik pa so pripravili kmetje sami. Proizvodnjo trtnih sadik bodo v nekaj letih dvignili na en milijon letno.
Ljudska oblast se je s številnimi ukrepi prizadevala dvigni-tji število mlečne živine. S sistematično organizacijo kmetijsko-strojne službe, z nabavo traktorjev, z uvajanjem obdelovanja vinogradov s frezami bodo čim bolj zmanjšali potrebo obdelovanja s vprežno govejo živino, na račun tega pa bodo povečali število molznih krav.
V Ižoli so zgradili prvo mlekarno za pasteriziranje mleka na Tržaškem ozemlju. Mlekarna ima kapaciteto sedem hektolitrov na uro, s čimer je omogočeno, da zbirajo mleko tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Lani so nabavili iz Jugoslavije 120 glav plemenske živine. Od lani do letos se je tudi že močno izboljšalo stanje prašičereje.
Da bi izboljšali zdravstveno stanje goveje živine, predvsem pa zmanjšali neplodnost, je ljudska oblast uvedla pregled živine na svoje stroške.
Za dvig kokošjereje je bilo
razdeljenih med kmete 1,600 piščancev štajerske in leghorn pasme. Proti kokošji kugi so cepili 20,000 kokoši; strokovnjaki pa proučujejo, katera vrsta kokoši bi najbolj ustrezala v tej pokrajini. V načrtu imajo velik mehanični inkubator ter selek-cijsko postajo v dolini Mirne.
Velikega pomena za dvig kmetijstva v Istrskem okrožju je izboljšava tal. Nekatera zemljišča so izboljšali na ta način, da so zasuli in osušili plitvo morje (na primer pri Ankaranu) ali pa so poleg morja izsušili močvirje (v dolini reke Mirne). Kmetijski strokovnjaki s podrobnimi analizami raziskujejo zemljo. Posebej raziskujejo zemljo, ki vsebuje morsko sol.
(Lani so člani obdelovalne zadruge v Pučah prvič preorali in posejali zemljo; kjer so bile nekdaj koprske soline).
Delajo tudi poizkuse z raznimi kulturami, ki so odporne proti morski soli in z rastlinami, ki so odporne proti suši.
Veliko vlogo in nalogo pri organizaciji in izboljšanju kmetijstva so opravile kmetijske zadruge, ki stalno rastejo in jih je že nad 40, poleg teh pa je še 12 kmečkih obdelovalnih zadrug! Poleg teh so v Istrskem okrožju še štiri kletarske zfidruge, ki skrbijo za pravilno shranjevanje vinskega pridelka in imajo velik pomen za izboljšanje vinarstva.
Za dvig kmetijstva je bilo lani razkuženih 4,000 stotov semena. S tem so dobili vsi kmetje in vse zadruge dobro semensko žito, obenem je bila preprečena nevarnost žitne sneti, ki je lani uničila precej pridelka. Redna kmetijska strokovna predavanja kmetov, praktikov in kmetijskih strokovnjakov omogočajo kmetom, da se seznanijo z vsemi naprednimi izsledki v
et them
ZAVAROVALNmO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
•kmetijstvu in v vseh panogah. Na kmetijski šoli v škocijanu pri Kopru preizkušajo, kako bi izkoristili odpadke domače industrije za živinsko krmo. Poskusi so dokazali, da bodo s temi odpadki lahko krili pomanjkanje močnih krmil.
Da bi bilo okrožje kar najbolj neodvisno v uvozu semen, je ljudska oblast preko kmetijskih zadrug odkupila 1,500 stotov semenske pšenice, 70 stotov graha, 30 stotov lucerne in 2,000 stotov semenskega krompirja. Da bi izboljšali semenski krompir že z letošnjim pridelkom, so poslali v višinske kraje, kjer uspeva najboljši krompir, 400 stotov semenskega krompirja.
Za mehanizacijo kmetijstva je bilo nabavljenih več traktorjev, mlatilnic, slamoreznic, 80 grozdnih stiskalnic, 50 plugov, devet kotlov za žganjekuho, 30 črpalk za vino in dva trijerja za čiščenje žita.
Ti podatki govore o velikih prizadevanjih ljudske oblasti kmetijskih zadrug in kmetov samih za dvig in napredek kmetijstva v Istrskem okrožju.
"Slovenski poročevalec"
Društveni koledar
maja
21.	maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND
22.	maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND
28.	maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29.	maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar, doma v avditoriju
29. maja, nedelja — Odprtija izletniških prostorov SNPJ.
junija
3.	junija, petek pies podr. št. 25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v SND
4.	junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND
5.	junija, nedelja — Piknik Slov. zadružne zveze na SNPJ farmi.
5. junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 11. junija, sobota — Ples dru-
štva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12. junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
julija
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
24. julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
31. julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
avgusta
7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi.
20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi
JOHN OBUAK

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
septembra
24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
oktobra 23. oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St 29. oktobra, sobota—Halloween party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
novembra
20. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora "Naša zvećda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.

f0AN40N£
WHOMNSUiLL THIS OPPOKrVNUV/

1
K



Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business — and ask about the big Opportunity Drive.
You'll learn that it's the simplest, safest wdy ever invented to\ave money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U.S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
Put mote opportunity in your future! invest in
U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
Thiđ iš an official U. S. T/easurl^ acfrerfideouflf** prepared under auapicet oi Treasury^ D^partmtnt and Advtrпшn^ CocpioĐ.
%«)/* THt
OPPOK.TVNITY
OH.IVE
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
(Nadaljevanje)
Ta glas je bil Škratov iz Pa-ki je tudi prišel na skup-branje po novice. Škratek je znan kmet, ki je tudi veljal strganega dohtarja. Njego-vprašanje je bilo čisto goto-^0 zato postavljeno, da bi ljudi ^ešal. In res, takoj se je ogla-Silo več glasov.
"Šk6f nas uči, da moramo go-^Podo poslušati ..."
"In tlako in desetino dalje °^fajtovati ... T' To je bil ®Pet škratkov glas. Ta ded je ves zlodejev.
Poglavje iz romana "Pristrah"
"Ne, tega ne bomo več delali!" je poudarilo par glasov.
"Mi smo že rekli župniku, da v nedeljo ne smejo več brati tega pastirskega pisma, drugače ne bomo prišli v cerkev."
Bil je kmet Muš iz Brdinj, ki je to povedal.
"Mi bomo tudi tako napravi li," so pritrjevali razni drugi glasovi od vseh strani.
Kar se je godilo, že ni bilo več podobno bralnemu večeru. Ljudje so rasli kar sami od sebe in zdelo se je, da jih je vedno več. Rdečkasta luč, ki jo
svetlikala po dimnici od dogo-revajoče treske, ki jo je pastir ravno izmenjaval z drugo, je delala podobe nočnih gostov še pošastnejše. Neštete kučme in viseče ruse so se združevale v eno samo ogromno, črno senco, izpod katere sta molela dva ogromna snopa grozečih rus.
"Mir!" je zavpil tedaj Stra-hun in bilo je takoj tiho.
Sedaj je vzel v roke zadnjo, najnovejšo številko "Kmečkih in rokodelskih novic" iz Ljubljane in začel brati iz njih z na petim glasom. Po dimnici in veži je nastala globoka tišina. Še celo domači, ki so se razen go spodarja stiskali na zidu okrog gospodinje in niso bili tako zvesti poslušalci kakor ostali ude
ležniki, so se, zdaj skrčili v nekako kepo,, ki je napeto poslušala.
Strahun je bral najprej članke, ki so pisali o dogodkih in učili, kako se je treba zadržati Slovencem, da jim bodo ti dogodki prinesli korist. Ljudje so čuli, da je cesar tudi Slovencem, kakor vsem narodom v svojem cesarstvu, dal vse in enake pravice in da je zdaj konec,krivic. Dalje je pisalo, da bo zdaj treba izvoliti tako vlado, ki bi za ljudstvo delala. Take volitve bodo še tega leta in zato so se Slovenci pozivali, naj bodo previdni. Naj poslušajo svoje modre voditelje.
"Sedaj bo prišla Zedinjena
Slovenija in potem bo dobro," je stalo zapisano v "Novicah".
Kakor nalašč je tedaj luč zagorela posebno svetlo in visoko. Pastir je imel pri treskah naenkrat srečno roko. Črni strop se je nekako dvignil nad ljudi in zdaj se je lahko videlo, kako to branje deluje na poslušalce. Večina obrazov je precej zabodeno strmela pred s'e, poznalo se ji je, da vsega, kar pišejo "Novice", ne razume popolnoma. Poslušalci so razumeli, da jim "Novice" priporočajo pamet in potrpežljivost, niso pa mogli kar v en mah zapopasti, kaj bo s to Zedinjeno Slovenijo, o kateri se naenkrat toliko govori, da bo svet odrešila. Potem tudi niso razumeli, kaj je z volitva-
mi, pri katerih si bodo izvolili novo vlado. Zato so silno napeto poslušali Strahuna, ko je bral dalje, ker so pričakovali, da jim bo branje pojasnilo to, kar pričakujejo. Tega pa ni bilo v "Novicah", pa naj je Strahun še tako obračal tiste liste. Nekateri poslušalci so si začeli gristi ustnice. Zakaj, hudirja neki, ljudje ne napišejo tega, kar bi morali in kar mislijo? Zakaj hodijo kakor mačka okrog vročih jegUčev? Sedaj ni bilo več mogoče kar tako poži rati te časniške novice, ampak jih je treba nekoliko prebaviti.
"Strahun, malo bolj počasi, zakaj to je treba malo pomisliti," je prekinil bralca Škratov glas.
Neki drugi glas je dodal: "Kaj pa ti misliš o tem. Voh-net?"
Vohnet je sedel poleg Strahuna in od strani škilil v papirje. Njegov obraz je bil nespremenjen, le včasih mu je šlo na smeh. Toda ta smeh ni povedal nič. Zdaj pa, ko so ga vprašali, kaj misli on o teh stvareh, je njegov obraz pokazal vidno zadrego. Tudi on sam si ni bil na jasnem, toda molčati ni smel pred tolikimi ljudmi. Zato je počasi rekel:
"Tisto z Zedinjeno Slovenijo bo prav. Bomo vsaj samosvoji pospodarji, ali ne . . .?"
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
stran 4
enakopravnost
16. maja, 1949-
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
k
(Nadaljevanje)
Z levi strani kakih pet minut ni bilo ničesar slišati razen vse-navzkrižnih kozaških pesmi, potlej pa so začele divje pokati ročne bombe, zaregljala je strojnica, mahoma je izbruhnilo zmešano streljanje iz pušk in na daleč je odmevalo pretrgano; "Ura-a-a-a! Ura-a-a-a' Ura - !"
Gromkovska stotnija je bila razbita in do kraja samo zato ni bila uničena, ker je bilo zasledovanje nemogoče zaradi nepredirne nočne teme.
Gromkovci so imeli nepomembne izgube in so se z ženskami vred v preplašenem neredu razbežali po tokavi proti Ve-šenski. Medtem pa so splavi z desne plati privažali nove skupine rdečearmejcev in polustot-nija prvega bataljona stoenaj-stega polka z dvema ročnima strojnicama je že bila v bok bazkovski stotniji upornikov.
V nastalo roklino so se zapodila na novo došla ojačenja. Njihovo prodiranje je na vso moč oviralo to, da nikdo izmed rdečearmejcev ni poznal kraja; edi-nice niso imele vodnikov, pomikale so se na slepo, ves čas v nočni temini zadevale ob jezera in globoke pretoke, zalite z naraslo vodo, ki jih ni bilo mogoče prebresti.
Poveljnik brigade, ki je vodil napad, je sklenU ustaviti zasledovanje do dne, zjutraj, pa pritegniti rezerve, se zbrati ob pristopih k Vešenski in po topniški pripravi preiti v nadaljni napad.
Toda v Vešenski so že izvajali nagle ukrepe za likvidacijo preboja. Štabni dežurni je neu-tegoma, brž ko je pridirjal zvezni z novico, da so se rdeči prepeljali, poslal po Kudinova in Melehova. Iz vasi Čemega, Go-rohovke in Dubrovke so poklicali stotnije karginskega polka. Vrhovno vodstvo nad operacijami je prevzel Grigorij. Vrgel je proti vasi Jerinskem tri sto sabelj z namenom, da bi okrepile levo krilo in pomagale tatarski in lebjaženski stotniji vzdržati pritisk nasprotnika, če bi hotel zaobiti Vešensko od vzhoda; od zahoda je vzdolž za tokom Dona napotil na pomoč bazkovski stotniji vešensko krdelo "prišlekov in eno izmed čir-skih pehotnih stotnij; ogroženih odsekih je razpostavil osem strojnic, sam pa je z dvema konjeniškima stotnijama — okrog dveh ponoči — zasedel parobek Gorelega gozda, očakoval svitanja in nameraval naskočiti rde-čearmejce v konjeniškem bojnem redu.
Še preden so ugasnili gostosevci, je vešensko krdelo prišlekov, ki se je prebijalo skozi gozd proti bazkovskemu kolenu, trčilo ob umikajoče se Bazkov-čane, jih imelo za nasprotnika in po kratkem streljavkanju zbežalo. Čez široko jezero, ki je ločilo Vešensko od tokave, so si krdelniki pomagali s plavanjem, potem ko so v naglici na bregu pometali s sebe obutev in obleko. Pomota se je kmalu odkrila,
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph, G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio
toda novica, da se rdeči bližajo Vešenski, se je razširila z neverjetno hitrico. Iz Vešenske so jo proti severu udrli begunci, ki so se bili tiščali po kleteh, in vserod raznašali govorico, češ da so se rdeči predrožili čez Don, prebili bojno črto in da napadajo Vešensko.
Komaj je malo zasivelo svitanje, ko je Grigorij dobil poročilo, da je pobegnilo krdelo prišlekov, zato je zadirjal k Donu. Krdelniki so ugotovili, da je bil nesporazum, in so se že vračali proti okopom in se glasno pregovarjali. Grigorij je za jahal k neki skupini in porogljivo pobaral:
—	Ali jih je veliko potonilo, ko ste plavali čez jezero?
Nek premočen strelec, ki si je gredoč ožemal srajco, je v zadregi odgovoril:
—	Kakor ščuke smo plavali Kje le moreš ondukaj utoniti . .
—	Sama ljuba zmeda je povsod, — je razsodno spregovoril neki drugi, ki je bil v samih spodnjih hlačah. — Ampak naš vodni navsezadnje res toliko, da ni utonil. Ni se maral sezuti in si celo večnost odvijati ovijače, nu, pa je zaplaval in reci, ovija-ča se mu na sredi vode razmo-ta. Zahomota mu noge ... In kako se ti je drl! V Jelane ga je bilo slišati, kakor sem tu!
Grigorij je poiskal Kramsko-va, načelnika krdela, in mu velel, naj odvede strelce na rob gozda in jih razporedi tako, da bodo, če bo treba, lahko obstre Ijevali rdečearmejske strelce od strani, sam pa je odjezdil k svojima stotnijama.
Na pol poti mu je prišel nasproti štabni sel. Zaustavil je konja, ki so mu hudo plale la-kotnice, iin si olajšano oddahnil:
—	Komaj sem vas našel!
—	Kaj bi rad?
V štabu so mi naročili, naj povem, da je tatarska stotnija zapustila zakope. Bojijo se, da bi jih ne obkolili, in se umikajo k peščinam . . . Kudinov mi je osebno velel, da bi vi nemudoma pohiteli tjakaj.
Grigorij je s poluvodom ko zakov, ki so imeli najurnejše
"Modern Crusaders" Lodge No. 45 SDZ
Officers of "Modem Crusaders," Lodge No. 45 SDZ, for the year 1949 are:
William Yanchar, president, Louis Smerdel, vice-president; Jennie Jarm, recording secretary; Frances Zulich, 18115 Neff Rd., Ivanhoe 4221, secretary.— Dr. Skur, Dr. Opaskar, Dr. Per-me, lodge physicians.
Meetings are held every third Wednesday of the month at Slovene Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd., at 8:30 p. m.
Samostojno podporno društ.
"LOŠKA DOLINA"
Uradniki za leto 19^9: Predsednik: Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave. Podpredsednik: John Lekan. Tajnik: Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 9183. Blagajnik: John J. Leskovec. Nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Anton Petkovšek. Zastopnik za klub društev SND: John Lekan. Zastopnika za Slov. dom na Holmes Ave.: John Zni-daršič in George Marolt.
Redne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
konje, po gozdu krenil na pot. Po dvajsetih minutah skakonca so bili že vštric jezera Golega II-menja. Na levi od njih so po travniku vsekrižema bežali Ta-tarčani, ki jih je popadel strah. Bojevniki in izkušeni kozaki so se pomikali zložno, ostajali so v bližini jezera in se pokrivali v obrežnem sit ju; pretežno večino pa je gnala, kakor je bilo videti, ena sama želja, da bi prej ko prej prišla do gozda; niso se menili za redko stfojnično streljanje, ampak so se podili kar poprek.
—	Za njimi! Z žilavkami po njih! ... — je zarjul Grigorij, od jeze so mu zasrepele oči in prvi je spodbodel konja, da bi dohitel vaščane.
Za vsemi drugimi je pošanta-val in se drevil v prečudnem po-skaku jočem drobentenju Hri-stonja. Prejšnji dan si je bil na ribolovu z ločkom hudo obrezal peto, zato tudi ni mogel teči z vso hitrostjo, ki so jo premogle njegove dolge noge. Grigorij ga je došel in visoko nad glavo dvignil bič. Ko je Hristonja zaslišal konjski peket, se je ozrl in vidno pospešil korak.
—	Kam?! . . . Stoj! . . Stoj, ti pravim! ... — je zaman kričal Grigorij.
Toda Hristonja se niti malo ni mislil ustaviti. Še bolj je podvizal tek in prešel v nekakšen divji kamelji golop.
Tedajci je pobesneli Grigorij zahropel strahotno grdo kletvi-no, kriknil na konja, prišel vštric Hristonja in z užitkom udrihnil z žilavko po njfegovem preznoje-nem hrbtu. Hristonja se je zvil pod udarcem, napravil smešen poskok vstran, nekaj podobnega kakor zajčji "kozolec", sedel na tla in si začel zlagoma in pazno otipavati pleča.
Kozaki, ki so spremljali Gri-gorija, so zadirjali pred naprej bežeče, jih zaustavljali, bičev pa niso uporabljali.
ZAKONCA
želita dobiti v najem 2 ali 3 sobe s kopalnico. Morata imeti do 18 junija. Kdor ima za oddati naj blagovoli pokliče
MU 8529
ZA LEPO CVETJE
za vsakovrstne prilike pridite nam. Santa's Floral & Gift Shop
(Elsie & Frank) " 5230 Lorain Ave., AT 5250
Naša posebnost so cvetlice in šopki za svatbe, itd.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" ' 6231 St. Clair Ave., HE 5311.
6 akrov zemlje naprodaj
224x1,160 čevljev na Murray Rd., vzhodno od Reynold Rd., Mentor Township. Napeljana voda in elektrika.
Za podrobnosti pokličite RE 4315
WIDGOrS PHOTO STUDIO
485 East 152nd St., IV 6939
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg. Mich.
—	Po njih! . . . Maži! ... — je hripavo vpil Grigorij in opletal s svojim ličnim bičem. Konj se je sukal pod njim, se vzpenjal na zadnje noge in ni in ni maral dalje. Grigorij ga je stežka premaknil in zadirjal k spre. daj bežečim. Na diru je bežno videl Stepana Astahova, ki se je ustavil zraven grma in se molče muzal; videl je, kako se je Anikuška sesedel od smeha, nastavil roke pred usta in vreščal z ženskim, predirnim glasom:
—	Gratci! Reši se, kdor se more! Rdeči! . . . Podi jih! . . . Goni! ...
Grigorij je dohitel še enega sovaščana, oblečenega v podolo-žen suknjič, ki je bežal neutrudno in živoi Njegova sključena postava je bila čudno znana, a Grigorij je ni utegnil prepoznati, ampak je že od daleč zarjul:
—	Stoj, pasji sin! . . . Stoj, če ne, te podrem! . . ,
In mahoma je človek v podloženem suknjiču spočasnil tek, se ustavil in ko se je začel obračati — kažoč z značilno, iz otroških let znano kretnjo zvrhano mero razburjenosti — je presenečeni Grigorij, še preden je zagledal obraz, spoznal očeta.
Lica so Panteleju Prokofjevi-ču spreletavali trzljaji.
—	Ali je mar rodni oče —
pasji sin? Kaj očeta misliš ubiti? — je z visokim, trgajočim se tenkim glasom zapiskal.
Oči so se mu skalile s tako znano nedopovedljivo srepoto, da je Grigorija naenkrat minila zadrega, sUoma je pridržal konja in za vpil;
—	Nisem te spoznal v hrbet! Kaj tuliš, očka?
—	Kako nisi spoznal? Očeta pa nisi spoznal?! . . .
Tako nerodno in ob nepravem času se je pokazala starčeva užaljenost, da je Grigorij pognal vštric očeta, se že smejal in pomirjujoče dejal;
—	Očka, ne jezi se! Na sebi imaš nekakšen jopič, ki ga ne poznam, pa tu.di letel si kakor dirkalni konj in le kam se je zgubila tvoja hromota? Kako naj te potlej spoznam?
In spet je Pantelej Prokofje-vič potihnil, kakor se je to dogajalo poprej, zmeraj, V domačem življenju, še venomer sunkovito sopel, se umiril in pritrdil:
—	Jopič imam, prav praviš nov, zamenjal sem ga za kožuh — kožuh je težko vlačiti za seboj — ampak šepati . . . Kako pa naj zdaj šepam? Zdajci, bratec ti moj, ni čas za hromot-nost! . . . Smrt ti je pred očmi; ti pa o nogi žlabudraš . . .
PRVI SLOVENSKI UMETNIŠKI
FIL
"NA SVOJI ZEMUl"
bo predvajan
v TOREK, dne 17. MAJA
v gledališču ABBY, isskl Waterloo Rd.
iPredstavi: ob 7. In 9. uri zvečer Vrata se odprejo ob 6.30 Vs+opnina 50c
j
v BLAG SPOMm


čeirla obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Matevž Dehevec
(p. d. JERŠAN)
štiri leta v hladnem grobu V tihem grobu tam počivaš ljubi soprog In oče počivaš, in večno, smrtno spanje spis, bridka žalost nam srce stiska, ne mile prošnje, ne solze žalostni so spomini za nas. Te s tega sna več na zbude. Nikdar Te ne bomo pozabili,
V mislih med nami boš vsak čas.
dokler se zopet ne združimo tam, kjer ni trpljenja ne solzal Žalujoči ostali:
Helen# soproga; Matthew in Ladislav, sinova
Olga, poročena Debelak, hči;
Pauline in Denise, sinahi;	Anthony, zet;
Matthew, Jr. in Paul Debevec, vnuka Margaret in Marion Debelak, Sylvie Debevec, vnukinje;
Andrej, brat v Smithfield, Pa.
Cleveland, Ohio, dne 16. maja 1949.
—	E, do smrti je še daleč. Obrni se! Nabojev nisi pogubil?
—	Kam naj se le obrnem? — se je razhudil starec.
Tedaj pa je Grigorij že dvignil glas; odsekal je sleherno besedo in poveljeval;
—	Ukazujem, da se vrneš! Za nepokorščino poveljniku v bojnem stanju, veš, kaj določa službeni red?
Te besede so učinkovale: Pantelej Prokofjevič si je popravil
na rami puško in se čemerno za* sukal. Ko je prišel vštric nekega starca, ko jo je še počasneje pobiral nazaj, je zdihuje dejal:
(Dalje prihodnjič) , :
Ali ste naročnik "ЕпаТсортЛ^ nost?" Če ste, ali so Vc5i pnj*" telji in znanci? "Епакорта^, nost" je potrebna vsaki druiif>^ zaradi važnih vesti in vedno tualnih člankov! širite "Enatf^ pravnost!"
RKO Keith's E. 105th St. Theatre
EAST 105th ST. & EUCLID AVE.
Naše gledališče je opremljeno s popolnoma novo napravo za umetno prezračeni e za udobnost naših posetnikov v vročih dneh.
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Cenjeni javnosti sporočam, da imam v trgovini sedaj zalogo
NOVIH ČEVLJEV
ZA VSO DRUŽINO.
Cene so zelo nizke — blago trpežno.
Pri nas si tudi lahko nabavile usnje (kože) za čevlje in sicer pošiljke za staro domovino.
Se priporočam za obisk.
M. JAKULIN
12520 Shaw Ave.


ШШ

How you doing? All right?
Well, we don't want to throw cold water. But remember—there comes a time to every man when his earnings start to go downhill.
The money you'U need in the future, you're earning right now. And one safe way—one sure way—to set some of that money aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
Don't miss this opportunity to save while you're still going strong!
Rit more oppdrtunrty in your future! Invest in U.S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
ОРРОЛГО^ГГ OlUVŠ
Тк/ш и шп oOiciđi и. S. Tr4t»aqr •cfyWJlt«—^
prepmred »eder aompk## of Тгмвигу Department and Adreriiming Cemmeit