74. številka.
V Trstu, v soboto 27. septembra 1890
„E D I N 0 S T"
izhaja dvakrat na	"v^ulio grelo in
iflboto oti 1. uri popolnrtn*
„Edinost" stane :
vse loto gl. K. ; i**®" Avst. 9.- gl. za polu let« „ 3.—; . « 4-5(1 „ za eetrt leta , 1.50; » „ 2 25 „ PoHftmirne fttevilke se dobivajo v pro-dajalniffth tobaka v Tritt! po » nov.,
v G-orici in v Ajdovščini pr« « no*. Na naročja Irez priložene naročnine a« upravništvo ne ozira.
EDINOST
g(|J
Tečaj X
Oglasi in oznanila •« rnftune po 8 na*, vrsiu-a v petitu : zh naslove z debelimi črkami *e plačuje prontor, kolikor bi tf« obsegto navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd.
ne račune po pogodbi,
v-i dopini xe pošiljajo uredniitru v u lini ''urintia At. 25. Vsako pismo mora biti irmiknvttuo, ker nefrankovana se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in insernfo pre-jeni« upravniitvo v ulici Carintia Odprte reklamacije ho proste poštnine.
ksilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V cdU'ist ]» m i
spremenilo. Tu na* je namreč pričakovali! cola gruča pobalinov, kateri ho — ko eno se jitn bližali — demonstrativno zapeli nemško pesem. Ko smo pa dospeli pred kavarno, sprejeli so nas suroveži peskom in jajci. Ali slabo se jim je Bponeslo : kakor razdraženi levi vdrli so Sokoli mej
Cnbnlcl#Q clounnet U Polili korakali 8mo dalje. Me j potom a začelo je de- centuiranje ! Vsak zvok pričal je, da pevec OOKOISKa SiavnOSl V OBIJU. 4eTati; prenehalo pa je že, prodno amo đ»Ali ree 6uti do dna avojo duše, kur
(Konec.)	do Levca, kjer iisb je Čakala dolga vrsta poje. Vihar navdušenja — miši italijun-
Ob 1. uri popoltidne zbrali smo se v se zastavami bogato okrašenih v6 z, Nedo- listi bi rekli: 1'uragano slavo —, nn-zadnjič v Košerjevem hotelu, da skupno Rtajo nam pravili besedi, da bi dostojno p« tej pesmi, je pa pričal, da so ob-odrinemo v Žalec. Iz hotela hitela so opisali vožnjo do Žalca. Ob vsej cesti sešlo čutki slavnega pevca prouzročili buren Bkupno vsa Sokolska društva, da prej ko se je ogromnega, burno pozdravljajočega odmev v srcu poslušalcev. Jodna najkras-prej zapustimo mestno obsežje in razvi- nas l judstva. Ljudstvo pozdravl jalo nas je nejših toček bila je zopet telovadba „Ljub-' urnebesnimi „živijo"-klici proti kavarni, jemo svoje zastave. Prišedši čez veliki z navdušenimi „živijo"-kliei in mahanjem Ijanskega Sokola" na drogu in na bradlji. Kakor bi pihnil potisnjeni so bili grdi Savinjs i most razvrstili smo se v sprevod s klobuki. Impozantna ta vožnja pričala Občinstvo so jo posebno divilo velikim izzivači v kavarno, vrla žandarmerija pa razvivši zastave. V vrstah pričakovali Brno nam je, da mej tem ljudstvom živi pravn skupinam. Tudi tu so nas zabavali Za-, jih je nekoliko pozaprla. Ko se je zrak „Celjskega Sokola*. Ali tu smo dočakali slovanska zavednost, pravi narodni duh. grebški tamburaši, katerim sta se pridru-! pred kavarno sčistil, zaorili so še enkrat diven prizor, ki nas je najprijetneje izne- No ne, te zemlje ne osvojč si naši na- žili dve krasni Dunajski tamburašici. Mej iz sokolskih grl trikratni gromoviti živijo-nadil in ki je izzval viharno navdušenj« mej sprotniki nikdar in naj osnujejo še sto veselico prodajalo so lepo gosnodičine klici — in korakali smo mirno naprej, Sokoli. Bil je to ban d eri j kmet- raznih „mark".	razne stvari na korist fondu za zastavo pustivši v sramoti nemškutarakc junake.
• k i h fantov. Bilo je kakih 30 kmet- In pa sprejem v dičnom Žalcu P Tu „Celjskemu Sokolu". Pozabiti no smemo	♦ * ♦
skih fantov iz Savinjske doline, ki so nas smo res prišli bratje mej b»-ate. Pri uhodu omeniti, da je raz grajski balkon fotograf Na kolodvoru poslovili smo se naj-prišli pozdravit. Jezdili bo na lepih konjih; v trg bil je prirejen velik slavolok; pod posnel ves slikoviti prizor.	prisrčneje od vrlih Celjskih rodoljubov, od
ob prsih ao imeli trakove v narodnih bar- slavolokom pa nas je pričakovala deputa- Ko je nastala noč, vrnili smo se v vrlega njih „Sokola*. Najmlajši je ta naš vah, za škornji pa vsak svojo narodno za- ciia z gospodom županom II n u s e n b i- Žab e, a tudi tu — v hiši g. llausenbich- sobrat. a po znamenitih Celjskih dogodkih stavo. Bližajoči se natu, poprijeli so zate chlerjem na či>lu. Pri slavoloku sku- K-rja — vladalo je neprestano navdušenje, stoji že na častnem mestu in v prvej vrBti. zastavice ter mahaje žnjimi pozdravljali pili »o ae vsi staroste. O. župan — ki je prouzročeno po rodoljubnih govorih. Pro- Iz premikajočega »e vlaka pošiljali smo nas navdušenimi živijo-klici. Moment ta k«j častitljiva in simpatična prikazen — *tor »am seveda ne dopušča, da bi ome- jim še prisrčne pozdrave, goječi iskreno pretresel je vsako rodoljubno dušo. Koje pozdravil nas jo jako glasnim, od duše njali govorov in govornikov, u jednega se nado, da bi se prihodnja sokolska slavnost doapel „Celjski Sokol'4, odšli amo proti prihajajočim nagovorom. V imenu Žalskih moramo dotekniti, ker je prišel iz v Celju vršila pri drugačnih odnošajih. Žalcu — na čelu Zagrebaška, od zadej pa deklet pa nas je pozdravila goapodičina 11 8 duhovnika. To vam jo bil slavo- »Celjski Sokol" obdal se je s častnim Šmarska godba. Navdušeni živijo-klici raz- Ž u ž e v a, podarivši vsakej zabavi po 8pe* prepotrebnej slogi mej nami, prepo- sijajem — nasprotni mu suroveži pa s pro-legali so se ob Savinji, godbi pa sti avi- jeden venec. Po prirnernej zahvali z naše trebnej slogi mej duhovsku in posvetno kletstvom sramote !	—t—.
rali neprestano. Ali že mej potoma preae- strani, korakali smo v preprijeten trg inteligencijo v rodoljubnem d e I o- j	■--■—-----
netili so nas gospoda Celjski nemskutarji: Žalec, ki se je kar topil v samih zastavah. * a ii j i. Vrli duhovnik napil jo vsem
prouzročili so viharen „intermezzo", ki bi Pot po trgu bil jo pravi triumfalni spre- 8 t » » o v o ui, u k o s o n a r o d n i. To so j ai X	X	4.
za las imel zanje skrajno-neprijetne po- vod; raz okna vsipale so nežne ročice bile zlate besedo — govoril pa jih je du- FlaSa	SBIIClla Slicin.
sledice. Ko smo namreč dospeli do tako- prave plohe vencev in šopkov doli na nas. hovnik in rodoljub po božjej volji.	j S—n. Naš politični boj prekoračil je
zvanega „Waldhausa", sprejel nas je na Bili smo uprav presenečeni po toliko pri-, T*ga pa tudi Celjski Brditeži neso 1 s pomočjo vztrajnosti in narodne samo-oknih in terasi zbrani cvet nemškutarske srčnem vzprejemu. Mej kratk'm odmorom pPa,i: pripravljali so se za — napad, zavesti že dobo štiridesetih let, in s tem kulture s kamenjem in peskom. Toda uči- raztrosili smo se po raznih gostilnah. Potem O teh blagih namenih doznali smo žo v pridobili smo si Slovenci spričevalo poli-nek tega junaštva bil je ves drugi, nego pa smo odišli na slavnosten prostor pred Žalcu. Staroste Sokolov, videči kipeče tične zrelosti ter postali faktor, s katerim »o pričakovali: mera je bila polna, Sokoli gradom kgeza S a I m - H o i f f o r s ch e i da, vzburjenje vslod doživelih rnzžalenj, tele- je merodajnim krogom v državi računati, ao hoteli si sami pridobiti zadoščenja. Hi- kamor nas je spremljalo nn tisuče občin- gvafovuli so okrajnemu glavarstvu, da ono Iz tabora političnega zagrizenega nasprot-poma so se vrste razdrlo in da neso ata- ,8tva. Na slavnostnem prostoru razvila so potrebne vkrene za vzdrževanje miru, sicer niŠtva metala bo so nam dosedaj grčava roste sokolskih društev — osobito g. dr. je ljudska veselicu v velikem Stilu ; godba, 8» bodo Sokoli sami pomagali.	polena pod noge, Češ: „Slovenci ste in
Vrečko — vporabili vse svoje eneržije, petje in velika vrsta krasnih govorov vr- Ob 11. uri posedli smo na vozovo: ostanete politično nezrel narod, in imate tolažeč užaljene mladeniče, bi se bila ne- stili so se. Neopisljivo navdušenje jo na- nti dolge vrste peljali smo ao Trža- molčati, če vas mi kulturni velikani bijemo sramnim napadalcem pač huda godila. Dva stalo, ko je gospod J. Nolli pel samo- čani. Pred mestom čakali so nas — v o- a pestmi!" — Tako je bilo do Bedaj ; da iandarja, čuvša nastali vrišč, prebrodila spev: „Kje dom je moj?* Priredil jo j » k i in ž a n d a r m i, Čisto mirno jo bilo. se jo tako turško z nami ravnalo, zadene sta hitro Savinjo; tema smo izročili jed- namreč za drugo strofo slovenskej Štajer- ko 8,no počasi korakali v meato. Ali pred krivda naa same, kajti: „Mehak in le nega napadalcev. Ko bo se Sokoli pomirili, skej primeren tekst. In to petje, to ak- centralno kavarno ao je pozoriščo mahoma mehak jo Slovenec, zaničuje ga in udriha
PO DLISTEK	i no°i'a ostati med štirimi stenami te-le »a »»g''* da je začel razsajati, kakor	jj.
8obo in v vaših 6,avah- UP«ra- «te me j« delal skoraj pri v.akej seji, kjer je le' I)ruzcga dne na vse zgodaj stopa pod v	ume,i!"	i,,,el f,riliko za to- Dft'108 Pft ni ra°gel P'iri županovim vrtom proti hiši navzgor Poto-
Zenska stanovitnost.	Svetovalec Miha Dregftč se je že med »« tir, zato jo porabil to priliko, da spolni kapicfli v 8VOflti sj dft fikaže 8Vojo 8tflM().
Dogodek iz življenja. - Spisal P. M. ;	kloPj * ™a-	»taro navado svojo.	| vitn0flt pH županovih jo b„0 ge V80 Zft.
j	da mora tudi k tem govoru nekaj „No, kaj boš kričal ti Dregač! Misliš prto. Krčmarji - in nas župan jo bil tudi
'	t	dostaviti. Vsi drugi starešine so spoštljivo	li, da ao vse žene take, kakoršna je tvoja.1 krčmar, kakor večina slovenskih — zjutraj
Osemnajstonca možakov priprostoga zijali pred se ter z odprtimi ustmi po-	če ti tvojoj ničesar no zaupaš, misliš, da' 0 V8tajajof ker so navadno zvečer
kmečkega stanu, ...m« na pol gosposkega .InSali županove govore. Kakor vedno,	mi našim ne smemo P Neso vso take, ne!«, dolgo na nogah. Potokarica je mislila do-
župana sedi zbrana v stareš.natvenej sej,, tako tudi pri tem, imel je Dregač v koga	reče Potokar, prileten mož, ki je imel biti po konci le posle in morda tudi go-
l jr^j*r u ne	! h~	dreg,,iti 5n Zftt0fteieKiba1- Oglasi se tedaj	mlado ženo, za katero se je moral pote-| ipodinjo. Začudi se tedaj zagledavši go-
Modie glave ugibljejo na vso stran., kako	pr()Hjvžj besedo: „Prav pravi naš gospod	govati, ako ni hotel, da ga bo doma ofttela. I spodar a prišedšega iz - vrta in kar je
b. bolje opravljali dano jim častno nalogo.	župfln! Srdmotno je, da nekateri starešine	„Kakšne neso?« - vpraša jezno Dregač.
Danes imel, so gotovo kaj posebnega na	vae povedo svojim ženam doma in da one	Daljši prepir pretrga župan, potolaživši ja.
vrsti Na obraz,h se j,m bere, da opravki	potem našo stvar zopet rešetajo in pridejo	Poslednji sicer ni čutil razžaljenega samega
neso lahki. Mnogemu se je napravila v Yettrat popolnoma do druzega sklopa, ka- sebe, ampak svojo polovico, - no šibkejšo, denasnjej sej, se po ena guba na čelu in kor mi. I„ potem jih morarao s)iSatij da auipak ^^ )Iovico> Potokarja 80 zd, so mu, da se je celo postaral.	nie večkrat ugeBR	kedflr po T)akJjužji županoye be8ede kolikor toljko potolhžillJ)
Dokončavši posel dnevnega reda, še pridem s kako jezičnico v dotiko." Besede a videvši, da ima komparna župana kot
ZT:i1lZv w8p0STrnlp8tai:eSi,d! te -0 gTrj!	tervŠkiUl V a080da zagovornika, odgovori: „Ako so vse druge 8<Jj da Vft8 dobim že nft nogah in pa takfi.
me Ibro umete h P° i	' t hT^H l iT' t" ^ Žen8ke take'	nj° " 8m0m "" nega-le ! Kaj ste pa delali na vrtu P"
me dobro umete i« so po tem ravnate, b.li med istima hišama, Dregač je upo- „osti, za kar si bodi." „Mogoče, a teško"	XT	„ . .
Že večkrat sem omenil, da se stvari, ka-	trebljeval vsako priliko, da bi svojega so- _ odvrne župan. „Gotovo, kakor na zlato.	V™*"!	tUd' tere tukaj rešujemo, „e »mejo raznaftati	seda črnil tor mu škodoval. Mirni sosed Jrt7. Btavim* - hiti P,-tokar. „Naj pride Upam " odg°vo»-' v 2«dregi župan, okoli, ako neso za javnost. Posebno de-	pa mu na kratko odgovori, da ž njim se tedaj jutri zjutraj k meni, da" poskusim »KttJ meni m*' draSi kom pare P Na našnja zadeva mora ostati tajna, dokler	no bo prepiral, ker ga dobro pozna, po-'njeno stanovitnost" — odgovori župan »o bo smete zanesti ... govori hitro, prese stvar ne razmota. Imeti bi utegnili sit-	sobno pa še njegovo jezično babo. Dre-'smeje 8e, Vea zbor je s tim zadovoljen. Prićevalno Potokarica. noati z gosposko, uko ne bowte molčali,	gača pa jo tudi kratki, mirni odgovor spra- I „liojim se. A Vam, povem tedaj vse
spodarja prišedšega iz — vrta in kar je
še hujšega — s predpasnikom--vsem
okrvavljenim ! Vsa se prestraši in no upa vprašati župana-komparna po vzroku. Ta pa spozna botričino zadrego in reče: „Kam pa tako zgodaj, botricaP Morda k natu?" Tudi župan se kaže prestrašenega.
„K vam, da, sem namenjena; a Čudim
po njem, komur se ljubi in kdor ima čas !* pisal je že pokojni naš Jurčič. Ponižnost je nam Slovencem nekako prirojena, ta nam je t tem boji že dokaj škodovala, ker je služila nasprotniku v orožje, da nas je s toli večjim pogumom — dušil.' .... Da smo dospeli vsaj deloma do svoje veljave, pomagala nam je nekaj j ustava, in v zadnjih letih nekoliko tudi ! vlada ministerstva — Taaffejevega. Da pa smo zamogli pričeti se nekoliko proateje
gibati, pripomogla je k temu tudi nekaj naša narodna samozavest! Brez te bi politični naš boj ne imel polovico tega vspeha, kar smo ga dosegli !
Našega modrega vladarja izrek : „Mir hočem imeti med svojimi narodi!" in zagotovilo Taaffejevo ob njegovem nastopu : „Slovanov ne bodem pustil pritiskati na steno", zaprla sta v zadnjem času kolikor toliko sapo nemškemu in madžarskemu elementu, da rujeta sedaj proti nam le bolj pod zemljo, dočim je njuno rovanje b.lo popred javno, uprav drzno in napadi zavratni.	I
Skušnja nas je v političnem našem boju dovelj izučila; ne ovčja krotkost, ne pretirana (smešna) potrpežljivost, ni perfidne nakane političnega sovražnika nas ne smejo v prihodnjosti pri zahtevi po! naših pravicah zadrževati, nego: odločnost in vztrajnost zapisati si imamo za prihodnje na svoj prapor; pravic, katerih se zavedamo, ni nam povdarjati le v besedi in mrtvi črki, temuč dejanski potegniti se morauio zanje, če hočemo, da jih kedaj dosežemo, bodisi v Šoli ali uradu. Naj se gre pa za narodne te pravice nas Kranjskih, Primorskih, Koroških ali Spod-nještajerskih Slovencev, — boj velja za vse, ergo se ima vršiti ta vsestransko v enej in istej meri!
In ker Btoje v naših politično-bojnih vrstah prvi možje — jpoalanei (državni kakor deželni), katere je narod izbral in tja poslal, je teh prva dolžnost, odločno in nevstrašeno zahtevati v državnem, kakor v deželnem zboru od vlade, da se nam Slovencem da, kar nam gre; naš narod ni več mrtev materijal, masa, ki bi ne vedela, kaj sme od svojih poslancev zahtevati. Poslancev naših čast in moški značaj pa zahtevata, da nalog ta dejanski in vestno apolnijo, in ne igrajo če na dalje na par-lamentnem parketu uloge nemih — kleče-plazev!
Poglejte jih neustrašljive slovanske naše brate drugod in zgled imate pred seboj! In kaj naj rečem o Nemcih in Madžarih ?!
Energični kakor so Čehi in ostali severni in nič manj južni Slovani, biti imajo tudi zastopniki slovenskega naroda, kajti baš s temi se je vlada do sedaj v najvažnejših točkah najbolj igrala, češ : .Slovenci so itak politično mehki in — straho-peti, čemu jih treba slušati
Z radikalnim postopanjem dosegli bodemo stoprav zdaj to, kar bi bili že lahko pred dvajsetimi leti. Pasi-viteta in politična mlačnost naša pa ste krivi, da se je z nami Slovenci do sedaj lako brezozirno postopalo in pometalo, kakor z nobenim narodom v Avstriji! Te in druge podobne, že same na sebi smešne čednosti dale so vladi in političnemu sovražniku Slovenstva v roko pero, s katerim sta napisala nam potem zasluženi — „t e s t i m o-nium paupertatis!" In prav sta imela!
Politični pregled.
Notranjo deželi.
Kakor javlja „Winer Zeitung", ugodilo je Nj. Veličanstvo prošnji namestnika Dalmatinskega in generala topništva, B 1 a ž e k o v i č a, za odpust iz tlužbe, katero je predložil radi bolehnosti. Zajedno je presv. cesar reče-nemu izrekel popolno priznanje na izvrstnih zaslugah in zvestej udanosti za državo.
Vspeh deželnozbors'kih volitev v Dolenjem Avstrijskem je tak, da so liberalci izgubili Štiri volilne okraje. Voljenih je 5 liberalnih in 15 protiliberalnih poslancev.
Biskup Str ossmajer, zaliva-' ljujoč se na izraženih mu čestitkah, pisal je nastopno pismo dru. Riegru in prof. T i 1 s e r j u : Spoštovani, vclecenjeni, slavljeni prijatelj ! Hvala Tebi in vsem onim, ki so se pridružili častitki, poslanoj mi povodom slavnosti 40 letnega Škofovskega mojega delovanja. Prisrčna hvala Vam! Bratsko Vaše priznanje mi je v veliko tolažbo in uprav božanstveno plačilo za vse one napade, katere mi je prebiti samo zategadelj, ker vedno in vztrajno združujem z ljubeznijo do Boga in do svojega svetega poklica ljubezen do svojega naroda. Kar se mene tiče, nikdar se ne odmaknem, dokler živim, od onega načela, katero je na križu posvetil se svetim vzgledom naš Gospod Jezus Kristus; nasprotno; s taistim hočem stopiti pred božje obličje in tamkaj v njega duhu Boga prositi za korist, blagor in srečo naroda svojega. Prejel sem ob tej priliki, kakor vsik-
dar, najprisrčnejše čestitke iz dežele Češke, kar napolnjuje moje srce s posebno radostjo, kajti jaz ljubim in spoštujem češki bratski narod že izza nežne mladosti, ker priznavam, da je to pleme mej najlepšimi, najsposobnejšimi in najizbornej-šimi slavnega slovanskega rodu. Kar-koli želim narodu svojemu, želim v polnej meri tudi narodu češkemu; v prvej vrsti pa mu želim v njega sredini vzajemne ljubezni in sloge, katere živo potrebuje vsak narod, boreč se za svojo samostalnost, svoje pravice, svojo svobodo in srečno bodočnost. Želim mu glede vnanjih njega odnošajev trdne solidarnosti in prijateljske vzajemnosti; kajti, kakor potrebuje vesoljno krščanstvo po tajnosti sv. križa solidarnosti in prijateljske vzajemnosti do vseh narodov, s katerimi pride v dotiko, kako bi mi Slovani, ki smo bili po tej svetej tajnosti odrešeni in združeni v jedno samo telo Jezusa Kristusa, ne potrebovali v naših skupnih zadevah solidarnosti in vzajemnosti P! Kdor bi nam to štel v greh, ta bi z nogami teptal ali vsaj pozabil na načelo one svete ljubezni, katero je večna beseda božja dvignila iz njega srca ter za ceno njega svete krvi presadila v erca vesoljnega človeštva. Bog blagoslovi vse in dovodi do onega cilja, kateremu jih je posvetil. Prosim te torej, ljubi in spoštovani prijatelj, da to objaviš vsem onim. kateri so se pridružili poslanej mi častitki. Sicer pa ostanem v posebnem spoštovanji in ljubezni Tvoj prijatelj in brat Josip Juraj Strossmayer.
Južno tirolski poslanci, italijanske narodnosti so že predložili deželnemu odboru svoje zahteve glede avtonomije Tridenta. Priložili so tudi kratko spomenico, v katerej trdijo, da to je najmanje, kar morejo zahtevati in da le popolna avtonomija more zadoščati od-nošajem in potrebščinam onega dela dežele, katerega zastopajo.
Vnanje države.
V Petrogradu Širi se vest, da se v kratkem snideta car Aleksander in cesar Fran Josip.
Srbski minister notranjih zadev Jovan Gjaja izdal je okrožnico do vseh preftktov, v katerem zahteva, da uradniki ne agitujejo pri predstojećih volitvah v skupštino. Skupština bodi ptavi izraz povsem svobodne volje1 volilcev; stranko in vlado sodi naj svobodna volja volilcev, no pa vpliv uradniŠtva.
eno, a prosim, da molčite. Nekaj strašnega	8e je njen mož v občinskej seji potegoval,
se je zgodilo, a kar je, je."	\ poskusuja ta bila je precej draga. Že
„Kaj tacega?" — koj vtakno zvedava	proti devetej uri istega dne prihaja k žu-
ženica vmes.	panu komisija. Župan debelo gleda po-
„Sinoči — pripoveduje župan dalje	znane gospode, ker ni slutil, čemu priha-
— pil je pri nas nek tujec — popotnik.	jftjo. Čudno so mu vidi, da bi se mogel
Torbo pusti v izbi, ko odide spat. Rado-	zgoditi v občini kak zločin, za katerega
vednost me žene, da vanjo pogledam. Mi-	bi sodišče v bližnjem mesteci prej zvedelo,
slite si, draga botrica, torba je bila polna	kakor on. Smehljajoč gre gospodi naproti,
rumenjakov . . . , .	— a mesto navadnega prijaznega odzdrava,
»Kaj polna zlata je bila P" — čude	vidi gospodo z resnimi obrazi. Posebno
vpraša žena. j	godni adjunkt drži se, ne kp.kor znanec,
„Samega čistega zlata je bila polna	ampak kakor stroga uradna oseba. Ko ga
in skušnjava me premaga. Polastim se	adjunkt pozove, da ga pelje na vrt, kjer
tujega zaklada in tujca" .... beseda za-	8e bode odkopal in preiskoval vbiti tujec,
staja županu v grlu.
,Pa ga neste ubili; moj Bog!'
— Bpoznal je župan vso stvar. Razloži jo gospodi, a ista ne verjame. Povede jo
dopoinjuje botrica, kar ni mogel župan ^ na vrt, kjer dobe res okrvavljeno mesto, izgovoriti.	a druzega ničesar: izimši na meh odrtega
„Uganila ste," — reče župan pre- ovna, katerega je bil župan v resnici zastrašen. „Prosim vas, za Boga milega, ne ■ klal. Obraz sodnega pristava in druzih povejte nikomur, kakor ste mi obljubila." ' udov komisije se zjasni. Mesto, da bi pre-Botrica prikimuje. In stanovitna žena ko-'^kovali zločin in parali mrtvega človeka,
maj čaka, da bi odšla. Vračajoča se domov sreča botrico drugo in — — — stanovitnost je šla po vodi. Baš po isti h vprašanjih, kakor je ona izvlekla iz župana, tako izvleče iz nje botra ....
III.
Tako je skušal župan stanovitnost in molčečnost Potokarjeve žene, za katero
preiskovala in parala je komisija županove piščance in tudi ovna in še marsikaj druzega, kar je pripravila za obed gostoljubnu županja — vae na račun ženske stanovitnosti !
Domače vesti,
Našim naročnikom ! Tretje četrtletje tekočega leta bliža se svojem koucu. Skoro neprijetno nam je, da smo prisiljeni obračati se do svojih naročnikov z onim znanim starim opominom — opominom do spolne nja njih dolžnosti do nas. Prosimo torej, da prej ko prej poravnajo dolžno naročnino; s tem nam prihranijo mnogo posla in zabranijo sicer skoro neizogibne nerede. Prijatelje naše pa prosimo, da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. — Onim naročnikom, ki so nam naročnino že dlje časa na dolgu, vstavili bodemo list absolutno z 1. oktobrom, ako do tedaj ne store svoje dolžnosti.
! Gospoda Mate Pollicha uzornoga Tržaškega rodoljuba zadel je hud udarec; umrla mu je ljubljena soproga Jelena. Blagemu možu izrekamo najiskrenejše svoje sožaljenje!
t Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Trstu podaril je g. dr. Truden 3 gld. — Nabralo se je v Ajdovščini, ker dotičniki neso hoteli preplavati pisma : N. N. 1 gl„ L. Kepič gl. 1.50»/», Drag. Kravos gl. 125, F. Verčon 10 n*č., Petrič »9 nč., Petrič, čevljar 20 nč., 1). Repič 50 nč., I. Mihelj 20 nv., J. Lulik 20 nv., A. Petrovšek 20 mv. Skupaj G gl. 05 ^ nč. Prejeli smo to
svoto z opazko, da bi se bilo več nabralo ali ker je tam 5. prih. m. veselica v ravno Isti namen, bodo imeli p. n. gg, priliko darovati pri istej in zato se je rodoljubno nabiranje opustilo. — Kot prebitek računa med prijatelji for. 1.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrtvRojanu, je daroval nek Barkovljaniki rodoljub 1 gld., kot globo radi zadnje veselice na Prošeku. — Dne 17. t. m. nabralo se je v gostilni „Ferluga"|na Greti „pri okrogle] mizi" 1 gl. 40 kr.
Izleta V Sežano udeleži se tudi slavni tamburaški zbor.
Telovadne vaje „Tržaškega Sokola* prično v mesecu oktobru. Prva vaja za odraščene bode v petek dne 3. t. m. ob 8«/s uri zvečer v društvenej telovadnici. Telovadba za dečke bode 2 krat na teden in sicer vsak torek in četrtek ob 5,^ uri zvečer. Prva vaja je prihodnji četrtek. „Slovansko pevsko društvo" v Trstu.
Kakor je že javljeno, bode prva pevska vaja dne 1. oktobra ob 8}f uri zvečer. Menimo, da se vsak pojedinec zaveda velikega pomena toga društva za slovenski živelj v mestu našem. Zato pa se nadejamo, da prihiti vsak rodoljubni mladenič, ako ima le količkaj glasu, v to društvo. Oni pa, kojim Bog ni podaril petja dar, žrtvujejo naj svotico 3 gld. na leto. Povedali smo že, da društvo ne pozna razločka ntnnu, odprtimi rokami vsprejme vsacega poštenega človeka, bodi rokodelec, obrtnik itd. itd. Mlademu društvu pa želimo srečen začetek in izrekamo nado, da bi kaj kmalu imeli priliko, diviti se njega ubranemu petju.
Vodstvo „TrŽ. podp. in bralnega društva* vabi vso čest. družabnike in družab-nice k izvanrednom občnem zboru, kateri bode jutri dne 28. sept. t. 1. ob 4. uri pop. v drustv. prostorih (via Caserma 13.) Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje in potrjenje popravkov in do-stavkov k nekaterim točkam društv. pravil, katere je c. kr. ministerstvo z odlokom dne 3. sept. t. I. št. 6579 potrdilo. 3. Posamični predlogi.
„Tržaško podporno in bralno društvo4
priredi v nedeljo dne 5. oktobra t. 1. v proslavo desetletnega društvenega obstoja v dvorani „Hotela Europa" veselico z igro z blagohotnim sodelovanjem si. tamburaškoga zbora, dramatičnega odseka, Tržaškega „Sokola" in pevcev „De-lalskega podpor, društva" po nastopnem razporedu: 1. S.Jenko: „Naprej!", udara tamburaški zbor. 2. Nagovor predsednika. 3. Prečitanje društvene kronike minolega desetletja. 4. Gj. E'senhut: „Ustaj rode", poje pevski zbor. 5. „Bog Vas sprimi!", vesela igra v enem dejanji, izvršuje dramatični odsek „Tržaškega Sokola". 6. F. Majer: „Tičica gozdna", četverospev. 7. a) S. Jenko: .Strunam", h) I. pl. Zaje: „Fiuukopanka* udara tamburaški zbor. 8. M. Brajša: „Istarska koračnica", poje pevski zbor. 9. M. pl. Farkaš: „Sretan imendan", mazurka, udara tamburaški »bor. 10. J. Kocijančič : „Danes tukaj, jutri tam", poje pevski zbor. 11. Prosta zabava. — Pevski zbor vodi iz prijaznosti g. Srečko Bartelj. — Začetek veselice je ob 7. uri zvečer; ustopnina 30 nvč. za osebo. — Čisti dobiček veselice namenjen je v društvene svrhe. — Radodarnosti se o tej priložnosti ne stavljajo meje. — Slavno p. n. občiustvo k toj veselici uljudno vabi vodstvo društva.
Volilni shod. Vsi člaui „Del. podpornega društva — možkega in ženskega spola — vabljeni so k posvetovanju radi volitve novega odbora — v smislu ravnokar potrjenih društvenih pravil, — ki bode v nedeljo, dno 28. t. m. ob 0. uri zvečer v društvenih prostorih. Ivan H v a h t j a	A. Skamperle
j nač nadzornikov	tajnik
Pevskemu društvu „Adrija" v Barkovljah
je darovala „Družba sv. Cirila in Metoda"
čez 70 jako dobro ohranjenih, večinoma
trdovezanih knjig. Predsedništvo pevskega društva „A d r i j a" ne najsrčnejše zahvaljuje.
Tržaški mestni svet ima danes ob 6y2 uri zvečer svojo sejo.
Od SV. Jakoba se nam piše : V nasej prelepej okolici vzbudili so se pevaki zbori in ustvarila ao se društva „Velesila", „Adrija", „Hajdrih", „Danica", „Zora", ki so narodne trdnjavice, v kojih se naša mla-mladina zbira, se raduje v narodnem petju ter goji domovinsko ljubezen. Le severo
napovedala pritožba na aodnijo radi žal-^ jenja časti. Pravoslovec se je pa čutil razžaljenega po priobčenej sumnji; vložil je tudi on pritožbo radi žaljenja časti. Obranavala se je pred poroto v Rovinji prvič tožba pravoslovca. Porota je obsodila desetorico, ker se je bil oglasil kod dopisnik članov proti Rovinjcem neki „Cupez" iz Trsta in v najnovejšem času urednilt v Pn I ji izhajajočega lista „L' Operam*. Rovinjci si pu neso dali miru, da bi spra-! vili resnico, kakor oni pravijo, na dan. vshodni del naše okolice spi še spanje ne-1 Posrečilo se jim je tudi, kar so nameravali, vednega. A gotovo jih je tudi med njimi, »Cupez« se je izdal desetorici, da je po kateri pričakujejo rešenika. Zbudite se, | krivem prisegel in izročil Rovinjcem pisma, ura bije tudi vam ! Pri sv. Jakobu ki kompromitirajo pravoslovca in o katerih j se bode snovalo bralno in pevsko'pripoveduje, da dokazujejo krivo pri-društvo za narodne mladeniče iz sv.! «ego. Stvar se zdi neverjetna, in tudi Alojzija, Rocola, Kadina in sv. Marije dohtor Miha sumi o istinitosti nezaslišanega Magdalene zgornje in spodnje. Kdor želi' dogodjaja. Res pa je, daje „Cupez- dobil vstopiti v naše bralno in pevsko društvo, pred 14 dnevi osemsto goldinarjev na roko naj se oglasi pri voditelju slovenske šolo od Rovinjcev in 2000 gold. zagotovljenih
valci naletijo sigurno na mnogokako težavo — kakor je že povsod tako — ali tega naj se ne plašijo : vztrajnost vse premaga. —
Zvita kača. Nemški vročekrvni časnikarji i/.mišljajo si o priliki »hoda nemškega z avstrijskim cesarjem v Rohnstocku, vsakovrstne budalosti. Glavna njih žulja je, da
svoj občni zbor, na katerem se bode obravnaval predlog glede zidanja lastnega poslopja. Kedaj se bodo pač naši slovenski delalci, mali obrtniki in trgovci zbudili ter si osnovali svojo zadrugo s skladiščem, koja bi v Trstu tako lepo uspevala in prinašala našim ljudem mnogo koristi. Delalci ! zbudite se, dogovorite se in si
po pismu pred advokatom in notarjem, katera svota se mu izplača po dokončanoj aodniškej obravnavi. .Cupez" je torej izdal, kakor tukej govorč, sebe in prijatelja pravoslovca in spravil tudi drugo osobe v stisko, iz katere — Bog ve —
pri sv. Jakobu. V društvo je vabljen vsak; kdor ni za petje, bode imel pa druge društvene koristi. Kadar se dovoljno število udov upiše, sestavila se bodo pravila. Več pozneje.
Iz Pazina se poroča, da je cesarsko namestništvo v Trstu odklonilo priziv ita- če so bodo mogle izmuzniti. „Cupza* no lijanske stranke proti občinski volitvi v I. vklenjenega odvedli v Rovinj; druge tri razredu, ki se jo vršila 4. t. m. S tem ao osobe se pa ne smejo izmakniti iz Pulja končane spletke šarenjakov.	j Do sedaj je preiskava vseh skupej šest
Iz Pulja 8e nam piše: Ko bi bil vedel, osob zaplela v štreno. Bodemo pa videli, na kako tovaršijo naletim v Pulji, no bi kako se bode stvar razvijala. Toda težko •e bil odtrgal od Trata. Prihranil bi bil je doznati tacih stvari. Dohtor Miha pa stroške za potnino in tudi kako nadležnost, rad kako pove, kadar ae mu žila dobro Bil sem sicer že tudi drugikrati tukaj, ali napoji. Šmenc! to košta pa denarja in to. vendar nikdar se mi bivanje v tem zagra- vidite, je vzrok, da ne morem po vsacem iz« jenem mostu ni zdelo tako čudno, rekel letu prijavljati novic iz Pulja. bi tesno, kakor ravno zdaj. Ne vem, kaj \i Škrbine na Krasu so nam piše : V vse to pomenjk: v črevah mi kruli; v 73. številki „Edinosti" smo čitali, kako trebuhu mo boli; v glavi se mi meša; nek dopisnik opisuje tukajšne razmere^ smodka mi ne diši. Mislil bi skoro, da imam posebno ga pa zanima tukajšno cerkveno mrzlico; pa to vendar ne more biti, ker petje. Po krivem dolži dopisnik našo se mi život [in roke rahlo potijo. Aha! zdaj mladino, da ni zložna. Ona ne more za vem, kaj tiči v meni!.... Mačkovec, šjor to, kajti da je zložna, treba je dobrega mačkovec me ima! ali prav za prav jaz voditelja. Zlobno obrekovanje je tudi, da imam njega. Pa ne bi tako hitro temu naša mladina ne poje brez polnega sod-verjel,.... saj smo ga v šestih od nas samo čeka. Je-li kedaj naša mladina dobila piti, deset litrov popili! Ali to je, da smo ko se jo pri petju zbirala. Ni res, da je preveč mešali. Šmenc! teklo jo pa res kaj pri nas le vino narodni napredek, ampak gladko. Sam no vem, kam ga je moglo tu živi pravi narodni duh, kar nam priča toliko poteči. Vendar pa, dasiravno amo okolnost, da ae obilo čitajo narodni listi, ga žokali, bili smo vsi pri pumeti, tako da Res je sicer, da je novodošli organiat se morem še zdaj spominjati, kar je sinoči svoječasno sestavil 54 oseb močan mešan doktor Miha pripovedoval. Toliko jih je zbor, ali tu mi jo odgovoriti, da kdor hoče vedel povedati, da ni bilo ne konca, ne prehitro teči, tudi hitro obnemore. Vrhu kraja. Bog ga vedi, kje jih toliko dobi. tega pa goHp. pevovodja ni s pevci tako Pripovedoval je, da pride semkaj-le g. ravnal, kakor bi moral. Tudi se je učitelj Kozler iz Ljubljane radi svojega piva in preenostranski potezal za žensko petje, pivue kupčije; po tem pa, da mislijo v Ni res, da dekleta naša ne bi storila nič Pulji posebno agencijo za Kozlerjevo pivo za okrašerje hiše božje. Jaz še nesem 30 napraviti; da Kozlerjevo pivo je naj bolje let star, ali vender vem, da ae je že. in naj zdraveje izmed vseh druzih deset Glede javnih plesov pa mi je le odgovoriti, vrat piva; potem je pa tudi povedal, da da tacih v našej vasi ni. Druge občine se je g. namestnik Rinaldini sinoči z vladnim naj bi si vzele v tem pogledu našo za parnikom „Pelagoza" semkoj pripeljal, da vzgled. „Bralnega društva" nam je ros sprejme 25. t. m. visoke goste iz cesar- treba ; zato pa prosimo strogega dopisnika, ske družine. Da veste, toliko jih ve in zna da se tu potrudi za izvršenje te ideje — ta dohtar, da se morejo skriti pred njim in hvaležni mu bomo.	Mladenič,
vsi novi in stari profesorji v Pulji. No! |z Rjcmanj se nam piše : Letos imamo g. Colloredi *) pa še senca ni proti njemu ! zares zlato kapljico. Bržanka (belo vino) Najbolj zanimiva je pa bila pripoveatica' j« izborna in tudi še precej jo jo bilo; škandalozne puljske kronike in ako je i £rnine smo pa malo pridelalo. Refošk jo resnična, potem pa teško dobi na svetu pa letos tak, da bo za v buteljke, ne
sebi vreden dogodjaj. Ćujte torej, kaj jo doktor Miha pripovedoval.
Leta 1889 ao se bili v tukajšnem listu „L'Eco di Pola" obelodanili članki, po katerih so se čutili zadeti in razžaljeni nekateri trgovci — deset jih jo baje bilo in vsi da so Rovinjci. Po omenjenih dopisih je bila desetorica tako hudo napadana, da si sama ni znala pomoči. Očitalo se jim jo oderuštvo, tatvina, nepoštena dejanja, itd. sploh vse se jim je izreklo; le ne, da so ljudje ! Napadi bo bili strastni in ostudni. Desetorica je sumila, da je dopisnik tudi Rovinjec, pravoslovec, in priobčila v drugem tukajšnem listu „11 Giovine Pensiero" člančič, v katerem so mu je
*) Orožno „kunsten" je pa vender-le.
Op. vrod.
da bi trebalo grozdje aušiti. Glede kakovosti jo grozdje letos tako, kakor je bilo leta 1887. Pohvalno moram omenjati tu-kajšnih prebivalcev, ki so vse trtne sovražnike marljivo in vztrajno ae žveplom in vitrijolom vničevali.
Iz Kopra se nam piše: Trgovina z grozdjem je letos kaj živahna. Cena belemu grozdju je 8—12 kr., črnini pa 15 do 20 kr. Jako v ceno je pa letos vinska poaoda, ker jo je v velikej množini na prodaj.
„Sokol" V Ajdovščini. Kakor čujemo, Bnuje so v Ajdovščini telovadno društvo „Sokol*. Veat ta nas je posebno razveselila, kajti uprav tam so se vgnezdile različne navade, katere neso. ravno v čast narodnij zavednosti nasej. Gospodje sno-
posnemajmo nase glejmo, da rešimo rok t>T osnujmo
bi se Avstrija tesnejše zvezala z Nemško j »'snujte enako društvo ter ne nosite svoj po eolnej zvezi obeh držav. Kaj j težko prižuljen denar v roke vam sovražnih prekanjeno piše o tem prašanju Berolinski , tujcev. V Trstu nam domačega denarnega dnevnik „Post", rekoč: „Nemci žele in pri-j zavoda preživo treba; večina tukaj živečih čakujejo, da se neroško-avstrijska zveza j Slovencev bavi ne z trgovino, barantijo, razširi. Enakost politiških živenjskih potreb obrtnijo in rokodelstvom. Posebno malih mora so popolniti s spojenjem gospodar- t trgovcev nase narodnosti tukaj ne manjka, skih potreb. L. 1870. je BUmarck sam šel Pomislimo, da se vsi ti ljudje morajo v na Dunaj, da izgotovi enako spojitev, ali potrebi zatekati v tuje denarne zavode radi posebnih razlogov ne mu to ni po- ter tujcem dajejo čestokrat znatne do-srečilo. Ogri so že tedaj strinjali se z bičke, ker nemajo v Trstu niti male slo-Nemci, tostranska obrt se je pa od onega venske posojilnice. Celo Štajerska šteje čaBa že premislila. Navadno se mčni, da 15 slovenskih posojilnic in vrli Korošci bi bo z carinsko zvezo z Nemčijo postavila osnovali so jih preko 10, h katerim bc v Avstrije neodvisnost v nevarnost, kajti potrebi zatekajo, ne da bi jim bilo treba Nemčija je politiški in gospodarski moč- moledovati pri tujcih ter tem nositi svoj nejša. Bilo bi upiav nasprotno. Bodočnost denar; a „bogati* slovenski Tržučani ne carinske zveze bile bi vshodnje dežele — premorejo niti borne delalake zadruge! Orijont, radi česar morala bi čolna unija čem Zdramimo so vendar, daljo mogočnejše širiti svoj upi ji v v južno- vrle brate na severju. vshodnjih avstrijskih deželah". Po tem takem domač kapital lujili bi Nemška želela carinske zveze z Av- si v Trstu pred vsem slovensko delalsko atrije, da zadnjej gmotno p o m o r e ? Kaj zadrugo in za njo pride polagoma tudi tako židovsko-potuhnjenega nesmo še čitali prepotrebna narodna banka. Dokler se ne v nemških listih. Kdo bode pač verjel tem osvobodimo tujega gmotnega upljiva, zaman „lojalnim* izjavam nemških pisunov ? Za- se trudimo za osvoboditev izpod tujčevih dosti nam je pomisliti na zadnji ukrep duševnih spon.
nemških državnih železnic iu parobrodnih Finančno ravnateljstvo z vsemi po-društev, ki so v nevednosti Avstrijo na- možnimi uradi preselilo se je danes v hišo pele vse strune, da p o k on čaj o avstrijski št. 10 v ulici Fontana, kjer ostane, dokler promet z Vstokom. Videčim, da se avstrijski ne bodo dozidano novo poslopje nn trgu krogi v tem obziru gibljejo, hočejo v dru- Dogana.
gič Avstrijo zvabiti na led ponujajoč jej Trčil je angležki parnlk „Tatiffa* v carinsko zvezo, čije dobiček bi le njim neko malo ladijo pri rtu Punta groasa; letel v nenasitljiv žep.	i ladija se je koj potopila, pet mornarjev
Premiranje konj v Tolminu 22. sep- 80 Ptl 8reć»° r(ifiiIi-tembra t. 1, Darila so dobili za kobile z Zanimiv odlok. Najvišji sodni dvor žrebeti: Janez Stergar iz Staregasela 35 "rekel j« važno načelo, da se more proti gld. Anton V ogri č iz Sentviškegore 20 gld. avodilcu mladoletnega dekleta kazenski Janez Luznik iz Polubina 15 gld. Srebrno pokopati in da mora zapeljivec vrhu toga Bvetinjo: Jože Rakušček iz Drežence in povrniti škodo, provzročeno dekletu Janez Urbančič iz Staregasela. — Za 3 na »dravju in ^sti, katero določi sodišče, in 4 leta stare kobile: Anton Sovdat iz1 Nova vojna ladija „Cesarica Elizabeta", Smasti 25 gld. Tomaž Krajne iz Starega-' kojo so spustili v morje minoli četrtek, sela 20 gld Miha Pisek iz Ponikve 15 se odlikuje po svojej izrednej brzini, močnem gld. Sreberno svetinjo : Anton Belin iz oklepu in utrdbi. Ladija sama se jo na-Kobarida in Matevž Volarič iz Su/ida. — redi,» v ladijetesalnici v Pulju, stroji so Za eno in dveletne kobilre : Andrej Krajne 8(1 "delali v tržaškem tehniškem zavodu, iz Svino 15 gld. Anton Kofol iz Pekin Rabil Be jo zgolj domnč materijal in pri delu 10 gld. Andrej Kofal iz Pekin 10 gld. 80 bili zt?0,j domači delalci. Pokrivajoča 8rebrno svetinjo: Anton Kaučič iz Pra-j P,oi6ft le 57 mm- debela ter sega 1'250 potne in Valentin Pregel iz Loma. — Pod vodo> drt lažjo brani ladijo sovražnih V Gradiški 24. t. m. darila so dobili j krogel; dolga je 1037 metr. in široka za kobile z žrebeti: France Pelos iz Fiu- l*'8 Oborožena je z 2 topovi lvrupp
inicela 35 gld. Lovre Kolnuti iz sv. Pola 25 gld. Andrej Štrukelj iz Šeiupasa 15 gld. Jožo Fouzar iz Škodovaka 15 gld. Sreberno svetinjo : Jože Pelicon iz Gorico in Riterjevo upravništvo v Monasteri. — Za 3 in 4 leta stare kobile: Janez Rusin iz Fiumicela 25 gold. Jakop Toso iz Ta-poljana 20 gld. Peter Bcneš iz Romarisa 15 gld. Franc Kaštelan iz Fare 15 gld. Sreberno svetinjo: Anton del Seno iz Redi pulja in Jakop Spangera iz Pierisa. — Za eno- in dveletne kobilce: Anton Delpin iz Romansa 15 gld. Leonard Altran iz Fiumicela 10 gld. Isidor Dorigo iz Škodovaka 10 gld. Sreberno svetinjo: Jakob Toso iz Tapoljana in Janez Simeon iz Kampolon^o.
700 gld. [za tri leta starega žrebca
dala je povodom premiranja konj v Tolminu c. kr. državna glavna žrebarnica v Gradci Janezu Sovdatu iz Iderske.
Kontrolno zborovanje ces. kr. bram bovoev bode dne 25—28. oktobra začenši ob 8 uri predpoludne. Predstaviti se morajo vsi vojaki spadajoči k ces. kr. de-želnej brambi ter morajo prinesti s seboj svoj vojaški list.
Napredek laških delalesv. Zadnjič smo poročali, da je laško delalsko zadružno društvo ustanovilo svoje peto zadružno skladišče. Prihodnjo nedeljo ima zadruga
24 ctm. in dolgi 35 kalibrov ; poleg tega nosi 6 kationov Krupp od 15 ctm.. 2 kanona Uhatius in 11 kationov Skoda. Razsvetljena je z električno svetlobo, njeni stroji imajo moč 9.800 konj. Narejena je sploh po najnovejših načrtih.
Bratje „Sokoli!4
Oni brat je-člani, ki se udeleže izleta v S e ž a ii »». pridejo naj v Portotovo gostilno v Ro-janu, od koder je odhod točno ob 2 uri popoludne. Želeti je obilne vdeležbo. Odbor.
Listnica uredništva:
Dopisniku iz Itabaca. Vso prejeli; bodemo porubili. Srčna hvala!
Tržno poročilo.
Cene m« rnzuino, kakor ho prodaje na debelo blago zh gotov denar).
C«n» od for. do for
Kava Moccft.......100 K. 182 — 131.—
Kio bisor jako tina . „ — —.— Java „ „ „ .	.- -.—
SnntoH tina.....
„ »rednj« . . .
Ouateinaln.....
Poitoricco.....
Sttn .lupu d« (Juha . Ceylon plunt. lina . . Java Mulini^, zelena . CampintiH ..... Kio oprana ....
H lina......
„ h red n j ti .... CftBiia-ligne* v zabojih . . Macicov cvet.....
114-1 6—
108.—	110- —
liti.—	11*.-
138.-	13.1.-
N0.	187.
m-	i ti.-
118.-	119.-
111. - 112.-
ltMi.-
lOrt,-29.-
390. - 400.—
Ingcr Bengal............„
Papar Singapore..........„
Panang ............„
Đatavia............„
Flment -'umnika..........n
Petrolej ruski v aoilih . .	100 K.
v zabojih .	„
Ulj« bombažno Amerik. . .	„
Lecce jedilno j. f. gar.	,,
dalmat. s certifikat. .	„
namizno M.S.A.j.f. gar,	„
Aix Vierge ....	„
» tino..........„
Božici pulješki ..........„
dalmat. s cert. . .	n
Smokve pulješke v Hodih .	„
» t vencih .	„
Limoni Mesina......zaboj
Pomaranč« Puljeske ....	„
Kandlji Bari I.a.....IUO K.
dalra. I.a, « cert.	.
PittOlli . ........	„
Rii itftlij. najlineji ...	„ „ srednji ... Rangoon extral
Carinom
61.—
51.—
52,-
7 50 8.75 82.— 41.— 44. 58. -ti 3 — 5H,— l.llt 9.— 14. -16.-11.—
«>2 -
52.-
53.-M7 5(i
a 4.-12 -45.-
5i.-
-
• it t. —
12.--
uctra) . . . I.a J carino II.n J . . .
Snltacina dobre vrsti Suho grozdje (opaia) . . .
Cifcebe .........
Slaniki Yarinouth .... Poltnevke s redne velikosti
velike.....
Sladkor centrifug, v vre<"ah certifisk. . . .
Paiol Coks.......
Ma.ndoloni.....
svetiorudeči .... temnorudeči ....
bohinjski......
kanarček ......
bolj, veliki .... zeleni, dolgi ....
n okrogli . . . meAani Štajerski . .
Kaelo . . ......
Seno konjsko.......
„ volovsko ......
Slama.........
sod
100 K.
99.-	102.-
98.-	100.-
19.25	19.'*/5
18.—	18.50
10.25	-.-14.75 12.25 tH.— 18.-
39,— 40.-
8.'.- _.-10.70
7.75 -.-9—
9.50
9.50 -
—•— i 4—2
Razžaloščeni soprog Matej v imenu svojem in svojih otrok naznanja v.sim sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da mu je soproga, odnosno mati. gospa
JELENA POLLICH
roj. pl. Thianieh
po kratkej in težkej bolezni nocoj v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v nedeljo dne 28. tek. m. ob 4 uri popoludne iz hiše žalosti, ulica della Caserma št. 16.
TRST 27. septembra 1890.
Prosimo, da bi se nas op ostilo sožaljnih pohodov. Druga naznanila se ne razpošilja. Zavod Ziinolo. Oorso, 37.
N8. -	85.-
1.45	1.75
1.K0	1 85
130	1.45
Naznanilo.
Podpisani je odprl v ulici Via NllOVa Št. 27, (Kalistrova hiša) prodajalnico suk-nega in vsakovrstnega krojnega blaga in družili podrobnosti za oprave in domačo rabo. Priporoča se za obilen obisk in obeta točno postrežbo pri ugodnih cenah.
S spoštovanjem :
Ivan Milic.
Riccardo Dinelli
»
Via S. Lazzaro št. 15, Trst.
Cfil Zaloga alabastra vsake kvaliteto Jrfl m	in oblike.
k
Tovarna za gips
m
fnf
Duuajska boraa
26. septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih--gld 87.90
n	v »rebru — — — „ 88.45
Zlata renta— -------— r 100 85
5% avstrijska renta - — —--, ldO.SJo
Delnice narodne banke — — — — „ 968,— Kreditne delnice — — — — — — „ 807 76
London 10 lir Hterlin--—--n 112.10
Francoski napoleondori — — — — „ 8 91'/, C. kr. cokini — _____ — 5.86 Nemške marke - — ___ — _ , f
Živic in družb, v Trstu
imajo v svojej zalogi, ulica Zonta št. 5,
vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabr, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pumpe) z;i kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana ; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-niče 7.-.\ koruzo, slamoreznice, stiskalnico in niHtitdn ce za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in douiačtf garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah.	12
Ker se bliža čas trganje grozdja, priporočamo eaše trdne tiskalnice in mastil-nice (prt še in mline za grozdje.)
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-ljenje njih delo, druge.
Scliivitz & Comp.
JAKOB KLEMENC
trgovec
Via S. Antoni o.
4-IO
Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega hlai/a za možko in zemko obleko te se vedno nahaja v velikej množini izborne kotonine, baršuna, platna in flanele v raznih barvah. Dobe so bela zaijrinjala vnake vrnfc in velikosti. Postreči more z najlepšimi namiznimi prti volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali Na izbor ima možkih zavratnie. in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnej meri se dobi /» gospe vsaktere preproge in lišpa za plese in že-nitve in to vedno nove, moderno in noznie-žano blago Vsaka naročba na di'žolo [po obr.izeiU ali muštrih] ae izvrši hitro in točno tor lahko nekatero vrsti blaga brez dne« na deželo pošlje' Svilnato lilago je vedno naj-novejšega izd«- ka; svilnate trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobne venoe, kakor tudi zlate in srebrne franže se dobe na izbor. lina za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznej sirokosti. Za ohilno narorbo se priporoča vsem p n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo.
m
Jjil različnih vrst na drobno in de_____
[j=j	Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih j=| rL'j cenah.	35 — 44
I1M	Igl
m različnih vrst na drobno in debelo. IlU
** Lil
pripravljena od lekarjn g. PICCOLI-ja v Ljubljani, .»> iiplivno zdravilo, ki krepčA želodec, niehčA. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajoeilt snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajočo zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.	2 — 15
Esence za želodec pošilja i zdelo vatel j proti poštnemu povzetju v skatljah po 12 stekleničič za gld 1.36; po 24 za gld. 2.60 po 36 za gh 3.84 ; po 44 ?.a gl. 4.28; po 55 za gl. 5.26; po 110 za pld. 10-30; po 550 za 50 kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaja so skoro v vseh tu- in inozemskih Ikarnah.
A.BONNE
krojač, 3—12
Corso Ste v. 4. II. nadstropje
izvršuje točno in po najnovejšem kroju obleke za gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stote, po jako ugodnih cenah.
CARLO PRELU
mejnardni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delulcem po nizkih eenah in na vse kraje.	5-17

Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ceBijonovarii zastop 32—42 i
Ludwig Wielich
nu Dunaju, IV \Veyringergasse 17, ali pri
Josip-11 Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
časi nam je preporučiti p. 11. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrVftt-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa to-lidnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi provldjeno.
JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku iiariltbu bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ovo vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, raćone, list. artiju i zavitke s napisom, preporuine karte, posjetnice, zaručae I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, rofeištnike, punomoći, cienlke, jestvenlke, svako-vratne skrlialjkc, Izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. 11. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. u. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
l>rži u zalihi (skladišču) svo potrebno tiskanice i knjige za erkven * urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjigo : Kmetijsko berilo /.a nadaljevalno i očaje ljudskih šol in goHpodnrjov v pouk cieua prije &0 nvč.
Nada -tO tvrdo vezana......n. #0
Sodntjski obrazci sastavi I i'. Trnove« . . o. DO
Viltm Tel, prevod Cegnera...... n. IO
Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. tO
Filip prevod Krizmana . ......n. IO
Antigona provod Krizmana......n. tO
l'jesina o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma	„ A. K , . . 11. tO
Ove su knjige jako prikladne za darove O pra/.nicih zalo ili si. občinstvu preporučaino. Kod naručivanja tiskaoiea i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručhu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintla br. 28 u Trstu.
Zdravnik za zobć
F?, Sollereder
via Dogana št. 2 2 — 13 ordinuje od 9. do 5. ure.
5 10 goldinarjev
gotovega zaslužka brez kapitala in rizika ponu- j dimo vsakemu, kateri bi se liotal pečati s proda- | janjem postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe pod naslovom „Lose" — An- ' noncen £xpedition I. Danneberg Wieu I,, t Kumpfgasse 7.	6—5
Znaten postransk zaslužek, i
ki se vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo ^ si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odslu- j ženi žandarji imajo prednost), katere so v vodnoj \ dotiki z občinstvom. Vprašanja je poJiljati: j „G. S. 1S90" Oraz, postlagernd.	24-25
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Dnnfke Srečke 4 I gl.M? PAk
razstavne^1	I ^Ts"„13.tkr.
a. vr.
Glavni dobitek^9°ld
Žrebanje že 15. oktobra tega leta
Srečke po 1 gld.
Srečke a L gld. dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Bolaitio, Alessandro Levi, Enrico Seliilf-2-9 8	mami, Igu. Neuiiiaiin, Mareo in Nigris.
BSEg ■BmBMaMmammamm
•li i H- I mmmJl
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič-
Tiskarna Dolenc v Trstu