Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1’25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška cesta 5. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Maiih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane V— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 152.
V Mariboru, sreda 13. oktobra 1926.
Leto I.
Ljubljana in Maribor za odpravo stanovanjske bede.
Stanovanjska kriza, ki je že nekaj let jako huda in ki grozi postati katastrofalna, je zbudila tudi ljubljan-čane, ki so v nedeljo ob 10. uri dopoldne napolnili do zadnjega kotička dvorano Mestnega doma ter je še nekaj sto obiskovalcev, ker ni našlo prostora v dvorani, ostalo pred dvorano oziroma odšlo.
Veličastni protestni in manifesta-cijski shod, ki ga je bila sklicala Strokovna komisija, je dokaz, da vsa ljubljanska javnost razume položaj v katerem se nahajajo stanovanjski najemniki, če pomislimo, da ne store javni faktorji svoje dolžnosti in ne grade stanovanj.
Lepo uspeli shod je otvpril sodr. Vrankar, želeč, da naj se z ozirom na važnost vprašanja vrši res kot resen protest proti stanovanjski bedi.
Govornik s. Sedej je v daljšem stvarnem govoru orisal gospodarske vzroke in zle posledice pomanjkanja stanovanj ter naglašal, da sta v prvi vrsti država in občina dolžni v teh gospodarskih razmerah storiti vse za omiljenje stanovanjske bede, s tem, da sami zidati stanovanjske hiše. Vrhutega pa je potreba izboljšati in podaljšati zakon o varstvu najemnikov še za nekaj let, dokler ne bo dovolj stanovanj.
S. Vencajz je v enako stvarnem govoru v imenu društva stanovanjskih najemnikov pojasnil razvoj zakonodaje v varstvo najemnikov ter navajal zglede iz prakse društva stanovanjskih najemnikov, zlasti tudi z ozirom na grozeče podraženje stanovanj, pri katerem bodo najhuje prizadeti delavci, javni nameščenci in vpokojenci, zlasti pa tudi mali obrtniki.
Sodružica Ajdiškova je povdarila, da je stanovanjsko vprašanje kos ženskega vprašanja. Žene delavcev in matere to krizo najbolj občutijo, zato so tudi pripravljene na sodelovanje v boju za odpravo stanovanjske bede.
G. Bekš se je v imenu javnih nameščencev pridružil protestu proti demontiranju zaščite stanovanjskih najemnikov in zahtevi po gradbi stanovanj.
Govorila sta še s. Peterkovič, ki je naglašal, da se mora oskrbeti stanovanja najprej onim, ki taborijo po mestnih cestah in trgih in s. Štukelj, ki je ožigosal stanovanjske razmere, ter izjavil, da bomo češkim poslancem, ki nas jutri obiščejo pokazali šotore po cestah in jim opisali stanovanjsko bedo pri nas. Shod je vzel to izjav0 z burno aklamacijo na znanje.
Predložena resolucija, ki je bila soglasno sprejeta ob navdušenju zborovalcev za nadaljevanje stanovanjskega boja
izjavlja:
1. Sedanje podaljšanje stanovanjskega zakona je pesek v oči, ker izničuje celo vrsto slojev iznova iz varstVa najemnikov.
»?• Zahteva, da zidata država in
^na stanovanjske hiše,
' ^a^ita stanovanjske naredbe j® j°*"a zboljšati in podaljšati dotlej, .. ..	n’a rodbina v primernem
hijenskem stanovanju,
Od države s sedanjo Htiko ne
pričakujemo mnogo toda občine, tudi ljubljansko, bomo klicali na odgovor že pri bodočih občinskih volitvah. Si-
jajno uspeli protestni shod nas je navdušil in nam vlil novo vero v razredni boj proletariata.
• * *
Maribor je ob istem času protestiral na način kot zna to le Maribor. Socialistična stranka in Zedinj. strokovne organizacije so sklicale na velik Gambrinov vrt protestni shod najemnikov, Ob 10. uri dopoldne je bil obsežen vrt natlačeno poln najemnikov iz vseh slojev. Prvič smo videli na socialističnem shodu lepo število državnih in privatnih uradnikov in nešteto malih obrtnikov. Nad 2000 moških, žensk in otrok je nestrpno čakalo na otvoritev shoda.
Shod je otvoril in vodil s. Petejan. Govoril je najpreje s. Eržen, za njim v imenu društva stanovanjskih najemnikov g. Mohorko in h koncu pa v nemškem jeziku s. Ošlak.
Govorniki so bili v izvajanjih kratki, ker je Maribor na protestnem shodu društva stanovanjskih najemnikov, ki se je vršil teden popreje v veliki Gotzovi dvorani že imel priliko spoznati nakane hišnih gospodarjev po odpravi stanovanjske zaščite irj našo reakcionarno vlado, ki jim gre v vseh slučajih na roko. Ta shod je bi\ predvsem uvod za velike in učinkovitejše pocestne demonstracije in je trajal samo eno uro. Z velikim navdušenjem pa so manifestirali zborovalci za sledeče po govornikih stavljene zahteve. Predvsem mora zidati država stanovanja za svoje nastavljen-ce in če nima za to sredstev, naj posluša naš nasvet: predvsem naj odpravi korupcijo in zviša s tem svoje dohodke, naj reducira izdatke za militarizem in parlament in naj uvede končno progresivno obdavčenje kapitala. Z eno milijardo letno bo tekom štirih let odpravljena v državi vsa stanovanjska kriza, odpravljena pa bo tudi skrb hišnih gospodarjev, ki si žele odpravo stanovanjske zaščite predvsem zato, da bi lažje navijali stanarino, dokler je pomanjkanje stanovanj in pa špekulirali s hišami, ki bi takoj poskočile v svoji ceni, čim bi bila odpravljena stanovanjska zaščita. Zidati pa morajo tudi občine, ki si naj izposlujejo večje stavbne kredite in uvedejo naj stanovanjski davek, s katerim naj te kredite odplačujejo. Prav ostro so obsodili vsi trije govorniki mariborski narodni blok, ki ima v svoji sredi ljudi, ki so nadaljevanje stavbne akcije onemogočili.
Zahteve so tedaj bile dvojne: Stanovanjska zaščita se mora izpopolniti in podaljšati, ne pa odpraviti, kot se to sedaj namerava, država in občine pa morajo med tem zidati stano* vanjske hiše in končno se je tudi zahtevalo, da naj daje Narodna banka kredite stavbnim zadrugam in sicer ne preko špekulacijskih bank, nego direktno, da tudi s te strani prispeva k odpravi stanovanjske zaščite. Z velikim navdušenjem je bil sprejet protestni brzojav naslovljen na ministrskega predsednika, ki svari vlado
Sred okmenjem stanovanjske zaščite, azen tega so bile sprejete še resolucije naslovljene na parlament in občino.
Takoj nato se je pa razvila po mestnih ulicah demonstracija, ki je trajala eno uro. Najmanj 2000 ljudi,
delavcev, uradnikov, obrtnikov, obeh spolov se je pomikalo po mariborskih ulicah, njim na čelu Udarniki z rdečo zastavo.
To je učinkovalo za 5 shodov. Stra hopetci in najemnikom sovražni hišni posestniki so se poskrili. Le skozi okna so plaho gledali nekateri hišni gospodarji. Ulice so bile prazne. Onih ki so včasih pri naših manifestacijah
zijala prodajali in se hudomušno rogali, tokrat ni bilo. Veliko jih je šlo zraven, drugi so ostali doma. To je bila demonstracija, ki je Maribor že dolgo ne pomni.
Pred delavskim domom se je povorka vstavila, kjer je s. Petejan pozval demonstrante, naj se mirno razidejo in se pripravijo za bodoče že večje in težje boje.
Tako se zidajo močne delavske stranke.
Avstrijska socialno demokratična stranka je baš te dni, ko se vsi njeni najsrditejši nasprotniki zaletavajo najhujše in brezuspešno vanjo, izdalo z ozirom na bližnji strankim kongres svoje tajniško poročilo o stanju stranke. Čitatelj tega res svojevrstnega poročila se ne more dovolj načuditi o-gromnemu vsestranskemu agitatične^ mu in vzgojnemu delu, ki ga je samo v preteklem letu izvršila bratska avstrijska stranka. Nič čudnega ni, da je stranka danes ena številno najmočnejših in tudi organizaijsko najbolj u-teraeljenih strank. Proti taki stranki ne bo kapitalizem in ne bodo njegove najrazličnejše stranke nikoli ničesar opravile. Avstrijska socialno demokratična stranka šteje 592.346 politično organiziranih članov, to je ravno 50 odstotkov vseh odraslih prebivalcev avstrijske republike. V mestih samih je pa že vsaki 4 odrasli prebivalec politično organiziran član stranke! Pa tudi v najbolj kmečkih okrajih je stranka nepričakovano močna, V Burgenlandu n. pr., kjer sploh ni nobene industrije, kjer se vse prebivalstvo rekrutira zgolj iz kmetov, je vsak 10 odrasli prebivalec član stranke! Lansko leto je stranka pridobila samo na Dunaju 23.000 novih članov. Dunaj sam šteje skupno 324.525 organiziranih strankinih pristašev, med katerimi je samo žensk 100.641.
V strokovnih prganizacijah samih je organizirano skupno 807,515 članov, znači tedaj, da je nič manj kot 73 odstotkov članov strokovnih organizacij tudi politično organiziranih. In strankino vodstvo pravi, da se mora v najkrajšem času še ostalih 27 odstotkov pridobiti za stranko!
Te svoje organizacijske uspehe pa pripisuje strankino vodstvo upravičeno predvsem svojemu razvitemu in silno razširjenemu strankinemu tisku. Stranka izdaja 6 dnevnikov s skup-
no dnevno naklado 137.000 izvodov, 13 tednikov s vsakokratno naklado
168.000 izvodov in cel kup raznih mesečnikov, od katerih ima samo »So-zialdemokrat« 315.000 vsakokratne naklade, žensko glasilo 164.000« mladinsko glasilo 30.000, »Schutz-bund« 45.000, »Mal! kmet« 90.000, »Najemnik« 150.000, »Naturfreunde« 59.000; za kulturne in športnie strankine organizacije izhaja še posebej 26 nadaljnih mesečnikov s skupno vsakokratno naklado 940.000 izvodov!
Nadalje izhaja 45 strokovnih listov s 885.000 izvodov naklade. Na samem Dunaju je bilo nadalje prošlo leto razdeljenih brezplačno 1 milijon
155.000 različnih brošur! Strankina založba pa je založila 25 večjih knjig, od katerih je bilo je bilo razprodanih v poslovnem letu 151.000 izvodov.
»Bildungszentrale« je pa vodila 134 šol, priredila 1274 poučnih večerov, 122 ciklusov predavanj v 750 večerih ter 3883 posameznih predavanjih,^ da ne govorimo o kolosalnem številu različnih shodov, sestankov ter o velikem številu umetniških večerov, koncertov itd. itd.
Evo, predvsem s tiskom so agitirali za stranko in vzgojevali delavstvo v socialističnem duhu avstrijski so-drugi pa naj se potem čudimo, čq je danes njihova stranka in sploh vso njihovo gibanje tako mogočno?
Ne, čudimo se raje naši slepoti in mlačnosti! Primerjajmo stanje social-, no demokratične stranke v Avstiji, njegovo naklado z našim in jasna nam bo takoj, zakaj smo tako slabi.
Jugoslovanski delavci, zamislite se v to poučno poročilo avstrijskega strankinega vodstva k svojemu letnemu strankinemu kongresu!
Logični sklep pa si napravite sami.
Sedaj veste, kako se zida močna delavska, razredna, socialistična stranka.
F. A.
Za socialistično Društvo narodov.
Jesensko zasedanje Društva narodov se je zaključilo s precej važnim preokretom v mednarodni politiki. Napetost med posameznimi vodilnimi državami v Društvu narodov je nekoliko popustila, kapitalistični interesi Francije so prisilili francosko vlado, da se je približala Nemčiji, kapitalisti vseh evropskih držav so se zedinili v vprašanju koncentracije kapitalističnih sil . . •
Vsa »pacifistična« meščanska Evropa je zapela slavospeve Briandu in Stresemannu. Evropska velika in mala buržuazija si je dolgo častitala na uspehih, ki so jih dosegli njihovi zastopniki v Društvu narodov . , .
Z vstopom Nemčije v Društvo narodov se je izvršil v resnici v evropskem političnem življenju pomemben preokret. Kapitalistični interesi Francije, Anglije in Nemčije so se že od
nekdaj križali med seboj. Povzročili so že nešteto ekonomskih in političnih kriz in ustvarili so celo krvavo svetovno vojno. Ali »bistroumni« državniki Francije, Anglije in Nemčije so uvideli, da je nemogoče ostati pri stari p\litiki in metodi, ko se na za-padu širi in utrjuje — ameriški kapital, ko grozi iz vzhoda socialistično, torej protikapitalistično gibanje, ko v njihovih lastni deželah divjajo gospodarske krize in ogromne delavske mase kujejo meče za socializem, za socialistično družabno uredbo! Bri-and. Stresemann in Chamberlain, ki zastopajo predvsem kapitalistične interese, so uvideli, da se morajo koncentrirati, ako hočejo vsaj za silo in še za neko dobo ohraniti sedanji gospodarski in politični red.
Spoznanje, da Zedinjene države Ameriške nočejo sodelovati v Društvu
narodov zgolj iz egoističnih razlogov, ker nočejo namreč Evropi pomagati pri njeni finančni sanaciji, je prisililo sindikat težke industrije v Franciji ter trgovske in industrijske organizacije Anglije, da so zgolj radi zbliža-nja in koncentracije svojih sil nekoliko popustile napram kapitalističnemu in ekspanzivističnemu interesu Nemčije.
Gotovo je pač, da bodo imele vse zavezniške države z Nemčijo vred precejšen profit. In gotovo je tudi, da bo Nemčija vedno več zahtevala, kajti ona se momentano nahaja med dvema taboroma; na eni strani nemški socialistični proletariat in Rusija, na drugi pa Društvo narodov, odnosno Francija in Anglija.
Trenutno pomeni tedaj vstop Nemčije v Društvo narodov veliko iz-premembo v mednarodni kapitalistični politiki, izprememba, ki predstavlja precejšnjo pridobitev za politiko miru in sprave v Evropi. Vendar bo pa tudi ta sporazum le relativne trajnosti, ako se obenem i celokupno delovanje Društva narodov ne postavi na novo bazo in mu da nov ljudski, z eno besedo socialistični pravec.
Zahteva mednarodnega proletariata je: ustvariti socialistično Društvo narodorv, Ker nam je le Društvo narodov, ki bo vodilo in reševalo mednarodne probleme in odnošaje po socialističnih načelih in vidikih, sigurno jamstvo trajne mirovne politike.
Zinovlev !n Trocki] Izročena sedišču ?
Po poročilih iz Moskve se je Stalin odločil, nastopiti z vso strogostjo proti voditeljem komunistične opozicije in je baje ukazal zapreti Zinov-jeva in Trockega, ki sta opoziciji načelovala ter tudi, vzlic kategoričnim sklepom sedanjega vodstva ruske komunistične stranke, da ne sme opozicija javno nastopiti do prihodnjega strankinega kongresa,, prirejala javne diskuzije proti sedanjemu kurzu komunistične državne in gospodarske politike v Rusiji. Na teh javnih zborovanjih opozicije so bile sprejete resolucije, ki ostro grajajo Stalinovo politiko. Zinovjev in Trockij sta mnenja, da mora komunistični režim v Rusiji služiti predvsem industrijskemu delavstvu ter obremeniti, v svrho gospodarske sanacije Rusije, predvsem kmete, ki jim je ruska revolucija še največ koristila. Stalin je nasprotnega mnenja, da je treba povečati industrijsko produkcijo, poenostaviti v svrho čim večjega varčevanja državno upravo, ter voditi v pretežno agrarni Rusiji kmetom naklonjeno politiko. S kmetom sovražno politiko da je resno ogrožen ves nadaljni razvoj sovjetske Rusije. Značilno za, disciplino, ki vlada v ruski boljševi-
ški stranki, je dejstvo, da so komunistični delavci, zlasti petrograjski, ostrq obsodili nastop opozicije v javnosti, češ, do krši strankin red. Po zadnjih vesteh iz Moskve je centralni odbor komunistične stranke izročil Zinov-jeva, Trockega in Piatovskega sodišču, ki jih bo sodilo ter najbrže izgnalo v Sibirijo. Tudi javljajo, da jebilo aretiranih več delavcev in da sta bila dva mornariška polka v Kronstadtu razpuščena, ker sta baje prešla k opoziciji.
Gotovo je pač, da se vrše v Rusiji hude notranje borbe, in da zavisi od pravilne rešitve teh sporov nadaljni razvoj ruske revolucije in delavskega gibanja vobče.
Kartonske čele zmagujejo.
Vsa južna Kitaljska pod oblastjo ljudske armade?
Londonski telegrafski družbi javljajo iz Šanghaia, da so ljudske čete iz Kantona premagale armado Šang* haiskega guvernerja Suntšuanfanga, zavzele mesto Rantšang ter da ogrožajo glavni stan Šanghaiske armade, Kinkiang. Računa se vsled tega prav resno z možnostjo vkorakanja kan-tonskih čet v Šanghai. V tem slučaju bi prišla vsa južna Kitajska pod o-blast kantonske armade. Pričakujejo tudi, da se bo mesto Vutšang, ki ga Kantonske čete že več tednov oblegajo, vsak čas udalo. Po poročilu v »Daili Telegraphu« se je mesto že predalo ljudski armadi. Isti list javlja tudi, da je Šuntšuanfang izpraznil mesto Kiukiang v pokrajini Kiangsi, ki ga ogrožajo Kantonske čete.
Profl redukciji železničarskih plat In železniškega osobja.
Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je naslovilo na ministra socialne politike z ozirom na nameravano redukcijo železničarskih plač naslednje pismo:
»Tajništvo Delavskih zbornic je od svojih podružnic izvedelo, da se delajo velike priprave za novo redukcijo železniških delavcev in železničarskih plač. Opravičiti se hoče to redukcijo delavcev in plač s prenizkimi krediti. Redukcija železničarskih plač se vrši že sedaj, vkljub temu, da so bili že stari prejemki železničarjev taki, da niso zadostovali niti za vzdrževanje golega življenja. In tudi o-sobje se reducira vkljub temu, da ni niti prejšnji stalež zdaleka zadoščal za kolikor koliko normalno funkcioniranje našega železniškega prometa.
Ako se bo omenjena redukcija res izvršila, bodo morali tedaj oni delavci, ki še ostanejo v službi, dobesedno podleči ogromni teži dela.
Kot dokaz, da je že sedanje število delavcev prenizko, naj navedemo,
da je načelnik zagreškega strojnega oddelka inž. Markovič izjavil zastopnikom železničarjev, da mora izvesti redukcijo delavcev vzlic temu, da je njegovemu oddelku in za njegov delokrog potrebnih najmanj še 1200 novih delavcev in da izvršuje vsled po-mankanja delavcev samo tekoče posle.
Vest o novi redukciji delavcev in plač je rodila med železničarji veliko razburjenje, ki se je pokazalo tudi na protestnem shodu, ki se je vršil 25. septembra v Zagrebu.
S teh razlogov apelira tajništvo Delavskih zbornic na ministrstvo sa-obračaja, da nameravane redukcije železniških delavcev in plač ne izvrši in to tudi zato, ker bi bil v tem slučaju hudo ogrožen, zlasti v tem času izvoza, ves naš že itak pomanjkljiv železniški promet. Ako je vsled nezadostnih kreditov redukcija res ne-preprečljiva, tedaj naj se raje reducira upravno osobje in administracija poenostavi, nikakor pa ne produktivni element, delavstvo.
Pričakujemo, da bo ministrstvo u-videlo vso važnost vprašanja in da bo ukrenilo vse, da se obvarujejo interesi železniških delavcev ter tudi samega prometa in gospodarstva.«
Danajsko občinska uprava kot azor celemu svetu.
IV.
Takšnih hišnih kompleksov, to je objektov, ki spadajo v eno skupino in štejejo skupno po več sto stanovanj, je že mnogo zgrajenih in sicer po vseh mestnih okrajih, največ seveda v takozvanih delavskih okrajih. N. pr. v Ottakringu, Favoritnu, Bri-gitenau ter v Floridsdorfu. Arhitekt-onično se hiše zlasti na zunaj zelo razlikujejo. Mestna občina, dasi ima sama precej prvovrstnih moči, daje priliko vsem privatnim arhitektom, da se udejstvujejo ter medsebojno tekmujejo. Te prilike bi strokovnjaki nikoli ne imeli, ako bi bila gradba stanovanj prepuščena takozvani privatni iniciativi, to je špekulantom, ki grade kasarne, ker jim gre edinole za profit!
Ravnokar imam pred seboj najnovejše poročilo o dograjeni hiši »Lassalehof«, ki se nahaja ob Volks-gartenstrasse in vsebuje 290 stanovanj. Za omenjeno hišo, ki je nekaka luksuzna stavba, je bilo predloženo nič manj kot 91 načrtov bila je zgrajena po onem načrtu, ki je dobil drugo oceno. Da se je pri tej hiši polagalo posebno važnost na njeno zunanjost, je pripisati temu, da se zgradba nahaja na posebno važnem ter prometnem prostoru. Nasprotniki socializma so včasih posebno radi na-glašali, da socialisti nimajo smisla za umetnost in lepoto, da mislijo samo na želodec! Da temu ni tako, se
bodo morali kmalu prepričati. Ravno nasprbtno.: socializem stremi za resnično in pristno umetnostje, in to ne samo na zunaj, marveč in pred vsem na znotraj. Kapitalistom in dobičkarjem pa je bilo dovolj, da je imela hiša n. pr. na zunaj prilično lepo fasado, od znotraj^ pa je bila lahko zgrajena z vsemi hibami in pomanjkljivostmi. Ravno na Dunaju je silno mnogo takih hiš, ki sestoje iz ene večje sobe in takozvane kuhinje, ki ji Dunajčani pravijo: Gangkuche. Taka kuhinja je n. pr. do največ 3 metre dolga in 2 metra široka. Svetloba prihaja v njo skozi okno na vratih; toda na hodnik, to je posredno. Stranišča se nahajajo na hodniku in sicer vedno za dve ali več strank skupaj. Okna teh stranišč so obrnjena v takozvani »Lichthof«, ki tega imena ne zasluži, ker je komaj do 0.75 metrov širok. Da pri tro-in četveronadstropnih hišah ne pride v take »oaze« nikoli solnce, je jasno, Zato je zrak v večjih mestih silno drag in slab. Posledica:	neizogibna
tuberkuloza.
Prva naloga socialistične občine torej je, da z novimi modernimi stavbami takšne tuberkulozne brloge razbremeni, da ne bo stlačenih po pet in več oseb skupaj in ko bo novih stanovanj dovolj, da se take hiše po-dro. Te naloge se dunajski sodrugi dobro zavedajo. Da vlada radi tega pri hišnih posestnikih obup, ni treba posebej naglašati. Kakor sem že omenil, se grade zunaj na periferiji, kjer je stavbišča dovolj ennodružinske hiše v obliki kolonij. Dunajčani jim pravijo »Siedlungen«. To so majhna vrtna mesta zase in tvorijo že danes lep venec okrog velikega mesta.
Velika skupina ali naselbina je takozvani »Rosenhiigel« z 486 hišami v XII. okraju tik Južne železnice. Druga, manjša, takozvana »Hermeswie-se« je v bližnjem Hotzendorfu z 284 hišicami. Tretja novo zasnovana največja in najlepša kolonija z zasedaj s 511 hišicami je v Kagramu v XXII. okraju. Vsaka hišica tvori zazidano ploskev 40—42 km2 z vrtom v površini 350—400 m2. Ker pa velikanski razmah mesta ne dovoljuje večjih parcel, zato se je sedaj obseg skrčil na 200 kvadratnih metrov. Kar pa vsekakor zadostuje za preskrbo ene
wg»v* s Žigoni in mamki (rdečo, modto ali zlato)
»klju6<(
da ae prepričata, kako en pat kaja kakor itirje pari drugih, p°oiva|o m r prodajalnah* Nogavica brea liga .ključ atf ponarejene. m-« #
72
Jack London:
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
To je bilo pred potresom. Dvaindvajset let sem plačeval članarino'. 5e sedaj sem član in še plačujem članarino, čeravno se mora sedaj vse držati zelo tajno. Vedno bom plačeval svoje prispevke in ako pride kooperativna, zajednica, bom srečen.«
Sama sebi prepuščena, sem se pripravila, da na petrolejki skuham zajutrek in si uredim stanovanje. Pogosto, zgodaj v jutru ali zvečer, ko se je stemnilo, se je priplazil Carlson v jamo in delal po nekoliko ur. Najprej je bilo moje stanovanje — platno za šotor. Pozneje se je postavil majhen šotor. In še pozneje, ,ko smo bili popolnoma prepričani o varnosti na tem mestu, smo naredili majhno hišico. Ta hišica je bila popolnoma prikrita radovednim očem, ki bi morda na kak način pogledali v jamo. Košato rastlinje tega skrivališča je dajalo prirodno varstvo. Tudi je bila hišica prislonjena k navpični steni. V steno samo, podprto z močnimi debli, dobro posušeno in opremljeno z okencimi za zrak, smo izdolbli dve izbici. A verjemite mi, marsikatero udobnost sem imela. Ko je Biedenback, nemški terorist stanoval pozneje z nami v jami, je naredil pametno pripravo, potom katere je bil dim uničen in nam je bilo mogoče, da smo v zimskih večerili sedeli okrog prasketajočega ognja.
Tu moram povedati besedo za blagodušnega terorista, ki so ga v revoluciji bolj nego katerega-
koli sodruga, strašno krivo razumeli. Sodrug Biedenback ni povzročil nobene izdaje. Tudi ga niso, kakor se je splošno govorilo, usmrtili sodrugi. To laž so izmislile kreature oligarhije. Sodrug Biedenback je bil raztresen, pozabljiv. Bil je od enega izmed naših straž pri skrivališču ob Carmelu ustreljen in sicer vsled tega, ker se ni mogel takoj spomniti tajnega gesla. Bila je to žalostna pomota. Da bi pa svojo bojiu> skupino izdal, je grda laž. Nikdar ni kdo bolj pošteno in odkritosrčno delal za stvar, kakor on.
Devetnajst Let je bilo naše skrivališče, ki sem ga našla jaz, malodane nepretrgano zasedeno. Ali ves ta čas ni bilo, razen enega slučaja, odkrito. In vendar je bilo le četrt milje daleč proč od Wicksonove lovske hiše in skromno miljo od vasi Gleti Ellen. Vedno sem slišala jutranje in večerne vlake prihajati in odhajati ter sem si uravnavala uro po žvižgu sirene v opekarni.
19. Preobrazba.
»Ti se moraš popolnoma spremeniti,« mi je pisal Ernst. »Ti mofaš prenehati biti. Moraš postati druga ženska — in sicer ne samo po obleki, nego' tudi pod tvojo kožo in obleko. Moraš se tako preobraziti, da bi te celo jaz nikdar ne spoznal — svoj glas, svoje kretnje, svoje navade, hojo, držanje, vse.«
Poslušala sem njegov uku/,. Cele ure sem se vadila dan na dan, da pokor .staro Avis Ever-hard in postanem druga ženska, drugo bitje. Le po dolgih vaiah je bil uspeh dosežen. Posameznosti v modulaciji glasu sem urila skoro nepretrgano, dokler ni glas mojega novega »jaza« dobil ilrnorp oblike. Bila ie avtomatična prilagoditev k
vlogi, ki je prihajala v poštev. Trebalo se je vživeti v to, kakoT da je veljalo, prevariti samega sebe. Bilo je, kakor če se uči kdo novega jezika, recimo francoskega. Najprej je francoščina le akt volje. Učeči se misli angleški in prestavlja tia francosko, ali čita francoski in si prestavlja potem na angleško predno razume. Pozneje, ko ima že trdno podlago, čita, piše ali misli učenec francoski brez pripomočka angleščine.
Tako je tudi s takimi preobrazbami. Treba se tako dolgo vežbati, da postanejo prevzete vloge resnične, tako da bi zopet bila potrebna posebna stroga volja, postati svoj prvotni. »jaz«. ^ever,^ je bilo mnogokdaj najprej le neroden poskus. Mi smo ustvarili novo umetnost in mnogo le . pri tem misliti. Ali stvar je napredovala. Mnogi so v tej umetnosti lepo napredovali in mnogo pripomočkov in zvijač je bilo zbranih, la zbirka je bila neke vrste učbenik, ki se je uporabljal potem iv šoli revolucije.	.	.	.
V tej dobi se je . zgodilo, je zkuuI moj oče. Njegova redna pisma so izostala. Ni prišel več v naše stanovanje v Peli ulici. - odrugj so ga iskali povsod. Po naši tajni službi smo preiskali vse ječe države. Ali izginil je tako,, kot da ga je pogoltnila zemlja. In Še do današnjega dne m nobenega sledu, ki bi pokazal, Kaj se je zgodilo
1 "Jl^cst samotnih mesečev sem preživela v svojem skrivališču. Ali to niso bili nobeni zabavni meseci. Naša organizacija sc je vidno jačala in bilo je vedno cele kupe dela, ki so se morali izvršiti. Ernst in njegovi sovoditelji so dali iz ječ navodila, kaj se naj dela.
Dalje prihodnjič.
družine z vso zelenjavo. Hišice so nadstropne in vsebujejo tedaj skupno nad 60 m2 stanovanjske površine. V pritličju se nahaja:	predsoba, ena
večja soba, kuhinja in pralnica, ki obenem služi za kopalnico. V nadstropju pa je ena večja in po dve manjši spalni sobi. Seveda niso vsa stanovanja samo ene tipe. Nekatera imajo v pritličju večjo stanovanjsko kuhinjo, takozvano »Wohnkiiche« in eventuelno eno delavnico. Poleg tega pa tudi hlev za male živali kakor: zajce in kure. Vse kolonije so takoj preskrbljene z vodo, elektriko, plinom in kanalizacijo. Tudi ceste so po najmodernejšem sistemu zgrajene. V kolikor niso tlakane, so pa z oljem impregnirane ter so proste blata in prahu.	B-n.
Življenje državnih stebrov.
Kako naši stebri države živijo, oz. životarijo, hočemo v par konkretnih primerih pokazati. Stebri države jim pravijo ministri meščanskih držav menda v današnjih časih prav zato, ker so t;]e državni uradniki res po rojstvu kakor stebri, kajti ti ljudje stojijo pokoncu in držijo, nosijo in garajo, ko bi človek mislil, da so se že davno spametovali, če vidijo, kako jim ta ljuba država sama izpodkopava temelj, na katerem stojijo, ko jih izčrpava in izmozgava do bele krvi. Da danes izpregovarjamo o teh stebrih, do tega je privedlo »raz-mišljavanje« nekega državnega uradnika, ki je pred kratkim v nekem meščanskem listu milo tarnal in jokal, a vendar vse svoje bedno življenje premalo jasno in konkretno popisal, da bi mu mogel kdo popolnoma verjeti. Da bi se seveda kak tak obupen stebrček vendar upal drugače misliti kakor meščanska mentaliteta. recimo po socialistično, o bog varuj, to bi bilo strašno. Vedno in dosledno meščansko, kvečjem še na-Todno socialistično »z veliko ljubeznijo do obstoječega«. — Da se povrnem k bistvu! Kako živi n, pr. kak srednješolski učitelj ali suplent, ki že ima izpite. Tak človek dobi, ako k sreči še ni oženjen, 1300—1400 Din mesečne plače z vsemi dokladami vred. Nadur, ki so bile slučajne in tudi precej bagatelne, ne moremo upoštevati. Kaj torej napravi s tem ve-lepremoženjem? Za sobo plača 350— 400 Din, za kavo (seveda je že luksus) plača 90 Din, za hrano plača v abonmaju povprečno 500 Din, za perilo (včasih se mora preobleči) 50 Din, za stanaysko društvo 40 Din. To že znese skupaj 1030 Din. Torej mu ostane za vse drugo: za obleko, za podplate, za milo, za kako žemljico kot prigrizek, za knjige (? luksus), za tobak (? z dovoljenjem), za enkrat na teden kavo popoldne v kavarni, za gledališče (samo enkrat na desec), za razna društva (recimo 2—3), za kopelj itd. okroglo 270—370 Din. — Ce računaš samo ene podplate 40 SDin je še samo 230 Din. — Bolan seveda ne smeš nič biti. To sploh ni dovoljeno, ker ni zdravo. Pomislite torej vi ljudje, plemeniti meščani, kako živi tak uradnik prve kategorije, ki uči vaše otroke, da postanejo dobri, pravi državljani. — Kaj pravijo mini-atri s svojimi plačami do 50.000 Din p	Kaj? Vsi morejo biti kakor
. Modro so rekli in imajo tudi
S\° jprav- Pa recimo, da gre temu
m a emu suplentu še dobro. Ima še
-? j SUS’ 2a Podplate in kake hlačke denar - Zdaj pa vzemite urad_
ruka iste kategorije, ki je oženjen in ima, recimo, 3 otroke. V službi je že
^ n- u pa *ma plače okroglo 2800 Din. Vsega skupaj s tistimi dokladami za otroke in ženo po 150 Din mesečno. Skupaj 2800 Din. Za stano-p^?^a v zel° ugodnem slučaju služk’ ^n' ^r*voš^l s' luksus, pa ima Da r.inie' da se mu žena ne izgara,
180 Di a	^'n' ^a mlel*0 olača
mesečno	"a	,dan>’.za ku.r’avo.
250—300)	V1"	po z,mi nalman!
stanovsko drJtUČ 5,n ?!"’ 23 ,SV°'e
ni-irahi min! , vo 30 Din, za hrano Chn Torei ^	° '» 6 «1	1800
tore! Se!«	Din
obleka, perilo, čevlji ?n S° Se1a' še
i?bi?Up rT .Ci?hir™ človek Pa bognedaj, da bi se ta upal
eiuca
Splošno priljubljen i
kavni nadomesSek,	|
okusen i cenen. I
Dobiva se v vseQ
dobro asortiranLD Uoloniialnit) irgovinaf).
in drznil zboleti? Kaj pravijo sedaj naši meščanski, skromni in ponižni sodržavljani nato, da ta steber še stoji? Ali bi se morda kaj hudo čudili, ako bi slišali, da se je udal korupciji, ali takozvani zaradi? To so namreč take prilike, iz katerih je izšla beograjska korupcija in tako mnogi slučaji defravdacij po južnih krajih, pa tudi že pri nas. Ali pa bi se morda kak pristaš Radiča, ki tako lepo po-
je, da svi činovnici niš ne rade, ali pristaš Pašiča, ki obožava svojega državnega predstavnika, ali bi se pa vendarle še bolj začudil, če bi slišal, da je tak steber prve kategorije de-vetog stepena umrl vsled oslabljenja kar je lepše rečeno mesto izstrada-nosti, ker se ta norček ni dal korum-pirati, oziroma ni znal nikjer defrav-dirati? Oj, vi stebrčki, kako ste ljubki v svojem smešnem idealizmu?
Dnevne novice.
Koliko je zgubila Trboveljska družba pri »Slavenski banki«? Dr.
Hofmansthal se je v zadnji »Die Borse« prav pošteno spravil nad upravni svet Trboveljske premogo-kopne družbe, ki je proti predpisom družbinih pravil pokupil za 7 milijonov lir (14 milijonov dinarjev) delnic Slavenske banke, ne da bi s tem soglašali tudi ostali delničarji te družbe. Smatra, da je ta denar sedaj izgubljen in da ga bodo delničarji sodnim potom iztirjali od upravnega sveta TPD, ki ga naj krije iz svojih sredstev. Trboveljska družba ima v celoti 1 milijon delnic in je vsled tega vsaka delnica oškodovana za 1 in pol zlatega franka. To je tedaj vsa zguba te družbe pri Slavenski banki in ko bi ne tlačila ta družba tako svojih delavcev, bi mi rekli, da je čisto prav, če so velekapitalisti zakrivili krah Slavenske banke, da tedaj nosijo tudi oni večino zgube. Ker -pa vemo, da je ta družba ob asistenci in potuhi vseh naših vlad še vedno iztisnila vsak dinar iz delavskih žuljev, zato opozarjamo že danes vso javnost na to, da bo pomenilo vsako poslabšanje položaja rudarjev s strani družbe kritje zgube pri Slavenski banki. Zoper to se bodo pa rudarji in vsa naša javnost zavarovali.
Kaj so govorili hišni posestniki nai kongresu? Znano je, da so imeli hišni posestniki iz cele države v septembru svoj kongres v Ljubljani, ki sta se ga udeležila tudi dva zastopnika avstrijskih hišnih gospodarjev, , ki sta prišla v Jugoslavijo hujskati zoper socialiste, ker njun glas že v Avstriji nič več ne zaleže. In če prečitate poročilo o tem kongresu hišnih gospodarjev, ki mu je poslal tudi klerikalni poslanec dr. Kulovec svoje pozdrave, tedaj vidite, da je bilo vse skupaj prav nesramna gonja proti socialistom, ki se edini ščitijo danes interese najemnikov. O avstrijskih socialistih, ki so samo na Dunaju v nekaj letih sezidali 25.000 novih stanovanj in bo tam stanovanjska kriza že skoro rešena, se je predsednik avstrijskega društva izrazil na sledeči zabavni način: Naš avstrijski boljševizem lahko imenujemo mrzli boljševizem. Ruski boljševik dela drugače. On nastopa popolnoma odkrito. Pravi: ti mi daš to ali ono, drugače te zakoljemo). Pri nas naši socialisti niso tak0 surovi. To so olikani, fini ljudje v žakeju. Ti ljudje nas ne bijejo in nam ne jemljejo naše lastnine s silo, ampak delajo to na fin," zvit način. — I ako-le prilično so prepevali hišni gospodarji na svojem kongresu. Vlada je hišne gospodarje uslišala in osnutek, ki ga najemniki odločno zavračajo, odgovarja interesom hišnih gospodarjev.
Dva delegata iz Nemške Avstrije sta se udeležila kongresa hišnih posestnikov v Ljubljani, kjer sta hujskala zoper jugoslovanske najemnike. Konštatiramo samo to, da ko bi se bil te dni udeležil naših socialističnih protestnih shodov zastopnik
avstrijskih najemnikov in pri nas govoril zoper hišne posestnike, bi se najbrže ne mogel tako svobodno kretati.
Nedeljski železničarski protestni shodi so povsod sijajno uspeli. V celoti se je vršilo na ta dan 10 shodov. V Ljubljani se je vršil protestni shod že v soboto zvečer. Zlasti so dobro uspeli shodi v mariborski oblasti. Na Grobelnem sta govorila ss. Magdič in Čanžek, v Breznu sodr. Krajnik, v Vuzenici s. Bahun. Povsod so bile soglasno sprejete protestne resolucije zoper nameravano redukcijo plač in osobja. Vseh shodov so se tokrat udeležili tudi že uradniki.
Ljubljana ima vladnega komisarja. Do dveh let je gospodaril na ljubljanskem magistratu demokratski sosvet. Sedaj imamo zopet vladnega komisarja, ki naj izvede volitve v občinski svet ljubljanski. Bojimo se, da zopet mine pol leta ali pa še več, preden se izvrše volitve, ker že iz zakonitih razlogov prej niso mogoče. In tako torej poteko skoro tri leta, ko bo ljubljanska občina upravljana nelegalno, nezakonito. Koliko socialnega dela se je v teh letih zamudilo! In to naj traja še — in še! Ljubljanski občinski volilni red je krividln. V vladi niso demokrati, a kljub temu vlada še do danes ni Ljubljani vrnila splošne in enake volilne pravice. Poslanec Ljubljane je sam dr. Korošec, predsednik Slovenske Ljudske Stranke, v vladi je g. Pucelj, toda o izpre-membi volilnega reda za avtonomna mesta, da dva gospoda ne napravita nikakršnih resnih korakov. Kje je demokracija? Kje ljudske pravice? Iz ravnanja sedanjih režimov-cev bi utegnili le sklepati, da je gospodom prav tako kakor je, ker s svojim molčanjem sankcionirajo takratni zahrbtni čin samostojnih demokratov. Zločin nad občino je, da se na tako nedemokratični način jemlje pravice ljubljanskemu prebivalstvu, ga pušča socialno propadati skoro tri leta! To je zamuda, ki se ne da nikdar več nadomestiti.
Pregrupacija meščanskih strank. Davidovičeva demokratska stranka se je združila z bosansko turško stranko v skupno »Zajednico«. Ta nor va parlamentarna zajednica je imela te dni svoje zborovanje, na katerem se je dolgo debatiralo o načinu in pravcu skupnega političnega delovanja. Mi vse te in take poizkuse združitve meščanskih (političnih skupin le pozdravljamo, ker vidimo v tem korak naprej v procesu razčiščenja in konsolidacije našega političnega življenja. Meščanske stranke v en tabor, delavske tudi.
Rade Pašič se je odzval vabilu trgovskega sodišča v Beogradu, da predloži bilanco o svoji iinovini in pride sploh osebno pred sodišče, ki je razpisalo na zahtevo cbrnaženih upnikov stečaj nad njegovo »kučo« v Beogradu in nad njegovim avtomobilom. Več kot toliko revež namreč nima. Če bi enako storil navadni trgovec, bi ga dolga roka postave ta-
koj »uhvatila«, ker pa gre v predmetnem slučaju za Radeta Pašiča, se more ta lepo požvižgati na namere in sklepe beograjskega sodišča in se mirno sprehajati po lepi cavtatski o-bali. Umestno bi z ozirom na vse to bilo, da bi se tekom sedanjega šolskega leta predavalo na naših pravnih fakultetah o tem sila mikavnem predmetu: »Pravni čut in pravni običaji v državi SHS . . .«
Tudi Nemci hočejo v vlado. Voditelj vojvodinskih Nemcev, dr. Kraft je izjavil, da je nemška parlamentarna delegacija pripravljena sodelovati z radikali, ako se bodo ti zavezali za samoupravo in za novo, pravičnejšo davčno politiko, kakor je to izjavil Ninčič v Ženevi. Skratka, Nemci si žele spet k radikalom in s tem v vlado, odnosno vsaj k uživanju vladne radikalne protekcije.
Novih volitev ne bo. Zadnjič je bilo precej govora o novih volitvah, ki da si jih želi gospod Pašič, odnosno radikalna stranka. Marsikateri kandidat je že upal in marsikateri trepetal. No, pa je sedaj Pašič tudi to dementiral in o skorajšnjih volitvah ni več govora. Ker pa vztraja Pašič pri tem, da mora sklicati širše zborovanje radikalne stranke, da se vidi, kako misli in sodi narod, ni vendar izključeno, da pride le nazadnje do volitev. Socialisti smo že ponovno povdarjali, da je treba čimprej v volitve, ker vidimo v tem edini izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja.
Narodna skupščina, ki se je otvo-rila in zaključila s pozdravnimi govorancami predsednika Trifkoviča na Češke goste, si je spet dovolila primeren odmor, nakar pride spet na dnevni red menda stanovanjski zakon. Kaj pride za tem, na vemo, iz-gleda pa, da bo Uzunovič tudi topot tolažil javnost s tem, da ni še nič pripravljenega. Radovedni smo, če bo opozicija vendar znala prisiliti vlado, da dela tudi za narod in ne samo zase.
»Uzunovič je dober radikal« — je
rekel Pašič dopisniku »Politike«, ki ga je obiskal v Cavtatu. Še pred kratkim je bil Pašič o Uzunoviču drugačnega mnenja, zlasti pa takrat, ko je Uzunovič sestavil vlado mesto Pašiča samega. Tudi je Pašič dementiral vse »tobožnje« njegove izjave o narodnem bloku in o Pribičeviču. Nekaj pa more le tičati za vse tem bč-sednim manevriranjem in demen tiranjem bivšega premirja. Kaj misli in kaj hoče, pa nam bo morda vsaj približno vedeti, ko se Pašič povrne v Beograd, kar se menda zgodi še tekom tega meseca.
Zagrebški incident je vznemirjal belgrajsko sporazumaško vlado, in že je izgledalo, da bo- Uzunoviče-vega kabineta konec. Radič se je pri sprejemu češkoslovaških gostov v Zagrebu nevljudno obnašal, okrcal je velikega župana, odstavil na licu mesta vso zagrebško železniško hierarhijo, povedal Čehom, da imamo v Jugoslaviji tudi Hrvate, in ne samo Srbe (na Slovence je slučajno pozabil) in da tudi v češkoslovaški republiki imajo i Čehe. i Slovake, povedal je, da se on na slovansko vzajemnost pofajfa, ker mu je ljubša njegova hrvaška »človečanska« vzajemnost itd. In povedal je končno, da v Zagrebu komandira on, in ne cilindraši. Vika in krika je bilo v naših listih zaradi te stvari veliko, pa se je nenadno polegel. Vlada in tudi Radičev Krojač, tisti, ki rešuje z amerikansko hitrostjo gospodarsko krizo, je sejala, pa sklenila, da se naj ji iz Zagreba natančno piše, t kako je bilo, medtem se pa bo politika sporazuma nadaljevala, ker je ta politika utemeljena in odgovarja ugledu in interesom države, nacije in vlade itd. itd.
Radičeva razvojna faza od ka-putašev dk> cllindrašev. Radič je s svojo večletno protikaputaško politiko dosegel ogromne uspehe med hrvaškimi seljaki — s to Čudovito parolo jih je takorekoč omamil. Potem o kaputaših ni bilo dolgo več govora, in že smo mislili, da se je z monarhijo vred sprijaznil tudi s ka-putaši. Pa srno se motili. Hotel je le dodati temu svojemu programa-tičnemu pojmu še drug istotako učinkovit in razumljiv pojem. Našel ga je in ga' pri slavnostnem sprejemu češkoslovaških gostov tudi prvi
pot spustil v cirkulacijo. Povedal je i češkoslovaškim gostom i zagrebškemu velikemu in malemu županu, da je v Zagrebu in sploh v Hrvatski on gospodar in ne »cilindraši« . . . Radič je s tem obenem povedal, da stopa njegova politika v novo razvojno fazo, v fazo proticilindraške-ga boja. Sedaj bodo cilindraši cvilili in javkali in Radičeva strankina seljaška ideologija je za par let preskrbljena. Po borbi proti kaputu, borba proti cilindrom, nato nekaj let borbe proti srajci in spodnjim hlačam, in ko bomo končno ostali nagi, bo menda tudi Radiča in njegove mirotvorne republike in monarhije konec.
Pucelj vabi klerikalce v vlado. Na shodu v Vitanju, katerega sta se udeležila tudi Radič in Pucelj, je le-
ta rekel, da morajo klerikalci v vlado, ker ne gre, da bi samo on, Pucelj, zastopal celo Slovenijo, od Vitanja do Velikih Lašč. Klerikalci da imajo ogromno večino za seboj, pa naj zlomki zlezejo v vlado in delajo, ne pa, da samo leta in leta mrmrajo in nergajo, pri volitvah pa pohrustajo vse volilne kroglice. Priznati moramo, da je v tej kratki in jasni Pučljevi tezi več logike, kakor v klerikalni avtonomistični neavtono-mistični politiki.
Peki in inženirji, ki se razumejo na gradnjo vodovodov, so zgradili sedaj tudi komunikacijsko cev, po kateri se preteka — oprostite, če je izraz pregrob — gnojnica iz »Enotnosti« v »Naprej« in obratno. Skupno delo, kadar gre za pare — skupno delo, kadar gre za ideale.
Kultura.
Iz delavskega sveta.
4,443.523 organiziranih delavcev v Ameriki. Biro za delavsko statistiko v departmentu dela poroča, da je v Združenih državah bilo 4 milijone 443.523 delavcev organiziranih v strokovnih unijah dne 30. junija 1926. Od teh ima Ameriška delavska federacija 3,383.997, druge organizacije pa 1,059.526 članov. Okrog 202.000 članov živi v Kanadi. Biro pravi, v svojem poročilu, da se nahaja v Združenih državah 156 centralnih organizacij, od katerih pripada 107 Ameriški delavski federaciji, 49 pa je neodvisnih. Organizacija stavbinskih unij ima 1,123.825 članov, ki se dele tako-le: unija tesarjev in mizarjev 376.400 članov, 140.000 električarjev,
125.000	pleskarjev in dekoraterjev in 103.600 zidarjev. Unije v kovinarski industriji imajo 279.225 članov; najmočnejša med temi je strojniška, ki šteje 130.000 članov. Železniške organizacije, ki ne spadajo k federaciji, štejejo več kot 700.000 članov; one, ki spadajo, pa 454.200 članov. Unija poštnih uslužbencev šteje 193 tisoč 631 članov. »Industrijski delavci sveta« (Industria Workers of the World) so po tem poročilu zelo padli na članstvu. Organizacija šteje nekaj čez 30.000 članov v farmarskih, gozdarskih, živilnih, oljnih, stavbnih in transportnih unijah.
Pregledovanje priseljenikov v inozemstvu. Lani je amer. oblast začela na Agleškem poizkus natančnega pregledovanja priseljenikov pred odhodom v Ameriko in na posebno določenih ameriških konzulatih so bili nastavljeni priseljeniški inšpektorji in zdravniki federalnega zdravstvenega urada. Zakon sicer določa, da je priseljeniška oblast v ameriškem pristanišču ona, ki ima pripuščati ali izključevati priseljenike, toda kar se tiče priseljenikov, ki so bili že pregledani in izprašani v inozemstvu, je v praksi postal pregled na ameriški strani le površnega in bolj formalnega značaja. Takim priseljenikom ni treba iti na Ellis Island, marveč jih površno pregledujejo na parniku samem. Oni se smejo izkrcati, čim parnik pristane na pomolu.
Ugodnosti tega sistema so očivid-ne; treba je le pomisliti, koliko je pri-seljenik na boljšem, ako mu ni treba priti v ameriško pristanišče, da še le tu poizve, da ne odgovarja ameriškim zakonom. Tako pa si on prištedi nepotrebno pot in razočaranje.
Ta sistem se je pokazal uspešnim in je bil po dogovoru z inozemskimi vladami razširjen tudi na druge dežele. Kakor objavlja državni department, je sedaj tudi Švedska pristopila v vrsto onih držav, kjer se priseljenci za Združene države pregledujejo pred vkrcanjem. Ta sistem obvelja sedaj za desetorico evropskih držav; to so: Belgija, Danska, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Irska, Luksem-
burška, Norveška, Poljska in Švedska. V dveh poslednjih deželah stopi sistem v veljavo dne 1. septembra in tedaj bo 77 odstotkov vsega priseljevanja iz Evrope uživalo prednost pregledovanja v inozemstvu.
Z vstopom Švedske v seznam zgornjih držav je bil izčrpan budžet, ki ga je minuli kongres votiral v to svrho.
Italijansko ženstvo brez volilne pravice. Ni dolgo tega, ko si je italijansko ženstvo prvič po dolgih letih bojev priborilo delno volilno pravico. Mussolinijev režim jim jo je tedaj dovolil samo v občinska zastopstva, toda edino tistim ženskam, ki plačujejo direktne davke in ki imajo aka-demično naobrazbo. Predno pa so dobile priliko prvič glasovati, je občinam odzveta volilna pravica, oziroma, občine bodo v bodoče upravljali od vlade imenovani komisarji. Fašizem je »diktatura« v »interesu Italije«, in ljudstvo mora ali verjeti ter molčati, ali pa se postaviti v bran za svoje pravice. Sedaj je večina še indiferentna in Mussolini jo drži v o-mamljenosti z imperialističnimi gesli. To bo držalo nekaj časa, a ker raja ne bo, se bo tudi italijansko ljudstvo vpraševalo, zakaj rajski preroki ne ustvarijo raja. Fašizem v Italiji sloni na bolj nevarnem temelju, kakor mesta okoli italijanskih ognjenikov. Potres, ki bo pomel s fašizmom, pride, ker nima nobenih pogojev trajnosti in ne bo živel. Vprašanje je samo, ali bodo izbruhi, kadar pridejo, vul-kanično divji, ali pa bodo milostno pomedli ztfežimom, ki ne spada v sedanjo dobo.
Egipčani sprejemajo angleško nadvlado. Kakor poročajo, je egipčanska vlada sklenila sprejeti angleško izjavo o neodvisnosti Egipta s prvotnimi rezervacijami. Te angleške rezervacije so kajpada take, da imajo Egipčani neodvisnost le na papirju ter da ostanejo pravi gospodarji Angleži. Toda Egipčani sprejmejo to le pod pogojem, da se Anglija zaveže, podpirati ^prošnjo egipčanske vlade za sprejem v Ligo narodov.
Trinajst milijonov podpore univerzi v dveh letih. University of Chicago (čikaška univerza) je do bila v teku dveh let nad trinajst milijonov dolarjev podpore. Njen glavni podpornik je John D. Rockefeller, z drugimi besedami, Standard Oil Co. Univerze, katere so odvisne za eksistenco od trustov, so tudi duhovno, ne samo gospodarsko, pod njihovo kontrolo. Kapitalistični krogi podpirajo šolstvo v svojem interesu z denarjem, ki ga izžemajo iz ljudstva. A le malo ljudstva se briga za izobrazbo, ki bi bila njemu koristna, zato je pač kapitalistom lahko voditi kapitalistično politiko s pomočjo ljudstva in voditeljev, ki so izobraženi po željah kapitalistov samih.
Iz stranke SIJ.
»Kulturni pomen socializma«, prevod znamenite knjižice, ki jo je napisal dr. M. Adler, se dobi po 4 Din in se naroči pri Ljudski tiskarni v Mariboru ali pa pri prof. Favai-ju, državna gimnazija, Maribor. Vsi oni zaupniki, ki so prejeli brošure v razprodajo, naj jih čim prej razpečajo in na-roče nove.
\ Seja novega pokrajinskega ua-> čelstva se je vršila v petek popol-\ dne v Celju. Za predsednika pokra-i jinske organizacije je bil izvoljen s. j Eržen, za tajnika s. Ošlak. Pokra-
Maribor.
jinsko tajništvo se nahaja odslej v Mariboru. Na seji se je pokrajinsko načelstvo zlasti bavilo s sklepi kongresa in bilo je storjenih več važnih in dalekosežnih sklepov. O teni bodo obveščene vse organizacije.
Tudi »socialna politika«. Naši klerikalci so se lansko leto zelo bahali s socialno političnim načrtom mariborskega občinskega sveta, češ, »glejte nas, mi bomo več storili za ubogo ljudstvo, kot vi, socialisti!« Socialisti nismo seveda zategadelj prav nič v skrbeh in se nisfno prav nič bali, da bi klerikalci res odrešili svet. Končno se je omenjeni načrt vendar začel izvajati in sedaj imamo že na Rotovškem trgu tablo z napisom »Urad za socialno politiko«. Mi socialisti smo sicer začeli s socialno politiko brez posebnega urada, klerikalci so pa postavili urad, ki ga sedaj stopnjema reducirajo. Na predlog socialističnega kluba se je postavilo prvič leta 1923 v proračun 100.000 Din za nabavo učil za otroke ljudskih in meščanskih šol. To se je prihodnje leto ponovilo in naš namen je bil, da se s to postavko nadaljuje, dokler ne bo toliko knjig in drugih učnih pripomočkov, da bodo vsi šolski otroci tega deležni. To zahteva namreč socialistični program. Toda ko je prišel 1. 1924 pri občinskih volitvah nacionalni blok na krmilo, je smatral menda za prvo svojo nalogo, da pomede z »marksizmom«, zato je pred vsem ukinil šolsko kuhinjo, ki so jo tudi socialisti ustanovili, z motivacijo, da je ni več treba, ker so se razmere že izboljšale ... Pri proračunu za 1. 1925 pa je obveljala zahteva1 znanega prelata g. dr. Jerovška, da se postavka za šolska učila zniža od 100.000 na 80.000 Din, češ: knjig je že dovolj! Za leto 1926 pa je bilo določenih za ta namen samo še 70.000 Din, in zopet s povdarkom g. Jerovška: »knjig je že toliko, da ne vedo več, kam z njimi!« Ko se pa je sedaj šola zopet pričela, niso otroci vobče dobili nobenih knjig, ali pa le po dve, d:asi jih potrebujejo po deset in več. Zato smo se obrnili na mestno knjigovodstvo za pojasnilo, ali je že omenjeni proračunski kredit 70.000 Din izčrpan. Dobili smo odgovor, da ni niti načet, razen ako ni kaj na račun nabavljeno! Obrnili smo se tudi na , neko večjo šolo in dobili smo odgovor, da je šele sedaj dobilo vodstvo dotične šole dovoljenje, da nabavi knjige v skupni vrednosti 6000 Din, kar je za dotično šolo mnogo premalo! Ker pa imamo v Mariboru 11 šol, in ker baje knjig vse šole itak ne dobe — zakaj jih ne dobe ne vemo — ostale jih pa ne dobe niti za_6Q0,0 Din, tedaj je jasno, da se hoče »šparati« samo zato, da se bo lahko reklo: vidite, mi nismo te vsote niti potrebovali, ergo, jo lahko zopet znižamo, oziroma popolnoma opustimo! Saj se menda tudi lansko leto' vsota ni izčrpala. — Pripominjamo, da je dunajski mestni šolski svet sklenil, da od letos naprej dobe vsi šolski otroci celokupna učila v šoli brezplačno. Pri nas pa takšna ozkosrčnost! Starše poživljamo, naj nam nemudoma javijo, koliko so prejeli njihovi otroci knjig, ozir. zvezkov. To naj sporoče članom social, obč. kluba, ali pa tajništvu soc. stranke, Ruška cesta 5. Pri volitvah pa naj starši gledajo, da pridejo v občinski svet ljudje, ki jim tako važna stvar ne bo španska vas!	B.
Odbor Svobode ima v torek 12. t. m.
ub S. uri zvečer v Ljudskem domu važno sejo, na katero naj vse sekcije pošljejo svojega zastopnika. Na dnevnem redu je vprašanje delegatov za centralni občni zbor, ki se vrši novembra v Ljubljani.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od sobote, dne 9., do vključno torka, dne 12. oktobra se še predvaja senzacijo-nelni film Propali svet. Torej samo do torka je še priložnost, da se lahko vidi to kolosalno tehnično delo.
Od srede, dne 13., do vključno petka,, dne 15. oktobra, Gaumont Film, Pariš, Pariški fakin. Krasna drama iz pariškega življenja. — Tipkarica Liseta Meunier živi s svojim bratom, poznatim pariškim fakinom, v lepem sporazumu. Slučajno jo je spoznal sin nekega generala in se je v njo zaljubil. Ko pa je general izvedel o lju-bavi svojega sina, ga je prisilil, da ni več šel z Liseto. Ko je pa to izvedel Lisetin brat, se je pa on začel boriti za sestrino ljubav in je končno pregovoril starega generala in . . .
Od sobote, dne 16., do vključno torka, dne 19. oktobra, Pot okoli Evrope. Kolo-salni in prekrasni posnemki Evrope. Film nam pokaže interesantno življenje svetovnega gizdalina, kateri potuje iz Londona preko Pariza, Berlina, Dunaja, Prage, Budimpešte, Beograda v Carigrad. Film je tudi zelo poučen za mladino.
Odpisi.
Ruše. V soboto zvečer smo imeli v Rušah protestni shod vsled nameravane odprave stanovanjske zaščite. Shod je dobro uspel. Poročal je s. Makuc iz Ljubljane. Na shodu se je razpečalo precej literature in spominskih znamkic za 251etnico naše strokovne Internacionale. Ruški delavci že pridno čitajo in zato jim priporočamo, da se Vsi naroče* na »Delavsko politiko«, zlasti sedaj, ko se list tiska v Mariboru, kot je to bila vedno njih želja.
Dopisniku s Krope. Vaš dopis smo prejeli in, dasi radi, ga vsled strogega tiskovnega zakona ne moremo priobčiti. Razmere, ki vladajo v tisti zadrugi, so res grozne in smo pripravljeni vsak čas pisati o njih, če se jih upa kdo tudi v vseh slučajih pri sodniji zagovarjati. Brez potrebe njegovega imena seveda ne izdamo. — Uredništvo.
Šport.
Dunajski delavski plavačl se pripravljajo ... Heinus Bernhard in Edi Bernat, oba člana dunajskega delavskega plavalnega kluba, pridno trenirata z namenom, da preplavata prihodnje leto Rokavski zaliv. imenovana sta pred šestimi tedni pod-vzela 16 ur trajajočo plavalno turo v Donavi, a pred štirimi tedni sta preplavala progo Line—Greifenstein v 12. urah. — Drznima sodrugoma obilo sreče!
Praška Sparta v Ameriki. Kakor znano, se nahaja na turneji znamenita praška Sparta s svojo nogometno ekvipažo. Kljub uspehu, ki ga je dosegla pri dveh tekmah, je bila zadnjič poražena po Fali River s 3 :2. Igralo se je zelo surovo, v čemur so posebno Amerikanci prednjačili. Tajnik Sparte, Scheinsst, se pritožuje čez vsiljivost Amerikancev, ki so s 100-dolarskimi bankovci hoteli podkupiti igralce Sparte. da bi slabo igrali in s tem pripomogli Amerikancem do uspeha! — »Kam je zašlo delovanje meščanskih nogometašev?« se vprašuje »Arbeiter Zeitung«. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da v krivo smer, v kateri deluje že od vsega početka.
W. A. C., eden najboljših dunajskih prvorazrednih profesijonalnih klubov, namerava z 31. decembrom razpustiti pro-fesijonalce-nogometaše.
SK Merkur : SK Svoboda 2:0 (1:0). V nedeljo, dne 10. oktobra sta odigrala v Mariboru gori imenovana kluba jesensko prvenstveno tekmo. Merkur je prvič nastopil in postavil svoje najboljše ljudi. Svobodaši so zopet enkrat popustili in v tem je vzrok, da je igra izpadla v korist Merkurja.
Rapld : Ptuj 6:1. Prvenstvena tekma je izpadla v prilog Rapida.
•
Našim telovadnim enotam na znanje' Svdz deinickych telocvicnyh jednot česko-slovenskych, t j. Zveza češkoslovaških'de-
£v£olhx,telovacinih enot- J'e štela leta 1924 98.039 članov, m sicer 64.094 moških, 33.945
*eRa te Bilo obrtnih delavcev 33.824, poljedelskih 3589, trgovinskih u-službencev 1203, obrtnikov 1934, uradnikov 1852, učiteljev 253 in študentov 463. Strokovno organiziranih je bilo 22.651, politično 20.666, zadružno 12.099. Vaditeljski zbor je štel 4285 moških in 1764 ženskih. Javnih nastopov in akademij je bilo 256, pohodnih vaj 992, izletov 1792.	291 enot
je telovadilo v šolskili telovadnicah, 502 v najetih prostorih, 34 jili je bilo brez telovadnice. Nezgod je bilo 137. Skavtski oddelek je štel 13Q4 moških in 128 ženskih. Prosvetno delovanje izkazuje 3242 sestankov, 2547 predavanj, 2351 dramatičnih prireditev, 445 prireditev za otroke, sestankov S starši. Knjižnice so lImue 53,p9S zvezkov, izposojenih 62.788. Abstinentov je bilo 7872, brez konfe.sije 27.540 2439 članov jo delovalo v javnih nastopih, od teh 199 županov. Socialističnih listov je bilo naročenih v 19.647 izvodih, »Zenske novi-nc« 1696, revija »Akademie« 305 izvodov. V tem številu pa niso obseženi strokovni telovadniški	čistega	pre-
moženja je 6,700.000 Kč ali 11,256.000 Din. Izven češke je enota v Berlinu s 120 člani in v Clevelandu v Ameriki s 300 člani. — 9 to'mogočno četo češki delavski telovadci nastopijo pri 11, olimpijadi v Pragi leta 19?7.
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru.
v Mariboru.
Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Josip Ošlak