127. številka. Ljubljana, v torek 4. junija 1895. XXVIII. leto. >«hmja vsak dan ivcćer, iziinSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman /.a a v s t r o - oge r ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 trld., za jeden 1 gld 4l) kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K'gkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesce, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oz nanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznan-lo jedeukrat tiska, po 5 kr., če §e dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu E,t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilna reforma. i. Pododsek za volilno reformo je naposled ven-der se zjedinil na načrt premembi volilnega reda in včeraj je ta plod dolgih posvetovanj in poga janj zagledal beli dan. Poročilo pododsekovo je jako obširno in opremljeno z obilnimi statistički mi podatki, vsebina pa ne bo nikogar zadovoljila. Dne 11. decembra I. I. je odsek za volilno reformo, uvidevši, da sam ničesar ne opravi, izvolil pododsek desetih članov, kateri je imel nalogo izdelati tako volilno reformo, za katero bodo glasovale vse koalirane stranke, torej reformo, katera nobeni teh strank ne bo nič koristila in nič škodovala. Petindvajset sej je bilo treba, predno je pod-odsek z vel kimi težavami in mukami povil — mrtvorojeno dete. Načrt, kakor ga predlaga odsek za volilno reformo, ne bo ugajal niti konservativcem niti levičarjem, pa tudi vai tisti, kateri doslej niso imeli volilne pravice in jo naj dobe po tem načrtu, ne bodo ž njim kar nič zadovoljni. Pododsekov načrt volilni reformi se naslanja na princip o zastopstvu interesov in nasveta je, naj se doslej obstoječim volilnim knrijam doda nova, peta kurija, katera bi volila 47 poslancev. Po sedanjem volilnem redu ima glasom zadnjega izkaza 1,984.628 državljanov voldno pravico, in sicer volijo 858 poslancev; po načrtu pododse-kovem bi se število volilcev pomnožilo za 1,21)9.845 davkoplačevalcev in 700.000 delavcev, število mandatov pa bi še pomnožilo na 400. Po pododsekovem načrta bi se nova, peta kurija, razdelila na dve skupmi: v jedni bi volili vsi tisti davkoplačevalci, kateri plačujejo manj kakor pet gold. na leto direktnega davka in pa vsi okrajni in občinski uradniki, trgovski pomočniki, gozdarski, kmetijski uradniki itd.; v drugi skupini bi volili tisti imlustrijalni delavci, kateri ho člani kake bolniške blagajnice ali bratovske skiadnice. Prva skupina bi volila .'M poslancev, druga 13 poslancev. Volih i prve skupine hod > v kronnvinah. kjer volijo volilci v mestih in trgih skupaj, izvrševali svojo volilno pravico posredno, po volilnih možeh. V kronovinab, kjer bodo volilci mest in trgov volili posebe, izvrševali bodo volilci mest in trgov volilno pravico neposredno, volilci kmetskih občin pa posredno. Volilci druge, delavske skupine bodo volilno pravico izvrševali posredno po volilnih možeh. Posamni mandati se bodo po pododsekovem načrtu razdelili na posamične kronovine takole: Češka bo volila v prvi skupini pet poslancev, in sicer bodo mesta in trgi volili dva, kmetske občine pa tri poslance; Dalmacija bode imela jed nega zastopnika prve skupine in bodo torej mesta in trgi volili posredno skupno s knWskimi občinami; Gališka bo v prvi skupini volila osem poslancev; dva zastopnika mest in trgov in šest zastopnikov kmetskih občin; Dolenja Avstrijska bo volila jed ne ga zastopnika mest in trgov in jed nega zastopnika kmetskih občin ; Gorenja Avstrijska bo volila jedne ga zastopnika, takisto ludi Solnograška, Koroška, Kranjska, Bukovina, Šlezija, P r e d a r I s k a, Goriška in Istra: v vseh teh kronovinah bodo mesta in trgi volili skupno s kmetskimi občinam:, in sie-r posredno. Moravska bo volila jednega zastopnika mest in trgov in dva zastopnika kmetskih občin; Tirolska bo volila dva zastopnika, a mesta in trgi bo !o volili skupaj s kmetskimi občinami in posredno. Druga skupina, v kateri bodo imeli volilno pravico delavci, ki so člani bolniških blagajni*:, bo volila 1') poslancev, in sicer se bodo mandati razdelili na kronovine tako-le: <' e š k a bo vo lila štiri poslance, Dalmacija skupno s KranjakOi Istro, Goriško in Trstom jednega: Gališka tudi jednega; Dolenja Avstrijska tri; Gorenja Avstrijska skupno ■ Solnogralko, Tirolsko in Preda ris ko jednega: Štajerska s Koroško jadnoga; Moravska j e «1 n i g a in Slazi j B z moravskimi politiskimi okraji Mistek, Novi Jičin. Btarnbark in 11 ranico jednega. Taka je reforma, katero pred luga pođodaak glede volilne pravice; sv« je stališče glede tega načrta pojasnili bomo v post Imeni članku, za danes naj le rečemo, da načrtu ni ugodno. I^i^telce Klevetniku. Kot razni drugi narodi na sveti Pravico ima i slovenski rod Na svoji zemlji svobodno živeti In v svojem domu biti — 6n gospod! Bog njega v krasne kraje je naselil Ter govor najmilejši mu podelil; Če pa ljudem, ki iz postati Poslušal ter ti veroval slepo?! V besedah tvoj.h kaže se le tvoja Hudobnost, ki — surovosti je znak; Vsak poštenjak nemilo te obsoja, S teboj je le, kdor tebi je jednak ! Svet.i sovraštvo in zaničevanje Ti žel za svoje podlo boš dejanje, In če Pravični tebe bo zadel Z osveto, ječal bodeš — osamel! — — Fr. Selski. V I Jiilrljitni. 4. junija. Volilna reforma. Vidi se, da so važno besedo pri sestavljanju novega volilnega reda v pod-odseku imeli Poljaki. Izmej 84 mandatov, ki jih dobi razred malih davkoplačevalcev, jih bode volila Galicija skoro četrtino, to je osem, Češka pa samo pet, Dolenja Avstrija pa dva. Manjše kronovine bodo volile po jednega poslanca v tem razredu. — Kolikor sedaj izvemo, se je levica v pododseku pogajala, da bi se dalo delavcem več mandatov, ali v to niso hoteli privoliti veleposestniki. Cenzus za sedanje kurije mest in kmetskih ol čin pa ostane 5 gld Vlada bode izdelala dve predlogi. Jedna bode določila, da se ustava tako premeni, da se osunje še jedna volilna kurija z dvema razredoma. Za to predlogo bode treba dvetretjinske večine. V drugi predlogi se bode določilo, kdo naj voli v novi kutiji. Za to predlogo pa ne bode treba dvetretjinske večine. Vlada želi, da se prva predloga najprej reši, in upa, da bodo zanjo glasovali mnogi, ki sicer z načrtom novega volilnega reda niso zadovoljni, v nadi, da se posreči doseči na drugi predlogi kake premembe. Z drugo predlogo, ki je tukaj bistvenajSa, bi pa Slo lažje, ker ne bi trebalo dvetretjinske večine. Kalnokvja niso isvrtili Ogri, temveč n< kateri avstrijski konservativni plemenitaši. Ko s. vedeli, kako se je v pisma ministerskemu predsedniku Banffvju izrekel o postopanja papeževega nuncija, so mu naznanili, da ga bodo hudo prijeli v avstrijski delegaciji. Ker ti Kalnokvjevi nasprotniki pripadajo najvišjemu plemstvu in imajo daleč; Sesajoče zveze, zaradi tega je Kalnokv precej vedel, da se ne bode mo in gledala sliko sv. Frančiška, pred kojim je gorela svetiljka, prirejena od razbite čaše. Mati niti vpraša sina, niti ga kara, ampak hodi molče po sobi skr-stivši roke na prsih in stiskajoč kronico ter skrbno prislaikiva na vratih sosednje sobe, da li ne čuje njen stareji sin in hčere, da se je Francesco vrnil tako pozno. A sin se ni drznil reči materi dober večer, toliko SH je čutil krivim. Gitaro obesi na kavelj nad posteljo, molče ni poišče večerjo, skrbno zavito v prt in postavljeno na mizi. Oh predobri San Francesco! — govori mej tem bedna žena, gledajoča v slabo svetiljko, koja je razsvitljevala sliko božjega pokrovitelja —- oh San Fraucisco, raztrgaj te verige, izkazi mi milost svojo! Ne morem tako dalje živeti! . . . (Dalje prih.) Ljubljanskega mesta deputacija na Dunaji. Deputacija ljubljanskega mestnega sveta, ki je j imela nalog, da prosi pri merodajnih faktorjih za kolikor mogoče najvišjo državno podporo, in da se ob jednera v imenu mestne občine zahvali vsem, ki so za Ljubljano do sedaj kaj storili, vrnila se je v soboto na večer z Dunaja. O delovanji in uspehih tega odposlanstva poroča se nam sledeče: Odposlani gospodje sklenili so, da se obrnejo najpoprej do državne zbornice in oziroma do voditeljev vseh parlamentarnih strank, da bi se pridobila njihova srca za ubogo Ljubljano. Dne 28. maja podali so se v zbornico, ter 8 posredovanjem gospodov poslancev: dr. Ferjančiča, Kušarja, Povšeta in barona Schvvegelja — kateri gospodje so s priznanja vredno priljudnostjo v vsakem ozira podpirali mestne odposlance — pridobili si pristop pri vseh klnbovih načelnikih, in tudi pri druzih veljavnih poslancih. Prvi utisi niso bili posebno ugodni, ker se je iz razgovorov razvidelo, da hoče vlada kolikor mogoče zatisniti žep, in nekateri gospodje poslanci govorili so, da naj Ljubljana ne pričakuje nad poldrugi milijon državne podpore. Naravno, da je kaj tacega mestne odposlance z obupom napolnilo, in da so vsled tega podvojili svoje napore. Predstavili so se — potem ko so se bili dalje časa razgovarjali z domačimi poslanci — grofu Iloheuvvnrtu, pl. Zaleskemu, dr. RusSU, Mauth-nerju, tir. Tučeku, dr. Steinvvenderju, dr. KiatČU in dr. Kathreinu, in tolažijo se, da so vse te gospode prepričali, da mora resna državna podpora računati vaekako z drugim zneskom, nego z zneskom poldru zega milijona. Vsi omenjeni gospodje poslanci obljubili so SVOJO in svoje stranke podporo v namen, da se pribori Ljubljani kar najvišja državna podpora. V prvi vrsti omeniti je tu gospoda poslanca dr. HiHsa, kije z gorečo besedo zatrjeval, da Ljubljani gre izdatna i državna podpora, in da se bode z vso silo za njo potegoval posebno tudi v proračunskem odseku, kojemu je načelnik. Istotako zatrjeval je vitez Zaleski, da bode poljski klub vsak predlog podpiral, ki bi meril na to, da se poviša državna podpora za Ljubljano. Posebno pa je deputacijo potolažil odgovor podpredsednika dr. Kathreina, ki ja naravnost naglasa!, d a bi bilo neod pustno za državo, če bi pri taki priliki štedila. Ravno tako so obljubili svojo izdatno pomo; gospodje državni poslanci grof Fran Coronint, baron Morsev, dr. Herold, dr. Kim in drugi, katere je i deputacija ogovorila ob priliki svojega bivanja v parlamentu. Konečno seje poklonila deputacija mini-, sterskemu predsedniku knezu \Vindischgratzu, ki jo je prav ljubeznivo sprejel ter večkrat izrazil svoje globoko sočutje za Ljubljano. Tudi minister notranjih reči sprejel je gospode odposlance ter obžaloval, da Se ne more za sedaj imenovati ni kakega zneska, i ker še ni dobil v roke dotičnih predlogov gospod a deželnega predsednika, da pa že sedaj izreka, d a bode v vsakem ozira podpiral te preti loge, kakor hitro jih bo v roko dobil. To zadnjo ! obljubo začula je deputacija z živim zadovoljstvom. Dne 'J'J maja t. I. podala se je deputacija k j mkaterim denarnim zavodom, kakor „Lilnderbank H, „Central-Bođed - Credit- Anstalt" in druge. Namen teh obiskov bil je ta, da bi se mestni I odposlanci poučili, bi-li ne bilo mogoče dobiti na j Dunaju stavbenega kredita v smislu predloga, ko-I jega je bil g. Ivan Hribar v mestnem svetu stavil, j Zal, da so dotične informacije n e p o -j voljno izpadle, tako da ni pričakovat i, d a bi se mogli pridobiti taki krediti. Ob 11. uri sprejel je deputacijo vojni minister, kojemu je odposlanec Ivan Hribar v daljšem govoru razložil željo ljubljanskega mestnega sveta glede premestitve vojaške bolnice in vo-j iškega o8krbnvališča. Gospod vojni ministar je odgovoril, da sme Ljubljana pričakovati ugodne rešitve v tej zadevi, dasi ni upati, da bi se že v I sedanjem delegacijskem zasedanji rešila. Dostavil je, da bode vojna uprava mestu šla kolikor mogoče na roko, in to tembolj, ker je presvetli cesar za časa svojega bivanja v Ljubljani sam si ogledal prostor, kjer bi se lahko zgradile dotične nove stavbe. Deputacija je torej gospoda vojnega ministra zapustila z opravičeno nado, da se bodeti omenjeni vojaški poslopji gotovo odstranili in da SS bode tako odkrilo mogočno stavbišče, kjer se kmalo razvije lep del novega ljubljanskega mesta. Ostali del dneva porabila je deputacija v to, da se je poklonila grofu Harrachu, ki je pa ni mogel sprejeti, ker e imel svatbo v hiši. Na to podala se je k dvornemu svetniku Šukljeju, k uredništva „Neae Freie Presse", predsedniku „Konkordije" vladnemu svetniku Winternitzu in k pomožnemu odboru. Povsod je izrekla v imena mestne občine ljubljanske toplo zahvalo za trud in marljivost, s kojo se je dosedaj nabirala podpora za ljubljansko mesto. Povsod se je odgovarjalo, da bi se dotična akcija ne bila mogla tako vspešno razviti, da jej ni dvorni svetnik Suklje posvetil svoje neumorne moči. Dne 30. maja t- 1. sprejel je deputacijo namestnik županov dr. Lueger, ki se je poprosil, da naj mestnemu svetu dunajskemu izroči zahvalo ljubljanske mestna občine za izdatno pomoč, kojo je dovolil Ljubljani mestni svet sam. Dr. Lueger je mestne odposlance silno prijazno sprejel, obljubil, da bode prijavil zahvalo mestnemu svetu ter konečno dal ukaz,d • so odposlanci pod vodstvom njegovega tajnika ogledali si velikanako mestno hišo v vseh njenih prostorih. Takoj na to poklonila se je deputacija generalnem.; ravnatelju državnih železnie, vitezu Bilinskemu, ter se mu zahvalila za pripomoč, katero je državna železnica ljubljanskemu prebivalstvu izkazala v prvih časih sile ter ga poprosila, da bi državnih železnic uprava sedaj se ozirala tudi na Ljubljano ter ondi pomnožila svoje urade. Vitez Bilinski je odgovoril, da pač ni upati, da bi se za Ljubljano ustanovila posebna obratna direkcija, da pa bode pustil študirati vprašanje, bi li ne bilo mogoče v Ljubljani ustanoviti mehanične d e 1 a r n e. Za to blagohotnost se mu je deputacija z nova zahvalila, ker je jasno, da bi interesom Ljubljane še bolj ustreženo bilo, če bi »e ustanovila taka delarua. Opoludue poiskala je deputacija arhitekta Ilaumanna, ki hoče prevzeti napravo mestnega načrta, ter storila še nekaj drmih primernih korakov, da se pridobe potrebne moči za atavbeuski urad. Podala se je tudi k „ Hoden kredi t-Anstalt", kjer se je vršil radi stavbenskega kredita razgovor z direktorjem Taussigom. Ob jednem podali so se odposlanci v parlament, kjer jim je ekscelencija baron bchvvegel izprosil za drugi dan avdijeuco pri gospodu finančnem ministru. Dragi dan t. j. 31. maja t. I. podala se je deputacija najpoprej v redakcijo časopisa „Neues \Viener Tagblatt", ki je posebno potegoval se za Ljubljano, ter prinašal zanimive in pretresljive dopise. Istotako obiskali so se denarni zavodi: „Uuion-Baugesellschaft" in „ Union -bauk", pri kojih se pa glede stavbenega kredita m druzega izvedelo, nego to, kar se je bilo odposlancem že pri prvem zavodu, kojega so bili obiskali, povedalo. Finančni minister sprejel je deputacijo ob jed-najstih. Pri njem bil je že g. dež. predsednik bar. H e i n baron Hein. Gospod minister bil je precej rezerviran, ter je najprej naglasa!, da naj bi si Ljubljana s privatnim kreditom pomagala. Vsi členi deputacije in pred vsem tudi gospod deželni predsednik so živahno ugovarjali, da ta kredit z ozirom na to, da so skoraj vse hiše z bremeni preobložene, in da na Dunaji ni bilo mogoče, privabiti si stavbenega kredita, skoraj v poštev priti ne more, in da je Ljubljana zgubljena, če ne dobi — po besedah cesarjevih — izdatne državne podpore. Končno je minister obljubil, da bode storil, kolikor je mogoče. Naših državnih poslancev čaka sedaj n a -1 o g«u , da omehčajo finančnega ministra, in da uplivajo na svoje s o p o -slance, d a 1 c -1 i ne pozabijo, kar 80 obljub ovali mestni deputaciji! l*o sprejemu pri tiuančnem ministru oddali so člani deputacije svoje karte v hotelu Melasi & Scha-du, kjer je stanoval gospod deželni predsednik a visokorodno gospo soprogo. Potem pa so se odpeljali na južni kolodvor, kjer so se pri generalnega ravnatelja namestniku, gospodu vladnem svetniku Pfeiferju zahvalili za zdatno podporo, kojo je južna železnica v prvih tednih katastrofe dajala Ljubljanskemu stanovništvu. Na potu z Dunaja ustavila se je deputacija tudi v Gradcu, ter se predstavila kornemu poveljniku, baronu Reinlanderju, proseč ga, da bi mesto blagohotno podpiral pri naporih za premestitev vojaške bolnice in oskrbovališča. Deputacija je bila prijazno sprejeta, in gospod korni poveljnik se je izrazil, da ni dvojbe, da se zadeva za mesto ugodna reši. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. junija. — (Zvrševalni odbor „narodne stranke") bode imel jutri zvečer ob 8. uri eejo v hotelu „pri Slonu". — (Deželni predsednik baron Uein) ki se je čez praznike mudil na Dunaju, se je vrnil v Ljubljano. — (Osebne vesti.) Odvetniški kandidat v Celji gosp. dr. Jos. Kolšek je v Gradci prebil odvetniški izpit. — Dne 1. t. m. sta bila na Graškem vseučilišči promovirana doktorjema medicine dva Slovenca gg. Ferd. Bo h m in Ernanuel Dereani. — (Prazen strah.) Zadnje dni so se v Ljubljani in v okolici zopet primerili nekateri sunki. Bili so dosti močni, a škode ni nobeden prouzročil. Ti kratki sunki so obudili precej četudi povsem nep itrebnega strahu, zlasti še zategadelj, ker so ljudje iz nemških listov izvedli, da prerokuje Falb za čas mej 26. in 28. junijem sekundaren potres. FalboVa prerokovanja niso vredna piškavega oreha; to so strokovnjaki že neštevilnokrat dokazali in prav zategadelj je ves strah prazen in neutemeljen. P o-tresa, ki bi kaj škode prouzročil, se ni kar nič bati. Kolike vrednosti so Falbove napovedi, se vidi iz tega, da prerokuje za drugo po lovico tekočega leta celo vrsto kritičnih dnij in sicer bodo kritični dnevi prve vrste: 22. julij, 20. avgust, 18. september, 18. oktober; kritični dnevi druge vrste: 4. september, 8. oktober, 10'. november, 31. december; kritični dnevi tretje vrste: 7. julij, 5. avgust, 2. in 16. december. Iz previdnosti ni Falb povedal, kje se bodo ti potresi primerili Sicer pa pravi, da bo Ljubljana po sunku, kateri je še napovedal, imela več stoletij mir. — Kdo more po tem, kar smo navedli, zmatrati Falba še nezmotljivim človekom?.' — (Mestni šolski svet) je v zadnji svoji seji sklenil, priporočiti občinskemu svetu, naj za nastanitev nemških mestnih ljudskih šol kupi jedno hišo stavbinske družbe na cesti na Rožnik, za nastanitev slovenske mestne dekliške šole pa naj vzame v najem primerne prostore. — Meščansko stavbinsko društvo.) Zanimanje za to novo, občekoristno podjetje je toliko, da utegne, kakor se nam poroča, biti v kratkem podpisana svota 200.000 gld. Tudi zunanji krogi so spoznali važnost tega podjetja in se oglašajo za pristop. — (Podpore.) Za popravo po potresih oškodovanih poslopij v prizadetih okrajih je vlada za sedaj razdelila večjo svoto, in sicer je dala: za kamniški okraj 35.000 gld., za okraj ljubljanska okolica 30.000 gld. in za kranjski okra; 12.000 gld. — (Zgradba barak ) Do sedaj zgrajenih je bilo 46 barak in 24 manjših in 12 velikih provi-zoričnih barak, v katerih pa je le po letu mogoče prebivati, ter 10 permanentnih, s probkovino obloženih barak, v katerih se bo lahko tudi prezimovalo. Do zadnjega časa bilo je še po raznih šolskih prostorih mnogo ljudi j nastanjenih, tako da bi za njih nastanjenje bilo potrebno vsaj še okolo 25 barak. Ker pa so sedaj že mnoga stanovanja kolikor toliko popravljena in so se ljudje iz šol vrnili v stanovanja ali pa so drugod dobili streho, pokazala je uradna revizija, da je bilo zadnjo soboto le še 170 (ne 900, kakor je javil nek tukajšnji list.) oseb, zi katere je treba preskrbeti stanovanja v barakah. Število projektovanih barak se bode torej lahko znat no skrčilo, le za preziraovanje treba bo morebiti prirediti še nekoliko barak; ako pa se bodo poprave hiš in stanovanj kolikor mogoče pospešile, utegne zadostovati tudi sedanje število barak. Zgradba privatnih barak pa do sedaj ni v istem razmerji napredovala in zlasti je treba zgraditi za razne trgovin ske in obrtne lirme .še lepo število barak. Velika elegantna in solidno delana baraka tvrdke J. C. Maver na Kongresnem trgu bo kmalu dodelana; stala bode blizu 30 000 gld. Isto toliko ali pa še nekoliko več veljala bode jednonadstropna baraka, katero bode dala za svoje urade zgraditi vlada ob Erjavčevi cesti. Tudi deželni odbor bode moral glede nameščenja svojih uradov kmalu potrebno ukreniti, ker se bode nova bolnica, v kateri so sedaj provizorično nameščeni deželni uradi, že meseca avgusta izročila svojemu namenu. — (Binkoštni prazniki) letos v Ljubljani niso bili tako živahni, kakor običajno. Birmancev, ki dajo s gnaturo binkoštnim praznikom, bilo je znatno manj, kakor v prejšnjih letih; tudi tujcev UJ bilo mnogo in s posebnim vlakom odpeljalo se je včeraj v Postojno le 136 oseb. Bolje obiskana bila je divni naša gorenjska stran, posebno Bled; državna železnica imela je v nedeljo in včeraj čez 8000 pa-sažirov. Vreme je bilo precej povoljno, čeravno so večkrat temni oblaki plašili izletnike. Tudi na dolenjski železnici je bil na obeh progah izredno živahen promet in je mnogo Ljubljančanov se odpeljalo v prijazno dolenjsko stran. — (Nagrada mestni policiji ) Kranjska hranil niča poslala je mestnemu magistratu znesek 100 goldinarjev, da ga le-ta razdeli mej mestne redarje, ki so imeli in še imajo od potresa sem jako težavno službo. — (Otvoritveno streljanje) na c. kr. pri v. deželnem glavnem strelišči v Ljubljani se bo po sklepu načelstva strelcev vršilo dne 9. junija. Tem povodom so strelci darovali 50 gld. za prebivalstvo, prizadeto po potresu, kateri znesek se je izročil pomočnemu odboru. — (Policijske vesti ) Kakor navadno ob nedeljah in praznikih, bile so tudi noči binkoštnih praznikov jako nemirne in j« mestna policija imela jako težavno službo. Ztradi razgrajanja in kajenja nočnega miru je bilo aretovamh 35 oseb (mej temi največ zidarjev), ki so bili policijsko kaznovani z zaporom od 48 ur do 8 dnij. Tudi je bilo več pretepov, pri katerih so bili nekateri udeleženci ranjeni. Zaradi tatvine bila sta aretovana Janez Oven, ki je v Podutiku ukral (>0 gld ter si za ukradeni denar nakupil obleke in drugih stvarij, in petnajst let stari, a policiji že dobro znani uzinovič Leopold Jereb. Slednji ukradel je Francu Erjavcu v Zvonar-skih ulicah srebrno uro z verižico ter več prstanov in zapestnic, kater.« je v Vižmarjih, Št. Vidu in Kranju prodal, skupilo pa, kakor sam priznava, zakopal; aro podaril je svojemu bratu. Jereb izročil se je deželnemu sodišču. — (Izgred v Kurji vasi) V Kurji vasi pri Ljubljani bil je včeraj velik izgred. Okolo poludne pripeljalo se je pred Strnadovo gostilno dva voza ciganov z ženami in otroci. Kmalu sporekli so se s tamošnjimi pasanti in domačinci, vsled česar je nastal prepir in velika r tbuka. Cigan Franc G r ti o -vvald mahal je z nožem okolo sebe, drugi tovariši njegovi pa so bili s koli oboroženi. Le jiočasi pomikala se je četa proti Ocvirku, kjer je Giiinvvald začel v ob cesti Btojece razpelo z nožem suvati. To pa je občinstvo razkačilo tako, da je planilo nad cigane ter jih pričelo pretepati. K sreči prihitela sta v istem hipu mestna redarja Janez Fabjan in Jakob Kržan, katerima se je po težkem naporu posrečilo, pomirili razdraženo ljudstvo ter glavne razgrajalce cigane Griivvalda, H-Ida in Giiinmja aretovati; ostala ciganska družba spustila se je v beg, veuder jo je policija s pomočjo prebivalstva pod Rudnikom polovila. Cela ciganska družba izročila se bode deželnemu sodišču. — (Ponarejen denar.) Zadnji Čas kroži po Ljubljani ponarejen denar in sicer komadi po 20 vinarjev. Denar je precej dobro ponarejen, le okraj ki niso zobčasti, nego skoro popolnem gladki, po čemer je ta ponarejen denar lahko spoznati. Sumi se, da so ponarejen denar prinesli s sabo zidarji z Laškega. — (Požar) Danes dopoludne ob 11. uri nastal je požar v Mostah pri Ljubljani ter so bile h kratu tri hiše v plamenu. Ljubljanska požarna hramba hitela je takoj na pomoč in se je posrečilo lokalizirati požar. Zgorele so le omenjene tri hiše blizu samostana karmelitaric. — (Bralno društvo na Bledu) priredilo je dne 26. maja koncert v dvorani „Luisenbad" v korist po potresu oškodovanim prebivalcem Ljubljane in okolice. Bil je tako dobro obiskovan, da sedeži pripravljeni obiskovalcem niso zadostovali. Čistega dohodka bilo je 300 kron, katere so se na rnestuo občino Ljubljansko odposlale, da se v razmerji škode po potresu prizadetim razdele. — (Učiteljsko društvo za kamniški okraj) ima svoj letošnji občni zbor dne (i. t. m. ob 10. uri dopoludne v Gorenjem Tuhinj i. Predavala bo-deta gg. S. Malenšek in J. Toman. — (Imenovanje ) Deželni odbor Štajerski je porazumno z namestništvom imenoval zdravnikom sanitetnega okrožja Mozirje dra. Antona K a i se reber ge rja, c. kr. okr. zdravnika v Črnomlju, kateri je dne 1. junija to mesto nastopil. — (Lepi nasprotniki ) Mej našimi najhujšimi nasprotniki na Koroškem igrajo veliko ulogo — defravdantje. Tekom nekaterih mesecev je kar trem takim liberalno-nacijonalnim poštenjakom padla krinka raz obraz. Najprej si je končal življenje deželni poslanec in notar Jobst v Brezah, ki ie svoje klijente grdo oskubi); prokurist celovške firme Maver je izpraznil blagajno in pobegnil, sedaj pa ie odnesel kopita podpredsednik razupitega Bauernbunda, ravnatelj Morove tovorne v Vetrinjah, jeden najglasnejših nemških prvakov. Zapustil je obilo dolgov in ukradel prihranke siromašnih delavcev. Z lepimi nasprotniki se imamo boriti l * (Velikanska eksplozija) Predvčerajšnjim se je v erarični smoduišnici v Feliksdortu blizu Dunaja primerila velika eksplozija. V jednem poslopju, stoječem v primerni razdalji od drugih, se je na doslej nepojasnjen način unel smodnik. Eksplozija je bila strahovita in se je slišala več ur daleč. Poslopje je povsem razrušeno, štiri ženske in dva moška pa so bili na kose raztrgani. * (Pameten jubilej.) Dne 20. maja je Angleška praznovala tridesetletnico, kar se je na angleških tleh vršil zadnji dvoboj. Pred tridesetimi leti je neki častnik ustrelil v dvoboju svojega tovariša. Princ Albert, soprog kraljice Viktorije, je prouzročil, da se je dotični častnik izključil iz vojske; s tem se je odpravila manija dvobojevanja za vselej. Darila: Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu 1 j u b 1 j a n s k em u došla so za prebivalce, prizadete po potresu sledeča darila: Ženski odbor društva „narodni jednota pro vjohodni Morava* v Olomucu kot čisti dohodek v ta namen prirejene dramatične predstave 230 gld. 14 kr.; mestna blagajna v Sisku 2«)0 gld.; gospod S. Tripalo, občinski upravitelj v Sinja zbirko 192 gl. 2 kr.; mestni svet v Rokvcanu na Češkem 150 gl.: bralno društvo na Bledu kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 150 gld. ; č. g Josip Strancar, kaplan v Kamnjah na Vipavskem, v cerkvi nabranih 04 gld. 22 kr.; mestna hranilnica v Sobe slavi zbirko 50 gl ; administracija časopisa rNarodni Listy" v Pragi nadaljnjo zhirko 33 gld. 75 kr.; obrtno pogrebno društvo v Pakracu 25 gld.; gOsj». J. Gschvvindt v Frankentbaln n» Nemškem 20 mark ; gospa Ida Seidl v Samperku na Moravskem 8 gl. 40 kr. : neimenovana v Petrovicah na Češkem 5 gl. : gospa Koza Bobm v samperku 4 gold. 45 kr.; g. Aleksander Maver v Speveru 5 mark: gosp. Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Po deželnem poslancu Hribarju doposlala sta: gosp. Vekoslav Legat iz Celovca nadaljnjo zbirko koroških Slovencev 100 gld. in gosp. Fran Boršnik, c. kr. profesor v Dubrovniku, 188 gld. 50 kr., katere so darovali gg.: D.tbrović Frano 15 gld.; Boršnik F rano, Bravačič Stjepo, Krilanovic Ivo, de Giulli Vlaho, Drenik Teodor, Grkovac Gjorgjo, Lončar Petar, Potočnjak Luka. Pregelj Valentin in Zrinčić Pavel, vsaki po 10 gld.; Cari<" Juraj, Cnrlioa Lovro, Draskovid F.vgen, Miloslavn Luka, Misetid Riko, Pretner Dragutin, Obersbat Antun. Tuškan Stanko in Zore Luka, vsaki po 5 gld : Petrovič Vladimir in Ucovie Antun VSa ki po 2 gld. 50 kr., in Bui Bujam, J)-quinti Vic. Klaič Lujo, Klečak Vlaho, Pini Josip. Topič Mark in VVeiss Bernard, vsaki po 2 gld.: Antunovid Mato, Miloalavid Silvij in Pavlin Andro, vsaki 1 gld.; na otoku Mljetu se je nabralo (i gld. 50 kr. Uredništvu našega lista so poslali: Za ..Narodni dom" v Ljubljani: Gg. uradniki banke „Slavi je" v Ljubljani 2 kroni 20 vin Živeli rodoljubni darovalci ID njih nasledniki! Gradec 4. junija. C gld., dne 7. junija in 8. julija t Ilirski Bistrici. Mihe Vrha posestvo v Dolenjem Zemonn, cenjeno 2110 gld in 2100 gld., dne 7. junija in 8. julija v Ilirski Bistrici. Matije Kol ar j a posestvi) v Pruprntu, cenjeno 516 gld., dne 7. junija in 10. julija v Črnomlju. Od«l»j» lov«. Občini Lnžarje pripadajoči lov se bode dal potom javne dražbe v najem za ćas od 1 ."t junija 1896 1. do 12. junija 1. 1900., dne 12. junija v Velikih La-fiftah. — Občine Sna i h« 1 - S top i č lov se hode oddal za dobo 5 let, to je od 1. avgusta 18!>5. 1. do 81. julija 1. 1900., potnrn javne dražbe dne 21. junija pri okrajnem glavarstvu v Novfrnmestn. Meteorologično poročilo. •"j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. - 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 73»')'f, 736*6 7.-U-8 16' 10 c 2:h°c 16-8° C i si. sevj jasno si. zah jasno si. jzhj jasno 1 000 dežja. • 7. zjntraj 3 1 2. pojmi. "7 9. zvečer 7:t37 786*1 7J.r»»; 17-4° c 20 1° c 16*7° c si. zah. si. zah. si. zuh. obl. obl. obl. o-oo dežja. Srednja temperatura 184' in 181* Doraslom za VB9 in 0*7" nad IDuLnajsl-za, "borza. dne 1. junija 1895. Skupni državni dolg v notah .... Skopni državni dolg v srebru . . . Avstrijska kronska renta 4° O^erska kronska renta 4 „ Avstro-ogerske bančne delnice Nemški dr?., bankovci za l')0 mark •Ji mark......... 'Jo frankov........ C. kr. cekini........... Dne 1. junija 1805. I driavne srečke iz 1. is.">4 po 260 gld. 1'i-^avne srečke iz 1. 1801 po 100 gld.. . Dunavu reg, srečke 5° „ po 100 sla. . . Zi rnlj olič avstr. A1/«*/« zlati zast. liati Kreditna srečke po loo gld...... Ljubljanske srečke......... H;idolfove Brečke po 10 gld...... Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . Ti ;iinw.iy-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... 101 gld. 45 kr. 101 n 35 n 122 t 75 n 101 * 50 ■ 123 n .'("> n n 15 s 107". B — 40f) n 00 • 121 t 40 n 59 n 32 V i n 11 1 86 a 9 63 n 4« * — > 5 > 68 n 151 gld. 50 kr. 131 n n 50 n i> 139 s — n 1 «»4 9 50 ti 98 n 60 » 94 » — n 179 75 n 511 r» — n l H 30' t n Zahvala. Za obilne tolažilne izraze odkritosrčnega sočutju mej mučno boleznijo in o smrti nase nepozabne, iskreno ljubljene soproge, oziroma inateie. hčere, sestre in svakinje, gospe Ivanke Vogelnik rej. Eidič za tako fiaatno mnogoštevilno spremstvo do nje-oega nadnjega poftivalilca, kakor tudi m lepe vence in milo nagrobno petje izrekajo vsem ude-le/.em-ein. ki so prihiteli od blizu m daleč, naj- prinrcnejlo zalivalo žalujoči ostali V Idriji, dne .">. junija 18 V." TiS!!) I pred potresom. 33 X 50 cm. Komad po 30 kr., po pošti 5 kr. več, dobiva se v ..Narodni Tiskarni". »tranlj ženltnih predlogov z navodilom, kako se seznaniti, razpošilja takim, ki se hote ženiti ali omožiti, vseh stanov, oblastveno koncesijonirani zavod nrlag« C'• ■ m i ► *« n v *V lSii4liiii|>«*Mt I, CsomiirerstrHsse 28, če se vpošlje 30 kr. v poštnih znamkah (diskretno zamotano v zavitku). Imenitne zveze s premožnimi damami! Brze in reelne ter uspešne intervencije! (7t>8—2) Plemeniti raki! skavćoćl, dobro zamotani, namiznih rakov tolstima Sveže lovljeni, in embalaža prosta 100—120 komadov lepih 75— 80 w velikih „ 55— 60 „ velikanov z dvema debelima škarjema 32— 35 „ solo-velikanov, izbrane, največje živali, od 15 ctm. naprej Jamči se za to, da dospo živi, s kač oči poštnina gld. 3— n 350 * 440 , 550 skubljeno z roko, blifičeče belo, gld. 125, isto perje nesknb-ljeno 85 kr., puh bliščeče belo, non plus ultra gld. 2-25 funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja llenr. Sc*li«tpir«i, Buczacz, Galicija. Opazka: Referencije so na razpolaganje. (743-2) IS. Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V Medicinalno olje iz kitovih jeter. CRlbJe olje.) Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v /slogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 orlil.; 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (Iv29-31) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. 1'o-il ju s«- z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradci. C. tr. liani ranaitliitTi mir, irž. zelenic Izvod iz voznega reda !I ari opno om.nj.nl prlhajalnl In oahaJal.nl cul «na4wt 10 * »■■■lisjim! ii|H*niii bmmt, tfa«daJ*«TTopakl 6mm j* krajnemn ćm« t l.jub-1>mJ m I mtanM n.pr.]. Odkod U LJubljano Oni. kol.) Ob 1». mri 0 «naf«ate, I^Jnbno, Selithal, Solnograd. Ob lit. uri RS min. flofioluitn* msiani vlak v Novo metlo, Ko6«vJ«. Ob 4. uri pojtotudrt« o««bul vlak v Trbli, Bsljak, Coloreo, Frunioni-rento, čaa Selmthal v Bolnograd, trtnd - OaaUln, K«l> a« Jeiern, Ino-moit, Hn-giilo, Ourih, Oenevo, Paril, Avl Kloin Rnitlinir, Stayr, Lino, (»mimiidn , Isohl, Bad«J«vio«, Pisanj, Marijina »are, Kgar, Franoova var«, Kurim, vara, Prago, fulpsko, Dunaj via Amitatlon f*t> 7. uri V*r maianl vlak v Novo malto, KooavJ« Itazun Ii-kh ni. nedeljah in praznikih ob 0. uri HO minut popoludn« i iN nI.m v l.l k ▼ Iji'm-..- Illcil Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob 5. uri 6'J min. »jutr>0 oiabni vlak * Dunaja via AmaUttan, I.ip-ilje, Prag«, Franonvih varov, Karlovih vaxov, K^ra, Marijlulh varov, Plauja. HudoioTio, Solnocrada, Unoa, Htejrra, Omondana, laohla, Ani-M«a, Zella na jeiprti, Lend (Imtnina, I^ubnafa, Oalovaa, Beljaka, Franaanafaita, Trbiaa. Ob 8. uri 19 min. mjutr^j maianl vlak U Kofievja, Novaga meata. Ob 11. uri Vri mir«, dopoiurtne oiabnl vlak ■ IJuuaJa via Amitotten, liipaije, Prage, Francovih varov, Karlovih varor, K^ra, Mari)inih varov, Pl«nja>, Badejovio, Solnograda, Lino«, Stevra, Parts«, Ganeva, Onriha, Bragnlo«, Inomosta, Zella na je«oro, L«nd-Oa«t«lna, L{ul negat Oelovo«, Pontabla, Trbisa Ob V. uri 3)1 min. popolni n* maianl vlak i« Koaevja, Nov«ga meata, OO 4. uri SO min. popoluđn* ošabni vlak s Dunaj«, lVjubaafra, Sabthala, Beljaka, Oelovoa, Frans«n«feate, Pontabla, TrhUa V. ari 4 min. »r*«r,T oaabnl vlak « Dunaja prako Amitettnva In i.iiihno.-*. Rellaka, Celovca, Pontabla. TrMs*. '»h P. Mri ¥A mir«. *cW>«r metani vlak is Ko&avja, No»m Maat« Itiizon tega ob nedeljah in praznikih ob 10. uri 40 minut zve^ar osobni vl.tk it l.t'ii'L'-lll«da. Odhod li Iajnbljane (dr V kol. • 7. Mri »3 mit.. mfutr.O v Kamnik. V. . «75 * popolutinm n , 9. , BH , «twr»er a . tO. ,, 10 ,, »iwrr ,, ,, Prihod ▼ LJubljano Isln.lnjl vlak U ob uBileljali m praaniklb.) ..iirA kol.). Ob O. wri 58 ml*«, tiutrn) t« Kamnika . 11. . 13 , dojMtluan* . „ (5—122) ii ^ ■ 11 || •*«**«******»•* ii H „ a 53 , trrcrr , „ (slednji vlftk la _ob naOeliah In praznikih ) Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally L Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726—4) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, novih zgradeb in prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. V1ZITNICE priporoča Narodna Tiskarn*" po nizki ceni (704—2) Št. 2."i7 m. A. sv. Samo še malo dnij! Žrebanje že dne 26. junija 1895 ogerske državne dobrodelne loterije. Glavni dobitek 60.000 gld. 1 kii |» ii I dobitki K.O.OOO vili. ~*3ft$ Nr«'«'li*' po ii kse dobivajo: pri lot^rijnkem ravnateljstva v ttiKlimpe.šti (Bodimpeita, glavni carinHki urad, polnadatropje), pri v.st-h loterijskih, solnih in davčnih ara dih, pri većini poštnih uradov, pri nMerkorjnH na Dnoaju in pri orgnnili za upucavanje srečk, postavljenih v vseli mestih in znatnejših krajih. V Budimpešti, dne" 17. jannvarja 1804. (608*1) Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo. Deželaa Rogaška slatina pripuročrviina ođ ■>H|iiu<.llll,lv|šlli uif.H.-illNUill ii«loi'ill-t. Tempeljski vrelec, ;:;\j,e0pide^hujoča pijača'zla8ti Styri3"Vr6lCC ,z,ul^'n() zdravilo za obolele prebavne HclZpOŠilia. Se po dasalnam oakrbnlltvn vrelu % itouai« u-sii»iii»i. --—--_ «.li«%m» ziiIokh pri Ivanu liluliiKer-|u in *4liliH|lti lii«Nlii«'r-|u \ l.jiii>l juni. (860—7) Glasom raspisa visokepa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. maja 1895. 1., štev. 1151, se pledć priči-tka vsled potresa prekinjenega pouka na javnih in zasebnih ljudskih šolah v mestnem šolskem okraju ljubljanskem dajo na občno znanju nantopne odredb«: Redni šolski pouk se prične: 1. ) Dih* I. J u ii ijii. ob 9. uri dopoludne, na mestni jednorazrednici na Barji v dosedanjem šolskem poslopju na Karolinški zemlji. 2. ) Dim* «7. Juniju, ob 8. uri dopoludne: o) na 1. in 11. mestni deški petrazrednici z vsemi oddelki 4. in 5. razreda v dosHilanjih šolskih prostorih v Poljskih ulicah, oziroma na Cojzovi cesti; b) na mestni nemški deški stirirazrednici s 4. razredom v poslopji 1. mestne de.Ake petnizrednice v Poljskih ulicah ; ■) na mestni nemški dekliiki petrazrednici s .")., <>., 7. in S. šolskim letom v prostori h O. kr. ženskega učiteljišča. d na SftSebni diski stirirazrednici nemškega Šolskega društva s 4. razredom v pritličju državne višje realke ; •) na zasebni dekliški trirazrednici v Liehteiitluunovem sirotišei z vsemi razredi v dosedanjih šolskih prostorih. 3. ) ■fin- 9. Juniju, ob polu 9. uri dopoludne: oi na mestni dekliški osemrazrednici s 7. in 8. razredom v drugem nadstropji državne višje realke ; /'( na viianji in noti ariji Uršulinski šoli s 7. in 8. razredom vnanje ter s 7. in 8. razredom notranje dekliške šole v novem šolskem poslopji ob Zvezdi pod tem pogojem, da je učenkam vhod in izhod dovoljen skozi na vrt držeča uvozna vrata. 4. ) Ilnr ID. |iiiiijii. ob 8. uri dopoludne, na zasebni deški štiri-razredniei v JMarijanišči z vsemi št rimi razredi. Pouk na zasebnih ljudskih šolah dr. Jos. Waldherrja in Irme Hurhove se je pričel že 20. maja, oziroma 27. maja t. I. Učenci in učenke zgoraj navedenih ljudskih šol in zgoraj naštetih razredov se pozivljejo, naj pridejo ob tukaj navedenem času v določene jim šolske prostore čer se zglase pri svojih šolskih vodstvih in učiteljih (učiteljicah). Način klasifikacije tistih učencev, kateri tekoče šolsko leto ostanejo brez pouka, se objavi pozneje ter nje uspeh naznani roditeljem, oziroma njih namest nikom. Vsa otroška zabavišča in vsi otroški vrtci v Ljubljani ostanejo do prihodnjega šolskega leta zaprti. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 81. maja 1895. Predsednik: Grasselli s. i. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o ni p No lil. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". ^30661 95