261. številka. Ljubljana, soboto 13. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeiuan za avstro-ogerBke dežele za celo leto 16 gl., za pol leta H gL sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. zs ćetrt leta. — Za t nje dožele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeiuan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od cetirisropne petit-vrste 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li „gledališka stolba". Opravn ištvo, na katero ;»aj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Pred nemsko-liberalnim „partei-tagom". Z Dunaja 11. nov. ]Izv. clop.] Priprave za občni liberalni „nemško-avBtrijski" parteitag na Dunaji vidijo se demonstrativno razpostavljene samo po časopisih, mej ljudstvom se jih tukaj ne opazi nikjer. DunajČanje nijso nemako-naeijonalni. Mogoče, da se posreči momentannej zapeljivosti, politične marodere in ljudi, ki ne mislijo sami, nego so navajeni misliti z glavami nekater.h judov, pritirati do tja, da bodo v tako okorno osnovanem kriku kričati pomagali, a masa dunajskega prebivalstva dobro ve soditi o tukajšnjem časopistvu, niti ne čita uvodnih člankov ter ne vpraša po brbljanji ali „geseres" judovskega „smoka". Dunajsko prebivalstvo je kosmopolitično, Slovanom prijazno, tolerantno, gostoljubno, bratovsko, — ono ne pozna sovraštva, katero se mu hoče v glavo vbiti zoper druge narodnosti. Uže denes bodo romarji k dunajskemu „liberalnemu" parteitagu slišali jako neprijetnih besedij od državnega poslanca Steu-dela, ki skliče denes v radikalnem \Vied enakem predmestji volilsk shod. K shodu pride dr. Kronavvetter in več druzih demo-kratiških poslancev, kajti mogoče je, da bode levica svoja velika denarna sredstva negjusno porabila tudi za podmitenje, da bode motila zborovanje poštenih mestjanov ter provocirala prepire, in potem je dobro, da jim nasproti stopijo hitri in skušeni politiki. A denašnji shod pri „treh angelih" na Wiedenu bode samo neznaten vetrič naznanjajoč pa oni vihar, kateri prinese dan 14. novembra. Čujem, da se je prijelo produktivnih Du-najčanov veliko vznemirjenje, da bi dunajski „parteitag" ne vrgel Taaffejevega mi-nisterstva. Pričelo jih je skrbeti, da ne bi ta V pravem avstrijskem smislu delujoči politik, ki ne žali nobenih pravic ter ga vodijo najboljši nameni, ne padel ob „moči denarja", Židovstva in ž njimi zvezanej nemško pemskej koteriji. Boje se, da ne bi silno močno dunajsko časnikarstvo premotilo duha dunajskega prebivalstva. Da se izogne takej katastrofi, pripravlja veliko rodoljubov, katerim je resno ležeče na spravi mej narodi, na vzajemnem sporazumljenji in miru mej narodi, veliko demonstracijo zoper „parteitag". Sklical se bode ljudski shod v Sch w en de rj e v em koloseunui v Iludolfs-heiniu, kjer je prostora za 5UO0 ljudij. Za ta shod so se tajno užc odposlala vabila ter je upati, da se bode dne 14. novembra tam zbralo več tisočev mestjanov, obrtnikov in delavcev, da bodo v koloseumu slovesno protestirali zoper nečastno sleparjenje dunajskega prebivalstva in zoper nesramno šču vanje zoper narodnosti, katero se bode v istem tre-notku insceniralo v Sofijskoj dvorani na skrivni gavdij judovske svetovne zadruge „Albance israelite", ki vso stvar zgovorno in dejanski pospešuje. Obsega resolucij, ki se bodo sklepale na tem shodu, zdaj še ne poznam, bodite pa prepričani, da bodo vse jasne in brezobzirne. Jutri se bode prosilo za dovoljenje tega shoda in jaz ne morem verovati, da bi ga vlada dunajskemu prebivalstvu ne dovolila, ker nerazumljivo liberalno dovoljuje tudi nemško-češkej koteriji vsako orožje, ter ne ovira javne demonstracije, ki se zna samo z navadno lažjo preobleči v podobo privatne skupščine. Tisoč in tisoč delavcev, ki se bodo dne-14. novembra zbrali v koloseumu ter moški oddali svoj glas, bode ostro sodilo takozvano „ustavoverrno" stranko ter svojo nevoljo izrazilo na tak način, da se je ne bode moglo prezreti, da si se jej bodo tudi hoteli judje in njih hlapci izogniti z molčanjem in lažnjivo zvijačo. Pomen konservativne zmage v Lincu. Uže v večjem delu včerajšnjega lista smo v telegiamu z Dunaja povedali, da je pri vo-litvi treh državnih poslancev v velikem posestvu gorenje-avstrijskem v Lincu zmagala konservativna stranka. Nemški liberalci ali ustavo-verci so ostali za 7 glasov v manjšini. Voljeni so kandidatje konservativne stranke: grot D ii r c k h e i m , vitez 11 a y d e u in prelat M o-ser, ki so dobili po 57 glasov; liberalni protikandidate so imeli le po 50 glasov. Velik pomen teh volitev je v tem ležeč, da je vsled njih izida Taaffejeva vlada in njena stranka rešena neugodnega in napetoga stanja v državnem zboru, kjer je bilo vsak hip bati so, da vsled i/ostanja dveh ali treh desničarskih poslancev nemški ustavoverci večino do-boiio, kar se jim je bilo kakor znano, lani pri priliki glasovanja o dispozicijonslbndu res enkrat posrečilo. Vladna stranka je vsled Linškib volitev močnejša postala, a nasproti je ustavoverua stranka ravno za toliko oslabljena. Tukaj je vladna stranka tri glasove pridobila, a ustavoverua stranka je tudi tri izgubila, ki jih je prej imela. Pri glasovanji je torej mej strankama precej razloček za šest glasov. In ker ravno na ta način vlada ali desna stranka v Bukovini pridobi tudi tri glasove od usta-vovercev, bode avtonomistična večina v prihodnjem državnem zboru za dvanajst glasov močnejša, kot lani, kar mnogo izda. Nemško-liberalua stranka tudi britko čuti, kako močno je s temi volitvami udarjena, kako jej je po njih ušlo še to zadnje slabo upanje, kar ga je še imela, da se kmalu dokopa spet do večine in do krmila. Zatorej pa dol/d nemško-liberalno novinarstvo vlado, da je krivično dovolila klerikalcem „chabrusovati" t. j. v poslednjem hipu deliti velika posestva in umetno množiti volilne glase. Sicer to nij res. Sama „N. Fr. Pr.tt, ki je bila zarad članka o teh volitvah v sredo konfiscirana, mora priznati, da se grof TaafTe nij prav nič mešal v volitve. Pa, ko bi tudi res b'lo, o čemer nemški liberalci jadikujejo in tožijo, ne bi bilo prav nič druzega, kakor tisto, kar so nemški ustavoverci po vrženji Ilohemvarta sami iznašli in prakticirali. Kar je za-te prav, nij to za-me prav po pravo liberalnoj teoriji ? Politični razgled. Kot ratuje de/, se še emirom brez vspeha ziblje pred Kotorom, niti sam nad-poveljnik lord Seymour baje da ne ve, česa da flota še čaka pred Kotorom, ko bi bilo njeno piavo mesto vendar samo pred Carigradom. Anglešk časopis tudi javlja, da je Sey-mour bil za to, da ima flota odpluti pred Smyrno, Rusija pa baje govori za to, da bi evropska flota podpirala Grke in (hi bi zato odplula v Piraus. Iz Carigrada se telegrafuje, da so trije pijani turški oficirji nemškega poslanika rastalili. Sultan je Hatzfeldu zarad tega svoje obžalovanje izrekel, oficirji so dejani pred vojni sod. Mej različnimi francoskimi strankami v zbornici vrši se dogovarjanje o ministerskej krizi. Levica in levi centrum zbornice so za dozdanjo vlado, skrajna levica zoper njo, republikanska unija pa pravi, da zadnje zbor nično glasovanje nij nobena nezaupnica vladi a se drži svojega dnevnega reda. Poroča se, da hoče zbornična večina vladi da ti zaupnico, vlada da sprejme potem zbornični dnevni red in ostane na svojem mestu. Najnovejši telegram iz Pariza pa poroča: zbornica je z 297 glasi zoper 181 sprejela tak dnevni red, ki izreka ministerstvu zaupanje. Dne 10. t. m. vršilo se je v Londonu ministersko posvetovanje, katero se je baje o tem vrtilo, kako ravnati se proti ogromnemu gibanju na Irskem ter o vprašanji, je-li nij primerno, da se oblast eksekutivnih orgauov na Irskem pomnoži. Dopisi. I/. Hogafca 10. nov. [Izv. dop.] Komu so naše nove šolske postave v Avstriji neznane? Tujec, ki je bere, misli morda, da je nij v šolskih zadevah bolj urejene države, nego li je Avstrija. Sicer se morda ne moti, če pride v večja mesta in nekatere boljše trge. A pri nas zunaj pri prostem, posebno slovenskem ljudstvu je veliko drugače. Le pridite tukaj sem v Rogatec na slovenskem Štajerskem in povprašajte nekoliko po šoli; kmalu boste se morali čuditi, da še tako ravnanje šolskih nižjih mož pri vseh teh izvrstnih postavah in ukazih nahajati morete. Šola še do sedaj nij postavljena, če ravno se moramo sramovati odgovora, ako nas kdo po njej vpraša. Če pa se vendar komu posreči, izvedeti za njo, se mu precej tako le pove (le po nemški, ker pri nas zavestne Slovence lehko na prstih ene roke preštejemo: ndie dritte und erste Klasa' is ober dem Lumpenarreste am Rathhause, die zweite aber ober dem Sporn'seh'n Stoli — hinterm"; \Vi rtshaus beim Biicken". — Po takih krajih so tedaj šolske izbe, kjer ubogi učitelji in še ubožnejši otroci na dan po pet ur prebiti morajo! Uže šolski prostori so tako nprimernitt, kakšne so še le sobe same. Gole štiri stene, počena deska, ki se zove tabla, zakajena peč, stare črvive klopi, to je vse, kar vidiš, če prideš skozi surovo iztesana, zakrpana vrata. Za drugi razred, nad g. Sp. hlevi je izba V U m. dolga in nič širja. Tukaj mora, hočeš nečeš, okolo 80 otrok, učiteljica, ena omara, dve deski in računski stroj po leti in po zimi prostor imeti; mizici za umivanje rok — pri ženskih ročnih delih — je prostor zunaj izbe pri vratih odločen. Še nekaj je notri: prav velika in grda peč. Pa pustimo popso-vanje sob; drugače se učitelji moraje sramovati svojega mesta. Uže po omenjenem se lahko izpozna, kako se pri nas od strani okrajnega šolskega sveta za šolo skrbi. Ali to nij še vse. V prvem razredu sedi 105 učencev (soba je 5 m. dolga 55 m. široka) mej temi jih je več kot 70 (rez 10 let starih. Kako je to mogoče, bode svet vprašal, ker se v 1. razredu trirazrednice Otroci le dve leti podučujejo — in s G. letom pa vstopijo? Lehko, ker krajni šolski svet le iz gosp. nadučitelja obstoji, kateri vendar pri vsej svojej marljivosti ne more toliko storiti, kar pnlrmbrojni šolski svet doseči more. Predstojnik g. llerzl pošlje vsako delo g. naduČi-telju: »bodite tako dobri, naredite Vi to". K soudom kraj. šol. sveta se še f šteje nekoliko tržanov za solo neobčutljivih mesarjev (in krčmarjev) ki pa nijso prijatelji šole. Zadnjo sejo so imeli pred — tremi leti. Zamujen cev, katere okrajni šolski svet drugod po vsej pravici tako ostro zahteva od učiteljev — teh se naš dobri krajni šolski svet niti ne spominja. To tem takem lehko pride, da otroci še le z 10. letom v 1. razred vstopijo, saj jim le 4 leta v šolo gaziti. O postave! Kaj bo z zidanjem šole? Ke-daj bo sv. duh razsvetli Rogatčane, da si izvolijo drugi kr. šol. svet, ki bode za stavljenje šole govoril in skrbel, ne pa le protestiral proti šoli. Tudi v Rogatci smo imeli i), t. m. v jutro ob polu osmih hud potres ; porušila so se — šolska okna, stene so popokale pri c. kr. okrajnej soJniji in v žandarmerijskej kasarni. Velik kos DonaČke gore se je utrgal in s silnim hrupom v grabo bobnel. Od goni jo Savo 10. nov. [Izv. dop.| Slovenci! kje so naše meje? Samo severne, koroške pogledimo! Mar je Drava meja Slovenstvu V Ne, nemštvo jo je preplulo in se šopiri uže na nje desnem bregi. Morda so „go-renjske gore ob meji koroškej" ? Te so pač zagrmele tujcu: stoj! Ali Nemec se ne meni zanje; njegov zveličalni jezik se uže širi okolo našega Bleda. „List za listom rumeni, odpada". — Še 20 let in tedaj se poreče: Slovencev nij v Gorotanu — mi je tožil znanec s Koroškega. Šole, uradi društva, posamezniki — vse, vse sc je zaklelo, du se čim preje tem bolje zatare zaničevani govor „bindiški". Ljudstvo po dolinah koroških pa je nezavedno in molče kakor jagnje ide v klalnico nemško. In kaj mi njih zavedni rojaki stvorimo zanje? — „Ko pa so ljudje spali, prišel je sovražnik ter zasejal ljuliko" — ne, mi čujemo, mi vidimo vraga, kako nam škoduje, kako seje čedalje gosteje ncmšAo ljuliko. Mi pa mu tega ne branimo. Čehi, ti so pač oprezniši. Nemška opasnost tudi njim grozi. Ali zbrali so se njih vodje, poslanci češki, osnovali so društvo, da na pomoč pribite svojim bratom na mejah, da se nobeden ne pogubi temveč da vsi zvesti ostanejo materi češkej. Slovenci! ako hočemo ostati to, kar smo, ako hočemo ohraniti sedanje meje, to založimo društvo, katero bode na vaak mogoč in postavno dovoljen način budilo, okrepčevalo in vtrjevalo Slovenstvo; svoje prvo delovanje naj bi posvetilo nezavednim, zapuščenim bratom našim na Koroškem. Vso pozornost naj bi obračalo zlasti na volitve; bilo naj bi desna roka osrednjemu volilnemu odboru slovenskemu v Ljubljani. „Slovensko krajcarsko društvo" naj oživotore in vodijo slovenski narodni možje. Za agitacijo treba novcev; teh pa je malo v Slovenih; bogataši so redki. Zito po krajcarji nabirajmo po vsej domovini za omenjeno društvo. Ako se za tiče nabira, da ne zmrzujejo po zimi, se bode pač kdo Bpomnil tudi rojakov svojih, katerim preti nemška zima. Kaka „beseda", kaka tombola bode privabila marsikak krajcar društvu. V veseloj družbi naj razloži narodnjak svojim tovarišem žalostno osodo Slovenstva na mejah, apeluje naj na njih rodoljubje, in gotovo zazveni kak dar zatiranemu Slovenstvu v prid na ponuđeni krožnik. „Slovensko krajcarsko društvo" bi lehko širili poverjeniki Mohorjeve družbe, za dober namen bi vsak ud gotovo rad utrpel jeden krajcar; 25.000 družbenikov bi zložilo vsako leto celih 250 gld. Mar ne bi bila to lepa pomoč nameravanemu društvu ? Slovenci združimo se! ne udajnio se! N:j še dolgo, kar nas je hodni neki govornik stoječ na potuj Scnej zemlji, da ne pustimo „ene same pedi svete zemlje, katera je naša, da pride v oblast nenasitenemu sovražniku". Ako si ne zavarujemo meja, kako nas bodo sodili potomci? „Takrat, ko je bilo na stotine čitalnic na Soven^kem — poreko — ko je bilo toliko narodnih društev, toliko zavednih rojakov, takrat nam je nemški vrag izpodmaknil toliko tal, v toliko vaseh zadušil Slovanstvo za vselej" X Dunaja 8. nov. [ Izv. dop.] (Društvo „Slo ve nija".) Kakor vsako leto, tako je tudi letos v prvej polovici meseca oktobra pri-romalo od vseh stranij naše mile domovine mnogo dijakov nabirat si na tukajšnjih visokih šolali znanosti in skušenj, s katerimi bodo mogli kedaj, kakor upamo, domovini in sebi koristit*. Začelo se je uže tudi društveno življenje v v zimskem tečaji. „Slovenija" je imela uže 23. okt. prvo redno sejo in 6. nov. občni zbor, v katerem so gg. predsednik, tajnik, blagajnik in knjižničar polagali račun o delovanji v poletnem tečaji. Dovolite mi, da vam o tem delovanji poročam bolj važne stvari, iz katerih se razvida, da je „Slovenija" tudi v zadnjem semestru spolnjevala svoj poklic in vedno zastopala slovensko dijaštvo na Dunaji. Pred vsem moramo zabeležiti veselo prikazen, da društveno Življenje nij bilo tako mirno in enolično, kakor je to drugače v dijaških društvih po leti navada, temveč precej živo. Udje, katerih je bilo 52, kar je za letni tečaj še tudi znatno število, so se pridno udeleževali občnega zbora in štirih rednih sej, v katerih so se obravnavale društvene zadeve, napravil knjižnični red in čital spis o Puškinu; pri debatah se je oglašalo zniirom mnogo govornikov, tako, da je „Slovenija" tudi v tem oziru zadostovala svojemu poklicu, ker je urila svoje društve-nike za poznejše javno življenje. Fred vsem pa sme BSlovenija14 ponosna biti na binkoštni izlet, ki ga je napravila se svojim pobratimom, graškim „Triglavom" v Miirzzusehlag; vsem, ki so se ga udeležili, ostane gotovo zniirom v lepem in prijetnem spominu, marsikatero zrnce v podobi navdušenih besed gotovo nij palo na nerodovitna tla, in pred vsem se sme „Slovenija" ponašati s tem, da so se njenega izleta prvikrat udeležili mnogoštevilni zastopniki vseh slovanskih plemen. 20. junija so pevci BSlovenije" pod vodstvom svojega pevovodje g. Jifika sodelovali pri veselici „Ohčanske besede" v Leopoldovem, katere so se tudi drugi udje „Slovenije" udeležili, ter se tako zopet sprijaznili z novim slovanskim društvom. Pri tisočletnici slovenskega obrednega jezika, ki se je praznovala 27. junija t. 1. so seveda tudi Slovenci in sicer častno sodelovali ter se je mnogobrojno udeležili. (Opis notranjih necih razmer izpuščamo, ker bi utegnil spet polemiko vzbuditi. Ur.) Denarstveno stanje je bilo v preteklem tečaji dovolj ugodno. Knjižnica in arhiv sta se po darovih rodoljubov iz domovine in članov samih precej pomnožila ; vsem darovalcem, nadalje posebno g. Sežunu, ki hrani knjižnico brezplačno, se je izrekla prisrčna zahvala kakor tudi za društvo mnogozaslužneinu pevo-vodju g. .liriku, g. pevcem in nazadnjič celemu odboru za njega delovanje. Potem se je volil nov odbor; voljeni so bili z veliko večino glasov prvokrat: za predsednika g. stud. jur. E. Volčič, za odbornike dosedanji podpredsednik g. Btud. jur. D. Majaron, dosedanji tajnik g. htud. jur. I. Bubnik, dosedanji blagajnik g. stud. jur. I. Gregorčič, dosedanji knjižničar g. I stud. jur. St. Madon, ki obdrže tudi v novem odboru svoja častna mesta, in za knjižničarje-vega namestnika dosedanji odbornik g. stud. jur. G. Gregorin, in za blag&jnikovega namestnika na novo voljeni g. stud. agron. Oblak. Od odbora pričakujemo krepko in vspešno delovanje in posebno se nadejamo od g. Volčiča, ki je obče prilubljen, za društven napredek in blagor jako vnet maž, da bode društvo dobro vodil, da bode tudi odšle zvesto spolnjevalo svojo nalogo, da s« bodo namreč okrog njega kakor okrog domačega ognjišča zbirali u Ije in si tukaj bistrili svoj um, se prijateljsko mej soboj pomenkovali ter zabavali v domačem narodnem duhu in gojili na tujem ljubezen do mile lepe naše domovine, do Slovenstva in Slo-vanstva, čemur se vsakokrat prilika ponuja, ker navadno nas o društvenih večerih počaste ee svojimi pohodi naši slovanski bratje, kar se je tudi uže pri zadnjem obenem zboru zgodilo, ko so bili navzočni Cehi, udje ruskega društva „Bukovina" in tudi Hrvatje. Gospode pevec pa prosimo, da ohranijo se svojim petjem „Sloveniji" ono častno mesto, katero zavzema v tem oziru mej dunajskimi slovanskimi društvi, za kar je se ve da tudi pridno obiskovanih vaj treba. G. dijakom, ki pa še društvu nijso pristopili, kličem, naj to kmalu store, ker to zahteva uže njihova čast, da so udje društva, ki zastopa Slovence na Dima ji. „Sloveniji" in njenim udom pa kličem: Krepko na delo, ker časi so resni! Iz Tr.«da 9. novembra. [Izv. dop.] Ker nij še nihče nič poročal o občnem zboru „Kdi-nosti" dne 2. t. in. v Sežani, kateri zbor je priredilo naše primorsko slovensko politično društvo, naj podam jaz te male Črtice. Zbralo se je bilo nad 00 udov, zgolj inteligence s Krasa; zastopani so bili vsi stanovi, posebno pa je bilo obilo narodne duhovščine. Predsedoval je g. državni poslanec Nabergoj, ki je v jedernatem govoru pozdravil občinstvo, razvil program in z živimi barvami naslikal ravnopravnost, kakor je v Primorji. Točke o ravnopravnosti našega jezika v šoli in v uradih in sploh v javnem življenji — kakor tudi točka o železnici, ki bi notranje dežele po krajšem potu s Trstom vezala, bile so soglasno sprejete. Govoril je o tem g. Doliiiar ter priporočal sprejem, da se jih nemudoma v memorandumu na visoko ministerstvo odpošlje. Volitev jednega odbornika namesto vrlega gosp. Šabca v Podgradu za Istro se je vršila in izvoljen je bil g. Jenko iz Podgrada v Istri. Volitev društvenega tajnika se je na isti način izvršila in je bil jednako soglasno zopet g. Doli n a r izvoljen. Še se je pogovarjalo o pre-obloženji z davki zastran tržaške bolnice, ka-teie davke morajo občine nositi in potem se je zbor sklenil. Po zboru se je še v privatnej družbi pri kapljici dobrega terana marsikatera rekla. Odbor bode sedaj izdelal obširen memorandum in ga na ministerstvo odposlal. Za Črnogoro je ravnokar došlo sem 4000 pušk in G28 torelat, to je, 3G železniških vozov patronov, katero strelivo se je precej na ladije vkrcalo. Ic IN>tf<»rlMir£A ('». nov. [Izv. dop.| V številkah 183 in 184 tukajšnjega velikega lista „Uereg" razlaga tudi Slovencem po novinuh uže znani ruski učenjak Makušev neko knjigo Poljaka Petra še vskega , ki j" izšla V Parizu in katera govori o državnemu pravilniku ne bilo po volji in po duši; za kontiskacije pa ne pišem več. Dosti je bilo jedenkrat. Zatorej naj vam oh kratkem povem, da g. Makušev na vprašanje, ali je zjedinjenje vseh Slavjanov uze zdaj mogoče, negativno odgovarja: nij mogoče. In zaknj ne? Tu zopet vseh Makuševih razlogov ne moreni našteti, a jeden je ta, da vas avstrijske in vse neruske Slovane imenuje nezrele, vašim političnim vodjem pa očita, da vas zapletajo v zveze z Nemci in Magjari, da nijso dobri politiku rji itd. Uredništvo rIJerega" pak je k temu bu đemu članku pridejalo nekaj hladila, češ, naj zunaj-ruski Slovanje svojo narodnost varujejo, kakor znajo, ml jih bi morali vsaj literarno podpirati. To bi pač bolje bilo, nego obsojanje a la Mnkttiev. Tudi meni se zdi, da obsoditi je od daleč lehko, ali kako britko in teško se morajo Slovenci boriti za s\ojo narodnost, to je g. Mukuševu vendar neznano ostalo, če je prav v Ljubljani bil in svoje tamošnje izvedbe ob svojem času popisal, kakor se bodo vaši Čitatelji še domišljali iz citatov „Slovenskoga Naroda". Tukajšnje „Vedomosti" pa dolže Avstrijo, da je ona tajno sodelujoča s Turčijo pri Ul-cinjskem vprašanji, to je, da je ona tudi nekoliko kriva, da se to vprašanje nij uže rešilo. Ta ruski list namreč vidi in bere iz „rudeče knjige", da je cilj Ilavtnerlove politike, za vsako ceno ohraniti Turčijo v teh mejah, kakor je, torej tudi za ceno vojne; zato pravi, da se morda še uresničijo besede, katere so bile govorjene pred desetino leti, da vodi pot v Carigrad sko^i Dunaj! Zavoljo tega, trdi, — da Avstrija zato, da bi se Črnagora utrudila, pomaga skrivaj zatezati lllcinjsko vprašanje . . . To kombinacijo tudi le poročam, a prepuščam vašim bralcem sodbo, je li temeljita, ali nij. Telegrama „Slovenskomu Narodu". Zagreb 12. novembra. Razburjenje se nij poleglo, temuč pomnožilo, ker se potresi ponavljajo. Sinoči in davi smo Imeli nove potrese, ob 3. in G. zjutraj, vendar ne zelo hude, ljudje pa so vendar spet prestrašeni. Kdor more beži iz mesta. Vse polno je tacih, ki so na prostem, ker nemajo stanovanja, ali se boje v razpokanih hišah bivati. Stacune spet zaprte. Sabor odložen. Denes ob 10. dopo-ludne zopet hujši potres. Z Dunaja 12. novembra. Nocoj oh osmih se začne velik shod nemških meščanov IV. dunajskega mestnega okraja, ki hode v očigled ustavo vernega „partei-taga" energično protestiral zoper neplodo-vito prepirljivost častilakoiunc ustavoverne kotenje. Poslanca Kronavvetter in Steudel sta zraven. I lomače si van. — (Tržiča nje) so, kakor se iz Ljubljane telegr«»tira v dunajske liste, v občinskem zboru sklenili svojega župana poslati na Dunaj k „parteitagu" liberalnih Nemcev. Kaj ima kranjski Tr/ić pri Nemcih iskati? Nema li občina v Tržiti nič pametnejšega sklepati? — (Z Dunaja) se nam piše: Pevci društva „Slovenije" so povabljeni BO delovati slovanskem pri Blavnosti društva „Zaboja" 20. t. m. — (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani) bodo 24. novembra 1880 v dvorani mestne hiše in se začne ob 0. uri dopoludne. Program obravnavam je: 1. Predsednik odpre zborovanje. 2. 1'oročilo o delovanji glavnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za leto 1878 in 1870 in proračuna za leto 1881. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po propisu § 19 družbenih pravil. 5. Predlog za premembo >; »i. deželne postave od IG. pvečana 1870 o ravnanji s plemenskimi junci. (I. Poročilo o podkovskej in živinozdravskej Soli ljubljanskoj. 7. Volitev podpredsednika in 9 odbornikov na mesto po družhinh pravilih izstopivših. 8. Volitev častnih in doplsovalnih udov. Dostavek. Ct odbor prejme kako kmetijsko orodje, kako seme itd. za razstavo, se bode to skupno z nekaterimi na družbenem vrtu pridelanimi vrstami krompirja in žitnimi semeni v zbornici razstavilo. Olavni odbor c. kr družbe kmetijske Kranjske. V Ljubljani 2 novembra lšSO. Karel baron \Vurzbaeh, dr. Jan. Blei\veis. — (V Vilm Ar jih) je preteklo nedeljo po litanijah šentvidski župnik, g. A. Potočnik, slovesno blagoslovil novo znamenje ki je sezidano precej pri vhodu v vas od ljubljanske strani. — (I) uh o venske premembe v lj ubij ans kej škofiji.) Prestavljeni so gg.: Jurij Koenig iz Starega trga pri Ložu v Cerklje pri Kr.; .lak. Sušnik iz Tržiča na Ig; Janez Molj ■ Rovt v Tržič; J. Mavric z Dolenje vasi v Sodražico; J. Poklukar v Srednjo vas v Boh.; A Zupan v Grad; J. Brence v Stari trg pri Ložu. — V lavantinskej škofiji: Tro-vizor v Sevnici je imenovan tamošnji kaplan g. Jakob Krušič. V pokoj stopil je g. Gašpar Dornik, župnik pri Novej Štifti. — (Iz Trsta) smo prejeli tri dopise, ki se vsi trije ozirajo na naš tržaški dopis v štev. 255. in tamošnjo dopisnikovo opombo na koncu prvega odstavka tako tolmačijo, kakor da bi letela na osobo (jednega tudi od nas spoštovauega tržaškega Slovenca g. D.). Mi smo dotični pasus samo kot v obče rabljen razumeli ne pa osobno in smo preverjeni, da tudi naš dopisnik nij hotel nikogar osobno žaliti ž njim; torej prosimo, naj se ne tolmači napačno. Razne vesti. * (Razbojnik v boji z žandarmi.) Glasoviti Slavonski razbojnik Brkanić je nedavno v Prkovcu čakal za grmom dva žan-danna, ki sta ravno nanj patrolirat šla. Kot dober strelec je oba napadel in res oba podrl. Jeden žandarm je vsled razbojnikovega strela UŽe umrl, drug teško ranjen leži. Na Brkovi-Čevo glavo je hrvatska vlada razpisala 200 gl., a nihče se nij še našel, ki bi se jih upal zaslužiti. * (Na smrt.) V Stanislavu je bila dne 8. t. m. na smrt obsojena kmetica Marunija Voločij, ker je svojega po polu sina umorila. vprašanji v obče. V dveh nadaljnil) član-j — (Novo slovensko učiteljsko kib, v štev. 107 in 200 istega lista M a k uše v društvo.) Piše se nun: Prvo slovensko uči nadalje raspravlja to vprašanje. Kako? Da bileljsko društvo na Primorskem se je porodilo to videli, bilo bi najbolje, kaj ne, da bi vam' v Sežanskem okraju. Predseduje mu g. Anton članek prevel? Ali zdi se mi, da bi to vašemu Leban, nadučitelj y Komnu. 5 2 O > 0 -z z t: ; 1 ' * S. * bd C-" ' " -X: ?l =isi &> . = i?2. "? S ?= i cd 7~ fc ,1 3 1 i - s ■ e - x-5 £ J Kil Kfi o 2. = 5 •o - j. Tujcl. 12. novembra: Pri Slonu: Meisel iz Dunaja. — Wrat8chko iz Maribora. — Miller iz Gradca. — liorr it Dunaja. — Svetli-č.č iz Logatca. Pr Malfel; Schwara iz Dunaja. — Zesohko, bar Itickavica iz Zagreba. — Boller iz Dunaja. — Jarosch iz (iradca. — Urbanč^č iz Dvora. — Novak. B p p* p O to g a> m s P3 O m w g* 5 S 03 O Jt < c -— ~ 2 ° 3 r r. c"«— ■ A 9 £ < e. P s S < i to c S" < ■ &i« i 5' B* •—•g o 3 B j iT p cc • S«« — n 3 oŠ. - N 9 3 p 3 S & 8 3 • B 3 ^p 3 i-j p n .-- O •I s 9 n 5 S tj; S p a — C (i — — ^. -. . M n n? n as «c —• 5 * Ilir =•»; < p - a S * ~S v < H uo v3 ^lES^ai^; - = • • ^ p ; ; c j:<-. < ? . n < 5' 3* 2 cr " c : C "C — C C - c D s (j r < < g * trn * • r. C x m š. a f 5«o s 5 m a I *§ < = H * Ef 3^ _ —. — c 1 « • : x c. - Z 2 r. - r r — e. r e _ ^ — o, ■ 3 » . - C B 2 4;K sls < 3 m * = ^ a - c 3:« H. 5 a? ;)T»i" '--- " <5 p 3 "C « I cr? i. S-: p 2- j 3j < = n O 2 a o 3- B J • ?r = * < 3. s • r e B B* fi o i * a g ! -n e S - <-* - ^ 3 B* m 1 ^; cf x (t 3 e S S "C 3.:* - - S B S« < • =i 2 2 3 — o < o c _ TS 3" 3 ■ 3 C-3 3c1— H — «3. • e * — <5 d »TJ =• ob. : e -o =.t; 3.= ir = c CS 3 a n »i— se ='3 ~ — 3; 3T. C "D : s Bo* l*aS. C ~ - « t« a Se .5= tn-Sj^-c § 5 8.ae-» g" K"3 * — 3 3 £ x Ol2 ; 3-2. C n-O 2,3 - < > O 9 ,-. *! 2. i 1 S" 8 iti «0Q t n - •o P 5 t 74 UK 4