Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 6'—
» Nemčijo.............» 7 50
» ostalo inozemstvo . » 9‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm1. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm*. — Za male o g l a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za*izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 14. junija 1918.
St. 24.
Protest.
Odbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem11 je imel dne 10. t. m. sejo, v kateri je razpravljal o položaju v državi in deželi in je soglasno sklenil sledečo izjavo:
V polnem obsegu odobravamo sklepe zastopnikov slovenskih strank na sestanku v Ljubljani dne 28. majnika 1918. Pozivamo Jugoslovanski klub, da naj odločno nastopi proti brezparlamen-tarnemu in vsenemškemu kurzu sedanjega kabineta.
Plameneč protest dvigamo zoper mistifikacijo o resničnem položaju v deželi, ki jo je zakrivila koroška deputacija pred cesarjem. Izjavljamo, da člani depntacije, ki so zastopali v Badnu koroške Slovence, niso bili od koroških Slovencev za to legitimirani; po svoji politični pripadnosti in svojem javnem delovanju so ti gospodje najhujši nasprotniki Slovencev, in da so sploh Slovenci, naj dokažejo iz zapisnikov zadnjega ljudskega štetja.
Nestrpnost nemških nacijonalcev do Slovencev se kaže v njihovih nasilnih sklepih proti slovenski duhovščini v močno jezikovno mešanem Celovcu, zlasti v sklepu celovškega občinskega sveta proti uredniku glasila koroških Slovencev; ti sklepi nasprotujejo ustavni zakonodaji o svobodnem gibanju državljanov. Opozarjamo vlado na nepregledne posledice, ki hi utegnile nastati, ako bi se sankcijonirala ta politika sile nasproti političnim nasprotnikom.
Najodločneje obsojamo postopanje vlade, ki pristransko prepoveduje Slovencem na njihovih lastnih tleh shode v obrambo svojih postavnih pravic, dočim dovoljuje Nemcem zborovanja tudi na slovenskem ozemlju.
Česa nam manjka?
Podružnica „Sudmarke“ je sklicala shod v popolnoma slovensko vas, kjer ni niti enega Nemca domačina. Ali se ni za smejati: Društvo, ki hoče slovenski jezik in slovenski rod zatreti, sklicuje shode v slovenskem kraju!
Podlistek.
Kako je Kotik zboljševal svet.
Angleško spisal Rudyard Kipling.	[4
Pa kar je tudi Kotik iskal in izpraševal — nikjer ni našel sledu morske krave ali samotnega otoka svojih sanj. Ako je našel kje obrežje, ki bi bilo pripravno za tulnje in bi nudilo lep prostor za mladiče, je sigurno zagledal v daljavi dim ki-tolovcev in veter je prignal duh olja do obrežja. Ali pa je določno opazil sledove tulnjev, ki so včasi otok obiskovali, pa so bili vsi, vsi poklani. Star, toporep albatros mu je pravil, da otok Ker-guelški mora hiti to, kar on išče. Ko pa je po dolgem, napornem potovanju končno dospel tja in je v strašnem viharja plezal po čereh na suho, je celo ondi opazil sledove starih domovišč. In kjer so ljudje že nekoč bivali, tja bodo gotovo zopet našli pot — to je Kotik dobro vedel.
Pet let je tako blodil na svojih potovanjih brez prenehanja okrog, izvzemši one štiri mesece, katere je prebil vsako leto na Novem stanu pri
svojih stariših.	„„	, ....
„Halo ! Ali te še niso zaklali?0 so ga dražili holnžiki in stari tulnji so krulili: „Lejte ga, Ko-tika, kako zboljšuje svet! Se vedno je pri življenju. Le pazite, svoj novi otok je na hrbtu s seboj pri-ugsoI !M
In Kotiku je postalo težko pri srcu in večkrat ga je obšla misel, da ves načrt opusti in plava naravnost na Novi stan ter se pnsti tam z drugimi tulnji zaklati. Pa ko je svoj nos obrnil
Društvo, ki hoče Slovence uničiti, društvo, ki je izdalo že milijone za nakup slovenskih posestev, da je nanje naselilo Nemce, to društvo dobi od Slovenca v slovenski hiši prostore, da zboruje zoper Slovence! In na shod, ki ga sklicuje Slovencem strupeno sovražno nemško društvo, na ta shod pridejo Slovenci, da kopljejo svoj lastni grob! — Kako je vse to mogoče? Edinole, ker nam manjka izobrazbe, ker so mnogi pri nas še v otroški dobi, v narodnih rečeh še naivni in nevedni kot otroci. Drugače bi bilo kaj takega nemogoče. „Mir“ je pisal: V resnici izobražen Slovenec ne more biti nemškutar. Nemškutarstvo bi pri nas ne moglo tako cveteti, če bi bilo pri nas več izobrazbe, več samostojnosti, več prave človeške kulture. Človek z resnično izobrazbo je sicer ponižen v tem pomenu, da se ne povišuje nad drugimi, da ni ohol, nadut in ošaben, a je tndi samozavesten in ne suženjski. Suženjstvo, hlapčevski duh ni ponižnost, kakor ošabnost še ni samozavest; večkrat je celo človek hlapčevskega duha zelo ošaben. Resnično izobražen človek pa druži skromnost s samozavestjo, ima čut časti in spoštovanja pred samim seboj. Ne klečeplazi pred nikomur. Zaveda se, da je svoboden, po božji podobi vstvarjeni človek. Samega sebe smatra za drugim enakovrednega, zaveda se, da ljudstvo, ki mu pripada, in jezik, ki ga govori, nista manj vredna kot druga ljudstva in jeziki. Svoj jezik ljubi in spoštuje in mn je drag kot lastno oko.
Vse razmere pri nas, naša vzgoja, naša šola nas vzgajajo tako, da ne pridemo do zavesti svojih človeških in narodnih pravic in svobode. Človek je tak, kakršna je njegova vzgoja. Naša šola nas vzgaja za nemškutarje. Goji v nas nemškega duha in zabranjuje, da bi se v Slovencu razvila narodna zavest. V naših šolah ima nemški jezik vse predpravice, v nemškem jeziku so vsi napisi, nemški jezik je podučevalen jezik, celo moli se v nemškem jeziku, naš slovenski jezik pa je v naših šolah prava sirota in pastorka. Vse to nehote vpliva na otroka, da začne klečeplaziti pred nemštvom.
Nemškutarska šola je eden glavnih vzrokov,
proti otoku — nos tulnjev je zanesljiv kakor kompas — že ga je neka skrivnostna moč potegnila za rep in predno se je zavedel, je že zopet v nasprotni smeri odplaval. Tako je prišel na Galapagos, na grozen, izsušen kraj, tik ob ravniku, kjer bi ga bilo solnce opeklo skoro do smrti; obiskal je tudi Georginske in Orknejske otoke, otoka Emerald in Little Nitingal ter mnogo drugih; da, preiskal je celò pest zemlje, ki še imena nima in južno od rtiča dobre nade štrli iz morja. Pa vedno so mu morski prebivalci pripovedovali isto povest. Da so se namreč tulnji pred dolgim časom nahajali na vseh teh krajih, dokler niso prišli zlobni ljudje ter vse poklali. Zapustil je potem Tihi ocean in plaval več tisoč milj do samotnega otoka Korienta; tam je našel nekaj napol sestradanih tulnjev in tudi ti so rekli, da pridejo tja hudobni ljudje. Ob tej vesti mu je skoro počilo srce; obrnil se je s trdnim namenom, da se tokrat vrne na svoj tulnjski otok ter se hoče igrati z drugimi tulnji tako dolgo, da ga doleti njegova usoda. Ko je nekega večera na zeleno-poraslem otoku pristal, našel je zelo starega tulnja, ki se od slabosti že ni mogel več po koncu držati. Kotik mu streže, lovi zanj ribe in mn pripoveduje dolgo povest svojih načrtov, upov in prevar. „in zdaj grem na Novi stan nazaj,0 je končal Kotik, „in če me potem žend v klavnico, mi je vseeno.0
„Moj ljubi beli sin!“ je dejal stari tulenj nežno. „Kaj takega ne smeš reči! Ne, ne boš se vrnil neveden in ne boš se dal zaklati, ampak našel boš otok, dà, vem da ga boš našel! Jaz sem zadnji tulenj masafuerski... Veš li, zakaj sem vse te neumne tulnje masafuerske preživel?
na nam manjka narodne izobrazbe in kulture. Ponemčevalna šola prepreči, da mnogi nimajo zmožnosti in veselja do branja slovenskih knjig in časopisov, iz katerih bi zajemali narodno omiko. Med narodno zavednim in izobraženim slovenskim ljudstvom bi Nemci ne mogli sklicevati shodov, na katerih se govori in sklepa proti Slovencem, zaveden in izobražen Slovenec bi ne dal prostorov za taka zborovanja, in na tak shod bi ne prišel noben narodno izobražen Slovenec. Ali bi bilo mogoče, da bi prišel v nemški kraj Slovenec in bi tam na shodu govoril zoper Nemce? Nikjer in nikoli! Nemci pa lahko sklicujejo v slovenskih krajih shode, kjer nemški govorniki govorijo zoper Slovence! Nemci si kaj takega morejo dovoliti le, ker pri nas — ne po naši krivdi — mnogim manjka narodne zavednosti in izobrazbe. In zato je seveda najbolj goreča nemška želja, da bi naše ljudstvo vedno ostalo v nevednosti, zato nas skušajo neprestano poneumnjevati, napraviti iz nas in nas obdržati kot nekak nezaveden „Trottel-Volk°! Kajti potem z nami lahko pometajo, nas izkoriščajo in nas strahujejo, kakor le hočejo.
Že stari absolutist, odstavljeni in pred kratkim umrli turški sultan Abdul Hamid, je rekel, da preveč znanja je nevarno. Kajti le nevedno, neizobraženo ljudstvo se da nemoteno izkoriščati, komandirati in voditi kot brezumna živina. Zato je sultan Hamid z najstrožjo cenzuro vsako bolj prosto besedo že v kali zatrl. Celo besedo «prostost0 je hotel zatreti v besednjakih. Tudi Nemci hočejo imeti nad nami neomejeno absolutistično gospodstvo. Zato so ponemčili naše šole in onemogočili v njih vsako narodno vzgojo. Zato se tako boje, da ne bi naše ljudstvo čitalo slovenskih knjig in časopisov. «Preveč znanja je nevarno,0 to je tudi njih parola, kar se nas tiče. Zato hočejo zabraniti, da bi se Slovenec navadil slovensko čitati, zato jih tako peče, če se vedno bolj razširja narodno slovensko časopisje.
Boje se, da ljudstvo pride do spoznanja svojih pravic, da pride do narodne zavednosti in do zavesti človeške svobode, in da bo otreslo s svojih ram sužni jarem. Boje se, da potem ne bodo več mogli sklicevati nemških shodov v slovenskih krajih, da jim Slovenec ne bo več dal prostorov za
Ko so prišli ljudje k nam in nas začeli klati... kar po stotisoče ... tedaj sem se tudi odpravil, da poiščem tak otok ... Pa nisem ga našel, ker ni mi bila usoda mila ... In ko sem že skoro obupal, slišal sem od Pira, starega polža, prerokovanje, da bo nekega dne prišel bel tulenj od severa ter nas bo peljal na kraj, kjer bo mogel naš rod v mira živeti. In potem sem se vdal v svojo usodo, kajti Pir je še vedno resnico povedal, In sedaj prideš ti, moj ljubi beli sin, in boš to prerokovanje izpolnil!0
«Dà, to bodem! Gotovo bodem!0 je lajal Kotik in male brčice so se mu ponosno dvignile naviško. «Jaz sem edini beli tulenj, ki je sploh kedaj živel !“
Od tega časa ni zamogel dosti slišati o Piru, starem polžu, in o njegovi palači globoko na dnu morja, kjer je tako vroče, da voda ob skali spari. In stari tulenj mn je pripovedoval in pripovedoval, in njegov glas je postajal vedno bolj slab in je nekega dne popolnoma utihnil. Kotik ga je po-dregal, pa stari prijatelj ni odgovoril: bil je mrtev.
Ravno spomlad je bila. Kotik je skočil v morje in ker je v plavutah čutU ščegetanje in srbenje, obrnil je nos proti severu in plaval na Novi stan.
Njegova mati je takoj videla, da se mu je nekaj posebnega pripetilo; plesal je ognjeni ples tako razposajeno kot nikdar preje in Matka je svojega drugače tako resnega sina komaj spoznala. Nekega dne se mu je posebno dobrikala in med štirimi očmi ga je vprašala, če še ne misli na ženitev. «Ti nisi sedaj več holužik, ampak odrastel mož z dolgo belo grivo in skoro tako se te vsi
„Sudmarkina“ zborovanja in ga ne bo več Slovenca, ki bi šel na take shode. Boje se, da Slovenec ne bo več hotel biti nemški hlapec in da bo postal na svoji zemlji svoj gospod; da se bo oprostil krivičnega tujega varuštva in bo postavil na hladno vse nepostavne kuratorje. To pa se bo zgodilo, četudi se oni bojé, kajti podpisi za deklaracijo pričajo, da naše ljudstvo noče biti nikak hlapčevski „Trottel-Volk“, marveč svobodno ljudstvo v samostojni habsburški Jugoslaviji.
Politični pregled.
Boj za parlament.
Vlada ne mara sklicati parlamenta. Ž njo soglašajo nemške stranke, četudi navidezno go-voré za parlament. Vlada se izgovarja, da skliče parlament, če dobi večino; sama pa vé, da po zadnji svoji ofenzivi proti Jugoslovanom in Cehom ne dobi večine. Pl. Seidler je klical k sebi zastopnike parlamentarnih strank. Niti Ukrajinci se niso odločili za vlado, Poljaki so pa v Krakovu napravili sklepe, ki so še tiste Nemce presenetili, ki so v Poljake popolnoma zaupali. Jasen odgovor je dobil Seidler od Jugoslovanov. Dr. Korošec in dr. Vukotič sta mu povedala, da Jugoslovani želimo in zahtevamo državni zbor, do katerega imamo po ustavi pravico. Proti sedanji vladi pa bodo stopili Jugoslovani v parlamentu v n aj -strožjo opozicijo. Njihov boj bo veljal samo vladi, ne pa parlamentu. V tem oziru se pogajajo s Češkim Svazora. Če želi vlada jamstev, naj si ustvari večino. Če pa take večine ne dobi, potem mora vedeti, kaj ji je storiti. Zastopnika Jugoslovanov sta najostreje protestirala proti preganjanjem, ki so se uvedla proti Jugoslovanom.
Dr. Korošec in dr. Vukotič sta bila v avdi-jenci tudi pri zunanjem ministru Burianu, kjer sta dobila zanimiva poročila, o katerih pa bodo z ozirom na stališče zunanjega ministra strogo molčali. V komisiji za kontrolo državnih dolgov je glasoval član Jugoslov. kluba dr. Jankovič proti vojnemu posojilu. Povedal je, da stori to v protest proti preganjanjem na jugu in zavoljo avdi-jence južnih Nemcev in renegatov. Stališče Jugoslovanov je močnejše kakor prej kdaj.
Nemški Tolkstag v Velikovcu.
V nedeljo, 9. t. m., so sklicali Nemci v Velikovec „Volkstag“. Za ta shod so silno agitirali, s plakati, s pismi in z agitacijo od moža do moža. Očividec poroča, da je bilo kvečjemn 400 zborovalcev, nekaj naših, ki so šli iz radovednosti, nekaj takih, ki sploh niso vedeli, kaj da bo, drugi pa povečini uradniki najrazličnejših branž in vojni dobičkarji. Ti so prišli od vseh vetrov. Častno so pa na shodu bili zastopani tudi — otroci. Shod je bil silno pust in so bili celo nemškutarji ž njim nezadovoljni. Eden izmed navzočih Nemcev je rekel : S temi ljudmi se ne da nič opraviti. Ljudje so se dolgočasili in so od shoda odhajali. Eden izmed kmetov Je rekel: Tu ni za nas, samó nemško govoré. Že v soboto prej je županov namestnik Gratzhofer pozval Velikovčane,
boje kot tvojega očeta. Kaj takega se še ni pripetilo, da bi se tulenj v tvojih letih s tako krasnimi brkami in tako ugledne rodbine branil ženiti 1“
„Daj mi še eno leto časa,“ je menil Kotik, „potem imam ravno sedem let — in sedmi val se vedno najdalje na prod zatoči.“
Vsekako je bilo čudno, da se je nahajala na bregu tulnjska samica — ljubka devica slokega telesa in živih oči — ki je tudi hotela svojo ženitev za eno leto še preložiti. In skupaj sta plesala ognjeni ples in imela sta si mnogo pripovedati, predno je Kotik vnovič šel na poizvedovalno potovanje. Topot se je obrnil proti zapadu, kajti sledil je veliki množini rib, ker rabil je dnevno prilično sto funtov rib za svojo hrano. Ko se je nekega dne že naveličal lova, se je vlegel složno na valove, da bi zaspal. Valovi so ga zibali sem ter tja in proti polnoči so ga položili na peščeni prod, docela obraščen z morsko travo in zelenimi rastlinami. Žuboreče so ga obkrožali valovi in Kotik je zaspano odprl oči.
„Pri magilanskem vrtincu!" je zaklical začuden in mrzel pot ga je obšel. „Kaj pa so ti ljudje?"
Niso to bili mroži, tudi ne morski levi ali kiti in tudi ne druge živali, na koje bi bil Kotik kedaj na širokem morju naletel. Njihovo telo je bilo približno dvajset do trideset čevljev dolgo; mesto zadnjih plavalnih nog so imele lopatast rep, ki je izgledal, kot bi bil iz kravje kože prikrojen. Ali da bi bil videl šele glavo ! Ta ni bila drugega kot nerazločljiva kepa, in izgledala je tako bedasto, da se je moral Kotik glasno zasmejati.
da razobesijo zastave. Značilno pa je bilo, da so se temu vabilu odzvali le vojni dobičkarji. Zato je poslal nato policaja od hiše do hiše, da zn- j nanji utis ne bi bil tako klavern. Seveda bodo nemški listi poročali o sijajno uspelem shodu.
Žihpoljski Jaka Lučovnik je govoril slovensko in sicer je lovil nevedne kmete s tem, da je govoril zoper grofe in lov; zamolčal je pa, da so grofi pristaši njegove stranke. Pravijo, da gozdarji niso preveč hudo gledali, ko je govoril zoper lov, dobro vedoč, da so to samo besede; saj imajo Lučovnikovi pristaši v deželnem zboru večino in bi bili že zdavna lahko izpremenili lovski zakon, ako bi hoteli.
Pangermani in protiverei na Volkstagu so, seveda samo za tistih par ur, ko so bili na shodu, postali kar dobri katoličani in avstrijski patri-joti. Seveda bi jih bil lahko spravil kdo v zadrego z vprašanjem, kateri od govornikov in navzočih uradnikov je bil tisto nedeljo pri sv. maši. Na koncu so zapeli celò cesarsko pesem! Menda se „Wacht am Rhein" niso upali peti., da bi jih ljudstvo, kar je nevednih, ne spoznalo. Silno surovo se je zadiral v slovensko duhovščino znani župan Rosch pd. Briznik.
„Fr. St.“ pišejo, da so govorniki govorili zmerno. Navzoči iz tega lahko povzamejo, kako govoré nemški nacionalci, kadar govoré, kakor je njih navada, nezmerno.
Ker je bilo na shodu toliko vojnih dobičkarjev, potem se seveda ni čuditi, da se na shodu ni govorilo o miru. Vojni dobičkarji ga ne potrebujejo. Zato pa je resolucija, ki sojo napravili Nemci, polna hujskarij zoper slovensko duhovščino in polna neresničnih trditev. Resolucija govorj o „moralni podivjanosti slovenske duhovščine".
Pribijemo pa, da celò „Fr. St.“ v poročilu o shodu priznavajo Velikovec za slovensko ozemlje. Zdi se, da je bilo poročilo o „Volkstagu“ že vnaprej v uredništvu „Fr. St.“ sestavljeno, ker med drugim pravi tudi, da je govoril v imenu krščanskih socialcev g. Paulitsch. Bil je sicer kot govornik oficielno naznanjen; govoril pa ni. Navzoč je bil sicer neki duhovnik nemške narodnosti, ki je glasoval za nečedno resolucijo, govoril pa ni.
Kadar bo ljudstvo, naši kmetje in delavci, prišlo do besede, bode javnost zvedela šele, kako da res misli in kaj da zahteva.
Za deklaracijo.
Možje in mladeniči, žene in dekleta iz občine Medborovnice z navdušenjem pozdravljajo deklaracijo Jugoslovanskega kluba (178 podpisov). Slovenci in Slovenke iz Libuč se navdušeno pridružujejo deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 (še 95 naknadnih podpisov). Iz Doba naknadno doposlanih 8 podpisov; razmeroma zelo lepo število podpisov je došlo iz Radiš in Tinj, iz župnije Zilska Bistrica 152 podpisov, iz Gorij ob Žili 73 podpisov. V župniji Štebenj pri Bekštanju je podpisalo 356 žen in deklet.
Nekatere živali so se pasle na otoku, večinoma pa so stale na koncih svojega repa v vodi, svečano so se priklanjale druga proti drugi in neokretno gibale s prednjimi nogami.
„Hm-hm !“ je dejal Kotik, da bi obrnil pozornost nasé. „Mnogo zabave, gospoda! Li tekne južina?"
Debele postave niso odgovorile; vedno naprej so se priklanjale in s prednjimi nogami mahale semtertja. Kotik ni vedel, ali bi se jezil ali smejal, in ko je gledal, kako so mulile travo, je opazil, da je bila njih gornja čeljust preklana. Mogle so torej oba dela čeljusti raztegniti in kar cel snopič trave zamuliti.
„Fej ! Kako grdo ta gospoda svoj živež prežvekuje!" je dejal Kotik. „Hvala lepa za tako družbo!"
Pa te debele živali so se vedle, kot bi nič ne slišale. Priklanjale so se na desno in levo ter delale strašansko neumne obraze.
„Kaj takega se mi še ni pripetilo!" se je hudoval Kotik in jeza ga je obšla. „Ako tudi za-morete svoje čeljusti tako na široko odpreti, vendar vam ni treba biti radi tega tako ošabnim ! Ali bi mi ne hotele rajše povedati svojih imen?"
In zopet so se priklanjale in pripogibale in njih steklena očesa so se zelenkasto svetlikala in preklani nosovi so se gibali semtertja.
„Ce nočete odgovoriti, pa pustite!" je dejal Kotik. „Vi ste edina bitja, ki ste grša od starega vražarja — grša in nevljudnejša!"
In nakrat se je spomnil, kaj so mu morski ptiči nekoč zaklicali, ko je bil še nezrel mladič. Veselo je skočil kvišku in čofotal v vodi, da so
Vojsko.
Ob Marni so Francozi zbrali svoje rezerve; nastopili so tam tudi Amerikanci. Nemci so svojo ofenzivo preložili na sever; severno od Oise je armada nemškega kronprinca v smeri proti Com-piegnu Francoze, dasi pripravljene, potisnila nazaj. Ob spodnji Piavi poizkušajo Italijani z napadi. Pričakovati je večjih bojev. Francozi so začeli napadati tudi v Albaniji. Na macedonskem bojišču so se pojavile grške čete; zato zahtevajo Bolgari, da napovemo vojsko Grški. Na Ruskem se še vedno vršijo praske med boljševiki in njihovimi nasprotniki. Kmetje v Ukrajini so uporni.
Dnevne vesti.
Cerkvene vesti. Za kn. šk. svetovalce so imenovani gg. Matija Germ, župnik v Železni Kapli, Aleksander Prosen, župnik v Bistrici ob Dravi, dr. Jož. Wilhelm er, župnik v Paternionu. — Prestavljen je g. kaplan Vil. Hafner iz Meisel-dinga v Šmihel pri Volšpergu. — Za dekanijska svetovalca sta bila izvoljena gg. Lud. Pirker v Šmihelu na Gosposvetskem polju in Ot. Puchta v Lieseregu.
Kart na tobak je bilo v Celovcu izdanih 7000 in stopijo v veljavo s 17. junijem.
Poslanec Dobernig je zbolel. Boleha na srcu. Zdravniki so mu nujno svetovali, da se poda v kako zdravilišče.
Dimnikarji proti Jugoslaviji. Tudi dimnikarji so 26. màjnika v dvorani trgovske in obrtne zbornice v Celovcu protestirali proti Jugoslaviji. Prepričani smo, da bi v Jugoslaviji ravnotako radi pometali naše dimnike, kakor sedaj.
Podpisovanje VIII. vojnega posojila traja do 2. julija in ima prednost pred prejšnjimi posojili zlasti v tem, da bodo pri prodaji vojaških reči po vojni namesto denarja sprejemali kosq 8. vojnega posojila in bodo pri tem nakupovanju imeli imejitelji 8. vojnega posojila prednost pred drugimi kupci.
Upornost proti vojaškim stražam. Zgodilo se je, da je zbrana množica poizkusila preprečiti eskortacijo (odgon) dezertérja, ki ga je vojaška patrulja aretirala. Ker smejo vojaške straže rabiti vsake vrste orožje proti tistemu, ki jih njasilno rani ali ki grozi z napadom in ga ni mogoče prijeti, konečno proti tistim, ki kljub opominu vojaško stražo hudo in neprestano žalijo, se civilno prebivalstvo nujno svari pred vsakim vmešavanjem v vojaško poslovanje in pred vsako upornostjo proti vojaškim stražam.
Sami med seboj. Na Binkoštni pondeljek, dne 20. vel. travna 1918, so se zbrali „sami med seboj". Kdo? Nemški katoliki, radikalci, nacionalci in slovenski nemčurji. Sklical, oziroma po-
pone sikajoče škropile okrog, kajti sedaj je vedel, da je končno vendar našel rod morskih krav. Vpraševal jih je v vseh mogočih jezikih, koje se je naučil na svojih daljnih potovanjih, kajti morski prebivalci govoré istotako razne jezike kot ljudje na zemlji. Pa akoravno je lajal, vpil in Jul, morske krave so ga moléé poslušale in niso črhnile besedice. Ta čudna bitja so namreč nema, in ne dajo glasu od sebe; mesto govora imajo znamenja, koja napravljajo s prednjimi nogami, in na ta način se sporazumejo, prilično tako kot gluhonemi ljudje.
Seveda Kotik tega ni vedel. Smatral je morske krave za neolikane ljudi in ko je izšlo solnce, ga je potrpežljivost popolnoma minila. Nakrat pa je zagledal, kako so se neokretna bitja začela počasi naprej pregibati. Nato so zopet obstala, se priklonila in s prednjimi nogami plavala semtertja, in kmalu nato so se zopet počasi pregibala naprej.
Kotik jim je je sledil in se smejal njihovemu neumnemu kretanju. Pa nakrat se je nečesa domislil. „Ta bedasta bitja bi bil gotovo človek že vsa poklal, ako ne bi imela nekje varnega zavetišča — in kjer morejo morske krave živeti, bodo pač tulnji tudi mogli! Seveda one jedò morsko travo... Brr! kako umazana jed... vendar videti hočem ... Da bi se le malo bolj požurile !"
Bila je to kaj dolgočasno potovanje za Kotika. Morske krave niso nikdar na dan preplavale več nego deset milj ter so se vedno držale brega, da morejo ponoči na kopnem muliti travo. Kotik jih je obkroževal in plavajoč švigal med njimi semtertje; vendar morske krave se niso zmenile zanj ter počasi plavale svojo pot.	(Konec sledi.)
vabil jih je deželni odbor koroški, da protestirajo zoper zedinjenje vseh Jugoslovanov in zoper ustanovitev Jugoslavije pod habsburško dinastijo. Da protestirajo vimenu dežele in njenega prebivalstva zoper tuje vmešavanje v življenje obeh, v koroški deželi prebivajočih narodov, ki „odkar Koroška obstoji, živita v miru in edinosti med seboj, vzajemno se podpirajoča". In tako naj ostane tudi še zanaprej; saj je že „Slovenec“ Rulitz v državnem zboru dne 17. avgusta 1848 predlagal, da so Slovenci in Nemci na Koroškem eno ljudstvo in hočejo tudi zanaprej eno ljudstvo ostati — kateri predlog se je enoglasno sprejel. Tako je pripovedoval gospod deželni glavar koroški. Samo to je pozabil povedati koroški avtonomni šef, kakšne da so bile razmere v deželi leta 1848. in kakšne so dandanes. To sicer tudi ni bilo treba, saj so zborovali sami med seboj in te vrste zborovalci niso posebni prijatelji resnice, še manj pa pravice krščanskega kova. Kljubtemu pa menijo njihovi tiskani možgani, da je bilo vse „denkwurdig, wurdig in machtvoll". — „Denk-wurdig“ pač je dvorana, v kateri se je zborovanje vršilo zaradi slike, katera predstavlja zadnje ustoličenje koroškega vojvode, ki se je vršilo na Gosposvetskem polju — v slovenskem jeziku. Prav verjetno je, da je bil potek zborovanja „wurdigu, saj so bili zbrani sami med seboj in se ni bilo bati ne ugovora ne — policije.
Če gre še više, ne vemo. Da je v svetovni vojski izgubilo ali žrtvovalo življenje za cesarja in domovino do 50.000 Korošcev, je verjetno. Da pa so bili vsi ti junaki pristaši zborovalcev v deželnem dvorcu, to vendar nihče ne bo upal trditi. Zdi se nam nasprotno mnenje bolj upravičeno; posebno če se oziramo na vse okolnosti, ki so bile med svetovno vojsko merodajne in na vojaško usposobljenost obeh narodov sploh.
Vse drugo, kar
je še na tem zborovanju zrastlo, spada na zeliščni trg. Mogoče je, združenje Jugoslovanov na podlagi sile in oblasti zadrževati; vsako prizadevanje, ustaviti ta tok, pa je — lov na veter. Obžalujemo, da se je podal koroški deželni odbor na polje, ki ne spada v njegov delokrog m nastopil kot činitelj dejanja, za katero njegov mandat ni veljaven. Ako si pa deželni odbor sam hoče podkopavati svojo avtoriteto, je to njegova stvar! Nam zadostujejo besede Dobernigove: „Naše mišljenje prenese vsako izkušnjo" — tudi ustanovitev Jugoslavije s koroškimi Slovenci bo torej preneslo.
Umrl je urednik „štajerca“, Karel Linhart, star 36 let.
Važno za vojne begunce. Vojnim beguncem je dovoljeno povrniti se v Trst in okolico, v celo Istro izvzemši politični okraj Pulj, v celo Dalmacijo in na Koroško razen občine Lipaljavas, Naborjet, Pontabelj, Žabnice in Ukve. Da po povrnitvi na dom dobijo še 60 dni podpore, se morajo takoj po povratku javiti, v Trstu pri policijskem ravnateljstvu, v Istri pri pristojni okrajni oblasti, na Koroškem pri domači občini. Prijaviti se pa morajo najdalje do 1. avgusta 1918, sicer izgubijo pravico do te podpore. Beguncem iz teh krajev se po 1. avgustu državna podpora, vseeno če so se povrnili ali ne, v dosedanjih bivališčih ne bo izplačala. Pred odhodom pa se morajo javiti pri občinskem uradu sedanjega bivališča; da dobe legitimacijo in priporočilo za prosto vožnjo zase in za blago, pa pri pristojnih okrajnih političnih oblastih sedanjega bivališča.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Letni občni zbor), katerega je podružnica »Slovenske Straže" za Velikovec in okolico dne 2. rožnika 1.1. v tukajšnji šolski telovadnici napravila, se je ob po-voljni udeležbi prav dobro vršil. Shod je vodil gosp. Čarf, vlado je zastopal g. baron L’ Estoque. G. župnik Treiber obširno govori o pomenu „Slov. Straže" za obrambo narodne meje in pojasnuje, koliko je že storila v kratkih letih njenega ob-
stanka za obmejne Slovence. Koroški Slovenci smo ji velike hvaležnosti dolžni, sosebno pa mi Slovenci v velikovški okolici. Takoj v prvem letu, ko je bila 1. 1910 ustanovljena, je „Slov. Straža" omogočila z veliko letno podporo otvoritev prevažne gospodinjske šole v tukajšnji »Narodni šoli" za šoli odrasle kmečke hčere, katera šola se jako dobro razvija. L. 1913 je pa prevzela »Slov. Straža" še večje breme namreč vzdrževanje tukajšnje štirirazredne »Narodne šole" in sicer tako, da ona prispeva devet petin k letnemu šolskemu proračunu. Zdaj ko vojska h koncu gre (?), čakajo pa „Slov. Stražo" še večje naloge. Treba bo tukajšnjo gospodinjsko šolo še bolj izpopolniti, sosebno bo treba hleve na tukajšnji gospodinjski pristavi šolskih sester pravilno prezidati, kakor je to primerno za gospodinjsko šolo. Na tukajšnji »Narodni šoli" bo treba nastaviti za dečke četrtega razreda učitelja, da bo mogla šola dobiti pravico javnosti. Ker je toliko otrok v tej strašni vojski zgubilo svoje očete, treba bo, da takoj ustanovimo sirotišnico za dečke in tako pokažemo svojo hvaležnost svojim padlim junakom. Daši je »Slov. Straža" v teh štirih letih vojske imela le malo dohodkov, je vendar ves čas izpolnjevala svoje obveznosti do naših obeh tukajšnjih slovenskih šol. Naj tedaj zdaj, ko je družbeno delovanje zopet omogočeno, vse podružnice »Slov. Straže" zopet začnejo delovati in tako našemu prekoristnemu narodno-obrambenemu društvu naklonijo potrebnih denarnih sredstev, da bo svojo zdaj po vojski Še povečano nalogo moglo izvrševati ! G. kanonik Žel v navdušenih besedah opisuje življenje ljubljenca slovenskega naroda dra. Janez Ev. Kreka, posebno povdarja njegovo ogromno požrtvovalnost za organizacijo vseh slojev našega ljudstva in njegovo ljubezen do nas koroških Slovencev. Velike svote so se že nabrale, da se bo največjemu sinu našega naroda postavil dostojen spomenik, ali mi postavimo mu še spomenik tak, da slednji skuša biti mu enak! Ker so naši mladeniči odborniki vsi v vojski, oziroma ker je naš vrli narodni mladenič odbornik Ivan Carf padel kot junak v vojski, se je moral odbor ves na novo voliti in smo radi pomanjkanja mladeničev dve naši vrli slovenski mladenki in članici tukajšnje Marijine družbe sprejeli v odbor. Odbor se je sestavil tako: Župnik Fr.Treiber, predsednik; Micka Švajger, tajnica; Anica Skrinar, blagajničarka, in Jurij Carf, odbornik-namestnik. Gmotni uspeh je prav lep, dozdaj smo že nabrali 200 K. Z živijo-klici na presvitlega cesarja se je shod zaključil. Vsem zborovalcem, posebno pa še naši vrli Marijini družbi, ki je med zborovanjem prepevala lepe narodne pesmi, prisrčna hvala!
Št. Vid pod Juno. (Iz Rusije so se vrnili) Rumašev Blaž, Žirov Janez, Pavležev Valentin in Škruteljnov Štefan. Dobili so po en mesec dopusta, da se nekoliko razvedrijo v prijetnem krogu domačih, potem se zopet podajo na bojišče. Upajmo, da se tudi s tega bojišča zdravi vrnejo. Nadalje so prišli iz ujetništva: Ohačev Primej iz Kamenske gore in Ožmolčev iz Malih Čap. Vsem kličemo: Bog Vas sprimi! Živeli
nasledniki !
Deščice pri Št. liju. Dne 2. junija ponoči smo imeli obisk. Neki tat je iskal živeža. Slednjič se mu je posrečilo ukrasti pri majhnem po-, sestniku dve kuri in enega petelina. Še živih ni odnesel. Za skednjem smo našli mlako krvi, zna-menje, da jih je kar tam zaklal. Kmetje, pazite na svoje živali! — Tudi iz naše vasi smo dali dva moža za domovino, eden je padel na italijanskem bojišču, drugi umrl v ujetništvu, trije so se izgubili, ki jih zelo pogrešamo in še vedno upamo, da se enkrat vrnejo.
Kotmaravas. Dan za dnevom nam prihajajo vesti o izgubah naših mož, ki so pustili svoje življenje za cesarja in in domovino. Nad 42 jih je že iz naše župnije, ki se nikdar ne bodo vrnili med svoje drage. Zadnji, ki je umrl na griži v vojaški bolnici, je pa povsod priljubljeni mladi mož Lekše Pichler. Služil je in služil, dokler ni doslužil. Zdaj ga ni več. Za njim žaluje žena z majhnim sinkom. Bodi mn zemljica lahka!
Podjunska dolina. (Ples.) Tisti, ki so tako srečni, da dozdaj ne pogrešaj? nobenega iz svoje družine, so se naveličali čakati na konec vojske in začeli so s plesom. Vsak cigovmigov ali gramofon jim je dobrodošel. In pleše se in raja ne samo p? dnevi ampak tudi po noči, da, v nekaterih gostilnah celo čez polnoč. Tudi ni treba zamolčati, da ?e plesa udeležujejo deloma tudi taki in take, ki imajo žalost in, kar je najhuje —- otroci. Poznamo postave, ki so dane v varsto mladi«6, a slavni c. kr. orožniki se zato pač nič ne zmenijo ter ra j ši agitiraj o proti habsburški Jugoslaviji-
priblavas pri Dobrlivasi. (Poroka.) človeku ni dobro samemu biti, še manj zdaj ob vojski. ' Tako si j6 mislil tudi gospod učitelj iz Kazaz
Fleiss in si je vzel za spremljevalko v življenju mlado in lepo nevesto Liziko Mischitz pd. Šte* klovo. Nevesta je bila tudi cerkvena pevka v naši podružnični cerkvi. Bilo srečno!
Priblavas pri Dobrlivasi. Naša cerkev je dobila lepa nova okna, za katera so prispevali vsi posestniki, vsak po svojih močeh, milostljivi gospod prošt Matija Randl, g. kaplan Fr. Krašna. Tudi hranilnica in posojilnica v Šinčivasi je darovala precejšno svoto. Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljujemo. Od preostanka so kupili g. kaplan Franc Krašna lep kip lurške Matere božje za šmarnično pobožnost in ki stane 150 K. V obilnem številu smo se zbirali vsak večer k šmarnicam in prosili majniško kraljico, kraljico vojnih trum, naj nam izprosi, da bi druge šmarnice obhajali že med nami naši dragi očetje, bratje in sinovi, ki so na bojišču. Lepo ovenčan kip so blagoslovili g. župnik Tomaž Ulbing iz Kazaz, ki so drage volje prihajali ob sredah, nedeljah in praznikih, da so imeli blagoslov v naši cerkvi. Zato se jim prav lepo zahvaljujemo in jim kličemo: Bog jim povrni in Marija!
Brdo pri Šmohorju. Naš gospod žzpan Ludovik Pipp je tudi bil z deputacijo rajonskih nemčurjev na Dunaju; šel je tja ubijat slovenskega zmaja reševat koroške Nemce in na uro gledat. Seveda, brez njega ni šlo, ker on je »Tudislovenec" in kakor je neka veljavna oseba v Šmohorju trdila, je celo — pameten Slovenec, ki s svojo družino nemški govori. Take vrste ljudje so torej »Tu di Slovenci". Pamet imajo namreč na posodo in lastno voljo v ušesu Gospod župan je, kakor poročajo časniki, cesarju povedal, da je naša občina z malimi izjemami vsa slovenska; a je »deutschfreundlich gesinnt". — Ta vsenemška „žveka“, ki jo požirajo le še »Tudi-slovenci" — nemčurji, a v hinavščini kuhana nemška raca naj bi bila torej tisto univerzalno sredstvo, ki naj prepreči priklopitev slovenskega dela Koroške — in posebno Zilske in Kanalske doline — bodoči Jugoslaviji, katera se bo na vsak način ustanovila in — če se naš g. župan in njegove opore tudi na glavo postavijo. Kar po božji in naravni postavi vkup spada, ne more človek po pravici ločiti. Slovane vkup in Nemce vkup, pa bo mir med narodi v Avstriji. Kdor se temu stremljenju zoperstavlja, je hujskač in bodisi potem kdor hoče. Mi Slovenci (ne Tudi Slovenci) brdske občine še nismo nobenega Nemca požrli; a da bi se pustili od kogarkoli komandirati kot uprežen vol — tega nobena sila ne bo dosegla. Mi hočemo ostati gospodarji na svojih tleh in pripadati k avstrijski Jugoslaviji! Yi, gospod župan in Vaši deputacijski kompanisti ali tovariši pa niste imeli in nimate nobene pravice, v tej zadevi nastopati in govoriti niti v imenu občine, še manj pa v imenu koroških Slovencev. Našo voljo izražajo podpisane izjave za majniško deklaracijo!
Marija na Zlil. (Sv. birma.) Pri sv. birmi dne 1. junija so presvetli g. knezoškof dr. Adam Hefter birmali 170 fantov in 190 deklic.
Libeliče. (Smrtno ponesrečil) je dne 4. junija 42letni posestnik Aleš Skuk pd. Pahtev v Potočah. Ko je vozil steljo iz lesa, se je ob cestnem robu zvrnil težki voz na njega, da si, ker je bil sam, ni mogel pomagati. Ko so prihiteli žena in sosedje, so že mrtvega potegnili izpod voza. N. p. v m. !
Črneče. (Iz ruskega ujetništva,) v katerem sta bila od 1.1916, sta se povrnila Jož. Kavčič pd. Rajnet, in Jož. Kreiner, gostilničar. Prvi je pobegnil iz Ukrajne, J. Kreiner pa blizu od sibirske meje. Mnogo sta doživela, pa tudi pretrpela. Upajmo, da se tudi vsi drugi vojaki, kar jih je še živih, zdravi povrnejo.
Sv. Križ nad Črnečami. (Poročilo.) Odkar so odpravljene straže ob koroško-štajerski meji in tudi vožnja po železnici ni več tako otež-kočena, prihajajo romarji k Sv. Križu v vedno večjem številu. Prav povoljen je bil obisk o letošnjem postu, pa tudi tretjo in šesto nedeljo po veliki noči. Binkoštni torek je prišlo pet velikih procesij iz Guštanja, Možice, Prevalj, Žvabeka in Gorenč. Svetih maš je bilo ta dan 11, pridigoval je z znano vnemo in uspehom č. g. župnik Iv. HornbOk. — Na praznik presv. Srca Jezusovega je bil dohod romarjev zopet prav ve-tikansk, in kar je glavno na božji poti: pridno so oblegovali spovednice! In kakor tiste prve binkošti v Jeruzalemu, so ta dan prišli od vseh strani: tam od Sobote za Košenjakom, iz Kaplje v sekovski škofiji, mnogobrojno so bile zastopane doline: dravska, misij inska, šaleška ter zeleno Pohorje, dalje Koroška iz vse Podjune, velikovške okolike, Labodske doline in seve vsi bližnji kraji. Procesija je prišla ta dan z Ojstrice, pridigoval je tamošnji župnik č. g. Urh Hafner, sv. maš je bilo sedem. Božja služba se je obhajala kolikor mogoče slovesno in znova smo se posvetili najsvetejšemu Srcu Jezusovemu. Hvala gre vztraj-
nim pevkam, ki neutrudno s svojimi glasovi povzdigujejo lepoto božje službe. Omenim naj še, da prihaja zdaj k Sv. Križu že marsikak vojak, ki se mu je posrečilo pobegniti iz ujetništva, zahvalit se za varstvo Križanega na nevarni poti. — Vemo, da vnema Slovencev do Sv. Križa tudi v bodoče ne bo ponehala in končujemo z besedami kneza in škofa A. M. Slomška: „Oj Križ, na visoko postavljen — zastava premage si nam. — Visoko nam bodi pozdravljen, — Zaupanje naše si nam !“ — Zaupanje zlasti do skorajšnjega srečnega miru!
Potrče. (Tatovi) so postali že precej številni in predrzni. Kar po vrsti kradejo kure, ovce, prasce in kar jim pride pod dolge prste. Kar pa se je zgodilo v torek, dne 4. junija popoldne, presega že vse meje. Neznan uzmovič je vdrl pri Juriču v Št. Janžu v stanovanje uboge oferce, ko je bila odsotna, in ji vzel vso najboljšo obleko njenega sina, ki se v par dneh vrne iz ruskega ujetništva, meso, ki ga je hranila zanj, sladkor, kavo, eno plahto in 6 naglavnih robcev. Do sedaj tatu še niso mogli zaslediti. Kmetom jemljejo živež trde rekvizicije, ubogim revam ga pa „re-kvirirajo“ tatovi. Zakaj pa vzdržujemo varnostne organe, ako niti svojega imetja nismo več varni ? Ali ni pomoči?
Kapla na Dravi. (Poskušena tatvina.) V noči od 5. do 6. t. m. slišijo okoli dveh po noči ropot iz hleva/Oglasila se je tudi krava Domači takoj vstanejo, prižgejo luč ter gredó v hlev. Že je manjkalo 14 dni staro tele. Ko so iskali okrog, so ga kmalu našli kakih 300 korakov proč na travniku z narezanim vratom v krvi. Bilo je še živo. Pri teletu sta ležala dva kola. To in sled v travi kaže, da sta morala biti dva zlikovca, ki doslej še nista znana. Ker je gospodar vpil in z lučjo iskal, nista utegnila teleta do cela zaklati m odnesti. Bomo morali hleve boljše zavarovati, saj so sredstva, ki vsaj izdajo vsakega tatu.
Pokrče. (Veselje in žalost) nam je prinesel majnik. Vsak dan meseca smo opravljali toli priljubljene šmarnice, ob nedeljah in praznikih s petimi litanijami v Dolini. S kakšnim veseljem so jih peli otroci in odrasli in s kakšnim veseljem je poslušal tudi tujec to lepo narodno cerkveno petje! Med vesele speve pa se je v nesoglasju mešal turobni misererò. Dne 26. maja smo namreč spremili rajno Dornkažinjo iz Št. Janža po truda in trpljenja polnem življenju k zasluženemu večnemu počitku. Kakor mravlja je rajna delala od zore do mraka za dobrobit svojih dragih in vsled dvakratne težke operacije bolj rahlega zdravja, podlegla naporom in bolezni. Rada bi bila še ostala pri svojih ljubljenih otrocih — saj je štela komaj 53 let — pa ravno tako vdano je sprejela tudi smrt, potrpežljivo prenašajoč dolgotrajno trpljenje. Šla je po plačilo, nam pa je zapustila zgled skrbeče in trpeče matere. — Dne 30. maja smo pokopali Mateja Planekarja pd. Tavornika v Viščinjivasi, ki je po sedemletnem trpljenju v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Poznali smo ga kot krščanskega moža, ki je veliko molil. N. p. v m.!
Koroški gospodar.
Ravnalne cene za strd. Centralna komisija za določevanje cen je nastavila za strd. nove ravnalne cene: Za prodajo iztrkane strdi po pridelovalcu na mestu pridelovanja 16 K, za zmečkano in stisnjeno strd 11 K, za čisto strd (Seim-honig) 8 K. Pri prodaji na debelo (prodaja na preprodajalce) znašajo cene po enakem redu 17 K 70 v, 12 K 70 v in 9 K 70 v, pri prodaji na drobno 20 K, 14 K in 12 K.
Huda slana. 5. t. ra. je nekatere poljske pridelke močno poškodovala, zlasti fižol, pa tudi repico (krompir), buče, sirk in murke. Posebno huda slana je bila na Nižje-Avstrijskem, v graški okolici, pa tudi ponekod na Koroškem in Kranjskem.
Osrednji prehranjevalni svet na Dunaju je 6. t. m. razpravljal o spravljanju letošnje letine. Zasega žita in podobnih pridelkov ostane v veljavi. Posebno strogo bodo pazili na male mline. Tudi glede krompirja bo ostalo pri dosedanjih odredbah.
Sladkor je minoli četrtek vendar le došel v Celovec in so ga ljudje že težko pričakovali.
Zvišanje ceno za loj. Ker se zadnje mesece dobiva veliko manj loja, je deželna vlada od 1. junija zvišala cene jedilnega loja in sicer: Cena v lojarni brez zavoja 7 K, z zavojem 7 K 10 v, v prodaji na drobno 7 K 20 v, z zavojem 7 K 28 v za kg. Hkrati se je določila nakupna cena^ za surov loj od goved, ki je bila dosedaj določena brez razlike s 4 K 50 vin. za kg, od 1. junija z 2 K za surov loj za kos, težek do 5 kg, in s 4 K 50 vin. za kos, težek nad 5 kg. Najvišja cena za ovčjo mast 4 K za kg pa ostane.
Naši vojaki.
V Italiji, dne 30. 5. 1918.
Najsrčneje pozdrave pošiljamo vsem čitateljem in čitateljicam „Mira“, posebno pa onim iz naše domače okolice. Spominjamo se ravno današnjega veselega praznika; s kakim veseljem smo se doma udeleževali lepega pranganja v cvetočem maju!
Mi obhajamo praznik letos daleč od Vas na visokih gorah in se spominjamo na lepo našo domovino in ljube domače. Šedaj je tudi tu sneg že izginil in lepe planinske cvetlice krasijo naravo, večinoma je pa tu golo skalovje.
Nahajamo se še pri popolnem zdravju, ker se sovražniku ne ljubi veliko igrati se z nami; sicer večkrat poskusi svojo srečo, ali zaman! Naše strojne puške mu pač pregrozno pojejo jekleno pesem.
Z velikim zanimanjem čitamo nam priljrrbljeni list »Mir", ki ima zmiraj dosti koroških novic, posebno pa, ko tako moško nastopajo naša vrla dekleta. »Slava Vam! Le pokažite, da nam hočete pomagati, da se po vrnitvi v ljubo domovino tudi mi moremo bolj prosto in veselo gibati."
Zadosti naj bo za danes in Vas ob koncu najsrčneje pozdravim, posebno pa Kotmirčane. Živi lepa domovina, mili naš slovenski kraj !
Na skorajšnje veselo svidenje ! F. Prosekar s Plešivca, Jožef Užnik, Cvetko Jakob.
Bojišče, dne 30. 5. 1918.
Nemci in nemškutarji so šli 25. maja t. l.na Dunaj in so bili od našega presv. cesarja Karola I. sprejeti v avdijenci. Kaj so ti ljudje tam govorili, presega pa že vse meje. Zahtevali so v imenu Nemcev in tudi v imenu Slovencev, da se naj ne pusti jugoslovanski misli o lastni državi proste poti; začnejo se naj preganjati voditelji in duhovniki in naj se vojska ne konča s sporazumom, marveč z nemško zmago in popolno nadvlado Nemcev nad ostalimi narodi v monarhiji. Mi slovenski vojaki na bojišču skupaj zbrani pa odločno protestiramo proti vsakemu vmešavanju Nemcev in nemškutarjev v jugoslovanske zadeve! Pozdrav!
France E.
Srčne pozdrave vsem korotanskim Slovencem in Slovenkam pošiljamo z bojišča fantje-vojaki od minometalske baterije št. 1. 7. polka. Z veseljem čitamo časnike, posebno pa naš ljubi „Mir“, ki nam prinaša novic od doma. če mislijo naši Nemci in nemškutarji, da nas bojo s svojimi lažmi in natoljcevanji pri presv. cesarju Karolu I. očrnili, se pa zelo motijo. Saj je sam cesar ob zadnjem obisku na bojišču osebno pohvalil slovenske vojake. Mi pa enkrat za vselej odklanjamo nemške »dobrote" in jim tudi prepovedujemo govoriti v imenu nas Slovencev. Z jugoslovanskimi pozdravi !
Vojaško pismo.
Pisemce iz tujine.
Pošilja Anton Stražar.
Vojna pošta, 1. 6. 1918.
V prostih urah.
Tam za goro zvezda sveti, oj, kak jasno se blišči!
Ti spominjaš me tak milo, kaj za goro svetlo je;
T). Trstenjak.
Daši je že od tega časa poteklo dokaj let, ali vendar mi je ta skoraj neznatni dogodek ostal v živem spominu — osobito še sedaj se ga večkrat spominjam. Imeli smo hudo zimo . .. Oče so mater ves dan opominjali, naj pridno kurijo v peči; kajti ledene rože kar niso hotele izginiti z oken, šele popoldne so se malo otajale, sleherni dan. Mikalo me je sanjkanje in drsanje, ali takrat sem se sukal le bolj okoli tople peči. Pomiloval sem uboge ptičke in jim pridno vsipal krušne drobtinice in zrnja na okno, da so ga sirote zobale. Neki dan, kot ponavadi, ko smo odpirali okno, da se je malo prezračilo, je priletela v hišo senica. Hitro sem jo ulovil in zmrzlo siroto djal v kletko. Veselil sem se uboge ptičke; kajti bil sem velik ljubitelj ptic. Pa moje veselje se je kmalu ustavilo. Uboga ptičica se je začela tužno zaletavati v kletki; oče to videvši so mi rekli:
»Tone, izpusti jo!"
»Zakaj ?"
»Zato ker ona ni vajena kletke in ti bode od žalosti poginila."
»Oh, ne bode ne, zakaj naj jo izpustim, ker je tak mraz, tu pa ji je toplo, ali ne?"
Pa oče so bili pametnejši od mene, odprli so kletko, prijeli ptičko in jo izpustili.
Sililo me je na jok — v svoji nevednosti sem se jadil nad tem očetovem početjem. Sedaj jim pa dam prav, tudi jaz bi ne lovil več nobene ptičke v kletko ...
V podobnem položaju kot seničica se sedaj tudi jaz nahajam. Takole ob lepih majniških večerih kar ne morem iti k počitku. Dolgo, dolgo časa sem včasih zunaj in misli mi uhajajo daleč, daleč tja proti kranjski deželi v našo prapreško vasico ...
Večkrat se mi pridružijo takole tudi Tone Jurjevec, Janko Burger in Tonče Jerina. Tudi zvečer 30. 5. smo sedeli zunaj na zeleni tratini v lepi majniški noči ...
»Stražar, kdaj bodemo doma takole sedeli zvečer...?“
»Bog zna, Jerin, ali upanje imam, da še!"
»Misliš da, jaz ne! Veš, Stražar, kar domisliti si ne smem nazaj, ko smo s tovariši tako le sedeli pod košatim kostanjem, pa katero zapeli; to so bili zlati časi...!“ * li
Za dekleta in žene.
Jugoslovanska žena.
Drage žene in dekleta! Živimo v dobi mogočnega demokratskega gibanja, katero hoče zed-načiti vse sloje in dati človeškemu življenju to, kar mu je. sedaj manjkalo, namreč svobodo razvoja in enakopravnost vseh. Ce ima vsakdo svoje dolžnosti, imej tudi vsakdo svoje pravice, ali bolje rečeno, vsi enake pravice. In kakor spolnjujejo danes moški težke jim naložene dolžnosti, tako tudi me ženske ne zaostajamo za njimi. Vojska je v prvi vrsti udarila moža, a ta udarec je čutila tudi žena —- čutila mogoče bolj, kot marsikak mož. Ženska dela, rodi in trpi v ljubezni, v ljubezni do moškega, v ljubezni do otrok, ki jih doji s svojo lastno, srčno krvjó. Prav pravi pesnik Schiller, da plete ženska nebeške cvetke v zemsko življenje. Zato pa trpi ona tudi mnogo huje, ker ji je stvarnik podaril nežnejšo dušo in rahlejši čut. Bivši zunanji minister žalostnega spomina grof Černin, je videl v svoji nemški pijanosti jokati in jadikovati le nemške in mažarske matere in žene po svojih padlih možeh in sinovi^, jugoslovanska žena ima menda po njegovem naziranju v prsih kamen mesto srca. A drage prijateljice, katere žena, katero dekle je v tej vojni več pretrpela, kot ravno Jugoslovanka? Res, da so z našimi junaki vred padali na bojiščih tudi Nemci in Mažari, a kjer je bila borba najhujša in obramba najtežja, tam je stal jugoslovanski junak, tam se je boril jugoslovanski mož, jugoslovanski ženin, jugoslovanski sin. To je pribito in to bo beležila zgodovina poznim rodovom. To še ni dosti ! Jugoslovanska žena je morala zapustiti svojo zemljo, svojo rodno hišo in iti stradat in umirat v taborišča.
Toda prepereli aristokrat grof Černin, ni videl solz v očeh jugoslovanske žene. Mogoče, da jih sedaj res nima več — izjokala je vse in stoji tu kot spomenik na grobu, kjer počiva cvet jugoslovanskega naroda.
Zato pa se bomo v vsem narodnem delu priklopile me Jugoslovanke našim jugoslovanskim sokolom-junakora in se borile na njih strani z vso silo srca in ljubezni. Za to naše delo pa bomo dosegle popolno enakopravnost z moškimi, tako, da postanemo deležne vseh pravic in svobode v mladi Jugoslatiji.
Kdor je svobode in pravic deležen, jih mora biti tudi vreden in posebno pri izvrševanju pravic tega sposoben. Da pa postanemo tudi me ženske sposobne za javne posle, nam je treba izobrazbe. Ne more vsaka imeti šolske izobrazbe, vsaka pa ima lahko domačo izobrazbo, ki si jo pridobi s čitanjem časopisov in knjig. Prava domača izobrazba je tudi spoznavanje življenja, ki je tako varljivo, tako lepo na zunaj, kakor je mnogokrat gnusno in grdo na znotraj. Ne mislite, da prebiva pod vsako svileno obleko veselje in zadovoljnost! Le premnogokrat se ravno tam uresničuje vprašanje pesnikovo, ki pravi: »Poznaš
li kragulja, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne?" Le premnogokrat kljuje pod razkošnostjo kragulj, slaba vest, ki očita brez besed, ki gleda v dušo brez oči in ki trga srce brez vidnih, a tembolj strupenih krempljev. In ravno spoznavanje življenja v tem oziru naj bo visoka šola za naše jugoslovansko ženstvo. Posebno dekleta naj nikar ne gledajo po tuji gospodi, ki jih vabi v službo v mesta, kjer se potujčijo in zgube ljubezen do staršev in domovine. Koliko in koliko jih je bilo že nesrečnih v dalj njih, tujih mestih po Egiptu itd., od koder so hodile v gotovih presledkih domu, kazat se nališpane in visoke, z denarjem, ki ga je objokovala njihova nedolžnost
in poštenost. Torej, drago dekle, ohrani v srcu ljubezen do domovine in se poroči s tebe vrednim rojakom, da boš tako postala vredna mati jugoslovanskih otrok. Vse pa pojdimo na delo: Razširjajmo jugoslovansko časopisje in knjige, ki nam pripovedujejo o slavni, tužni naši preteklosti in nas tako navdušujejo za solnčno, svobodno bodočnost.	Korotanka.
Domači zdravnik.
Varujmo sl ušesa!
Ušesne bolezni niso tako pogoste kakor očesne; če pa nastopijo, jih je le redkokdaj mogoče popolnoma odpraviti. Zato je treba varovati in negovati tudi ušesa. Pri tem je paziti zlasti na sledeče :
1.	Varuj uho, da se ti ne^pretrese! Zlasti stariši naj ne udarjajo otrok s plosko roko za tiho, kakor se žal rado zgodi. Ušesna mrena namreč lahko poči in uho popolnoma ugluši ali pa slabše sliši. Tudi vpitje in kričanje v uho je zelo škodljivo, ker se lahko poškoduje ušesna mrena.
2.	Nikdar ne vrtaj v uho s kako koničasto (špičasto) rečjo, kakor s peresom, iglo, zobotreb-nikom itd.! Otroci imajo tudi navado, da si vtikajo v uho trde reči, kakor fižolo, sirk itd. Odvadite jih tega!
3.	Če ti je prišla kaka reč v uho, je ne smeš s silo odstraniti, ampak le z izbrizgavanjem z mlačno vodo. V takem slučaju je najbolje iti k zdravniku, ako je blizu. Nerodna roka spravi namreč ponavadi dotično reč le še globlje v uho, da jo je potem še težje odpraviti.
4.	Če ti pride v uho kaka živalica, muha itd., obrni glavo na nasprotno stran in kapljaj kar naprej v uho olje. Neprijeten občutek je, ako je kaka žival v ušesu. Treba je namreč živalico najprej umoriti, da preneha šumenje in brnenje. To se v največ slučajih doseže z oljem. Če se je to zgodilo, potem stvarco previdno odstrani. Če se ne posreči, pojdi k zdravniku.
Listnica uredništva.
Več dopisnikom: Ni prostora. Prihodnjič!
Pridobivajte Jim“ novih naročnikov !
O ji r- o vi.
Dobrlavas. Za sklad, s katerim se bo po srečno končani vojski zopet sezidala od sovražnika porušena Marijina romarska cerkev na sv. Višarjah, so v naši župniji še sledeči darovali: Ana Bruner 2 K; Marija Toplič 10 K; Valentin Šein 20 K; Helena Stefan 40 K; Valentin Greif 10 K; Marija Riegler 2 K; Uršula Lužnik zopet 10 K; Marija Jošti, 10 K; Marija Stindl 8 K; Neža Šein 10 K; Janez Vesel, župan 20 K; Marija Plave 2 K; „Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi*1 20 K; Ladinik Katarina 4 K; Neža Zec 2-80 K; Barbara Toplič 20 K; Helena Toplič 20 K; Ana Miče 2 K; Marija šloser 2 K; Skuk Medard 10 K; Marija Sovak 10 K; Pavel Starc pd. Majdi 50 K; neimenovan iz Dobrlevasi 20 K; cerkveni ofer na praznik Gosp. Vnebohoda 84 K; Kristina Škof 10 K; Janez Korešnik 10 K; Ana Lah 10 K; Antonija Vute 5 K; Ana Miče in Uršula Toplič nabrali v Kokju 100 K in sicer: Marija Mert 20 K, Terezija Vrelih 2 K, Marjeta Grmadnik 1 K, Terezija Sekol
2	K, Janez Krajnc 2 K, Vincenc Kuhling 1 K, Marija Hanjžo
3	K, štirje r. voj. ujetniki 5 K, Katarina Volinar 2 K, Ana
Cepič zopet 1 K, Janez Kariš 2 K, Ignacij Cunder 10 K, Marija Pahernig l-30 K, Ferdinand Grmadnik 1 K, Helena Cimpaser zopet 6 K, Marjeta Kiinger 2 K, Šatarina Primic 2 K, Rozalija Konič 1 K, Marija Košir 10 K, Florijan Šeiternik 1 K, Amalija Cunder 4 K, Uršula Plišovnik 2 K, Marija Plišovnik 1 K, Frančiška Grmadnik 4 K, Valburga Kernbis 3 K, Ana Štikler 1 K, Valentin Cunder 1 K, Helena Vrelih 3 K, Ana Krištof 4 K, neimenovana l-70 K; Marija Kurat in Marija Rormeister nabrali v Dobrlivasi in sicer: p. Maurns Potočnik 20 K, Marija Greiner 2 K, Terezija Kačnik 5 K, Terezija Kap 6 K, Vinkovič Marija 2 K, Grmadnik Ana 1 K, Higersberger Pavla 3 K, Alojzij Dreo 1 K, Robač Jera zopet 2 K, Ana Bruner zopet 1 K, Burg-štaler Franc 1 K, Sekol Simon 1 K, Uršula Logar 0'60 K, Barbara Hobel 1 K, Terezija Fister 0-80 K, Herman Rormeister zopet 2 K, MatUda Rormeister 1 K, Marija Rormeister zopet 5 K, Marija Kurat 5'20 K, Lorene Sire 2 K, Uršula Sire 2 K, Gojer Ludovik zopet 2 K, Kurat Marjeta 10 K, Vričko Lucija 2 K, Vričko Rozalija 2 K, neki ruski ujetnik 1 K, Vageker Ana 1 K, Grasl Katarina 3 K, Sekol Marija 2 K, Kolman Marija 10 K.	(Dalje sledi.)
Ranjeni udje nimajo tiste moči za delo, kakor zdravi, ker je kroženje krvi moteno. Tudi radi nastopijo prejšnje bolečine. Radi tega je svetovati imeti doma oživljajoče, bolečine lajšajoče sredstvo. V ta namen priporočamo Fellerjev ojačujoči, blagodejni rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid“. Njegov hitro bolečine olajšujoči učinek je že 20 let dobro znan in je bil pohvaljen od več kot 100.000 zahvalnic, kakor tudi od mnogo zdravnikov. 12 steklenic tega izbornega domačega zdravila pošlje na vse strani franko za samo 14 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvatska). Kdor je v spodnjem telesu občutljiv, naj rabi lagodno učinkujoče odvajalno sredstvo. Dobi se mnogoštevilna drastično učinkujoča in črevesa dražeča odvajalna sredstva in raditega hočemo pokazati, da so le Fellerjeve želodec krepčujoče ra-barbarske krogljioe z zn. ,,Elsa-krogljice“ nedražečega odvajalnega učinka. 6 škatijic stane na vse strani franko le 7 K 37 h. Naroča se na zgorajšnji naslov. Ako mučijo kurja očesa, se temu napravi hiter konec s Fellerjevim tekočim sredstvom zoper kurja očesa „Elsa-turist. tinktura11 1 steki. 2 kroni, ali z izvrstnim Fellerjevim turistovskem obližem z zn. „Elsa“ po 1 krono in 2 kroni.	(st)
^Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii^
| M^Mesv.MokjavCekii (
je nanovo izšla knjiga:
I Kristusovo življenje iu smrt [
I v premišljevanjih in molitvah. |
= Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil E Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
E Cena: Mehko vez. K 8-—, za družnike = §§ K 6’—, po pošti franko K 1'20 več. — = = V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom = E K 13 20, za družnike K 9’90, po pošti franko E K 1'20 več.
illlNllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIll
Listnica upravništva.
Našim oenjenlm naročnikom, ki še niso plačali letošnje naročnine ali doplačali zvišane naročnine, pošljemo po poštlpoložnice ter prosimo, da se Jih vsi prejemniki poslužijo.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam pri preselitvah ali premestitvah naznanijo poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem kotn naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Kih&lek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Kupim it”, harmonij. .SSit
Fr. Grafenauer, p. Brdo pri Šmohorju, Koroško.
Kuhanim pošteno dekle, ki je vešča tudi gospodinjstva, IiUilUi ILU želi dobiti novo službo, najraje v kakem župnišču. Naslov pove uredništvo.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
posojilnice :
Hranilno in posojilno društvo
v Celovcu
ki se vrši
v četrtek, 20. junija 1918, ob 10. uri dopoldne, v posojilničnem prostoru, Fauličeve ulice št. 7 v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Poročilo o poslovanju 1. 1917.
2.	Volitev odbornikov.
3.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Uabilo
na
občni zbor
Posojilnice za Belo in okolico
ki se vrši
v nedeljo, 23. junija 1918, ob 11. uri dopoldne, v Železni Kapli.
Spored:
1.	Odobrenje računskega zaključka za 1917.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
zadruge :
Gospodarska zadruga v Sinčivasi
r. z. z o. z. ki se vrši
v nedeljo, 23. junija 1918, ob 4. uri (novi čas) popoldne v zadrugi.
Dnevni red:
1.	Poročilo o poslovanju zadruge 1. 1917.
2.	Volitev odbora.
3.	Predlog „Zadružne zveze" o preustrojitvi zadruge v blagovno centralo.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi pri velevažnem zborovanju
vabi
odbor.
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema kot oficfjelno subskripcijsko mesto prijave na
osmo avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih:	17 , Z
I. davka prosto 5 V27o amortizacijsko državno posojilo . . .1|. .£^po K® 91-54; II. davka proste 5 7a% odpovedljive državne zakladnice .	. .	„ ", 95*50.
Tiskovine za prijavo in pojasnila strankam so brezplačno na razpolago.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja sreike razredne loterije.
Uabilo
na
Z9. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v dinjah
r. z. z n. z. ki se vrši
v nedeljo, dne 23. junija 1918 ob 3. uri popoldne v poBojilničnih prostorih na Trati.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo o poslovanju.
3.	Poročilo računskega zaključka za 1. 1917.
4.	Sklepanje radi čistega dobička.
6. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
6. Razni nasveti.
Opomba. Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši isti dan in na istem mestu eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal pri vsakem številu zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Uabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
pri Devici Mariji na lezem v Prevaljah
reg. zadr. z neom. za v. ki se vrši
v nedeljo, dne 23. junija 1918, v hranilničnem prostoru pri ,Šteklu‘ v Farni vasi
po sledečem sporedu:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrditev letnega računa za 26. upravno leto 1917.
4.	Sklepanje o uporabi čistega dobička.
6. Slučajnosti.
Zborovanje se začne ob 3. uri popoldne in se bode, kar zadeva sklepčnost, ravnalo po članu 36. zadružnih pravil.
K obilni udeležili vabi	odbor
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Framydol
svetle in sive las. in brad. za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3'25.
Rydyol
pordeči bleda lloa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino
vred K 2'46. — Povzetje 45 h več. — Naslov za naročila:
lan. Brolich, drožerila pri angelu, Brno 638, IHopbdb.
Sprelema vloge na ftnližlce In nn tehoči račun, labup In prodala vrednostnih paplrlev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Posestvo
ki leži ob državni cesti, obsega okoli 16 oralov sveta, od tèga 9 ‘/a orala polja arondirano, je zaradi bolezni na prodaj. — Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 23. Znamka za odgovor.
] Raramente [
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddeieh za paramenteložefovega društva v Celovcu.
Kvitrorioo
išče službo v kakem župnišču; je pošteno dekle v starosti okrog tridesetih let.
Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 24.
Hiša na prodaj.
Iz proste roke se proda hiša št. 10 tik cerkve na Žili pri Beljaku. V hiši je gostilna in trafika. Pojasnila daje: Anton Tudor, Marija na Žili, pošta Beljak.
Ufe ji	■	Prve vrste, preizkušene, znamka „Tekla“,
JHP	■	za barvanje volnenega, svilenega in platin SOS H	^	uenega blaga, so dobijo sledeče: črna,
^	^	siva, modra (plava), zelena, rdeča, ruj ava
B iu lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini
pri „zvoncu“ Celje
Vsak si lahko sam pobarva obleko in platno ter prebarva staro obleko !
Za eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve „ „	„ bluzo „	„	n	3 zavitke barve
Za en predpasnik „	„	»	2 zavitka „
Izvršujejo se tudi poštna naročila. — Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.
ixiwv» * Itj 1	X V* ' .Vy < X, X l*J ( X » IX/
Karl Loibner
Do K 5000’— brez
zdravniške
preiskave.
Vojno zavarovanje tudi za vojake na bojišču brezplačno.
C. kr. avstr, sklad za vojaške vdove in sirote
" - — zavarovalni oddelek za Koroško —
CttlOVeC, Paulltschgasse it. 15.
Vojnoposojilno zavarovanje.
Za nabavo K lOOO*— VIII. državnega posojila se plača
za zavarovalno dobo
12 let 15 „
na leto K 63-— „ 48'-36-—
za pol leta
K 3210 „ 24-40 „ 17-85
četrtletno
K 16-30 r 12-40 9-10
mesečno K 5-55 „ 426 3-10
V slučaju smrti se zaostalim polno vojno posojilo takoj izplača.
Nezapadljivost hranilnih vlog, odkup ali zastava police od prvega začetka! Kdor n. pr. opusti 12 letno zavarovanje za K 1000-— po enem letu ali je zastavi za posojilo, dobi, neglede na morebitno kurzno diferenco, v gotovini nazaj izplačanih K 59-46, čeravno je bil eno celo
leto za slučaj smrti zavarovan.
Zavarovanje se sklepa na podlagi dogovorov s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove In sirote po c. kr. priv. zavarovalni družbi za življenje »Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Pojasnila daje in zavarovanja sprejema tudi še sedaj zavarovalni oddelek za Korožko
c. kr. avstr, sklada za vajaške vdove in sirote
Celovec, Paulltschgasse št. 15.
Zahtevajte naše prospekte!	Dopisnica zadostuje.
Najcenojše pre^ mije. Vse od-višne obresti za zavarovance.
Zahtevajte tudi naše prospekte za otroško vojnoposojilno zavarovanje.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
PaTliSeva ulloa it. 7.
-------------- uradu]« vsak dan, Izvzemši nedelje In -----------—
prašnike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica it 7.
e