1950
H\
f/V
rajec
rnin ’
etsKI
j slove»'
rubar
čem PJ] i pes»1"
Danes pred šestimi leti - 10. junija 1944 je prvo bombardiranje našega mesta povzročilo na stotine nedolžnih žrtev. - Da preprečimo nove in še večje žrtve, je naša prva dolžnost - obramba miru.
Zato bomo podpisali poziv za prepoved atomske bombe.
Obnovljena izdaja leto II. štev 77.
DELO
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
TRST, SOBOTA 10. JUNIJA 1950.
Cena 20 lir
kvin‘el:
«Tolov,j
Ve#rn
zabav"»
ija; llJf do^ i Na*1'1’ i Gor1»1, knji»”' i gla»6’ narod»;
■odoVi
Bcet»»-
nKe.
■ 19 **»" ini K»»; 11 V?«1
• 20 V0-i-30 t? 22 V. i Noi»e
,dne «P rmoni* ;ias< glov'»
V «bi»
S X'
», «;
a' 2°^
Moi»1'1
,gia#
oO
ed
a« d«!
■*'
tk
so >
r.>
s>
s:?
-5
ilr I'
■d>f
<5
s <»r 0
)
»
(1
ga")al1
allC'u<K me k ani" »
è
ro»6^]
B
't J1,
Dtt,C
K'

i
wel
v«'
o.
[ P6
1 čete-
J?
v
pri
u6
«lllf°nedel-*ek p°teče eI>° let0 od - “v v trzaaHi oocinsKi svet, ki
'run neoemoKraiitni iz.edbi pn-‘ veiik uspen Koiuunisiu.ni usti, d* aopiia naa jj.uuu giasov ter ^ urugo mesto s Skoro zu.unu JUv naskuita preti ostatimi usta ^ teuen za tem pa so v poctezei-L bučman liste oeioviiega ijuu-“aravnosi pregazite vse Oataie. s« občman so uosegie absolutni pa relativno večino glasov.
i^^vinistitne struje so bite po-N zlasti se titotasisti, ki so 1^' UOvsoa z neznatnim številom z* na zaunjem mestu, i, Kk°r so znan oemokrati voditi i^Pfosno votivno borbo proti osta-^besetuu političnim skupinam, i, so tuui njih izvoljeni preostav-Hillr|v vseh občinskih svetih po-lHi 1,1 oosieano branili svoj vo-jj^Ofogram in koristi delovnega
lii^^žja borba je vsekakor v tr-obcinskem svetu, v katerem takozvane Giuntine sovini-V stranke absolutno večino, ne ‘Viii na t0' da jih obe italijanski fileni stranki dosledno pod-I? v njihovi protiljudski pomiri N u 11 predvidenemu odporu s '“ai.janskih šovinistov je ko-tjj at,čna skupina takoj na prvi •t “je(ilagala, naj se določi po en lt| /aiec in stenograf za sloven-da bi mogli svetovalci ke narodnosti govoriti v ob-svetu v svojem materinem
se je prvič razkrinkal
s:
Tu
i(tl'Slst Dekleva, ki ni hotel pod-Ijp *®ga predloga komunistične !i ane' čeprav se njegova lašistic-\l čina vedno širokousti, da U "arodne pravice Slovencev. <v tako težko je bilo za ostale 't|QCe sl°venskega ljudstva, a naši JjMci se niso ustrašili odpora \ '?v- Neizprosno so branili pra-i|j &1<)vencev do zadostnega šte-Vn j1 in vrtcev v slovenskem je-j1® dosegli tudi nekaj uspehov, \ v seveda še od daleč ne vsega, 't " Predlagali in do česar i magico.
idtka se je vodila in se še Idi . v°di za občinsko avtonomijo. I u je bila komunistična skupili^ Podeželskih občinah pa ona ' ki tako rekoč sama vodi to !fJh u"°rbo- Ostale skupine so se v Pred ameriškimi gospodarji ^Dlj 0 potuhnile ali pa odkrito ^ nk poP°lno kontrolo okupacij-Sčii *as*i nad občinskimi posli. 1 2ob°0. ^e> da proti ukinitvi ukaza VJ ®i odprl niti ust predstavnik W.st'čne podružnice v Trstu, i j'Je naše borbe se niso poka-Sl h’ a vendar moremo ligo-\iprt tudi druge skupine počasi »Hudujejo jn začenjajo braniti stališče, na podlagi katerega Vv ®0*°4o braniti koristi vseh
hJ finančni politiki občinske Sh brani predvsem razredne 'movitih slojev, vodi naša X r odločno borbo za demokra-He‘n Pravično odmero davčnih Nki Predvsem se bori proti po-V obdavčitvi na predmete ši-XvjOtroSnje, ker to obremenjuje S j delovne sloje. Naša zah-Xsrert Predvsem, da se zvišajo i	davki na premoženje in
't |e ® °d podjetij, posredni davki oa luksuzne predmete. Doslej
X Oeli, da bo uveden družinski ,v«l davek, ki bo zadel pred-idl0 Ve|ike podjetnike. Na nas Sl 8 bo uveden tudi užitninski
'II.“ llD	. ... ... . -
S,J bogatinove mize. «!°>Ctae
^®eJe uspehe zaznamuje skupi-
vnikov delovnega ljudstva Hoj" obnove. Sprejet je bil naš
L...
s bil tudi že odobren kre-'U
li ahf Za nuino zgraditev 800 sta-Proti nizki najemnini, za !('?> bil
j rani Vojaške uprave v zne-% ®>lijonov lir. Pod pritiskom iilitf^dlogov so bili zvišani tudi il°8o Za javna dela, s čimer Je Xj0 brezposelnih dobilo dela. ali so v načrtu šole, sta-kot'1* druge sradnje javne ko-. ln>doh tržnice, obnova klavnice \ art?110’ za kar so se komunisti lh\^čno borili.
Jkoig*' sn>o marsikaj tudi v korist Vvstv CV' Predvsem brezplačno iJilo Ven° Pomoč in začasno na-Xjujba račun bodočega zvišanja vX'U V celoti je bil sprejet v. Je *n, n°t- sindikiatov za zboij-\ .,J1,l°vega Dednega stanja. il%j' uP‘na je nastopila proti A je c®ne plina in toka, toda ve-’ žal, napravila po svoje. \an.s° nadalje intervencije za A j cest .razsvetljave, javnih 1 drugih stvari, ki zanimajo ^Cij	kot nnlnvirn i/sph inter-
Ì
a°stjo
kot polovico vseh inter-aškem občinskem svetu toženih s strani komunistič.
i>o v.‘baškem občinskem svetu
'tl S^Huin
• °cl0s*de' _s svojo budnostjo in
Za uspešno izvedbo pobude partizanov miru
Mobilizirajmo vse množice
za široko akcijo proti atomski bombi
Sestanek Glavnega sveta tržaškega odbora za obrambo miru - Pozdravi iz Češkoslovaške in Avstrije Poziv ZES in ZDTV - V Nabrežini so podpisali stockholmski poziv vsi svetovalci in župan
Široka akcija Tržaškega odbora miru, ki si je zadal častno nalogo, da zbere čim večje število podpisov za stockholmsko resolucijo, se iz dneva v dan postopoma razvija.
V ponedeljek 5. t. m. se je sestal Glavni svet tržaškega odbora za obrambo miru, ki je obširno razpravljal o podrobnem načrtu za uspešno izvedbo širokopotezne akcije partizanov miru. V mestu bodo postavili 30 središč za zbiranje podpisov, ki bodo vodili in koordt-nirali vso akcijo za podpisovanje stockholmske resolucije. Borba proti vojni nevarnosti bo obenem po-jačana tudi v mladinskih vrstah. Tržaški odbor za obrambo miru bo nadalje povzel katere koli pobude, ki bodo v pomoč za dosego čim večjega uspeha v tej plemeniti kampanji. Vsi člani odbora so si zadali nalogo, da bodo, kot prvi
začeli nabirati podpise za resolucijo proti atomski bombi. Tudi v tej pobudi tržaških partizanov miru je prišla do izraza mednarodna solidarnost. Našemu odboru so poslali pozdrave partizani miru Češkoslovaške in Avstrije. Pozdrave je poslal tudi ntons. Plojhar, katoliški duhovnik, ki je član Svetovnega odbora partizanov mjru.
Te dni je Zveza enotnih sindika-
Današnja številka «DLLA» je na šestih slraneh. Tretja stran je posvečena ljudski prosveti. Prosvetnim društvom in vsem prosvetnim delavcem še posebno priporočamo, da poskrbijo za čim večjo razprodajo te številke.
tov STO naslovila vsem delavcem našega ozemlja naslednji poziv:
«Člani Izvršnega odbora zveze enotnih sindikatov STO so enoglasno podpisali stockholmsko resolucijo, ki zahteva prepoved atomske bombe, postavitve stroge mednarodne kontrole za jamčenje izvedbe te prepovedi in postavitev pod obtožbo, kot vojnega zločinca, tiste države, ki bi kot prva uporabila atomsko orožje proti kateri koli deželi.
Zveza enotnih sindikatov STO se pridružuje sklepu izvršnega odbora svetovne sindikalne zveze ter poziva vse delavce STO, vse meščane, vse Slovence in Italijane, da množično podpišejo stockholmski poziv ter s tem rešijo človeštvo grozečega atomskega uničenja.»
Tej plemeniti pobudi so se takoj pridružile naše športne organizacije. Prav te dni je Zveza društev
TITOFAŠISTOM PREOSTAJAJO LE $E PRAZNE GROŽNJE
NOVE DIREKTIVE WASHIN6T0NA
po ponesrečenem barantanju za STO
"PARTIZAN,, DE GASPERI PONUJA MORILCU PARTIZANOV SVOJO ROKO DEMOKRISTJANI SO NA UKAZ OD ZGORAJ UMOLKNILI O TERORJU V CONI B
Po jjunesrečeruh poskusih, razdeliti irzašico ozemlje z dogovorom med ueugrudoni m Kimoni, so se tudi De* gaspenjeoa vlada in njihovi pi tstasi zavni u značilen molk. ue Uaspen sam, ki je obiskal v nedeljo Furlanijo ni spregovoril niti besede o coni ti, um m slavil nobenih novih predlogov za barantanje. Izjavil je le, aa je vedno pripravljen pogajati se s 'J itom kot — čajte in ne omedlite — partizan s partizanom. Pač lepa partizana oba: De Uasperi, ki zapira in obsoja partizane na dolgoletne ječe, in izdajalec narodno osvobodilne borbe Tito, ki je doslej ubil in zaprl nad 100.000 borcev za svobodo. V resnici, drug drugega vredna!
Tudi u ostalin krogih demokristjanov in njihovih zaveznikov skuSajo spravili, vsaj zaenkrat, v pozabo trtaSko vprašanje in barantanje za naie Ozemlje, s katerim so se bolj tako zelo razgalili pred lastnim in tržaškim ljudstvom. Očividno gre za nov ukaz Washington«, ki mu ne gre v račun, da se njegova hlapca nista mogla sporazumeti. Ameriški imerialisti hočejo zato preprečiti, da bi javna diskusija o tem kočljivem vprašanju mogla zanesti odkrit razdor med Kirnom in Beogradom, zaradi katerega bi tudi■ nameravani sredozemski pakt splaval po vodi. Zato naj ostane rajši vse pri starem. Prepovedali pa so De Gasperiju, da bi draZil Tita z govorjenjem o Terorju v coni B. S to novo ameriško linijo si moremo razlagati prepoved VU, da se govori na javnih zborovanjih proti tiiofašističnemu terorju, ter Palu-tanov ukaz, da občinski sveti ne smejo razpravljati o politiki, Tudi vedenje tržaškega župana kaže na to, da trna ukaz, preprečiti Titu nevšečne diskusije v občinskem svetu.
Med tem pa so tudi ttto/ašistl prilagodili svojo taktiko in propagando o tržaškem vprašanju potrebam ameriških imperialistov in vojnih hujskačev, ki hočejo pri nas zaostriti hladno vojno. Tako so začeli z odkrito propagando, češ da bo beograjska vlada sprejela predlog Storže za razdelitev cone B po narodnostnih mejah, ki ga pa misli razširiti tudi na cono A. Titojaši-stični prvokatorji hodijo zadnje dni s tem geslom po slovenskih vaseh cone A ter straše ljudi, češ da bo tudi njihova vas priključena k Jugosla-
vlji. Namen te provokacije je več kot prozoren: s to grožnjo skuSajo pasl-vtzirati ljudstvo, ki je brez izjeme spoznalo vso lažnivost njihove propagande o «socializmu» v Jugoslaviji ter se prepričalo, da je titovstvo le tašizem v mnogo poslabšani izdaji.
Toda naše slovensko ljuastvo le predobro ve, da se te. grožnje ne bodo nikdar uresničile. Kajti odločnost Sov-ìetske zveze u našem vprašanju ne dopušča nobenih dvomov, da bi mogel kdor koli še sploh misliti na barantanje tudi le za ped Svobodnega tržaškega ozemlja.
Med tem pa nadaljujejo titofašisti v coni B svojo «pot u socializem» s priznanimi gestapovskimi metodami. V 'Zgornjih Škofijah so organizirali «prostovoljno» delo za zgraditev zadružnega doma ki ga grade Ze poldru-
go leto, ne da bi postavili Se en sam kamen.
Titovski preganjači hodijo zato od hiše do hiše s pozivnicami, da se morajo udeležiti udarniškega dela vsi, celo S0-letni starčki, ker bi sicer i zgubili živilske nakaznice. V Bujah pa pobirajo na sestankih in po hišah podpise za protest proti čeSkoslovaSki vladi zaradi preganjanja udbovskih agentov na Češkem. Odziv je zelo neznaten, a še ti podpisujejo le iz strahu.
EKSPLOZIJA V BARCELONI
BARCELONA — V sredo je prišlo v nekem skladišču orožja, ki se nahaja v severnem predelu mesta do strašne eksplozije, ki je zahtevala med vojaštvom več žrtev.
za telesno vzgojo pozvala vse člane in ostale športnike ter voditelje vseh športnih organizacij, da odobrijo resolucijo, ki zahteva prepoved atomske bombe.
Čeprav je akcija za podpis te resolucije šele v začetnem razvoju, je imela kljub temu širok odmev tudi med drugimi sloji in političnimi skupinami našega ozemlja. Pomembno je dejstvo, da so pretekli teden podpisali poziv za prepoved atomske bombe vsi občinski svetovalci nabrežinske občine skupno z županom Kraljem. Ni dvoma torej, da se grozeče vojne nevarnosti in atomskega uničenja v polni meri zavedajo tudi ljudje, ki niso našega političnega mišljenja. Prav obramba miru in borba proti strašnemu orožju uničenja človeštva mora neobhodno in nujno združiti vse ljudi, ne glede na njihovo politično ali versko pripadnost. Tu ne gre za obrambo lastnega političnega prepričanja ali poudine politične struje. Zahteva, da se prepove uporaba zločinskega molilnega orožja je danes osnovna in sveta dolžnost vsakega človeka, pa naj bo to delavec, uradnik, kmet, intelektualec ali politični voditelj oziroma pristaš katere koli stranke. Z borbo proti atomski bombi brani danes človeštvo svojo največjo dobrino, to je lastno življenje kakor tudi življenje lastnih otrok, staršev, bratov in sester.
Prav zaradi tega moramo v tej plemeniti borbi mobilizirati vse sloje prebivalstva, posebno pa tiste, ki se še danes popolnoma ne zavedajo strašne nevarnosti, ki grozi vsemu človeštvu.
Scelbova policija napadla povorko otrok*
ANDRIa — V nedeljo je dala
Scelbova policija nov dokaz svojega nečloveškega postopanja. Policijski agenti in karabinirji so napadli in razgnali povorko 600 otrok, ki so šli na proslavo Mednarodnega dneva otroka. Podivjani Scelbovi morilci so iztrgali otrokom zastave in transparente. Ranili so šest otrok v starosti od 6 do 12 let in nekaj prisotnih delavcev.
Škandal v italijanskem parlamentu
Demokrist j anski ministri
goljufi in sleparji
RIM — V parlamentu je Ze več dni na dnevnem redu razpravljanje o velikem škandalu nekaterih demo-kristjanskih poslancev. Dejstvo je, aa je obtožbe iznesel sam demoknstjan-ski poslanec Viola, ki je dal parlamentu številne in neizpoaoitne ao-kaze o goljufijah, korupcijah in drugih sleparijah, ki so jili izvajali de-mokristjanski ministri in sicer minister za pošto in brzojav Spataro ter poslanca Bonomi in Coccio, V to alerò pa so vpleteni še drugi demokri-stjanski poslanci,
Opozicija je na podlagi obtožb zahtevala, da se imenuje parlamentarna preiskovalna komisija. Ta predlog je seveda vladna demokrist Janška večina z glasovanjem odbila. Sprejet pa je bil drugi predlog, ki predvideva preiskavo in postopanje proli krivcem sodnim potom.
Kazkritje tega škandala Je povzročilo med ljudstvom veliko ogorčenje, Demokristjani poskušajo na vse načine, da bi prišla usa zadeva v pozabljenje in so v tem smislu tudi glasovali proti predlogu opozicije.
To je ponoven dokaz politične gnilobe, korupcije in sleparij, ki se razširjajo v demokristjanski stranki. Dejstvo je da so prišli demokristjani 18. aprila na vlado s prevaro in izsiljevanjem in to je tudi danes vse jedro klero/ašistične vladne politike,
Slovensko hrvatska prosvetna zveza in Zveza italijanskih prosvetnih društev priredita jutri, 11. junija od 14. do 24. ure v gozdiču "Naron,, pri Proseku
DAN KULTURE
Začetek kulturnega sporeda bo točno ob 15. url. Nastopile bodo sledeče skupine, ki se bodo nepretrgoma vrstile na dveh odrih:
1.	godba Rinaldi,
2.	mešani zbori: Skedenj, Lonjer, Podlonjer, Sv. Ivan, Salež-Mali Repen,
3.	harmonikarji PD Dugolin,
4.	pevsko društvo iz Rovt,
5.	moški zbori: Prosek, Ricmanje, Boljunec, Sv. Križ, Trebče, Padriče - Gropada, Salež - Zgonik, Mali Repen,
6.	mandolinistlčni zbor PD Cebulec,
7.	pevski zbor PD Tomažič,
8.	italijanske recitacjie,
9.	hrvaške recitacije,
10.	«Na kriški osmici»,
11.	narodni ples,
12.	revija narodnih noš.
Govorita:
tov. STANE BIDOVEC in prof. OSCAR FERLAN
Razstava knjig in fotografij, razstava pionirskih ročnih del in slik Po kulturnem sporedu sledi ljudsko rajanje.
Igral bo orkester s Proseka in godba iz Križa.
' t* Stojnice s pijačo in prigrizkom
URNIK PREVOZNIH SREDSTEV:
IZ TRSTA:
Avtobusi: (avtobusna postaja) nepretrgoma od 13. ure dalje Vlaki: (glavna postaja) do Miramara: 12.31), 1330, 13.45, 16.08, 16.35, 17.10.
Openski tramvaj (trg Oberdan): vsakih 12 minut.
Avtobus z Opčin nepretrgoma od 14. ure dalje.
Avtobus iz Medjevasi, Silvana. Devina in Sesljana odpelje ob 13.30.
POVRATEK:
Avtobus s Proseka za Trst: nepretrgoma od 19. ure dalje. Vlaki iz Miramara za Trst: ob 19, 20.15, 20.30, 21.40, 22.50. Avtobus s Proseka na Opčine: nepretrgoma od 20. ure dalje.
Agneletto in
branita titovski
Giampiccoli
teror v coni B
Župan noče dati besede našim svetovaleem, da bi govorili o tržaškem vprašanju - Številne in važne interpelaeije komunističnih svetovalcev
Fašistične obsodbe ne bodo zlomile odpora proti titovski vladi
Tov. Petriče vic in Dapčevic
obsojena na 20 let prisilnega dela
V torek se je zaključil pred beograjskim vojaškim sodiščem sramotni proces, ki ga je režim Tita-Rankoviča uprizoril proti dvema višjima jugoslovanskima oficirjema, generalmajorju tov. Branku Petri-čeviču in polkovniku tov. Vladi Dapčeviču. Fašistično sodišče je po šestih dneh zasliševanja zvestih in-ternacionalistov in 14 prič, ki jih je seveda preskrbela UDBa, obsodilo oba neustrašna partizanska borca in zvesta prijatelja Sovjetske zveze na 20 let prisilnega dela, odvzem vojaškega čina, za dobo petih let so jima odvzete vse civilne in politične pravice Obsojena sta bila nadalje na plačilo 20.000 dinarjev globe.
Sest dni je trajala ta tragična burka režima terorja in umorov. Toda kljub skrbno pripravljenim udbovskim pričam ni uspelo titofašistom,
Ofenziva imperialistov
Profi voditeljem KP Japonske
ih nan je preprečila marikak-(l'kjiaever Proti ljudstvu ter razje “jegove svoražnike. Tako l|l > o Ld,>° v diskusijah za prora-It>le|7askem vprašanju, o Osred. X ( arni in drugih primerih.
V1* v «v Vztrajnih in doslednih l3lh Tinskih svetih za koristi A ij! '°vnih množič je dvignilo s "rah Unistične Partije in vsega CXnilJTe8a pokreta ne le med K Nav prlstaši, temveč tudi SS t,.lrni slovenskimi in italijan-V'° 1 ,,rtžlcami- Kajti končno je 'tiJe ni Vo v dejanjih spoznati, vlilt ,80v prijatelj in kdo so-n da so edino le liste de-V Drn U<Istva °stale zveste svo-% lza*ramu- dočlm so ga vse
TOKIO — Ameriško neposredno vmešavanje v notranje zadeve Japonske prihaja vedno bolj do izraža. General Mac Arthur, ki je postal pravi vojaški diktator je poslal te dni japonski vladi, ki je v bistvu le orodje v rokah ameriškega imperializma — pismo v katerem zahteva, da postavi vlada izven zakona 24 članov Centralnega komiteta japonske komunistične partije. To naj bi bil neke vrste uvod za nadaljne ukrepe proti KP im delovnim množicam, ki se borijo za zboljšanje obupnih življenskih pogojev in neodvisnost Japonske. Japonska KP vodi danes borbo za podpis mirovne pogodbe z vsemi zainteresiranimi državami, vštevši Sovjetsko zvezo in L. R. Kitajsko. Vsaka ločena mirovna pogodba bi dejansko pomenila nevarnost nove vojne. To je bil tudi eden glavnih razlogov ameriškega pritiska na vlado za postavitev izven zakona voditeljev KP.
Diktatorska zahteva Mac Arthu-
rja, je povsem upravičeno ogorčila ljudstvo. Splošna zveza dela «Sam-betsu» je že naslednji dan pozvala delavce na splošno protestno stavko, ki bo verjetno te dni. Stavka bo zajela nad milijon delavcev. Ker je bil poziv sindikata objavljen v glasilu KP Japonske, je razjarjeni gen. Mac Arthur poslal vladi novo zahtevo, da se postavi izven zakona 16 urednikov komunističnega glasila in glavnega tajnika sindikatov. To pomeni, da bi bili vsi predstavniki delovnega ljudstva, ki jih navaja poziv ameriškega diktatorja odstranjeni iz parlamenta in javnih služb. Postavlja se celo zahteva, da se jim zabrani vsako nadaljno delovanje in dostop na sedeže svojih organizacij.
Naslednji dan je stavkalo v znak protesta 270.000 delavcev, ki se jim bodo te dni pridružili še ostali. Tako bo dalo japonsko delovno ljudstvo svoj odločen odgovor imperialističnim diktatorjem.
da bi dokazali vsaj deloma upravičenost nesramnih in podlih obtožb. Vse iz trte izvite obtožbe, s katerimi so skušali titofašisti dokazati, da sta bila. oba tovariša dezerterja iz vojske ter v vohunski službi Sovjetske zveze, so ob odločnem zadr-čanju obsojencev popolnoma propadle. Tovariša Petričevič in Dap-čevič sta tudi pred fašističnim sodiščem beograjskega krvnika ponov. no in odločno potrdila svojo neomejeno zvestobo Sovjetski zvezi, tov. Stalinu in veliki svetovni socialistični fronti. Njihove . interna-cionalistične zavesti ni strla niti 22-mesečna ječa, kakor tudi ne vsakovrstna izsiljevanja in mučenja.
Dejstvo je, da so titofašisti čakali z uprizoritvijo procesa kar 22 mesecev. Omenjena tovariša, ki sta ob objavi resolucije I. U. zavzela odkrito internacionalistično stališče, sta že takrat stopila v borbo proti fašističnemu režimu Tita-Rankoviča. Zaradi naraščajočega terorja, ki ga je že takrat začel izvajati titovski režim, sta bila prisiljena, da se pred grozečo nevarnostjo umakneta v Rumunijo. V noči med 7. in 8. avgustom 1948 pa jih je na meji aretirala fašistična UDBa. Takrat so titovski zločinci tudi uprizorili beg tov. Arse Jovanoviča, ki je bil dejansko umorjen že v zaporu ter je bilo njegovo truplo prepeljano na mejo.
Značilno je tudi dejstvo, da je beograjski krvnik postavil pred sodišče dosledna internacionalista prav v času ko so anglo-ameriški imperialisti sprožili novo in še ostrejšo protikomunistično ofenzivo. Beograjski proces se je vršil vzporedno s raznimi procesi, ki jih isto-tako uprizarjajo v Ameriki proti ljudem, ki jih obtožujejo, da so izdajali atomske tajnosti Sovjetski zvezi. Namen titofašistov in njihovih prekooceanskih gospodarjev je
zelo prozoren. Eni in drugi skušajo dokazati, da grozi vojna nevarnost prav od struni velike socialistične dežele.
Pogumno in odločno stališče, ki sta ga zavzela jugoslovanska borca pred fašističnim sodiščem pa je popolnoma uničilo vse titovske in imperialistične spletke. To je obenem dokaz, da med jugoslovanskim narodom stalno narašča odpor proti fašističnemu režimu terorja in umorov.
Neurje v Lecce
LECCE — Nad vso pokrajino je v nedeljo razsajalo neurje, ki je povzročilo v mestu vrsto poplav. Močan deževni naliv in toča sta povzročila občutno škodo, ki znaša več milijonov lir.
Na seji 2. junija je v imenu večine proslavil obletnico proglasitve italijanske republike republikanec Furlani. V imenu komunistične skupine je tov. Rogassi želel italijanskemu delovnemu ljudstvu, da si pribori svoje pravice v borbi proti nasilju in reakciji.
Za tem je sjrejetih nekaj sklepov, med njimi imenovanje preglednika pri Mestni hranilnici, ter prečitani sklepi občinskega odbora. Tov. VVeissova je vložila dve interpelaciji, prvo glede nameravane ukinitve oddelka za dojenčke v ul. Manzoni ki naj bi se vključi-1 v otroško bolnico, Burlo-Garoto-lo na Istrski cesti, ter drugo o gibanju jetičnih, ki so bili odpuščeni iz zdravilišč in so ostali brez nadaljnje potrebne nege. Ker župan ni hotel dati nobenih zagotovil, je tov. VVeissova spremenila svoji interpelaciji v predloga.
Sledila je diskusija o STO, v kateri je dr. Agneletto pogrel svoj zimski govor, ki se je razlikoval po odkriti obrambi terorja v coni B ter po še bolj žolčnih napadih proti komunizmu. Tudi naslednja govornika, demokristjan Gregoretti in misin Morelli sta prav tako kot vsi ostali naperila večji del napadov v svojih govorih proti komunizmu kot glavnemu sovražniku, ki jim je prekrižal račune s Trstom.
Kot zadnji je spregovoril tov. Gombač, ki je z dejstvi dokazal ves titofašistični teror v coni B, katerega edini namen je odstraniti odondod vse Italijane, da bi tako priključili ta del STO Jugoslaviji. Edina rešitev za prebivalstvo obeh con in za dosego narodnih in drugih pravic je le ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Njegova nepobitna izvajanja so zlasti boleče zadela tržaške titofašiste, ki so se zaradi pomanjkanja protidokazov zatekli k prostaškemu izsiljevanju in grožnjam proti tov. Gombaču, ki so samo dokaz njihove oznovske morale. Čeprav namreč dobro vedo, da je tov. Gombač aktivno deloval nad dvajset let v tajnem antifašističnem gibanju in v Osvobodilni fronti, ga hočejo prikazovati kot fašista, dočim pojejo hvalo svojemu predstavniku Deklevi, ki pa je bil za časa narodno osvobodilne borbe kot pristaš dr. I. M. Čoka zagrizen nasprotnik Osvobodilne fronte. Zaradi tega je bil takoj po osvoboditvi
tudi aretiran v Ljubljani ter šele po intervenciji svojega svaka, znanega titoiašističnega generala, iz-
zahteval napeljavo enakega ti.kd kot v mestu tudi za "gornji del Sv: Ivana ter mesečne račune Acegata.
puščen po šestih tednih iz zapora. Končno je tov. Bidovec interveniral, Zalo priporočamo «Primorskemu», da se zniža cena listka linije L od naj gre iskat zadevne dokumente j 30 na 20 lir za postajo pri Skilanih.
Po teh intervencijah je nastalo
na isto mesto, kjer je dobil dose-1
danie-	silovito prerekanje, ker župan ni
V torek so govorili saragatovec ; hotej vpisati tov. Radicha v Dulci, prof. Furlani in dr. Gian- ; piccoli, ki je kot simpatizer tito-
fašizma označil beograjskega krvo-loka kot «zanimivo zgodovinsko osebnost», njegovega agenta v občinskem svetu pa «našega dragega Deklevo». Tudi tem trem ni manjkalo protikomunističnega strupa, povedali pa niso v bistvu nič novega.
Pred tem pa je bila cela vrsta interpelacij, med njimi tov. Gombača za razsvetljavo ulice Costalunga in za vodnjak na kalinarskem pokopališču, tov. Karlete za električno strujo v mestnem zavetišču, tov. Žbogarja za javen telefon za hiše pri Sv. Ani. Tov. Braun je
tov.
nam govornikov o tržaškem vprašanju. Sel po polurni prekinitvi seje je moral župan pod pritiskom odnehati.
50.000 OTROK je manifestiralo za mir
PARIZ — Na stadionu «Buffalo» je v nedeljo manifestiralo za ipir 50.000 otrok. Ganljive manifestacije so se udeležile v velikem številu tudi matere, ki so ob tej priliki podpisale poziv za prepoved atomske bombe.
Te dni proslavlja delavski razred in posebno pa še Slovenci šesto obletnico smrti zvestega in delovnemu ljudstvu predanega lov. Jožeta Srebrniča.
Pred šestimi leti ga je kruta smrt v tragičnih okoliščinah ugrabila Iz naše srede. Sirom naše zemlje so divjale fašistične in nacistične tolpe. Partizanske edinice so se junaško zoperstavljale okupatorju.
Po di eh letih partizanske borbe st je tov. Srebrnič vračal iz Brd na osvobojeno ozemlje IX. korpusa. Ko je hotel čez deročo Sočo je skupno s t remi tovariši utonil v valovih.
S Srebrničovo smrtjo je partizanski pokret takrat izgubil neustrašnega in junaškega borca, ki se Je kljub visoki starosti boril dve leti v slavnih vrstah slovenskih in italijanskih brigad. Delavski razred in naše ljudstvo še posebno, pa je izgubilo s tem enega
V ZNAMENJU MIRU, BRATSTVA IN NAPREDKA
Velika kulturna manifestacija
Izključili so ga
RIM — Bivši predsednik fašističnega posebnega sodišča Guido Cri-stini, je bil na predlog kasacijskega sodišča izključen iz odvetniške zbornice.	, ,
Jutri bo za nas Slovence pomemben in težko pričakovan praznik — dan kulture. Brez dvoma bo to največji dogodek za naša prosvetna društva, ki so po dveh letih težkih borb izvojevala popolno zmago nad mračnjaškimi silami tito-fašizma, ki je skušal z vsemi naj-podlejšiml sredstvi onemogočiti njihovo delovanje. Po dveh letih zopet stopajo naši zbori, godbe, dramske in folklorne skupine pred svoje ljudstvo, da pokažejo sadove nesebičnega prizadevanja in truda za kulturni napredek slovenskega delovnega ljudstva.
Vabljivi gozdič Naron pri Proseku bo sprejel v svojo gostoljubno senco tisoče in tisoče obiskovalcev, ki bodo prihiteli, da vidijo in slišijo naše pevske zbore, slovenske in italijanske, godbo Rinaldi, naše pionirje, Križane na osmici, skupino, ki bo predvajala istrski narodni ples «balun» ter narodne
noše iz vseh krajev Ozemlja. Veliko zanimanje je tudi za razstavo knjig, narodnih vezenin ter fotografij o delovanju vseh prosvetnih društev.
Po zaključku obveznega programa, ki bo trajal nepretrgoma od 15. do 18. ure, se bo začelo ljudsko rajanje s plesom na dveh plesiščih, na enem z godbo, na drugem z orkestrom. Pevski zbori pa bodo še dalje s svojim petjem razveseljevali navzoče. Ves potek te velike kulturne manifestacije bo filman ter kasneje predvajan po društvih. Da ne bo manjkalo stojnic za jed in pijačo, se razume samo po sebi.
Za to veliko prireditev se že dalje časa pripravljajo vsi demokratični Slovenci in Italijani; saj bo to nova manifestacija za bratstvo in mir. Prišli pa bodo v večjem številu tudi Slovenci in Italijani iz Gorice.
Menda ga ni zavednega Sloven-
ca in demokrata sploh, ki ne bi želel na lastne oči videti to veliko manifestacio naše napredne kulture. Zato, nasvidenje jutri Proseku!
na
Italijanski nogometaši proti atomski bombi
RIM — Pred odhodom na nogometno turnejo v Brazilijo je vse moštvo italijanske nogometne čete podpisalo stockholmsko resolucijo.
Titofašisti plenijo italijanske ribiče
BENETKE — Udbovski agenti so pred dnevi ustavili v italijanskem morskem pasu ribiški čoln «Santo Agostino» ter ga zaplenili. Posadko 8 ribičev so odvedli v Koper.
izmed najzvestejših in najbolj predanih borceu
Ze sam kratek pregled njegovega Življenja nam Je najbolj zgovoren do kaz, da je tov. Jote Srebrnič posvetil vse svoje življenje zatiranemu slovenskemu narodu in izkoriščanemu delovnemu ljudstvu.	* ,
Tov. Jože Srebrnič se je rodtl 'J8, februarja 1884. v Solkanu. Posečal je srednjo Solo v Gorici. Leta 190» pa se Je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, toda kmalu ]e zapustil Studile In se posvetil delavskemu poleretu. Ud leta 1907 je bil vpisan v socialdemokratski stranki, kjer se je izkazal kot dober organizator in aktivist. V drugi svetovni vojni je bil ujetnik v Rusiji, kjer je sodeloval v Oktobrski revoluciji. Leta 1919. ga že najdemo na domači grudi, kjer je začel takoj delovati v socialističnih organizacijah. Po ustanovitvi KPJ, je postal eden izmed prvih voditeljev v Julijski krajini. Bil pa je obenem požrtvovalen sodelavec in dopisnik «Dela». Leta 1924. je bil izvoljen za poslanca KPJ u italijanski zbornici. Po razpustu parlamenta je bil aretiran In obsojen na 5 let konfinacije. Leta 1932. se je vrnil iz konfinacije ter se posvetil ilegalnemu delu. Toda fašistične oblasti niso mirovale. Ponovno jt bil aretiran in zopet obsojen na 5 let konfinacije. Leta 1939. je pobegnil o Ljubljano, toda tud i tamkajšnje oblasti so ga takoj aretirale ter ga predale fašistični polletji. V ječi Je ostat do razpada Italije ko se je pridružil parttzansktm edinteam.
Spominjamo se tov. Srebrniča prav v teh težkih dneh naie borbe ba narodnostne in socialne pravice, v dneh ko se hoče izvajati na račun Slovenceo in Italijanov nesramno barantanje in ko pripravljajo imperialisti novo in še strašnejše svetovno klanje.
Slovenci in Italijani, združeni u nepremagljivi suelouni protilmperiall-stični jronti, kličemo ob Sesti obletnici njegove prerane smrti: stava našemu zvestemu sinu in borcu tov. Jo-Setu Srebrniču!
Tudi naše Ozemlje bo dalo svoj doprinos za obrambo miru
Kred atomsko bombo ni rešitve, treba jo je prepovedati! Ta odstavek, ki nam nazorno prikazuje vso grozoto tega strašnega uničevalnega sredstva človeštva, je povzet iz izjave Mednarodnega rdečega križa proti uporabi tako imenovanega slepega orožja (to je tistega orožja, ki pokončuje brez razlike bodisi vojaštvo kakor tudi ostalo prebivalstvo). Izjava Mednarodnega rdečega križa pa se nanaša predvsem na prepoved atomske bombe.
Odkrito stališče, ki ga je v tem pogledu zavzela ta mednarodna človekoljubna organizacija, predstavlja znaten doprinos kampanji Svetovnega odbora partizanov miru, ki se je dejansko začela 17. marca t. 1. Poziv, ki ga je Svetovni odbor partizanov miru naslovil vsem ljudem sveta, ne glede na njihovo versko pripadnost ali politično prepričanje je bil izdan s trdnim namenom, da prepreči strašno svetovno klanje in uničenje človeštva. Odbori za obrambo miru vseh dežel so ta poziv nemudoma razširili med vse ljudstvo, s ciljem, da zberejo čim več podpisov. Potrebno je, da na tem mestu še enkrat ponovimo besedilo stockholmske resolucije, ki naj ostane vsakemu človeku dobro v spominu:
■Zahtevamo neome eno prepoved atomske bombe, orožja terorizma in množičnega uničevanja prebivalstva.
Zahtevamo strogo mednarodno kontrolo, ki naj zagotovi, da se bo ta prepoved dosledno izvajala.
Smatramo, da bi vlada, ki bi prva in proti kateri koli deželi uporabila atomsko orožje, zagrešila zločin proti človeštvu ter bi se moralo proti njej postopati kot z vojnim zločincem.
Pozivamo vse ljudi dobre volje, da podpišejo ta pozive.
Mislimo, da ni na svetu človeka, ki bi se zoperstavil temu plemenitemu pozivu v katerem se odraža osnovna želja in hotenje vsakega človeškega bitja: pravice do življenja, ki je predpogoj za vsako delovanje.
Čeprav se ta kampanja razvija šele tri mesece, ni naletela na gluha ušesa. Na sestanku Svetovnega odbora partizanov miru, ki se je vršil v Londonu pred nekaj dnevi, je bilo uradno objavljeno, da so nabrali partizani miru že nad 1#* milijonov podpisov. Toda to je šele začetek. Prvim sto milijonom se bodo pridružili še drugi sto in sto milijoni podpisov, ki bodo zru-
šili1 vsak poskus vojnohujskačev za novo prelivanje krvi.
Atomska vojna ne predstavlja samo uničenje nekaj vojaških regimentov ali divizij. Atomska bomba uniči v obsegu nekaj desetin kilometrov vsako živeče bitje in rastlino. Za nekaj desetletij bi ti kraji popolnoma izumrli. Vsa bitja, ki bi se pri eksploziji eventuelno v večji razdalji izognila takojšnji smrti, so že v naprej zapisana strašni smrti med nečloveškimi mukami in trpljenjem. Atomski žarki, ki ohranijo tudi po eksploziii svojo uničujočo moč, a ne zatrejo samo živeča bitja marveč tudi vse rastline, zemlja pa ostane dolga desetletja popolnoma nerodovitna. Jasno je torej, da bi pomenila a-tomska vojna konec življenja vseh ljudi, živali in rastlin bodisi v mestu in na vasi. Tega se danes dobro zaveda vse človeštvo. Tega se zavedajo tudi znanstveniki, posebno pa tisti, ki so sodelovali pri izdelovanju atomske bombe. Dejstvo je, da je tudi znani ameriški znanstvenik Philip Morrison, ki je sodeloval pri izdelavi prve atomske bombe za Hirošimo, kjer je povzročila 250 tisoč mrtvih in ranjenih — podpisal stockholmsko resolucijo.
Tej veličastni in človečanski pobudi, ki je v teku v vsem svetu, moramo dati tudi mi, ki bivamo na Svobodnem tržaškem ozemlju svoj doprinos. Tudi naše podpise bodo poslali na kongres Svetovnega odbora partizanov miru, ki bo novembra meseca. Naši podpisi se bodo pridružili stotinam milijonov podpisov iz vseh delov sveta. Preko milijarde podpisov bo predstavljalo mogočen glas človeštva, ki no če atomske bombe in noče vojne.
Na našem ozemlju se je ta kampanja šele začela. Zavzeti pa mora tak obseg in razmah, da ne bo meščana, ki mu ne bi bila dana možnost, da podpiše poziv za prepoved atomske bombe. Sleherni človek se mora upoznati s stockholmsko resolucijo: Vsak partizan miru mora približati svoje sorodnike, znance in prijatelje ter jim predložiti v podpis ta poziv, ki predstavlja obrambo lastnega življenja in življenja svojih dragih. Na ta način bomo nabrali tudi na našem malem ozemlju podpise pretežne večine prebivalstva ter s tem dokazali, da je tudi STO odločno proti vsem vojnim pustolovščinam.
Desettisoči podpisov bodo obenem v izdatno pomoč našim partizanom miru in vzpodbuda pri nji-
hovem vsakodnevnem delovanju. S
tem bomo lahko znatno razširili naše odbore za obrambo miru ter mobilizirali široke sloje prebivalstva. Osnovna naloga vseh odborov za obrambo miru, vseh demokratičnih organizacij in posameznih demokratov, je in ostane tudi v bodoče nabiranje podpisov za stockholmsko resolucijo.
Desettisoči podpisov Slovencev, Hrvatov in Italijanov našega ozemlja bodo izraz našega plebiscita za mir in proti atomski bombi. Plemenita pobuda partizanov miru je največja akcija v zgodovini človeštva, ker so v njej združeni vsi predeli sveta, vse dežele in vsi ljudje, ki jim je res pri srcu bodočnost in obstoj človeštva. Z našim pristankom in podporo, ki jo bomo dali svetovnemu pokretu za obrambo miru pa bomo istočasno izpolnili svojo sveto očetovsko, materinsko dolžnost in dolžnost ljudi, ki ljubijo mir in življenje To bo obenem velik doprinos za mirni razvoj našega ozemlja in blagostanje vsega prebivalsva.
ANGEL FRANZA tajnik Tržaškega cdbora
za obrambo miru
Francoska mladina odgovarja titofašističnim agentom v Franciji
Ne v Hitlerjevo Nemčijo, ne v Francovo Španijo in niti v Titovo Jugoslavijo
Skupina francoskih mladincev, ki je bila pred časom v jugoslovanskih mladinskih brigadah, je poslala Zvezi komunistične mladine naslednje pismo:
Zgražamo se nad fašističnim tc-roriem, ki za izvaja titofašistični režim v Jugoslaviji, posebno pa med mladino, ki je do skrajnosti izkoriščana. Posebno nas je zadelo, ko smo zvedeli o usmrtitvi treh jugoslovanskih mladincev Perrini-ja, Obljubca in Torrosa.
Veliko ogorčenje vlada med francoskimi mladinci, ker ničesar ne morejo zvedeti o dveh zavednih tovariših. Willy-u Zupančič in Edmund u Antonoloviču, ki sta se za časa vojne borila proti nacifašistič nemu okupatorju. Po končani vojni sta se vrnila v Jugoslavijo, da bi pomagala pri graditvi resničnega socializma, toda s časoma je vsaka sled za njima izginila. Kljub številnim povpraševanjem naših organizacij in njihovih svojcev se do sedaj še ničesar ni izvedelo. Titova fašistična tolpa je prišla že tako daleč, da bo v bližnji bodočnosti obsodila na smrt 15 beograjskih študentov.
Iste metode, ki so do včeraj bile v Hitlerjevi Nemčiji, danes Tslada-risovi Grčiji in Frankovi Španiji, se danes izvajajo v titofašistični Jugoslaviji. Nekdanje «Mladinske tovarne» so postale mučeniška taborišča za jugoslovansko mladino, ki je ostala zvesta taboru miru in Sovjetski zvezi.
Leta 1949 so titofašistični agenti I v delovnih brigadah na progi Sa-v Franciji ponudili francoskim I mac - Sarajevo, ponoven odhod v mladincem, ki so bili že leta 1947 I delovne brigade v Jugoslavijo z
| namenom, da bi iz francoskih mladincev pridobili propagandistične elemente, ki bi zagovarjali in propagirali fašistično . teroristično politiko Tita in njegovih izdajalcev.
Ko so uvideli, da na tak način ne bodo ničesar opravili, so leta 1950 mislili z denarjem podkupiti francosko mladino, da bi odšla v jugoslovanske delovne brigade in s tem podpirali protiljudsko in protijugoslovansko politiko titofašistov.
Toda francoski mladinci, ki so bili leta 1947-1949 v jugoslovanskih delovnh brigadah odobravajo sklep Svetovnega izvršnega odbora demokratične mladine o izključitvi iz svoje srede voditeljev jugoslovan ske mladine teh bodo odločno odgovorili na vsak poskus titofašističnih izdajalcev v Franciji, ki mislijo z ukradenim denarjem jugoslovanskih delavcev podkupiti francosko mladino za izvajanje svojih podlih in izdajalskih načrtov.
Francoska mladina bo, v podporo jugoslovanski mladini ki se odločno bori za povrnitev svoje dežele v tabor demokracije in miru, odločno odgovorila na vsak poskus titofašističnih agentov v Franciji.
Mladina Francije, ki ni šla v HiVerjevo Nemčijo in niti fašistično Frankovo Španijo, ravno tako ne bo šla v titofašistični! Jugoslavijo.
Skup na fran loških brigadirjev
Sovjetska mladina, ki im* pozna bc "e, lakote in brezposelnosti.
Z OKRVAVLJENIMI ROKAMI PRED LASTNIM NARODOM
Epidemija otroške gripe v Sloveniji
je dvignila matere!v borbo proti titofašizmu
Kdo nadaljuje borbo
«Partizanskega dnevnika»?
■Partizanski dnevnik» je pisal še za časa ilegale in nacistične okupacije članke ,ood sledečimi naslovi:
Rdeča Armada porok svobode
Napočil jv veliki dan — Rdeča Armada osvobaja vzhodno slovensko ozemlje
Rdeča Armada je osvobodila prve slovenske kraje! Izmučeni slovenski narod slopu v svobodo!
Rdeča Armada pfva in največja pobornica svobode in demokracije evropskih narodov!
A v člankih je pisalo dobesedno:
«Skozi 4 leta smo Slovenci spremljali vsak korak ruskega vojaka in ves čas verovali da moremo doseči svobodo samo z borbo ob njegovi strani».
«Ena sama misel nas navdaja, da nas more rešiti samo skupni boj s Sovjetsko zvezo in njeno Rdečo armado. Prav ta misel Je bila tisti vir, iz katerega so črpali svojo moralno moč slovenski partizani in ves slovenski narod, moč brez katere bi bila naša zmaga in s tem rešitev popolnoma nemogoča. Zmage Rdeče armade in njeni silni Juriši so vlivali našim borcem pogum, da so vzdržali tudi v mrzlih zimah in v pomanjkanju hrane ter obleke».
Danes piie «Primorski dnevnik», ki se postavlja za naslednika «Partizanskega dnevnika» drugačne naslove:
Žalostna stvarnost politike izkoriščanja, ki jo je Sovjetska zveza uvedla nad svojimi podrejenimi sosedi Sovjetska zveza nasprotuje normalizaciji na Balkanu Nov dokaz breznačelnosti sovjetske zunanje politike Trpinčenje diplomatov FLRJ v državah vzhodne Evrope
Vojaški ataše SZ v Beogradu Sidorovič je organiziral sovražno delovanje proti narodom FLRJ
Vsebino danainjih člankov «Primorskega dnevnika» poznajo vsi: to je politika sovraštva do naprednih in slovanskih drtav Vzhoda In politika prijateljstva do De Gasperijeve, grSke monarho/ašistlčne, ameriške in angleSke vlade.
Danes nadaljuje «Delo» slavno borbo «Partizanskega dnevnika». Naslovi člankov Dela, katerim odgovarja vsebina so:
32 obletnica oktobrske revolucije
Živela Sovjetska zveza — Prvoboriteljica za mir in svobodo!
Soglasno zahtevajmo ukinitev ukazov, ki omejujejo naše demokratične svoboščine!
Kako so izdali gestapovskim rabljem najboljše in-ternacionalistične slovenske in italijanske voditelje antifašističnega pokretu
Izdajstvo načel Avnoja s strani Titovcev izza časov borbe — sile miru in demokracije na svetu bodo pomagale jugoslovanskim narodom Živel tovariš Stalin!
Dosledna svoji miroljubni politiki in spoštovanju vseh mednarodnih obveznosti. zahteva Sovjetska zveza od zapadnih velesil spoštovanje mirovne pogodbe in ime-novanje guvernerja.
«Primorski dnevnik je objavil pretekli ponedeljek posebno izdajo na IS straneh, kjer poskuSa v morju praznih in klevetniikih besed utopiti slavno narodno-osvobodilno borbo in njene ideale, ta poskuša se postavljati za naslednika «Partizanskega dnevnika». Vendar «Primorski dnevnik» ni nikjer omenil in je temeljito skril to, kar smo ml zgoraj napisali. Vendar so ostale težke ure suženjstva vklesane v srcu naših ljudi in tako tudi sovjetski narodi, ki so bili tedaj in Se danes naia najmočnejša opora.
Vsak človek naj na osnov t tega sam presodi, kateri časopis nadaljuje dosledno borbo za slavne ideale narodno-osvobobtlne vojne, za demokracijo in narodne pravice Slovencev, seveda ob strani Sovjetske zveze, ker edino ob podpori SZ Je mogoče voditi borbo in edino SZ je zagotovilo za njen uspeh. Vsakdo na osnovi tega lahko sam presodi, kdo Je danes dedič in naslednik «Partizanskega dnevnika».
V odgovor na članek o epidem -ji otroške gripe v «Unità» (o članku v našem listu so do danes iz •previdnosti molčali) je napisal «Primorski dnevnik» 3. junija:
«Včerajšnji «l’Unità» se razpisuje na široko o gripi v Sloveniji, o kateri so Jugoslovanski časopisi «Slovenski poročevalec» in «Ljudska pravica» odkrito pisali in navajali ukrepe, ki jih je podvzela oblast za njeno zajezitev».
Članek časopisa «Unità» je poklical titofašistične morilce otrok na odgovornost pred vso javnostjo in ppav posebno pred vsemi materami. Zato so bili prisiljeni, da odgovorijo. V svojem odgovoru poskušajo najprej (kot je razvidno iz gornjega stavka «Primorskega dnevnika») prikazati, da so titofašistični časopisi v Jugoslaviji o epidemiji «odkrito pisali». Ta trditev «Primorskega dnevnika» je najočitnejša laž. Titofašistični časopisi v Jugoslaviji so epidemijo otroške gripe omenili prvič šele 30. maja v «Slovenskem poročevalcu» in 31. maja v «Ljudski pravici». Oba časopisa pa nista pisala o otroški gripi iz zdravstvenih razlogov, nego iz čisto političnih. V dokaz prinašamo izvirno sliko iz «Poročevalca».
Do 30. maja ( in tudi v navedeni objavi ) pa titovske oblasti nis ) objavile v svojih časopisih prav nobenih zdravstvenih ukrepov. Naš časopis in tudi «Unità» sta izvedela samo potom izletnikov iz Jugoslavije o «zdravstvenih ukrepih», ki so jih izvedle oblasti, «Primorski dnevnik» je objavil te zdravstvene ukrepe 6. junija, a časopisi v Jugoslaviji istega sploh niso objavili. Tako so bile v teku epidemije zaprte ljudske šole, domovi igre, a otroške jasli so spremenili v zaprte jasli. Poklicni lažnivci na «Primorskem dnevniku» naj nam navedejo, kdaj so bili Objavljeni ti ukrepi v jugoslovanskih Časopisih. Nikoli!
Razlog zaradi katerega so titofašistične obla; ti molčale, nam je razviden že >z navedenih stavkov obeh titovskih glasil v Ljubljani. Oba časopisa sta pisala o epide mi ji sam > zato. ker se ljudstvo za veda, da so za epidemijo krive nečloveške življenjske prilike, pomanjkanj prehrane m vitaminov (in v remici so v jioslednjem času delili kar nenadoma v Ljubljani limone). Ta dejstva so izzvala v poslednjem času med materami, med ženami val ogorčenja, ki ga ni mogel ustaviti nikak teror. Titov-
>•
Otroška gripa v Tj juhi j ani
Ljubljana, 30. maja. O tej bolezni v Ljubljani širijo nekateri neodgovorni ljudje še vedno povsem neresnične vesti. Povečini jih ljudstvo ne posluša, temveč se ravna po navodilih, ki jih je izdalo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
Titovski časopis «Slovenski poročevalec» z dne 30. maja priznava epidemijo gripe v Sloveniji.
ski glasili v Ljubljani sta prisiljeni, da priznavata s stisnjenimi zobmi, da širijo «neodgovorni ljudje še vedno povsem neresnu ne vesti » Stanje pa je za rablje jugoslovanskih i.lrok še težje in tudi to so prisiljeni priznavati v svojem tisku: «Po večini jih ljudstvo ne posluša . .». Kaj pomeni ta «po večini»? To je priznanje nemoči pre 1 splošno obsodbo žena in vsega prebivalstva, to je priznanje, da smatra prebivalstvo titovske oblasti za odgovorne umiranja slovenskih o-trok. Titovski rablji stoje goli in z . okrvavljenimi rokami pred last-,'nim narodom.
Nauki borbe proti fašizmu in nacizmu v veliki večini evropskih de žel pa nas uče, da je odpor žena mater tista oblika odpora, ki je ne more zajeziti se tako krvav režim. Kar se je dogajalo pod nacistično in fašistično okupacijo, se dogaja danes v Jugoslaviji. Ogorčenje žena je izbruhnilo v umbulancah, kjer čakajo zaman zdravniške pomoči, v «vrstah» pred trgovinami, kjet čakajo zaman na živila. Posledice zločinske titovske politike so se pojavile v obliki ejridemije ter zade'e žene- matere tv m, kjer so najobčutljivejše, k er se konča vsaka politika: pri lastnih otrocih. In že ne so odgovorile! Na svoj način! Dale so si du.ška v odkritih protestih in obsodbi zločinskega kolonialnega režima, doma, na ulici, v trgovini, v «vrstah», v čakalnicah ambulane itd. Tako stoji fašistični režim v Jugoslaviji razkrinkan kot zakleti sovražnik matere
Kako narašča odpor žena proti titovskim morilcem, nam bo najbolj razvidno, če pomislimo, da je naš časopis izvedel za epidemijo od žena (do danes titovk), ki so bile v Jugoslaviji, a so se vrnile s strašno skrbjo, kako bo z njihovimi otroci, ki so ostali v Sloveniji.
«Primorski dnevnik» se je tudi zavedel, da smo ga postavili pred odgovornost, kot sokrivca titofa-
šističnih rabljev v Jugoslaviji in da se mu izmika teren jjod nogami in mu utegnejo ubežati še liste maloštevilne žene, ki jih še trenutno vara. Ko poskuša po eni strani prikazali skrb titovskih oblasti, poskuša prikazati po drugi strani, da razsaja ista epidemija povsod v svetu. Kot dokaz navaja primer iz Čedada, kjer je umrlo 5 otrok (in je «Unità» o tem pisala). Lažnivci «Primorskega» pa skrivajo, da je šlo v vseh omenjenih primerih le za osamljene primere, ki so bili takoj v kali zatrti. V Jugoslaviji pa vse titovsko časopisje molči, a epidemija je po titovskih vesteh pomorila spomladi 46 otrok v Celju, v resnici pa jih je pomorila samo v poslednjem času preko 100. V Ljubljani je epidemija pomorila samo v Šiški (predmestje) v poslednjem času preko 40 otrok. Oči-vidno je torej, da ne gre v poslednji epidemiji za osamljene primere nego za katastrofalno morijo med otroci. Odgovornost za to nosijo titovske oblasti, ki poskušajo zato prikriti vso težo epidemije.
«Primorski dnevniš» trdi, da je epidemija v Sloveniji že ustavljena in navaja posebej Celje. Nesramni lažnivci «Primorskega» navajajo prav Celje, kjer se je epidemija pojavila že v zgodnji spomladi ter se ponovila v poslednjem času Prav primer Celja dokazuje, da epidemije jugoslovanske oblasti ne morejo ustaviti, ker ji je podlaga življenjska raven liudstva. Zato se je epidemija v Celju ponovila, oziroma trajala do danes in re bo ponovno pojavila tudi če bi jo začasno ustavili. Titovska propaganda za odhod tržaških otrok v kolonije v Jugoslavijo je torej nesramnost, ki ji ni primere. Samo neodgovorni ljudje in zločinci lahko propagirajo, da se podajo še naši otroci v področja epidemije in torej neposredne nevarnosti. Tako stoje titov-ci kot podli in zahrbtni sovražniki naših mater in naših otrok.
Velik uspeh za Kongres demokratičnih žena
STO
Ob priliki kongresa
še bolj odločne za obrambo mir11
IN a j več ji doprinos k obranila miru, dela ler sociuln<r1 in političnega napredka, bodo dale žene Sovjetske ’Ftlt
v tem mesecu se bo urSil kongres ASIZZ. Po vsem našem ozemlju se žene marljivo pripravljajo. Po vseh sekcijah se vrSijo sestanki, volijo se delegatke. uspešno se zaključujejo pobude. ki so imele namen zainteresirati Urie demokratično žensko gibanje, ga razširiti ter izboljšati.
V dveh letih od zanjega kongreso smo bili priča številnim dogodkom, vršili so se številni sestanki Glavnega sveta, ki je oaz el važne sklepe, delo demokratičnih žena je bilo važnega pomena. Demokratične žene našega o-zemlja so tudi a pripravah za prihodnji' kongres imele, na vseh poljih dela velik uspeh. Z novim načinom dela, ki se praktično izvaja, se je demokratično žensko gibanje razširilo, mnoge tene, ki so stale ob strani so se pridružile ženskemu demokratičnemu gibanju. Svetovna demokratična ženska zveza, nam je bila vedno ub strani v vseh trdih borbah, z zanimanjem je sledila našemu gibanju, imeli smo njeno podporo, kakor tudi solidarnost ostalih ženskih organizacij drugih držav, s katerimi smo se potom raznih kongresov spoznale in trdneje povezale. Med vsemi ženskimi
vah Tita in njegovih izdajalcev, borba za mir nepotrebna, da
než-
nost vojne ne izhaja iz politih
mat»*
ani1
rtatističnih vojnih hujskačev, zaradi nasilstva Sovjetske zveze, borba Partizanov miru <,k0 jSlf formisttčna» špekulacija. Toda ka navadna žena, ki pravilno 'l|1 čeprav ni politično sgrajena. da litovci ne morejo govoriti drut vprav titotašistl so dobili to na 0 -
ker jih imperialistični vojni
hUpK‘“
smatrajo kot najbolj primerne
ii
vrševanje le propagande in ker l,n i svetovni tabor miru razkrinkal k° lUlčne vojne agente.	(J|
tiorba za mir, ki je imela odmev pri ženah, ker so PraV „) najbolj občutile vojne posledice, I našem ozemlju, kakor tudi v c svetu dobila najbolj odločne 1,0 Tudi žene Jugoslavije in cone m prav jih ttto/ašistl zaradi tesa rijajo, se odločno borijo za mir lrl ti vojni.
italijansko brutstvo, ki je podlag1 '
Borba za mir bo utrdila slovon
ltl>
ke boroe, strnila bo vse žene n . ozemlja in te z ženami vsega . zedinila bo žene vseh političnih m
Zene ~matere podprimo stvar mifl1
organizacijami, katere so združene v SDZZ smo z največjem občudovanjem gledale organizacijo sovjetskih žena. ter vidimo pri ženah Sovjetske zveze najboljše delovanje, gotovo dosego zadanega cilja: ojačati obrambo miru in dela, ojačati socialni in politični napredek.
Kongres na katerega se pripravljamo bo važna etapa našega delovanja :.a dosego teh ciljev. Z velikim navdušenjem bo ozdravljen ne samo od prija-telljic, katere se bodo udeležile kot delegatke in ostalih delegacij, ki bodo pozdravile naš kongres, marveč bo pozdravljen tudi od listih tovarišic, katerim je prisotnost na lem kongresu prepovedana in tistih žen, ki ječijo pod iitofaštsUčntm terorjem. Mi vemo, da bodo one. ki so v iitofaističnih zaporih ali rasnih taboriščih na ptisil-nem delu, kakor ludi a svojih domovih v katerih živijo v večnem pričakovanju ogrožanja in nasilstvn s strani «ljudskih oblasti», videle s našem kongresu važen dogodek za njih obrambo, za obrambo miru, proli imperializmu in njihovim hlapcem — titota-Sistom.
Glavna točka delovanja, v predkongresnih pripravah, vsakega vprašamu, ki se bo na kongresu razpravljal, glavna točka v načrtu dela, ki ga bo kongres nakazal, bo borba za mir.
Titofašistične agentke na našem o-zemlju in tiste, ki so plačane z ukradenim denarjem lačnega ljudstva cone B in Jugoslavije, si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi odvrnile žene našega ozemlja od borbe za mir. One govorijo in pišejo o podlih izja-
skih prepričanj. V borbi za mit «t posebno nalogo: združili a ,j f fronto miru vse žene. kakršne K Ulične ali verške pripadnosti■ ^ Da zlomimo vsak poskus nove vojne s strani imperici1 p-vojnih hujskačev, je potrebno jjo-nje v naše sile, ki je sila i,s“ veštva.
Delavke v tovarnah, kmetice■ gitene in hčerke, naj vsaka ^ena njitl da je njeno življenje, živl]enle družine, delo, rešitev njenih jt-odtisno od borbe za mir. P°,re jit1 da ta čut postane zavest vsa^ -c li !>ri mobiliziranju ženskih mh°n jt
odločno borbo, ki segla• zmago.
bo brez do0"' LAURA wE'S ,
Ali je tudi
"informbirojevsKd
laž..?
Za Celje so ene otroške jasli, ^ ko sprejmejo le 40 otrok, Pre"1 tjlF
končno
še te ne
ustrezajo
r
Kako gradij o titof aši sti "socializem» v Jugoslaviji
2.
Dovolite, da se povrnem k cenam po katerih prodajajo titovski «spretni» gospodarstveniki nekatera osnovna živila raznim zapadnim državam: Italiji prodajajo sladkor po 5,50 din kg. V Jugoslaviji ni sladkorja niti za bolnike In težke delavce! Ce se ga pa dobi ga je treba plačati približno po 70 din kg. Skandinavske države in Za« padna Nemčija kupujejo v Jugoslaviji velike količine koruze po 4 do
5	din kg. Švica kupuje velike pošiljke Jajc po 0.60 din komad. Ista država kupuje tudi vino in sicer po
6	din. lit. Jugoslovanski delavec mora plačati v domovini jajca po 2 do 4 din komad, a vino, če ga sploh dobi, po 80 in celo 100 din. liter.
Ne bom se spuščal v podrobnejši komentar. Komentirajo naj bralci sami ter ugotavljajo na kakšni jpo-dlagi «gradijo» titofašisti svoj posebni «socializem», ki vedno bolj upropašča narodno bogastvo Jugoslavije. Ta titofašistični socializem bo prej ali slej pahnil tudi jugoslovanski delavski razred na rob propada . . .
Omenil sem že, da so cene, po katerih mora kupovati jugoslovanski delavec najosnovnejše življenjske potrebščine ne le malo, temveč mnogo višje od cen po katerih iste, titovska prekupčevalska banda prodaja v inozemstvo. Dasiravno je poteklo že pet let od konca vojne, so v Jugoslaviji še vedno v rabi živilske nakaznice; še več, posebni boni in kuj?oni ter ne vem še kaj vse, mora siromak dobiti preden si kaj kupi po primernih in tamkajšnjim plačam navadnih zemljanov
Titovci vračajo kraljeve dolgove
delavce pa priganjajo na roboto
primernih cenah. Toda žal, čestokrat ne pomagajo niti nakaznice, niti boni in niti kuponi. Blaga enostavno ni. Ni ga zato, ker ga «nad-Ijudska» in vojaška kasta preveč potrosi in zato, ker preveč izvozi v tujino. Zaradi tega se čestokrat
dogodi, da čakajo dolge vrste ljudi pred magacinom po cele ure v u-panju, da se jim posreči dobiti vsaj nekaj prepotrebnih stvari. V neki vasi na Krasu so žene čakale pred krajevnim magacinom (dne 7. decembra 1949.) vso noč zato, da so
"Prostovoljno,, delo v Jugoslaviji
naslednje jutro kupile reci in piši tri metre blaga za moške srajce!!! V zvezi s čakanjem v vrtah pred magacini je nastalo tudi novih šest resnic, ki se glase: Prva, da je bon; druga, da je kupon; tretja, da je obvezna oddaja; četrta, da je prosta prodaja; peta, da ves dan stojiš in šesta, da nič ne dobiš.
O bivši kraljevini Jugoslaviji je na splošno znano, da je bila skoraj popolnoma odvisna od tujega kapitala. Razmerje med uvozom in izvozom je bilo 1:4,5, kar pomeni, da je morala tedanja Jugoslavija izvoziti 4,5 ton blaga v zameno za 1 uvoženo tono. To pravim je bilo takrat, ko je bila Jugoslavija še kraljevina; danes pa, ko je po zaslugi težke narodno osvobodilne borbe zavladala nad Jugoslavijo nova vladajoča kasta, Je sorazmerje tudi v pogledu zunanje trgovine, mnogo slabše. Danes mora Jugoslavija za eno uvoženo tono izvoziti nič manj kot 8 ton blaga.
Zaman bi bilo govoriti, v čigavih rokah se nahaja danes Titova Jugoslavija, ki trguje izključni) lc z zapadnimi kapitalističnimi drž vami. Odveč bi bilo tudi podčrtati, kdo uživa sadove naporov in muk jugoslovanskih delavcev.
Na eni strani titovci nečloveško izkoriščajo že itak preizčrpano ljudstvo s takozvanim «prostovoljnim ali udarniškim delom» na dru-
gi strani pa vsestransko «mažejo» Kapitaliste. Ljudstvo živi v vedno večjem pomanjkanju in bedi in lahko rečemo tudi v vedno večji zaostalosti. Z denarjem, ki je bil prihranjeni na račun «udarniškega» dela plačuje titovska «socialistična» vlada dolgove, ki so jih napravile vlade bivše kraljevine Jugoslavije, vlade znanih fašistov in vrednih predhodnikov sedanjih titofašistov, kakor tudi Peterček, za časa svojega «letovanja» v Londonu in Kairu med tem, ko je jugoslovansko ljudstvo krvavelo v osvobodilni vojni. Titofašisti so se do sedaj obvezali, da bodo omenjene dolgove povrnili Ameriki, Veliki Britaniji, Francoski, Italiji, Švedski, Svici, Belgiji in Turčiji.
Omeniti je tudi dejstvo, da vračajo dolgove v zlati valuti ali pa v blagu.
V naslednjem nadaljevanju se bomo dotaknili državnega proračuna, ki je v glavnem namenjen vzdrževanju ogromnega birokratskega režimskega aparata ter vojske, t. j. dveh novih kast, ki sta se polastili oblasti po zadnji vojni in ki sta zatrli vsako sled demokracije in svobode v državi.
O.
(Nadaljevanje sledi)
V mesecu tekmovanja podpri demokratičen tisk !
stvenim predpisom. Jasli, hi s“s il" Jožejovim hribom, so domalo v^ c(5|1 u senci. Kazen lega je hiša tih 0 pt1 in prihaja v sobe veliko Pra\^silt*> od železniške postaje, ki je 0	*'
le kakih 150 m, prihaja gosi ^ flf ni v prid otroškemu zdravja- / skem času je tako vlažno, da ^ girali preteklo zimo izprazniti	H1
Posamezne tovarne in usf<žn 0[)9 so ničesar ukrenile, da bi u svoje jasli. Mar ni materam^[Jtii gledati neizgotovljene jasli o stlr hiačevine, ki že dve leti čak11^ kovnih delavcev in potrebnčS riala? Tudi tovarna emajlfo”f(l4 f de, tovarna sadnih sokov, i°va j rila in druge, ki imajo nal’ ^ & postene ženške delovne sile, se ^ ur nes nimajo otroških jasli, otf° ^ ceu in njim podobnih ustanov-(Iz «Ljudske pravice» 28. maJa
5^ f
V trgovini prpste prodaje v r0pif! je uslužbenec Kralj, hupcem Ja in
zelenjavo. 6000-7000
le[)QIJ ji
češenj vsiljeval tudi P°
P°kV 1 o/,
ekOn°
zelja so morali poslati na - ,n0 •-« za rašiče, nekaj pa ga še ue J)1 po tleh. Krompir, ki je namen ajt bil vsKl - 1
in široki potrošnji, je bil u ji v neprimernih prostorih, ta ga je okrog 30 odst. pokvaril ■ Skladišče za IV. obrok
, ki	Je	pi r
njen delavcem	prt	težkih	poh1'11,
vrati sod s približno 190 Kg Jenega zelja,	ki	ustvarja■	fi\
smrad. Moka, mast, olje, K » leži skupaj in	brez pravega	^
z oljem je zamašen kar z t ^ bolkom: na sodu pa je nin°.-sa h'0,/-ntje. Na policah leži kup Sni raist,l,e. pi rja, razne umazane vreče. ^	,
na in uničena kava, papfiha ji (Iz «Ljudske pravice» 30. h1
* * *	.<tehci y
Zelo malomarni so nam gjK . kupnega podjetja Poljčane mleka Dne 9 maia le (z ^jcah^’ ff'
venska Bistrica, Vrhole, panje, Oplotnica in Slov- ^
/
mleka. Dne 9. maja Je ki zbira mleko na progi P° ,0ge,
klo mleko v curkih. Posfl<*p	oF^
je bilo mleko, ni imeld ^ cl Zbiralec se je izgovarjal, ,(i K st kupno podjetje ni dalo P° m
odgovarjala. V poljčonsk^^i ll^jt
/
vu-svi/ui juiu. v puiyvw.--	ju "
mleko razliva po cesti, de gje" ne e
dojenčki In starčki Pa mleka.
(Iz «Ljudske pravice»
V»!*
53
iim
ilneg«
zveze
1, d« |f ne««'': e imP<' mer"11 e, »«'' i(kon,lt' da «P j mi* rnz»'”6
„a!# iujs*čfl , zo ? r MJ< noi pr
i oj»'"1
ip ** ?.je« cele" !><#, «.«'■ prež*' m
uflns*f .čo >’sl' noi«»' sili11, in P‘r
ir11
, i#'1.
eis5
kd
£
V.
i«‘j^ , «n11
; e„ »'■
£
V
n0*
$
jž
I«
V
'J/
<5
-ž
1 J«11
5’
l 0<l'
CU
>’
v
?| jr
«v
MI VSTAJAMO GOTOVO
V ŽIVLJENJE SVETLO. NOVO
; v]

sc«
^izmed knjižnih razstav - 16. Razstava ročnih del v p. d. «Škamperle» - 17. Prizor iz igre Domen ; igra mladina iz Doline - 18. Barkovljanska n. noša - 19. Pionirji p. d. Tomažič igrajo «Palčke» 20. Dramska d. s Konkonela - 21. Prešernova rojstna hiša ; naslikal S. Žerjal iz Bolj unča - 22. Dramska d. iz Nabrežine igra «Čudež v pustinji» - 23. Novozgrajeni ljudski dom v Elerjih’- 24. Novozgrajeni prosv. dom v Podlonjerju 25. Prizor iz drame «Naša kri», ki;so jo igrali na Opčinah.
1. Pevski zbor iz Lonjerja - 2. Pevski zbor iz Skednja - 3., Dramska družina iz Križa igra «Na kriški osmici» -4. Pevski zbor iz Boljunca - 5. Pevski zbor iz Križa - il^italnica društva Škamperle - 7. Orkester iz Križa - 8. Ljudski oder igra Gorkijevo Mater in 9. «C vrčka ob ognjišču» - L^R^jki zbor Salež - Zgonik - Mali Reper^^fls" Dramska d. z Opčin - 12. Ljudski oder igra «Žaromila» - 13. Openski orkester 14. _Dramska d. Škamoerle predvaja l^fnček narodnih pesmi» - 15. Ena
zmsm

i ■
1
-*T— ' *	ji
A s „	Jr
Ljudski oder je od svojega nastanka do danes
naštudiral 3 dramska dela in sicer :
Gorkijevo dramo „Mati". ki je bila 21 krat uprizorjena,
R. Petelinove otroško pravljično igro ..Žaromil", ki je bila 14 krat uprizorjena ter
Dickensovo komedijo ..Cvrček ob ognjišču", ki je bila do sedaj 7 krat uprizorjena.
Od 1. Januarja 1949 do danes so prosvetna društva, včlanjena v SHPZ priredila:
118 samostojnih kulturnih prireditev	LTj
23 zborovskih ali orkestralnih koncertov 74 različnih proslav
59 kulturnih nastopov ob raznih prilikah 9 razstav knjig ter
132 članskih sej, od teh 80 s kulturnim predavanjem. Zgrajeni so bili 3 prosvetni domovi, 3 pa so v gradnlj.
fdtJjn.ém<é


9 !		r mm	
■ '			
			
			
			
		1	
f épIwtB lilff			
	
11 ' ;	i
	
		
	■ i m. 1	h Ufe mm 1
		1 rP** §L - ”f 1
/
Razkrinkajmo
provokatorje!
Nesramno barantanje De Gasperlje-ve in Titove vlade na račun Svobodnega tržaškega ozemlja, na račun Slovencev kot na račun Italijanov (ker teli velika večina ohranitev STO) je silno razmajalo ugled in vpliv obeh vladajočih nacionalističnih skupin ne samo na STO, nego tudi v obmejnih predelih Italije. Tudi pri nas v goriški pokrajini, v Benečiji in Furlaniji je zavladala uničujoča mlačnost in brezbrižnost bodisi v taboru DFS (ljudi, ki so jih zavedli titovski agenti), kakor tudi o taboru italijanske reakcije.
Fred obe nacional-Sovinistični struji se je postavilo vprašanje, kako poživiti šovinistični bes in narodnostno borbo, da bi plamen narodnostne mržnje zagorel v silen požar, ki bi zaslepil oči ljudstvu in omogočil tako nesramno kupčijo imperialističnih hlapcev v vodstvu obeh držav. Potrebna je bila velika «Injekcija» šovinizma- To je tisto temno ozadje iz katerega je zrasla ne-čuvena provokacija v Čedadu.
De Gasperi je rišel v Čedad in obmejne predete. Razlogi so razumljivi in naravnost otipljivi. Šovinistična reakcija v teh krajih je prišla ob ves ugled. Tako ga je pričakala v Vidmu, kjer je nekoč glasovalo za de-mokrščane 25.000 volivcev le borna 3.000-glava «množica», a v Čedadu je bilo okrog 500 uradnikov in drugih oseb, ki morajo iz že znanih razlogov prihajati na take manifestacije. V Čedadu pa so nastopile tudi znane šovinistične tolpe, fašističnih škvadrtstov in pretepačev. Kdor bi bil pričakoval s strani demokr-ščanskih voditeljev nekaj drugega, bi bil v resnici sila lahkoveren. De Gasperi in njegovo besedičenje ne zadoščajo za dvig morale, saj on v svojih govorih ne more povedati nič takega, kar bi pritegnilo Italijanske množice. Zato so na višji ukaz nastopile «škvadre», ki bi naj «poživite» mrtvo ozračje.
Vendar nesramna provokacija v Čedadu ni bila enostranka, ni izšla samo iz italijanske nacionalistične strani. K poživitvi «mrtvega ozračja» so doprinesli tudi titovski a-gtnti v DFS. Titovski provokatorji so organizirali za De Gaspertjev prihod skupine Slovencev iz Čedada In okolice da so prišli s transparenti ter ,z vzklikl postavljali zahteve slovenske narodnostne manjšine .
Razumljive so vsakemu Slovencu in sploh vsakemu demokratu zahteve, ki Jih postavljajo Slovenci na Goriškem in o Benečiji. Slovensko ljudstvo v Italiji ima pravico do slovenskih šol, ima pravico do določene manjšinske zakonodaje, Ima pravico do raznih gospodarskih ustanov, ima pravico do dela in kruha.
A ravnotako mora vedeti vsak Slovenec In večina že ve, da od De Ga-s peri ja in njegove demokrščanske druščine ne bomo dobili šole nego klofute, ne bomo dobili manjšinsko zakonodajo nego teror, ne bomo dobili ntkaklh gospodarskih pravic nego Izkoriščanje.
Vsakemu je bilo lahko razumljivo, kakšen odgovor bodo dobili tisti Slovenci, ki bodo postavili svoje zahteve na De Gasperljevem zborovanju v .Čedadu. To je bilo zborovanje za dvig propadajočega šovinizma in v znaku šovinizma so bili tudi odgovori na vsakršne zahteve Slovencev. To so dobro vedeli tudi titovski provokatorji, ki so pa poslali vkljub temu lahkoverne slovenske ljudi v Čedad. Titovski agenti so vedeli, da Je v njihovem interesu prilivati olje na ogenj šovinizma, da bi mržnja prerasla razum. Borna skupina agen-itio na vodstvu DFS se ni pomišljala, da bi izpostavila Slovence nasilju in terorju, da bi Jim preskrbela pretepanje, medtem ko se «vrhovi» sporazumevajo. Provokatorskl voditelji u DFS so sprejeli provokacijo aemokrščanskth šovinistov z odprtimi rokami. V svoje provokatorske namene so se poslužlll tistih lahkovernih Slovencev, ki so Jim nasedli.
Provokacija obeh nacionalističnih skupin v Čedadu postaja še večja, če pomislimo, da so odgovorile vse aemokratlčne organizacije in z njimi ogromna večina prebivalstva na De Gaspertjev prihod z bojkotom, ki je bil nedvomno najtežji udarec italijanskim šovinistom. Tako so poslali agenti Iz DFS slovenske ljudi v Čedad, ob popolni izolaciji s strani demokratičnih in delovnih množic. Pretepi in klofute, ki so jih pretrpeli nekateri lahkoverni Slovenci so bili mogoči samo zuto. ker so nastopili osamljeni, ločeni od ostalih demokratičnih množic. S svojim nastopom pa so titovski agenti in ljudje, ki so Jim nasedli, dejansko podpirali De Gasperija, ki je prišel, da bi zanetil šovinizem, a sabotirali so delovne In demokratične množice, ki so s svojim boljkotom izrekle italijanski reakciji najtežjo obsodbo.
Vsem nam Je pa lahko v pouk odgovor, ki ga je dal De Gasperi Slovencem u Italiji. Un je ponudil roko Titu, a slovenskemu ljudstvu v Italiji je dal u odgovor klofuto. Kaj pa odgovarja Tito? On ponuja tudi roko De Gas peri Ju, a daje klofuto m teror italijanskemu prebivalstvu v Jugoslaviji. Kaj bo torej Titov odgovor na poslednjo ponudbo De Gasperija?
Tito bo <prej ali slej) sprejel De Gašperijevo roko in jo krepko stisnil, saj sta oba hlapca istega gospodarja. Na klofuto in teror nad slovenskim ljudstvom v Italiji pa bo poslal «papirnato protestno resolucijo», ki jo bo De Gasperi vrgel takoj v koš. Ravnotako pošilja tudi De Gasperi «papirnate protestne resolucije», ki Jih meče Tito prav tako v koš. Roko sl namreč stiskata Tito m De Gasperi prav zares, papirnate resolucije pa so le za zaslepljevanje množic.
Tako se pripravljata imperialistična hlapca u Italiji in Jugoslaviji na nesramno kupčijo na račun obmejnega prebivalstva in na račun ljudstva STO. Tako pripravljata vstop Jugoslavije v sredozemski ali atlantski pakt, a ljudstvo gorlike pokrajine In Benečije bi naj služilo kot lutka za titovske in demokrščanske provokacije v tej nesramni igri, ljudstvo bi naj tudi z lastno koto plačevalo posledice teh provokacij.
FT	m	Era	*	m L!	3i	r	||!	m	PH F , N	03	li	^ j &888$l	iti		F3	ji	m	L	m	1.1 I	m	ih	[j	|	boo	1	I	3
			WAwvwwvvvvwvinonoof						WWWWVS				BSWWSfiSSRS	JwwOww		jOOOOOOOO				RJUffiKRmaBH			«888888	88888	OOOW		WWWWW 1	
		Uredništvo in uprava goriške izdaje «DELA»; GORICA, uliea XXIV. Maggio, štev. IR. prvo nadstropje																	. Telefonska štev. 666.									J
MORALNA IN MATERIALNA PODPORA PREBIVALSTVA DELAVCEM OLJARNE
Delavci čuvajo svojo tovarno
pred provokacijami policije in Hlovcev
Kot smo že pisali v zadnji številki našega lista, so delavci in delavke tržiške oljarne ponovno zasedli tovarno. Na skupnem zborovanju jim je enotni agitacijski odpor poročal o pogajanjih, ki so se vršila na prefekturi v dneh 29, 30, in 31. maja. Na osnovi tega poročila in razvoja dogodkov je podpisalo 190 delavcev (torej skoraj vsi) resolucijo, v kateri odobravajo delo sindikalnih organizacij tekom pogajanj. Delavci obsojajo izrečno in odločno sklepe, ki jih je ravnateljstvo začelo izvajati, medtem ko so bila še v teku pogajanja. V resoluciji naglašajo delavci, da so soglasni z zasedbo tovarne in pozivajo pokrajinske in osrednje organi oblasti, da obrnejo svojo pozornost na stanje, v katerem se nahaja tovarna, ki ji preti likvidacija. Ker prinaša tako stanje največjo škodo ne samo delavcem, nego vsemu gospodarstvu pokrajine, mora odgovorno ministrstvo pohiteti in sklicati stranke ter preprečiti nadaljno zaostritev položaja. V resoluciji pooblašča 190 delavcev delavske sindikalne organizacije, da podvzamejo konkietnc ikclje, ki bodo prived'e do rešitve vprašanje oljarne.
V resoluciji so delavci naslovili tudi poziv vsem delavcem in vse •nu prebivalstvu pokraj ne. da jih xidpre s tisto moralno in materialno podporo, s katero so jih podprli že v preteklosti. V zavesti, dc započeta borba in samo v korist de-J lavcev oljarne, nego v korist vseh delavcev sploh, v korist gospodarst '. va naše pod ra j ine kot tudi vse de-I žele, v zaveesti vsega tega so delav-ci oljarne odločeno da ne bodo popustili nego bodo vodili borbo d< j zmagovitega zaključka
Na zasedbo Oljarne s strani de-I lavcev je odgovilo že prebivalstvo ! ter priskočilo na pomoč bodisi z mo.
ralno kot tudi materialno podporo. | Tako so delavci tovarne Solvay v I znak solidarnosti odstopili svoj obed delavcem Oljarne.
Občinski svet občina Turjak je i pa izglasoval enoglasno (razven i enega svetovalca ki se je vzdržal) resolucijo, v kateri ugotavljajo že itak težko gospodarsko stanje naše ookrajine, ki bo postalo še težje, če bi se uresničil egoistični in proti-liudski sklep kapitalistov oljne in-l dustrije, da se zapre Oljarna. Občinski svet Turjaka je izrekel svoje
odobravanje in popolno solidarnost delavcem Oljarne, ki se ne borijo samo sa svoj lastni kruh, nego tudi za dobrobit tržiške pokrajine katere del je tudi občina Turjak. Zato izreka občina Turjak svojo zaskrbljenost odgovornim pokrajinskim in centralnim oblastem ter jih poziva na odločno intervencijo v korist dc lavcem in našemu gospodarstvu sploh. Ta resolucija je bila poslana na ministrstvo za delo, prelek1 u naše pokrajine in delavcem Oljarne.
Proti enotni borbi delavcev Oljarne so se začele seveda takoj iz vseh strani najrazličnejše provokacije. Kot v vseh mestih Italije so tudi delavci Oljarne proslavili obletnico Italijanske republike ter izobesili italijansko in rdečo zastavo delavcev. To dejanje seveda ni ugajalo nekaterim policijskim agentom, ki so pozvali delavce, naj odstranijo zastavi. Delavci so seveda take nesramne zahteve gladko od bili, saj imajo po ustavi pravico izobesiti rdečo zastavo, če jo sprem Ija italijanska. Ob priliki obletnice republike izobešanje zastav hi samo dovoljeno po ustavi, nego je tudi demokratična dolžnost. Prat na obletnico republike p n je rdeč--zastava kaj častno spremstvo vsaki nacionalni zastavi, saj so komunisti dali največ za osvoboditev vsakega naroda in so se izkazali prav posebno tudi od priliki i svodobTvc Italije. Kdor se torej protivi dostojni proslavi dneva republike, za katero je bilo prelito morje krvi, do kazuje, da je proti 'pridobitvam osvobodilne borbe in torej na koncu vseh koncev na liniji fašistov in nacistov.
Policiji pa očividno ni bila toliko v napoto rdeča zastava (ki je plapolala nad Oljarno) nego mnogo bolj delavska zasedba Oljarne. Rdela zastava, ki je po ustavi dovo-'jena, je služila samo kot pretveza za intervencijo, ki bi lahko imela zelo zanimive posledice, če pomislimo na slične Intervencije Scelbo-policije v drugih predelih Italije,
Ko so delavci odbili prvim policistom zahtevo, da bi odstranili rdečo zastavo, je prišlo na mesto približno 200 policistov v polni bojni opremi, ki sco prisili delavce, da so zastavo odstranili. Disciplini delavcev je pripisati zaslugo, da ni imel provokatorski nastop policije nikakih posledic.
Ze preteklo soboto pa je sledila druga provokacija. Izvrševalci so bili v tem slučaju titovki imperialistični agenti, ki so prišli iz Trsta in Gorice ter predlagali delavcem, ki so zasedli tovarno «pomoč» v obliki denarja in razredna materiala. Predlog titovskih agentov je naj prej odločno odbil član tovarniškega odbora, ki se je nahajal v tovarni, njegove besede pa so nato potrdili enoglasno še vsi delavci.
Delavci branilci Oljarne so tako izrekli svoj protest proti agentom titovske zločinske skupine, ki je zakrivila nebroj zločinov ludi nad prebivalstvom in delovnim ljudstvom tržiške pokrajine in prav posebno nad tistimi delavci, ki so zapustili našo pokrajino in odšli v Jugoslavijo, a so jih tam vrgli zaradi njihove zvestobe proletarskemu internacionalizmu in zaradi de mokratičnega mišljejna v taborišča, v zapore ali pa jih prisilili na povratek v Tržič, kjer jih je čakala
brezposelnost. Odgovor delavcev Oljarne titovskim agentom je pomenil, da ne more biti nikakih stikov med delavci Tržiča, ki se bore proti imperializmu in agenti prav istega imperializma.
Titovska «pomoč» tržiški Oljarni je temvečja nesramnost, če pomislimo, da tekom cele prve stavke niso titovci niti najmanj podprli delavcev Oljarne, a sedaj so se jih kar nenadoma spomnili, očividno z namenom, da bi vnesli kake provokacije in razdor v delavske vrste. Titovski agenti so se pojavili kot poslednja rezerva kapitalistov proti delavski enotnosti v Oljarni. Končno pa je titovska «pomoč» še nesramnost, če pomislimo, da v Jugoslaviji živi ljudstvo v največji bedi, a omenjeno hrano so titovci odtrgali na račun jugoslovanskih narodov. Zato je odklonitev delavcev Oljarne, da bi sprejeli titovsko «pomoč» tudi dejanje solidarnosti napram jugoslovanskim narodom.
PROTIUSTAVNA SODNA RAZPRAVA PROTI TOV. FABBRU IN CHIARIONU
Tov. Sergio Fabbro, tajnik pokrajinske Delavske zbornice za Goriško ter Italo Chiarion, član federalnega komiteta komunistične mladine za Goriško sta bila prijavljena sodišču, ker sta ob priliki krvavih dogodkov v Dentelli razširila neke letake, ki so obsojali početje vladne politike, ki se je omadeževala z novim prelitjem krvi delavcev -ki so bili krivi le toliko, v kolikor so zahtevali delo in možnost življenja. Oblasti ju tožijo, češ, da sta razširjala neresnične vesti, katerih namen je bil povzročati nerede med prebivalstvom, kakor tudi zaradi dejstva, da nista vprašala kvesture za odobritev vsebine omenjenih letakov.
Na prvi razpravi je njun zagovornik odv. Elessi nasprotoval nadaljevanju razprave, ker zatoženca nista bila niti zaslišana od javnega tožilca. Tako je bila razprava od-godena.
V tem manevru še ponovno odkriva dejansko ozadje procesa.
Ta primer je tudi dokaz, da vladne oblasti poskušajo nu najrazličnejše načine ovirati delovanje sin-
Enotnost brezposelnih ne ugaja
»svobodnim" provokatorjem in policiji
Gorica: 3. t. m. se je vršilo v Gorici v dvorani kina «Moderno» zborovanje brezposelnih, ki ga je po-
Stvari so se odvijale tako. Pred enim mesecem sla se naša tovariša, zaročenca podala k župniku Per-
ic renil odbor v zaščito brezposelnih. : siču, da bi se sporazumela glede po-
V šolskih delavnicah uničujejo osnovne delavske svoboščine
Nedavno je eden izmed nadzornikov takozvanih šolskih delavnic v Gradiški iznenadil nekaj delavcev, medtem, ko so sedeli na delovnem mestu. Zabeležil si je njih imena in-čez nedaj dni so bili kratkomalo odpuščeni z dela, ne da bi bili niti klicani na odgovor.
Ker je ta ukrep vsekakor zelo čuden, dasi je mogoč pod birokratskim in policijskim italijanskim državnim ustrojem, se delavci nikakor ne morejo z njim sprijazniti. Zato se je pretekli teden napotila k županu skupina delavcev ter tajnik krajevne Delavske zbornice z namenom, da bi prišlo do nekakega kompromisa in sporazuma. Toda zaman, ker ukaz o zadevni odpustitvi ni prišel od občinske uprave, temveč neposredno od ministrstva za delo iz Rima. In zato na gra-diški občini nihče ne ve nič o tem dogodku, niti ne ve, kaj je ukreniti, da bi se popravila krivica, ki je bila storjena delavcem.
Sedaj nastaja vprašanje, kako to, da je poselil nadzornik prav te delavci, edaj ko so fedeli v znak protesta. Znano je namreč, da so prav ti delavci med tistimi, ki se bore v prvih vrstah za izboljšanje svojega položaja, za izboljšanje raz. mer delavskega razreda sploh. Ti delavci so bili tudi med prvimi, ki so se borili za izboljšanje prehrane v omenjenih delavnicah, kakor tudi za priznanje pravic do plače za tiste dni, ko ne delajo, in to zgradi praznikov ali pa slabega vremena. Ker omenjene zahteve nio bile od oblasti upoštevane, so se delavci vzdržali dela tudi v prisotnosti nadzornika.
Ker je vsa zadeva zajela dokaj resen položaj, se je o njej razpravljalo tudi na seji občinskega sveta, kateri je tudi obsodil odpust delavcev ter pooblastil župana, da posreduje pri merodajnih delovnih uradih.
Od tedaj pa je poteklo že dva tedna, a vendar ni še nobene vesti o morebitni rešitvi
Vse kaže, da se niti župan ni zavzel resno za to pereče vprašanje.
Odpuščeni delavci pa delajo brez plače in brez orodja, ob podpori ostalih tovarišev, ki jim v znak solidarnosti nudijo tudi del svoje hrane.
Italijansko ljudstvo je že dalo De Gasperiju velik nauk z uničujočim bojkotom na obeh «manijestacijah» v Vidmu in Čedadu. Tudi slovenski ljudje se v ogromni večini niso udeležili titovske provokacije, le malo število jih je pa nasedlo in plačalo posledice na svoji koži. Danes se torej postavlja vprašanje, da razkrinkamo Titovo tolpo tudi pred o-nimi lahkovernimi, ki ji še nasedajo in pomagajo njenim provokacijam. Samo z osamitvijo tn razkrinkanjem teh zločincev bomo ustvarili pogoje za mirno sožitje z italijanskimi delovnimi In demokratičnimi množicami, preprečili sejanje novega šovinizma tn narodnostnega sovraštva, a preprečili tudi nesramne kupčije obeh Imperialističnih hlapcev na račun našega in italijanskega ljudstva.
V soboto je v popoldanskih urah zgubil življenje 24. letni Miro Jur-dik, ki je bil s svojim čolnom na morju. Močen veter je prevrnil čoln in mladi Jurdik je izginil v razburkanem morju.
Srezpoemi, ki uelajo trenutno v šolSKih delavnicah se tega zborovanja niso mogli udeležiti, ker so jim to preprečili nekateri voditelji. Tudi policija je «pomagala» na svoj način tem voditeljem ter preprečevala, da bi stopili brezposelni iz šolskih delavnic v stik z ostalimi. Clan odbora za zaščito brezposelnih je iznesel temeljito poročilo o stanju 3000 brezposelnih v našem mesto. Govoril je tudi tov. Trippi, ki je obrazložil vzroke brezposelnosti ter nakazal izhod iz težKega gospoda! skega stanja v načrtu CGIL in pozval prisotne, da s svoje strani vložijo svoje napore za uresničenje tega načrta.
Nekateri provokatorji iz vrst «svobodnih» sindikatov so hoteli razbiti zborovanje brezposelnih z gnilo politikantsko polemiko, ki jo je pa večina prisotnih takoj odbila. Samo intervencija policije je rešila provokatorske agente.
Tako so brezposelni dokazali, da ne bodo dovolili, da bi kdo iz njihove bede koval določen razbija-ški politični kapital.
Po zborovanju so je velika skupina brezposelnih podala v povorki pred prefekturo ter zahtevala rešitev njihovega vprašanja.
Civilna poroka v Sv. Petru ob Soči
Politikantski župnik proti partizanom
Preteklo soboto sta se vršili v Sv. Petru ob Soči prvi dve civilni poroki dveh tovarišev in dveh tovarišic.
roke. Prvo vprašanje župnika je bilo, če sta partizana, na kar je dobil pritrdilen odgovor. Nato je brž hotel vedeti, če sla simpatizerja Komunistične partije. Tovariša ;ta mu odgovorila, da nista samo simpatizerja Komunistične partije, nego tudi člana.
Na osnovi teh odgovorov je zahteval župnik, da bi zatajila Partijo in njene ideje in to pismeno ter postavil to za pogoj cerkvene poroke. Oba zaročenca sta odgovorila župniku, da ne bosta nikoli zatajila idei, za katere sta se borila in za katere je padlo na tisoče najboljših ljudi. Odvrnila sta župniku, da pričakujeta, da jih pokliče pred dnevom, ki je bil določen za poroko to pa seveda samo v primeru da ne bo več postavil navedenih nesramnih zahtev.
Župnik je ostal trmasto na svojem stališču in sta bila tako oba tovariša in obe tovarišici poročena civilno. Zupan je voščil novoporo čencem obilo sreče, a godba je zaigrala razne komade in med njimi delavsko himno, ki jo je pozdravilo vse prisotno prebivalstvo z burnim ploskanjem. Novoporočenr so prejeli toliko rož in to iz najrazličnejših strani, da je bila pot docela posuta s cvetjem.
Tako je dalo ljudstvo Sv. Petra od Soči najboljši odgovor župniku in mu povedalo, da niso obsodbe vredne ideje novoporočencev, ni obsodbe vredna Komunistična partija, ki se je izkazala kot prvobo-riteljica za narodne in delavske pravice, ni obsodbe vredna parti-
zanska borba, nego so obsodbe vredni razni monsignor ji Tisse in njihovi gospodarji Hitler in Mussolini, ki jih pa ni Vatikan nikoli izobčil.
ČEDAD
Konferenca partizanov in povratnikov
V	nedeljo 4. t, m. se je vršila v Čedadu konferenca krajevne Zveze partizanov in povratnikov. Po krajšem politično-finančnem poročilu predsednika Zveze Pavla Relti-ja iz katerega je bilo razvidno veliko prizadevanje oz. doprinos Zveze do članov, so sledile volitve predsednika novega Upravnega sveta.
V	Upravni svet je bil ponovno izvoljen tov. Rietti, ki je pri volitvah dobil največ glasov. V Svet so bili nadalje izvoljeni komunisti, socialisti in neodvisni.
dikalnih in delavsko-političnih organizacij z namenom, da bi po njih zatretju vladale samovoljno. Jasno je, da vladnim organom ni po volji dejstvo, da delavci prosijo delo. Ni jim po volji tudi dejstvo, da so prav razredne sindikalne in politične organizacije tiste, ki imajo največ delavstva za seboj in da se torej delavstvo pod njihovim vodstvom bori za dosego svojih pravic in svojih ciljev. To je razlog raznih sodnih in drugih postopkov, kot je tudi gornji primer.
Konferenca KPI v Gradiški
Danes, 10. t. m. ob 14.30 uri bo v Ljudskem domu v Gradiški konferenca komiteta federacije kpi z naslednjim dnevnim redom:
1)	Borba za ostvaritev delovnega načrta Splošne Italijanske zveze dela (CGIL) za našo pokrajino. Govoril bo tov. Bacicchi Silvano.
2)	Razno.
PODPISAL je resolucijo miru
Upravnik ladjedelnic v Tržiču Romeo Cozzi, je te dni podprl stockholmsko resolucijo proti atomski bombi ter izjavil, da bo tudi on smatral za zločinsko tisto vlado, ki bi se kot prva poslužila tega uničujočega orožja.
UČNI TEČAJI na sedežu DZ v Tržiču
Delavska zbornica v Tržiču obvešča vse delavce in prebivalstvo, da se bodo na sedežu iste vršili tečaji francoščine, matematike, geometrije in risanja.
C as za vpisovanje je do 15. t. m.
V čigavo korist
je bila prepovedana veselica v Doberdobu ?
V |ionl<*<liijem trenutku smo izvedeli, du je policija preklicala že izstavljeno <V»voljenje za veselico, ki se je imela vršiti v četrtek v Doberdobu in to pod pretvezo, da bi motila potek cerkvenega prazniku. Titovska veselica sc je pa pred dnevi vršila. Ljudstvo naj sodi, komu je to dejanje policije v korist.
STANJE V GORIŠKI PREDILNICI
Za naše kmetovalce

HO C*1
Košnja je v polnem teku. kod na Goriškem je celo že pd cu; o Krasu pa dokajšnja suša 1° ^ rekoč priganja kmete, da čimprei f kosijo borno travo. Vendar pa 1,1 odveč, če se na tem mestu pogo1*® mo nekoliko o tem važnem kraal opravilu.
Pogostokrat naletimo Kdaj je pravi čas za vprašanje dobimo lahko
amei
vs-
1A
na vpral011' košnjo? Na ra#
dva
na odgovora Ce hočemo nakositi H go krme, je povsem razumljiv"’ moramo kositi kasneje; toda, nam pomaga mnogo krme, če pa I malo redilnih snovi Bol)1
njej le ...... ......... -.....
torej krma, ki je bila zgodaj šena. Da pa bomo deloma ugodili o ma tezama, je najbolje, da se drl srednje poti, ki je tudi v tem P meru najpravtlnejša pot. Deteli1 ali tiste travnike, kjer pride11 ^ lahko tudi otavo, pa je vseeno P poročljivo kositi dokaj zgodaj, tako bomo pridelali več dobre redilnih snoveh bogate krme.
Številni poskusi so da dobimo lerme, kakor tudi redilni snovi’ # kazali, kosimo takrat, ko je (ralW|( cvetju ali pa ko j za tem, ko °(V .
uči»
Leta Uniste •iti del het p j
•kriti
•»cisti
Vedi
SO ]
‘tasti kttiš H z 11 so
»s
snovi, mi u
pa ko j za tem,
Pozneje pa, člmveč odlažamo njo, tem slabša bo krma. Od 51 :t se nahajajo v zeleni ki sčasoma izginejo, °s , ki < in l‘
tezKO prebavljiva, zatorej ne 06111 onih I#
največ vlaknine, t. j. lesa, v sebi nikakih redilnih snovi
Pisnik;
Sa:
'«(not
•"teriš
'■it.
kci
fieri
«era
‘‘Hibi
Sje
Se
Ni
'ke sl
s
?som
Si
Sb
šali s košnjo, zlasti ne v Jih, kjer škodi poletna suša!
V mnogih krajih 'mojo
gmetle
in S’
vedno navado, da grabijo seno spravljajo sredi na/večje oP011*6"^.
ki
$efi*
v*
vročine, kar je popolnoma —
Seno se namreč takrat zelo ter" .. mrvi. Osujejo se lističi, sebi najboljše redilne snovi ^ ostanejo le gole bilke, to je: t#* krme, ki ima v sebi le vlakne les. Posebno škodljivo je tako r nanje z deteljo ali lucerno. Zid0 treba tako staro navado, alt boi/6 čeno staro razvado odpravili-moramo grabiti, ga nalagali n" z ove ali v kope, kakor tudi s"r ti IJatl na senike vedno le proti 0<č ko vročina poneha.
Tudi ugodno vreme ou sušenju me igra v pogledu kakovosti 06 vlogo. Vlaga in dež sploh pok"" ^ krmo. Zato ni priporočljivo kosit deževnem vremenu, pa četudi,
«rado pada» . . .	|_
Vlaga množi v krmi razne jt ve bakterije; dež pa celo izPlr" ,t nje redilne snovi. Evo kolih0 In redilnih snovi zgub t krma, h1 ob	- -
5ar
ki Pa ‘abo,
'k ztli
ki,l n Ni Ni Nn
?
S' Sa V 1
•»ciz,
•Ura
ter:
takt"1
'il v
Ob
j Ui '1 s N,,
S-
fa r
S
S
%
k
ter?
vre"
suše'"'.
Lest
Vedno hujše izkoriščanje delavk tekstilne industrije
Ze večkrat smo pisali o nečloveškem izkoriščanju delavk v goriških predilnicah. Toda kljub temu imamo še vedno nove in take dogodke, — mimo katerih je nemogoče, ne da bi o njih poročali v časopisju ter tako obveščani tudi širšo javnost o krivicah, ki se gode prizadetim delavcem, zlasti pa ženam,

V nedeljo je bila na barkovljanskem pripravljajo nova žalovanja In uniče-pokopališču, svečanost odkritja spo- j vanja človeštva.
rnenika 16 padlim borcem iz narodno-1 Meščani zbor P. D. «Marij Matjašič-osvobodilne borbe. Spomenik je bil I Milan» je zapel «Žrtvam». Ganljivo postavljen s prispevki demokratične-1 svečanost je zaključila barkovljanska ga prebivalstva, ki se je s tem oddol- godba z dvema žalost Inkama. Pred-žilo spominu barkovljanskih borcev za j stavniki krajevnih demokratičnih or-svobodo in bratstvo med narodi.	ganizacij so položili ob spomeniku
krasne vence.
Prav zadnji trije, ki so danes zvesti podrepniki in goreči pristaši titoja-šistične zalege so takrat določili, da na spomeniku ne bo smelo bili rolkale ih napisov in znamenj, razven bronastega venca z napisom «slava padlim junakom». Trulli so, du sta obe vklesani podobi dovolj zgovoren dokaz o pravem pomenu spomenika. Nadalje govori «Primorsici» o «nekaterih ljudeh», ki so postavili spomenik. Ti nekateri ljudje» so izvršili, s pomočjo in po volji ogromne večine barkovljun-slcega delovnega ljudstva, svojo častno .lalogo, kljub očivtdnim in padlim sabotažam peščice protiljudskih tn protina rodnih barkovljanskih propana. Svojo sabotažno akcijo so začeli s tem, da so se samovoljno polastili vsoie preko 200.000 lir, ki jo Je koordina-
cijski odbor določil ko< prvi prispevek za sklad spomenika. Najboljši dokaz moralne propalosti teh pijavk delovnega ljudstva pa Je nesramni pritisk in izsiljevanje, ki so ga izvajali nad družinami padlih. S tendencioznim namigovanjem na pokojnine so hoteli, da bi družine, izsilile pri vodstvu demokratičnih organizacij odobritev za oti-cielno udeležbo litojašistov na nedeljski proslavi. Na tretjem sestanku z družinami padlih, pa so napeli ust' sile, da bi družine padlih odvrnili od udeležbe na proslavi. Toda vse njihove zločinske podlosti in nesramne Spekulacije so klavrno propadle. Verjetno je, da se bodo hoteli poraženi titolašlsti maščevati nad svojci padlih, ker so jim te poslali pozive za neke vrste sestanek, ki bo 26. t. m. u titovskem brlogu ul. Ruggero Mannu, loda vse tttofašlstične Spekulacije ali izsiljevanja na račun pokojnin bodo prav tako propadla, ker bomo do golega razkrinkali vse njihove zločinske
in udbovske manevre.
Svečanosti so se udeležile vse družine padlih ter veliko število demokratov iz Barkoveij, Grete in mesta. Po otvoritvenem nagovoru krajevnega ajnika OF tov. Venčka je preč. g. Škabar blagoslovil spomenik. Sledila sta govora tov. Slavca v slovenščini in tov. Poslogne v italijanščini. Oba j govornika sta podčrtala Junaško borbo in žrtve, ki so jih v zadnji vojni doprinesli partizani. Barkovljanski borci, ki izhajajo iz vrst delovnega ljudstva so žrtvovali svoja življenja za visoke ideale narodno osvobodilne borbe, to je bratstvo med vsemi narodi in srečnejšo bodočnost človeštva. To borbo moramo nadaljevati, da ohranimo mir in preprečimo novo prelivanje krvi. Spomeniki, ki jih je ljudstvo postavilo svojim najboljšim sinovom pa naj bodo v opomin vsem tistim, ki
Spomenik, ki je iz nabrežinskega kamna je izdelan po načrtu arhitekta Franja Kosovela. Kip žalujoče žene-matere je Izdelal kipar Tamaro, osta lo delo pa Marij Bonora, Guerino Husu in Angel Verginella.
‘V zvezi z odkritjem b ar kov l jonskega spomenika se je titofašistično glasilo razpisalo precej na dolgo tn široko. Da bo vsem ljudjem docela jasna vsa nizkotna in ostudna kampanja titoja-Sistične zalege je potrebno, da navedemo le nekaj dejstev.
Načrt tega spomenika Je pred tremi leti odobrila posebna komisija izvedencev, ki so jo sestavljali pok. Žnideršič Karel, Pertot Ivan p. d. «Ro-šo», Pertot Riko in Inž. Stanko Starc.
ki so po večini zaposlene v predilnicah.
Tako smo v zadnjem času naleteli na neko ponovno krivico, ki se dogaja delavcem, kakor tudi deiak-kam. Vodstvo predilnic ne spoštuje delovne pogodbe. Specilalizirane delavce, ki so redno nameščeni kot mazači strojev — in ki spadajo v I. kategorijo vodstvo namešča, kot navadne deiavseke pomočnike seveda prejemajo plačo istih, istočasno pa namešča kot mazače strojev ne ke kvalificirane ženske, katere pa prejemajo isto plačo, kot če bi bue zaposlene pri navadnih in lažjih opravilih.
Ravnateljstvo predilnic se niti malo ne ozira na težke razmere v katerih se nahaja pretežna večina
-	ali bolle rečeno vsi deiavci. Zato odreja take premestitve. Pri tem pa špekulira na, račun prizadetih delavcev ter si kopiči bogate dobičke.
Seveda trpijo pri tem tudi tvor-niški stroji in izdelki ter njih kvaliteta. Znano je, da so nedavno prišle celo iz Francije neke pritožbe zaradi slabe izdelave platna za rjuhe. A znano je tudi, da je bilo platno, ki se ga je nekoč izdelovalo v goriških predilnicah, vsestransko solidno. Da je danes platno slabo in še slabše izgotovljeno je pripisati samo vodstvu predilnic, ki se niti malo ne pomišlja, ko prenešča po svoji mili volji strokovne delavke iz enega oddelka v drugega. Tem bolj je krivo zato, ker namešča na nevažna dela strokovno usposobljene delavke samo zaradi nižjih mezd.
Ravnateljstvo tovarne bi se moralo zavedati — in se mora zavedati
-	dejstva, da so bile tekstilne delavke goriških predilnic vedno ponosne na svoje izdelke in na svoj ugled, ki so ga uživale v svetu. Toda ta ponos se ni niti danes, kljub vsem ponižanjem in premestitvam ter kljub veliki krizi v kateri živijo tekstilne delavke, niti za las omajal.
bila posušena ob neugodnem nu v primeru z ono, ki . ob lepem vremenu: celotne tet" * t. 9,4, beljakovin 26, tolšče 6.7, u‘6 ne 6,3 soli 3,6;
\t"
ob slabem vremenu	celotie ^
krme 25, beljakovin 45,6. tolšte vlaknine 13,8, soli 11.6.	J(1
Stara krma ni	priporočili""' t
krmljenje živine, kajti ta p ,0«i-lottava. Zato priporočamo kme naj u nobenem primeru ne stare krme z novo.
Ji
%
ki
•ato
zaiti"'
Nekaj o sestavinah kr1*16
Seznanili smo se s časom, ki
prikladnejši za košnjo, zato *■- s(# mo za potrebno, da se na tem m
pat k
sno
seznanimo, v kolikor nam štor dopušča, tudi z raznimi - .rV ki jih vsebuje sveža krma, i- i' -i-va in
p&
detelja. To nam bo zlaS,i„sljf pomoglo k utemeljitvi gornjih n
tov o času košnje.	^
Zelena krma vsebuje od 70 odst. vode, torej v 100 kg svete » le 15 alt 30 kg suhe tvarine.
ose""
vìvine, tolšče, ogljikove vadane, f/jt.
nlne In soli, kt -so za življenje ‘n voj živine neobhodno potrebne.
je razne redilne snovi t. j-
trt" so P
Beljakovine so sestavljene Sika, josjorja, železa Ud. ter ■>“ -za prav podlaga v raščl ter v j/. voju mišičevja in mesa. Kast0^ri)ii val mora dobivali beljakovine. ^ tako tudi doječa in noseča živ°l- ^t. sebno mnogo beljakovin vsebuje telja, mlada trava; Se več po bujejo oljnate tropine.
««#'
Tolšče je največ v oljnatih	^
nih. Na njej bogato krmo, mora bivati pitalna žival.
Ogljikov vodan, ki Je	boifl(ufl(i
sladkorju, se nahaja v vseh ,r Živini daje moč In toploto.	»
Vlaknina, t. j. les, se nahaja 1 . v stari krmi In Je težko prebav IZ ato Je kositi mlado travo!) Je redilnih snovi! (Odpadki).	,n
ki
M
%
k
K
»n.
nujno potrebna živali''* ,a
k-
le ..ut
Sol je
utrditev okostja. Krma, v vlažnih predelih vsebuje soli. Enako tudi krma, ki le v suši. (O tem vprašanju se pogovoriti enkrat pozneje.
Evo koliko snovi ima sveža ki ie bila pokošena:
1.5.
Beljakovin tolšče
ogljik, vodanov vlakna (lesa) soli
»« 'S
‘f5
l' ^
4°g <5,< 36.S	„,1
S.»	,
,.totovl
Ce premotrtmo te. številke 'u*.jagtr mo, da je najvišji odstotek be ^ l" vtn v mladi krmi. Isto velja tu ^rat tolšče, soli in ogljikove vodna6,
(z tega razloga Je otava bogate redilnih snoveh, kot pa seno•	„
1.6
18,8
3,2
42
27,5
8,5
30,2 4,4 40,5 14,9 10.
te številke
NECCHI novi model BU
.ani6, .ri*
NA OBROKE-
za vezenje, krp1 obšivanje lukenj, N šitje gumbov, filyEo cikcakaste šive. z dela se izvršujejo okviija. Pouki za
zenje brezplačn ■
ŠIVALNI STROJ1 industrijski tok za vljatje in kroja® '
PRODAJA MESTNIH D E L u ,. radioaparati P
boljših znamk P
T U L LIJ?
20
TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del Popol°
f
25. nadaljevanje
Pevski zbor p.d. Marij^Matjašič iz Bark o vel j
VALENTIN KATAJ EV
5* «to°ja duša je
“Jon,
ušla že štirinajstega leta,» se je trudno nasmehnil
' i >| : ■ f* \
il9 ’JMoja se pa še drži,» je zašepetal Mikola in iznenada nagli glavo tt,0 ^«tjonovo ramo. «Oj bože moj, bože! Mar sem pretekli teden <a,8el sanjati, da me nemška krogla danes ne bo zgrešila!» In je °*tal tiho, kakor otrok.
*Sšt!» je strogo rekel Sem j on. «Molči, da te ne čujejo ljudje.» tj Nato je naslonil glavo ob steno skednja, zleknil noge po slami, Vj^ravnal roke, zvezane na hrbtu, in zapel izzivajoče glasno pa žalostno tisto staro ukrajinsko pesem, ki jo je znal še izza
S<la:	: U.'uUtfJ
«Imel sem konja,
konja urnega,
imel sem bridko sabljo
in dekle čarobno. . .»
°a» je čudno naglo mineval. Zdaj je hitel tako nezaslišano, da ltavle srce ledenilo, zdajci pa se je spet ustavil in visel nad glavo ^ neznosno breme. Tako je minila ura in že se je iztekala druga. ®*izu vasi se je oglasil vojaški rog.
V	Zaropota! je zapah. Vrata so se odprla. Pokazal se je Tkačenko aidatnoški čepici z rdečim nadšivom.
S^Nako, Katko, pesmice prepevaš?» je vprašal in se ustavil pred {*8-, om- «Le pohiti, da se napoješ, ker ti preostane le še malo
Iwf^htjon mu ni odgovoril. Tkačenko je stopil nekajkrat gor in dol <uhjim kakor pred četo in se spet ustavil ter si s tremi prsti po-
'tt(p?Se nočeš pogovarjati z menoj ? To je precej neumno. Ti si ne-
V	(J1 *°per mene, toda jaz nimam nič zoper tebe. Zal te mi je, Kotko,
'N* Poslednji uri.»
»<«Mmilila se je volku kobila pa ji je pustil rep in grivo. . . Ne v buiem tvojega obžalovanja. Pojdi, odkoder si prišel, da ne bom (((5Svoji poslednji uri gledal tvojega umazanega gobca!»
6t neumnost. Tepec si, Kotko, tepec, in kakor si vedno bil -tako boš zdaj kot tepec stopil tudi pred puške»
^erjkoda, da so mi ti zločinci zvezali roke,» je z zobmi škripaje A tal Mikola.
* H UiPak Tkačenko mu ni privoščil pogleda v oči, marveč je samo JUeškom postrani pogledal proti njemu, k n 1,1 če hočeš vedeti, Kotko, ti lahko v tvoji zadnji uri povem,» lty|tj?aIjeval, «v čem je tvoja kmečka topost. Kotko, ti nisi razumel ke- Pa saj je tvoja buča tudi ni mogla prekuhati. Zaletel si se
v svojih sanjarijah previsoko, poželel si, da bi v en mah pograbil vso srečo, kolikor je je na zemlji. Tvoje oči, Kotko, so preveč pohlepne in tvoje roke so še bolj grabežljive. Zagledal si lepo dekle in že si hlastnil s svojimi rokami — čap! Tvoja buča pa ni prekuhala, da je to dekle hči izobraženega človeka, tvojega neposrednega predstojnika, in da s teboj, siromakom ne more v par. Potem si videl klembovsko rejeno živino in klembovsko dobro zemljo in že si spet s svojimi tlačanskimi rokami — čap! Pa ta tvoja buča ni prekuhala, da so rejena živina in dobra zemlja in vsi tisti novi kmetijski stroji sveta in nedotakljiva last našega gospodarja gospoda Klembovskega, ki sta ga car in bog postavila nad nas. Pa je tudi vse to bilo še premalo tvojim pohlepnim očem m tvojim grabežljivim rokam. Potem si videl, Kotko, še oblast. Oblast nad vsem, kar koli je na zemlji in pod zemljo, v vodi in na morju. Všeč ti je bila oblast, odrinil si k svojima robija-
šema - svatoma, k boljševikom, in si skupaj z njimi hlastnil s svojimi podlimi rokami še pod božji oblasti — čap! Lej, Kotko. kam te je to privedlo! Kako pa ravnajo pametni ljudje? Mene poglej, jaz sem sveto držal prisego. V sanjah se nisem zaletaval previsoko, kolikor sem se. sem to shranil za; e. Piedstojnike sem pa vselej spoštoval. Tujo lastnino sem varoval kakor zenico. Zaradi tega so se mi ljudje celo rogali. Toda svoje sem dosegel Ti pa ne. Jn kdo si zdaj ti in kdo sem jaz? Meni je njegova svetlost jasnovelemožni pan hetman Skoro-padski dal za zvesto službo častniške naramenke. Sonjko omožim s plemičem in če bog da, postanem s časom še sam plemenitaš. Ti pa boš zgnil v neznanem grobu kakor vsa druga mrhovina.»
«Lažeš!» je. kriknil Semjon in planil na noge. «Lažeš, živina! Jaz sc bom iz groba izkopal in bom vas, gade, za svojo srečo poda vil z lastnimi kostmi »
Tisti čas se je na vasi drugič oglasil vojaški rog.
«Le malo časa ti še ostane, Kotko. Morda niti deset minut. Ajd, pa se rajši za vselej posloviva. Kakor nas je učil naš Gospod Jezus Kristus, ni več treba, da bi si v čimer koli zoprvala. Nekoč si mi napravil uslugo. . .»
«Prav tistikrat sem bil največji tepec, ko sem ti storil uslugo.»
«Drugi pot sem jaz tebi napravil uslugo. Tretji pot spet ti meni.»
«In sem spet bil tepec.»
«Zdaj bom jaz tebi storil poslednjo uslugo. Prižgi, Kotko, naj ti ne bo žal.»
Tkačenko je potegnil srebrno tobačnico, vzel iz nje cigareto in jo ponudil Semjonu v obraz z namenom, da bi jo mu vtaknil v usta. Toda Semjon je naglo trznil z glavo.
«Ni treba!» je vzkliknil Semjon. «Za vse tvoje besede, živina, ti pljunem v te tvoje nesramne oči.»
Kotko je pljunil Tkačenku v lice.
Tkačenko se je obrnil, se z robcem obrisal in oplazil Semjona z nagajko na vso moč čez obraz.
XXX. POGLAVJE
Zinovij Petrovič
- c
T~trosja je brez prediha drevila po stepi.
Jh S petami je na vso moč udarila konja v želji, da bi čimprej prišla k partizanom in jih prosila pomoči. Ni še bila petnajst vrst od vasi, ko je v stepi že zagledala ognje.
Zaplenjeni konj jo je v polnem diru prinesel v taborišče. Naokrog
so goreli straini ognji. Na podstavkih so stali topovi nared. Konj je veselo zahrzal in obstal. Okrog dekleta so se zbrali ljudje.
Ob plamenih je Frnsja spoznala mnogo obrazov. Eden jo je močno spominjal oglednika, s katerim se je bila davi pogovarjala na robu gozda, drugi je bil poveljnik oddelka. Dve ženski z otrokoma na rokah in s črnimi, zvezanimi ovcami na vozu sta ji lebdeli red očmi kakor sanje, ki jih sanja vdrugič.
Fros j a je zdrsnila s konja in zamrmrala: «Imate kaj vode, da se odžejam?» in že se je zleknila po teh in že tisti tren zaspala.
To je resda bit isti partizanski oddelek kakor davi. Eno uro po Scmjonovem odhodu je bil naposled prijezdil oglednik in je prinesel v kučmi skrito povelje gubernijskega revolucijskega komiteja, naj gredo v napad. Oddelek je takoj krenil in se pravkar združil s prispelo baterijo.
Poveljnik je pregledal presekano vprego, hrknil, pograbil zaspalo dekle pod pazduhama in jo položil na voz k ženskama in ovcam. Nato je čez svoje poveljniško jermenje vrgel ovčji kožuh in zapovedal odhod.
Oddelek je krenil počasi in oprezno. Ob razsvitu se je ustavil v globeli kakih sedem vrst daleč od vasi. V eni sami noči se je oddelek potrojil. Od vseh strani so mu v stepo prihajali naproti kmetje s konji in orožjem la so si na čepice pripenjali rdeče trake. Zdaj je oddelek štel najmanj pet sto borcev, ne vštevši baterijo.
Ogledniki, ki so jih poslali naprej, so se okrog poldne vrnili iz vasi. Sporočili so, da sta Semjon in Mikola zaprta na klembovskem skednju in da pričakujeta nemškega vojnega sodišča.
Prvo četo je poveljnik poslal na desno krilo, drugo na levo. Tretjo je poslal zavoljo obkoljevanja dalje s poveljem, da pride zločincem za hrbet. Novega poveljnika baterije je naprosil, naj blagovoli razpostaviti topove čim bliže in naj udriha po zločincih, da jim bo duša planila iz telesa. Sebi je pridržal vse drugo, da bo skupaj z vozovi, strojnicami, ženskami in kuhinjo vdrl naravnost v vas.
V vasi se je že tretjič oglasil vojaški rog.
Zdajci zo začul! s stolpa plat zvona. Nekdo je naglo in obupano udarjal ob cerkveni zvon.
Tkačenko je prisluhnil.
Tisti mah je žvižgaje, nizko nad skednjem, priletela granata in se razpočila sredi dvorišča. Topničarjevo uho se ni motilo: streljal je ruski top. 75 mm. Druga granata je treščila v žitnico. Iz nje je planit gost, belkast dim. Zategel vrišč stoterih glasov se je čul v vas. Presekal ga je kratek rafal iz strojnice.
TAJNI SPORAZUM V HAAGU
Ameriški trusti so prepustili Hitlerju monopol nad vso evropo
t VŠTEVŠI ANGLIJO IN FRANCIJO - TER NAD JUŽNO AMERIKO - NA NAČIN SO MU OMOGOČILI NADALJNJE NAPADALNE POGODE
Uta 1942 je ameriški zakladni 'bister Morgenthau ukazal zapie-1 delnice družbe «General Aniline jj* film Corporation» zaradi pre-t Uilih vezi, ki jih je ta imeta z Uisti ter zaradi dejstva, da jih je v®dm> podpirala. Po tej zaplern-. s° prišle na dan razne tajnosti, *s,i pa dejstvo, da so številni ^riški trusti še vedno imeli tesne 1 z nacisti. Izvedelo se je tudi, s° bili ti v posesti številnih del-Pfej omenjene družbe. Iz za-. sbika so razvidna zlasti naslednja , ena: «Standard Oil», «Dupont de ‘Sttlours» je tudi Mac Cloy sedanji jJUriški visoki komisar v Nem-
Naclstj so svojčas ustanovili v ^sriki tudi banko «Schroeder», ‘era je volida vse denarne posle "‘be «Farbenindustrie». Za časa Jatje vojne je postal ravnatelj te :	znani Allen Dulles. Istočasno
,. Pil tudi voditelj ameriške špijon-j, službe v Evropi. Njegov brat na Poster Dulles pa je med tem sorn neprestano barantal z nem-Ubi trusti preko raznih švedskih ! “zb in je zelo obogatel, zaradi če-r je bil prijavljen celo sodišču, Pa je vso zadevo spravilo v po-°°. Toda to še ni vse. Dasiravno
htano, da je John Foster Dulles bled vojno smatran kot nacisti sodelavec, se mu ni niti po I n‘ nič žalega zgodilo; nasprotno, a,beriške vlade je bil imenovan Posebnea svetovalca pri zuna-'“tg ministrstvu. Tako torej se-Jba ameriška vlada nagrajuje . ki so za časa težke vojne proti ‘zrnu kopičili svoje kapitale, ne ,raje se na to, da so tudi tisoči j^fiških vojakov prelili svojo kri ■n skupni cilj vseh svobodoljubnih v svetu.
lej priliki se spominjamo t.u-^Georgeja Edwarda Allena, ki je svojčas tesno povezan z nacisti ^ ko banke «Schroeder» ter pre-l ,raznih podružnic družbe «Far-j “industrie» v Združenih državah. l ntož je bil tesno povezan tudi jJnanim velikim jeklenim trustom §°m Stinnesom. Danes je ta člo-5* Poslanik pri Titovi vladi v ;e“Uradu; torej pri tisti vladi, ka-6 vidni člani so imeli celo za ča-(. “svobodilne borbe tajne vez; z
Pnrn’
jNeovn nnc, da so ime1 i veliki a-H%i in nemški trusti velikanske ^pke od pretekle vojne. In prav
ker so jih že vnaprej pričali “li, so naklepali na vse načine, Ce i® priim do njene realizacije. > razmišljamo malo globlje o tem ^rašanju, pridemo do spoznanja, s° Prav ti monopolisti odgovorni k.Vs® gorje, ki ga je prizadejala jbja vojna.
Dg ’• Septembra 1939, t. j. mesec dni h 2asedbi Poljske, in medtem, ko Hj. bili Francija in Velika Brita-i* že v vojnem stanju s Hitlcr-1)^ ’ je prišel v Evropo Frank A. Q. "'ard, ravnatelj družbe Standard 1 V Haagu na Holandskem se je
sestal z ravnateljem «Farbenindustrie», znanim nacistom dr. Rin-gerjem. Na tem sestanku je prišlo do sporazuma med trusti, po katerem so postale Afrika, Azija in Severna Amerika vplivna področja družbe Standard Oil-a; Evropa ip Južna Amerika pa vplivni področji «Farbenindustrie». Prepustitev evropskega področja «Farbenindu-striji» je imela namen dati možnost Hitlerju, da se gospodarsko utrdi ter pripravi na uspešen napad proti Sovjetski zvezi Omenili smo, da je bil ta sporazumi podpisan, ko je bila že vojna med Nemčijo na eni strani in Veliko Britanijo ter Francijo na drugi strani. Da bi pa ta sporazum bolje zakrinkali so mu nadeli datum 1. septembra 1939. S tem datumom so hoteli doseči sjm-štovanje «predvojnega sporazuma».
Obe nasprotni stranki sta ga namreč spoštovali skozi vso vojno.
V svrho potrditve o dejstvih, ki jih navajamo, prinašamo na tem mestu naslednji odlomek iz pisma, ki ga je pisal A. Howard ravnatelj Standard Oil-a Claytonu leta 1940 in ki se glasi: «Po izbruhu sovražnosti smo morali pregledati sporazume z Nemčijo. Mi smo si pridržali pravico do monopola v proizvodnji predmetov iz sintetičnega gumija v Britanskem in Franco-
skem imperiju ter ZDA; Nemcem pa je prepuščen ostali del sveta». Kot je znano so bili sintetični proizvodi iznajdeni v laboratorjih «Farbenindustrije», a patenti za iz delavo so bili prodani ameriški družbi «Sterling». Na ta način pr, je Hitler ponovno prišel do njih, kar mu je bilo zlasti dobrodošlo, ker mu je primanjkovalo naravnega gumija za nadaljevanje vojne.
Angleški vojni minister Dalton je tožil v nekem javnem govoru leta 1941, da sporazumi, ki so bili sklenjeni med «Standard Oil-om in «Farbenindustrie», povzročajo velikanko škodo v vojni proti nacizmu ter, da dejansko pasivizirajo angleški pomorski blok. V Londonu so tedaj protestirali, toda brez uspeha, kajti filonacisti Bullit, Dulles, Vandenberg, Hoower in drugi veljaki washingtonske vlade so bili mogočnejši od Londonskih veljakov, zlasti še, ko je šlo «za obrambo zapadne civilizacije».
Skozi vso vojno dobo so ostali nepretrgani gospodarski odnošaji med nacistično Nemčijo in velikimi ameriškimi trusti. Tedanje geslo trustov je bilo: «Hitler potrebuje več orožja kot pa ZDA, in ker ga dobro plačuje, prodajajmo mu ga»! ...	„ , „
(Nadaljevanje sledi)
Petje, to je slovenska last, last slovanskih narodov, ki se je skozi stoletja globoko ukoreninila in razvijala med narodom, iz katerega so zrasti! talenti vseh vrst, ki so spodbujali narode in njihova plemenita čustva do krasote domače pesmi. Petje se je rodilo v slovanski duši, v duši narodov, ter je spremljalo vsestranska dela in življenjske potrebe. Slovenska pesem odraža zgodovino naroda in ves razvoj slovanskega družbenega ustroja.
Ljudstvo je nad vse ljubilo svojo preprosto a lepo pesem, ker je v njej videlo odsev vsakdanjega truda, trpljenje delovnega razreda, odsev lastnih plemenitih čustev a tudi upanje v boljšo bodočnost. Domača pesem je krepko donela in vedno izražala voljo ljudstva. Zato je bila slovenska pesem posebno pri nas zatirana, ker je vzbujala voljo po fevobodi in združitvi slovanskih narodov. Sovražniki slovenskega delovnega ljudstva pa so z zatiranjem skušali zakriti prava čustva
ISTRSKA narodna noša
in stremljenja tlačenega naroda, da se ne bi zdramil in stremel po kulturi in svobodi.
Vendar še tako ostro zatiranje in raznarodovanje ni zrušilo domače pesmi; nasprotno še bolj jo je utrdilo, še bolj vztrajno je ljudstvo gojilo domačo pesem, domačo besedo.
Po 25 letih zatiranja je v maju 1945. prosto in mogočno zadonela slovenska pesem: vse ljudstvo se je
z navdušenjem udeleževalo ljudskih praznikov, veselic, kjer so svobodno donele domače pesmi in beseda Bliskovito se je pesem širila med velike mase ljudstva in privedla do velikih masovnih pevskih nastopov v letu 1946 in 1947.
Koncem leta 1947 je celotno kulturno delovanje, ki se je do tedaj silno razvilo, začelo vidno nazadovati. Pevski zbori niso več delovali tako obširno, temveč se je vse njihovo delovanje omejevalo v glavnem na nekaj močnejših zborov, dtičim so šibkejši zbori životarili.
Končno so v letu 1948. propadli vsled zavestne sabotaže pevovodij, tudi najmočnejši zbori.
Ljudstvo ni moglo dolgo ostati brez svoje pesmi. Kot v času zatiranja, si je želelo spet ljudskih veselic, koncertov, kjer bi slišalo domačo besedo, igro, pesem. Ali voditelji, režiserji in pevovodje so popolnoma zapustili ljudstvo. Vendar so sena pobudo zavednih in delovnih tovarišev z velikimi težavami dvignili na novo pevski zbori iz Skednja, Saleža-Zgonika, Sv. Križa, Opčin, Trebč, Boljunca, Ricmanj, Lonjerja, Podlonjerja, Sv. Ivana, Padrič, Malega Repna in dr. Pevovodje so takrat razen treh, ki so
ostali zvesti ljudstvu, zrastli iz ljudstva samega in nadomestili one, ki jim je bilo več do denarja, kot do lastnega naroda. Domača pesem je spet zadonela. To je bil izraz ljudske volje. Ljudstvo je samo preprečevalo in odstranjevalo silne o-vire, ki so bile težke posledice triletnega načrtnega zlorabljanja ljudske kulture v politične manevre, dotlej skritih sovražnikov ljudstva in napredne ideje.
Slovenska pesem nas je bodrila v najtežjih dneh naše zgodovine!
Vendar danes, po poldrugem letu težkega ali zato bolj aktivnega delovanja, vidimo krasne uspehe, ki kronajo naš trud. Toda mnogo in obširneje bi se lahko delovalo, mnogo več zborov bi lahko nastopalo, podalo svoje sporede, ko bi razpolagali s pevovodji. Toda stari pevovodje so v svoji sebičnosti in zaradi oddaljenosti od ljudskih množic rajši izbrali umazane srebrnike. Izkazala se je velika potreba po novih pevovodjih, ki bi imeli vsaj delno strokovno znanje. Na poziv ljudstva so se odzvali mladi talenti, kateri so bili v dobi 45-48 v ozadju in za katere se bivše vodstvo raznih Venturinijev, Vrabcev in Boštjančičev ni niti zmenilo. Ti pevovodje se bodo v kratkem času še znatno izboljšali. Ze sedaj, po enem letu delovanja jim je treba priznati mnogo uspehov, če pomislimo da si še pred letom dni niso upali na oder pred svoj zbor.
Slovensko hrvatska prosvetna zveza bo nudila takim talentom vsestransko pomoč in možnost iz. popolnjevanja glasbenih študijev po potrebi tudi v inozemstvu.
Domača pesem mora spet zajeti velike množice ljudstva, služiti pravilni duševni in kulturni vzgo-
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Potom aklimatizacije je menil privaditi drevesca iz Franclje in drugod na ostre ruske zime. Ta način je bil zelo priljubljen pri bogatih veleposestnikih, ki so si mogli nabaviti drevesa za drag denar. Z drevesi vred so pa naročili tudi izučene inozemske sadjarje, ki naj bi oskrbovali uvožena sadna drevesa. Tudi Mičurin se Je lotil dela, a do dolgotrajnih poskusih in opazovanjih je spoznal jalovost aklimatizacije; to posebno, ker so inozemski sadjarji vzgajali ■drevje po izkušnjah v svojih domovinah, ne oziraje se niti na rusko podnebje, niti na ruska tla. Zato je leta 1886. opustil aklimatizacijo in šel svojo pot.
Lotil se je zbirati in sejati pečke in koščice najboljšega domačega in tujega sadja, jih sejal in rastline skrbno gojil. A tudi ta način dela ni rodil u-speha. Zato je prešel na križanje in začel je ostro opazovati dednost u rastlinstvu. Po dolgotrajnih m napornih poskusih in opazovanjih v svojem vrtu in po neštetih nočeh, prečutih pri knjigah je uspel spoznali veliko Ste-vtlo rastlin iz najrazličnejših krajev. Spoznal je, da dajo vzhodno-azijske vrste divjega sadnega drevja odlične «posrednike» za križanje z žlahtnimi vrstami. Divjake Jablan, hruSk, sliv itd iz Himalaje, Severne Kitajske, Koreje in drugih severnih pokrajin je križal z žlahtnimi vrstami iz toplih Južnih krajev, a med dobljenimi rast-
ji. To ne bo mogoče, dokler vsak pevski zbor, vsaka vas ne bo imela lastnega pevovodje. Naj pomislimo da že sedaj 18 zborov čaka samo pevovodje s katerim bi takoj mogli začeti vaje ter kmalu tudi nastopiti. In stari pevovodje? Z mastnimi plačami si preganjajo dolgčas, ki jim ga povzroča brezdelje.
Kljub vsemu pomanjkanju nam je uspelo organizirati veliko število prireditev, pevskih koncertov in nastopov po vseh krajih in vaseh od Flavij in Elerjev do Doline, Trebč, Opčin, Proseka, Zgonika, Nabrežine in Devina. Kot leta 1945. zajema naša pesem in ljudska umetnost vse širše množice, si utira zmagovito pot do slehernega poštenega Slovenca. Zmagalo je zopet ljudstvo, ki si samo, brez ko-ristolovske gospode ustvarja s svojimi zvestimi ljudskimi talenti svojo resnično ljudsko in napredno kulturo.
DANILO PEHTOT
linami je odbiral one, ki so se odlikovale po rodnosti, prenašanju ostrih zim in po okusnosti sadov. Nazorno nam opisuje tedanje Mtčurtnovo delo M. Iljln v svoji zelo zanimivi knjigi «Priroda in ljudje», ko pravi:
«In bivši nadzornik postajnih ur si je zastavil drzno nalogo: zveti lepoto in okus pri znamenitih tujezemskih sadnih drevesih, ki Imajo tuja imena renta, bellefleur, calville, pontone, beurreroyal, in spojiti ta svojstva z odpornostjo naših skromnih antonovk, borovink in tenkovejk.
«Kozlovski sadjar je vzel cvetni prašek z ananasne renete In z njim opra-šili cvetove navadne antonovke. Eno izmed semen je vzkllko In dalo drevesce nove vrste, ki je dobilo ime «sla-vjanka».
«Slavjanka je podedovala od ananas-nega očeta nežno, sočno in okusno meso, od «navadne» matere pa odpornost proti mrazu. Niti mraz petih stopinj pod ničlo ni mogel uničiti njenih cvetov*.
Mtčurin se pa s temi uspehi ni zadovoljil. Ni križal samo istovrstnih rastlin, temveč tudi raznovrstne. Sam opisuje nek tak zanimiv poskus:
«Vcepil sem mandelj .posrednik’ na posebno vrsto slive. Na cepiču so se razvili poganjki. Ti so se tako slabo zrastli s podlago, da sem konec leta lahko vsak poganjek oddelil od podlage. Iz poganjkov sem vzel očesa, da bi jih vcepil na slivo, kar sem tudi storil. Slabo zraščevanje mandljivih poganjkov po vplivu slivove podlage, se je počescih prvega leta preneslo na poganjke v drugem letu».
Odmerjeni prostor nam žal ne dopušča, da bi našteli še več Mičurnnovth poskusov, čeprav so zelo zanimivi. Saj bi že z gulim naštevanjem njegovih novih rastlinskih vrst močno prekoračiti določeni prostor. Zato se moramo o-mejiti na kratek opis življenja tega velikega moža.
Nodose koristne iznajdbe Mičurina so bile v svetu močno upoštevane. Ze leta 1890 so Kanadčani visoko ceniti njegovo «viSnjo plodnorodnajo», ki je bila ne le bogato rodeča, temveč tudi izredno odporna proti mrazu. Tudi v sami Rusiji je bil Mičurin dobro znan, toda le pri preprostem ljudstvu: uradna znanost ni hotela priznati njegovega dela. Leta 1905. je prosil carsko upravo za pomoč in za dovoljenje, da sme na svojem zemljišču ustanoviti šolo za sadjarstvo. Odklonili so mu oboje, zaradi zunanjega sveta pa so mu poklonili — križec.-. . Pač so ga vabili v Ameriko in mu obljubljali vse mogoče: večkrat se je zglasil pri njem ta ali oni Američan in mu ponujal visoke zneske za njegove najdbe. Mičurin pa ni sprejel niti tega, niti onega: ni mu bilo do bogastva, hotel je le koristiti svoji rodni zemlji! Zato Je ostal doma in nadaljeval kljub silnim težavam in kljub pomanjkanju vsaktn sredstev svoje delo. dokler. . ,
Dokler ni nekega dne prejel Iz Moskve brzojavko: «Poskusi za ustvarjanje novih kulturnih rastlin so izrea-nega pomena. Pošljite takoj poročilo predsedniku sveta ljudskih komisarjev Leninu.»
Mtčurinovo delo je našlo zasluzeno priznanje. Ni mu ga dala carska vla-
Pevski zbor p.d. iz Ricmanj
da, dala mu ga je oblast u imenu ljudstva, za katero je žrtvoval vse svoje misli, vse svoje življenje. Skromni Mi-čurlnov vrtič se je razrastel v ogromno drevesnico, kjer vzgajajo nove vrste, da jih pošiljajo poskusnim postajam, raztresenim širom Sovjetske zveze. Dvoje ustanov oskrbuje veliko delo: Institut za znanstveno raziskovanje sadjerstva, ter Visoka šola za sadjarstvo. Vrsta znanstvenikov deluje v nekdanjem Kozlova, današnjem Miču-rinskem.
Mičurin je umrl leta 1935, njegovo delo pa živi naprej in oplaja sovjetsko sadjarstvo z vedno novimi, potrebam prikladnimi sadnimi vrstami.
Mičurin in Burbank sta s svojim premišljenim in načrtnim delom ustvarila nove vrste rastlin ter zemljepisno močno razširila nekatere rastline, ne oziraje se pri tem na zelo različna podnebja. S tem sta torej v izredno veliki meri pospešila razvoj rastlin, saj sta dosegla spremembe, — za katere bi bila v naravi potrebna sto-tisočletja, morda celo milijoni let, — o kratki dobi nekaj pokolenj rastline.
Spomnimo se samo Mičurtnovih «čarovnij»! Njegove marelice vzdržijo do 50 stopinj Celzija pod ničlo, a slana njihovemu cvetju ne more do živega. Mičurjnova zimska trta je izredno rodovitna, dozori že v ISO dneh, trtna uš se je ne loti, prenese pa do 40 stopinj mraza. Leta 1898 je izredno huda zima v Kanadi uničila domala vse češnje, razen ene edine — «Mtčurtnove plodorodne», ki je mraz z lahkoto pre-
nesla in je zato danes glavna kanadska vrsta češenj. Koliko ogromnega časa bi bilo potrebno za te spremembe v rastlinah, če bi iste bile prepuščene razvoju v naravi sami ali kveč-lemu srečnemu slučaju.
Svoje uspehe sta Mičurin in Burbank dosegla:
1)	z odbiranjem (selekcijo) najboljših in najprimernejših rastlin ter
2)	z opraševanjem m cepljenjem skrbno izbranih rastlin po točno premišljenem in do potankosti določenem načrtu.
Ze 80-letni «največji» ustvarjalec rastlin» I. V. Mičurin je rekel: .
«Življenje je postalo drugačno — polno vsebine, zanimivo, veselo. Zato morajo postati rastline in živali še rortovitnejše in odpornejše in morajo še oolj ustrezati potrebam novega življenja. To pa je mogoče doseči z vsemogočno tehniko in vsemogočno selekcijo»
Te njegove besede so padle na rodovitna tla:	danes imajo sovjetska
ljudstva nešteto kulhoznikov, poskusnih in selekcijskih postaj, razstresemh širom vsega ogromnega sovjetskega o-zemlja, kjer deluje na desettisoče znanstvenikov in strokovnjakov. Razne šole in znanstveni zavodi nadaljujejo z največjim uspehom Mtčurtnovo delo. Za primer omenimo samo sadovnjak osrednjega sadjarskega vrta, kjer vzgojijo letno do 50.000 nooin sadnih zvrsti.
Med najvrednejše in najuspešnejše Mičurinove naslednike spada nedvomno
Trofin Denisovič Lysenko
ki je Mičurinovo delo ne samo nadaljeval, ampak ga tudi v veliki meri izpopolnil.
Dne 30. t. m. mu bo 52 let, rojen pa je bil v vasi Karlovki v Roltavski o-blasti kot sin kmečkih staršev. Iz dvo-razredne osnovne šole v domači vasi Je odšel leta 1913 v nižjo sadjarsko šolo v Poltavi, štiri leta pozneje pa v srednjo sadjarsko šolo v Umanu, ki jo je uspešno dovršil leta 1921. Leta 1925 je dovršil svojo izobrazbo na kmetijskem inštitutu v Kijevu, nakar Je bil nameščen na selekcijski postaji v Kt-rovobadu v Azerbajdžanu.
V	januarju 1929 so se zbrali v Leningradu sovjetski strokovnjaki, kt so se baoili s selekcijo in genetiko (nauk o dedovanju). Med zborovalci je bil tudi mlad Lysenko, ki Je v izčrpnem predavanju pokazal pot do novih možnosti za čim izdatnejše izkoriščanje rastlin (nauk o rastlinstvu) In sicer poglavje, ki nam pojasnjuje
OBDOBJA V ŽIVLJENJU RASTLIN
V	teku svojega življenja preživlja vsaka rastlina vrsto posameznih obdobij Za vsako posamezno teh obdobij je pa značilen svojevrsten razvoj posameznih rastlinskih iivljenskih (vegetativnih) organov. Življenje rastline moremo razdeliti v dve glavni dobi, katerih vsaka vsebuje vrsto obdobij.
•V vegetativni dobi svojega življenja razvije rastlina popolnoma svoje žw-ijenske ali vegetativne organe, t. j. korenine, stebla in liste. V prvem obdobju vegetativne dobe se razvijajo v nastajajočem semenu kali. Pri večini cvetnic preide kal v obdobje mirovanja. ko je delovanje rastlinskih celic močno zaustavljeno: to ooaobje traja pri različnih rastlinah različno dolgo. Ob primernih prilikah seme vz-kalt in preide torej v obdobje kaljenja. Ker so nadaljnja obdobja pri različnih rastlinah različna in ker bomo pozneje imeli posla z žitom, si v nadaljnjem oglejmo razvojna ooaooja žita.
Kaleče žitno zrno se razvije v kratko stebelce, ki pa prav kmalu preneha rasti in ostane še skrito v zemlji. Tekom naslednjega obdobja požene kratko stebelce nad kolenci začetke stranskih poganjkov. Ti poganjki se razvijejo v kratka stebelca ki so pa Se skrita v nožnicah listov. Tako se iz žitnega zrno razvije šop kratkih, v zemlji skritih stebelc, zaradi česar pravimo temu obdobju — odbobje ko-Satenja. Ozimna žita preidejo nato v svoje «zimsko spanje», ko je vsak na-
daljnji razvoj navidezno zaustavljen] rastline preživljajo svoje obdobje zimskega mirovanja.
Spomladi se kratka stebelca kaj hitro razvijajo, prerastejo listne ovoje, ki so jih tekom zime varovali In se Izredno podaljšajo: žitna rastlina preživlja svoje obdobje rašče, tekom katere razvije dolgo steblo In liste
Tekom dobe spolnega razmnoževanja preide vsa skrb rastline na razvoj cvetov, pozneje pa na razvoj semena in ploda. Rast vegetativnih organov ni več tako važna tn je zato le neznatna; s tem pa prihrani rastlina čim največ organske snovI, t. J. hrane, za dozorevajoče cvete, semena in plodove. Prt žitu s mladi klasi rešijo listnih ovo-
Lysenko je tako prevzgojil žito da rodi 7 krat večje klasje
jev, v katerih, so do tedaj tičali m kmalu dorastejo posamezni cveti. Obdobju cvetenja sledi obdobje dozorevanja semen in plodov. Po lem obdobju pa večina rastlin počasi odmre.
Trajanje vsega življenja je pri različnih rastlinah zelo različno. Enoletne rastline (solata, fižol, Jara žita itd.) končajo ves svoj razvoj že v eni sami vegetativni dobi, t. j. v času od pomladi do Jeseni. Pri nekaterih rastlinah sl sledi v eni vegetacijski dobi celo več rodov, ker kalijo njihova sa-mena prav kmalu.
K C (Se nadaljuje)
PREOBRAZEVALCI NARAVE	3.
Novi ljudje - Novi uspehi
SLOVENSKA PESEM
in kulturna vzgoja ljudstva
Domačo pesem, ki si vedno bolj utira pot med ljudske množice, goje mladi talenti brez pevovodij, ki so se prodali za nekaj "srebrnikov,, - SHPZ bo nudila tem talentom vsestransko pomoč

I
TITOVSKO ČASOPISJE PRODAJAJO «NA KILO» — Po bobneti in Kričeč/ cirkuški reklami, ki je trajala nad mesec dni in objavljanju. «votitit, ki so jili skrpucali v vseh mogočih babtcevskth «gospodarskih» ustanovah, je kontno izšla, z nestrpnostjo pričakovana (?) «jubilejna» številka glasila tržaškega titofašistiC-nega glavnega štaba. Ne dvomimo, da so to številko pričakovali s posebno nestrpnostjo prav... nabiralci starega papirja, ki bodo z obilnim preostankom naklade lahko zaokrožili svoj tedenski zaslužek. «Jubilejna» številka je sicer bogata na papirju, lahko bi jo prodajali kar «na kilo», toda prazna je po vsebini. Vidi Se. da tlto/ašistom ne primanjkuje denarnih sredstev. V svoji posebni Izdaji skuša «Primorski» dokazovati, da je dejansko dedič slavnega «Partizanskega dnevnika». Toda to se jim ni posrečilo, ker o tem «Primorski» ne more danes več nikogar prepričati. Bahajo se sicer z «nasledništvom»	«Partizanskega
dnevnika», vendar pa so prav v svoji «jubilejni» številki popolnoma pozabili na takratno pisanje slavnega glasila partizanskega pokreta. Pisuni. ki so skrpucali na 16 strani tiskanega papirja vse mogoče «spomine» raznih titovskih lederalov, od Babiča pa do Dekleve in Beltrama, niso niti z besedico omenili člankov, ki jih je objavljal «Partizanski dnevnik». Ali je to res pozabljivost? Urez dvoma je to načrtna «pozabljivost». Tlto/ašistom bi bilo danes zelo nerodno omeniti tiste članke partizanskega glasila v katerih se je takrat govorilo z veliko ljubeznijo tn spoštovanjem o Sovjetski zvezi in njeni zmagoslavni Rdeči armadi. Se bolj nerodno bi bilo današnjim mazačem papirja pisati o Junaštvu in doprinosu, ki ga Je dala RA našemu partizanskemu pokretu. «Primorski», ki se hoče prištevati za naslednika, pa o vsem tem seveda namenoma molči. Za takratne članke iz Ilegalnega glasila naše osvobodilne borbe, na 16 «jubilejnih» straneh seveda ni bilo prostora. Pač pa so našli dovolj prostora za velike slike titovskih je-deralov, od tržaškega Grazztolija -Branka Babiča pa do koprskega janičarja in desne roke morilca Ran-koviča - Beltrama, da sploh ne govorimo o bulicah Bevka, Stoke In Dekleve, ki «krasilo» strani «Primorskega». Slika tito/ašista Branka Babiča je v tej «jubilejni» številki nedvomno dosegla svoj rekord. To je menda že 65-obJava tega gizdalinsko elegantnega «/rica» s kravato «a la Scappino». To naj bi bit voditelj delovnega ljudstva! Toda vendar je v tem nekaj resnice, ker je pač Branko Babič neomejeni voditelj vseh tistih, ki so nameščeni u številnih «gospodarskih» ustanovah. To Je že nekaj. Ker mu manjkajo «oceanske množice» je za Babiča tudi to neke vrste tolažba. Toda v tej številki je še nekaj, precej zanimivega in to so «spomini», ki so jih spisali in priredili sami «generali» iz ul. Ruggero Manna in vile ul. Ginnastica. Glej čuda vseh čud, dobro vemo, da je bilo delovanja, v ilegali pogostoma precej «vroče», a tttojašističnt /ede-rali so odnesli vedno zdravo kožo. To je še posebna uganka. Končno pa nam prav teh 16 strani «Primorskega» zdraharja ponovno dokazuje, d n so prav ttto/ašlstl popolnoma zatajili slavni «Partizanski dnevnik», vso njegovo borbo In ljubezen do sovjetskega naroda. Zaman Je torej vsako hvalisanje o slavnih tradicijah partizanske borbe. Gestapovski a-genti in morilci Jugoslovanskih narodov nimajo nikake pravice niti omenjati tiste borbe, ki je stala naše ljudstvo težke in krvave žrtve.
OBEŠENJAŠKI HUMOR — Pornografski «Ljudski tednik» poskuša ironizirati na račun intervjuja, kt ga je dal tov. Vldali našemu listu. Ti-to/ašiste je zbodlo, ker smo s tem ponovno razkrinkali njihovo «etnično barantanje z De Gasperljem. Bistvo pa Je prav v tem, da tega «etničnega» barantanja titolašisti sploh ne zanikajo, marveč se hočejo še norčevati, češ, da prerokuje Vtdalt našim tovarišem «slabo karjero». Dejstvo je, da se tlto/ašistlčni agenti po naših vaseh poslužujejo istih argumentov, ki Jih vlači na dan njihovo pornografsko glasilo, to je ustrahovanja našega ljudstva z raznimi «obljubami» ubdovskega značaja. Toda vse to so in bodo ostale le pobožne želje titofaštstov, ki se jim ne bodo nikoli uresničile. Temu nam je porok Sovjetska zveza In obenem naša odločna in še ostrejša borba proti vsem tttofaštsttčmm in klero-hišlstičntm mešetarskim nakanam. Pornograftčarji «Ljudskega» naj bodo kar brez skrbi; ml bomo še vedno mirno spali, ne vemo pa kako bo nekoč s spancem titofašistov... Ni izključeno, da se Jim že sedaj večkrat sanja o... velikih ladjah, širokem Oceanu, in prijetnem potovanju v daljno..; Argentino, kjer že nestrpno čaka prav čedna In njim primerna druščina raznih četnikov, ustašev in drugih, titofaštstov precej sorodnih propallc človeške družbe.
Nima dovoljenja VUJE za odhod iz cone B
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Protestne stavke zaradi odpustov
10 odpustov in enourna stavka v Salto - 2 odpusta in večdnevna stavka v Cucchiani Zaradi 10 odpustov preteklega tedna v tovarni testenin, agitacija in polurna stavka
Tržaško industrijsko podjetje SALTO je odpustilo z dela 10 delavcev, istočasno pa je znižalo prispevke za tovarniško menzo, v ka Ieri se hranijo skoraj vsi nameščenci podjetja. Zaradi tega je nastalo med delavstvom veliko vznemirjenje. Vsi nameščenci so pretekli teden stavkali eno uro v znak protesta.
Toda to še ni vse. V soboto je tovarniški odbor izvedel, da namerava podjetje odpustiti z dela nadaljnjih 10 delavcev. To je nedvomno še povečalo vznemirjenje delavstva. Po posredovanju sindikalnih predstavnikov, je vodstvo podjetja izjavilo, da je pripravljeno obdržati na delu 12 od 20 delavcev. Toda tovarniški odbor je take ponudbe odklonil. Enako so storile tudi sindikalne organizacije. Niso še znani morebitni drugačni ukrepi.
Najvažnejše — a najžalostnejše — beležke tega tedna na sindikalnem polju so pač odpusti z dela. »Skoraj istočasno kot podjetje Salto je odpustilo z dela dva delavca podjetje Cucchiani. Omenjena sta bila letje pri obnovitvenih delih v železniškem predoru pri Ricmanjih.
TEKMOVANJE ?W
za vpisovanje v ES
Naši mladi delavci se živo zanimajo in udeležujejo tekmovanja za vpisovanje v Enotne sindikate. Mladi delavci se zavedajo važnosti tega tekmovanja, ker bodo na ta način zvišali število delavcev vpisa-nih-v Enotne sindikate. Pa tudi nagrade, ki so sicer skromne, vendar so le znak priznanja, so poživile zanimanje mladih delavcev in delavk, da bi tekmovanje čim bolje uspelo.
Prepričani smo, da bodo tudi starejši delavci deloma pripomogli k temu tekmovanju, ker se vsi skupno zavedamo, kaj pomeni vpisovanje novih članov, oz. pridobitev novih delavskih sil v delavski organizacij. Vemo, da je predpogoj odločne borbe proti novi vojni, edinole enotnost delavskega razreda.
Na novo vpisani delavci pa se ne bodo omejili le na prevzetje sindikalne izkaznice, temveč bodo delali na tem, da se pridružijo še drugim delavcem ter jih prepričajo, da je' neobhodno potrebna združitev vsega delavskega razreda v tisti sindikat, ki se odločno in vztrajno bori za delavske pravice.
Mladi delavci, pohitite z vpisovanjem v tekmovanje! Pričakujemo drugih prijav za tekmovanje, od prijavljenih pa njih obveze za število novo vpisanih! Tov. Pelic se je že obvezal, da bo vpisal 500 novih članov ,od katerega je že dosegel število 92. Tekmovalci, posnemajte ga!
Zveza gradbenih delavcev ES je opozorila pod jej e na sporazum z dne 11. 8. 1948, toda isto je odgovorilo, da se ne smatra več vezano na takraini sporazum. Ker ni prišlo do zaželjenega sporazuma, so sklenili delavci omenjenega podjetja, da stopijo v stavko.
V	ponedeljek so se oddaljili od dela vsi delavci, obenem pa so opozorili vodstvo podjetja, da bodo stavkali, dokler ne bo isto preklicalo odpusta dveh delavcev.
O pereči zadevi ni Urad za delo smatral za potrebno, da bi posredoval. Zveza industrijcev pa je naravnost izzivalno pooblastila podjetje Cucchiani, da odpusti ž dela vse stavkajoče. To je pač višek dosedanjih provokacij omenjene zveze!
Vodstvo podjetja je nato zaprosilo Urad za delo naj mu dostavi nove delavce minerje, ki naj bi prišli iz krajev izven tržaškega področja. Urad za delo je seveda prošnji rade volje ustregel, sedaj se pričakuje le še odobritev namestitvenega odseka iz Milj.
V	sredo opoldne so delavci prenehali stavkati, ker sta bili obe zainteresirani stranki povabljeni na skupen sestanek, ki bo v ponedeljek na Uradu za delo.
V	torek so delavci tovarne testenin stopili v polurno protestno stav. ko radi krivičnih odpustitev z dela nekaterih stanovskih tovarišev. Takoj po končani stavki je vodstvo podjetja sklicalo na sestanek vse delavce ter jim puskušalo prikazati vzroke zaradi katerih je bilo 10 delavcev odpuščenih z dela. Vodstvo je nadalje izjavilo, da je pripravljeno zvišati odpravnino za 25 odst. Seveda se delavstvo s tako «ponudbo» ni zadovoljilo. Predobro namreč ve, da se utegnejo v naikrajši bodočnosti ponoviti nadaljnji odpusti.
V	torek je bila podpisana nova kolektivna pogodba za kategorijo nočnih čuvarjev. Začasni nočni čuvaji bodo vršili svojo službo po 9 ur na dan (torej eno uro manj, kot do sedaj), medtem, ko je urnik za stalne nameščence ostal neizpreme-njen. Po novi pogodbi bodo inšpektorji prjemali po 17.000 lir mesečno, računovodje 12.000 lir, strojepiske pa 10.000 lir mesečno. Poleg omenjenih vsot pa bodo prejemali draginjske doklade kot industrijski delavci.
Mladina bo pomagala pri gradnji Ljudskega doma v Sv. Barbari
Zveza komunistične mladine organizira za nedeljo 11. junija pol dneva prostovoljnega dela za pomoč mladini in prebivalstvu pri gradnji Ljudskega doma v Sv. Barbari.
Odhod s parnikom za Milje točno ob 8. uri s trga Unità. Popoldne pa se bo mladina udeležila mladinske prireditve v Griži.
TOV. VIOLA V ZAPORU
na osnovi lažne ovadbe titovcev
Mladinci in mladinke, ki se želijo udeležiti prostovoljnega dela so vabljeni, da se vpišejo na sedežu Zveze komunistične mladine, trg Ponterosso 6, II.
VESELICA ZKM
v Griži pri Miljah
Za jutri 11. junija, s pričetkom ob 15. uri bo v Griži pri Miljah VELIKA VRTNA VESELICA, ki jo organizira sekcija Zveze komunistic. ne mladine iz Milj.
Ob 15. uri bo, ob začetku prireditve igrala godba iz Camper, ob 17. uri tek čez drn in strn, ob 18-30 govorita za IK ZKM tov. Zupin Sergij v slovenščini in Pescatori Davide v italijanščini.
Od 20. ure dalje bo sledil ples. Igral bo orkester «Frausin».
Vabljena je mladina, kakor tudi starejši.
Prosvetno društvo «Pisoni» se najtopleje zahvaljuje igralski skupini Prosvetnega društva «Tomažič», ki je ob priliki kulturnega večera s svojim nastopom prijetno razvedrila udeležence.
Sibilla Aleramo našemu listu



V ponedeljek 6. t. m. je gostovala pri nas znana italijanska pesnica Sibilla Aleramo. V nabito polni dvorani DS Z ES je pesnica imela konferenco, kjer je med drugim tudi deklamirala nekaj svojih pesmi. Med drugimi svojimi pesmimi, je žela posebnega uspeha poezija «Trije spomini iz Poljske», katero je napisala po povratku s kongresa intelektualcev v Wroclawu.
Žene sekcije «Tomažič» so darovale pesnici velik šop rdečih nageljnov. Lepega sprejema pa je bila deležna tudi od skupine delavcev.
OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE
se je vršil v redu kljub provokacijam
Uti svojem povratku v Italijo Je postala tov. Sibilla Aleramo posebne pozdrave našemu listu.
V nedeljo 4. t. m. se je vršil napovedani redni občni zbor kmečke nabavne in prodajne zadruge v Trstu.
Ze v zadnji številki našega lila smo omenili, da se je «Primorski dnevnik» na vso moč zaganjal proti sklicanju rednega letnega občnega zbora, kakor tudi proti kraju, kjer se je zbor vršil. Med drugimi tendencioznimi in zlaganimi vestmi je priobčil tudi resolucijo, ki jo je sestavila skupina 7 litovskih pajdašev. Omeniti je, da ima zadruga preko 800 članov. Ves vik in krik ter vse zmešnjave «Primorskega dnevnika» niso rodile nikakega uspeha. Občnega zbora se je osebno ali potom pismenega pooblastila udeležilo nad 300 članov. «Primorski dnevnik» piše tudi, da so bile neke prevare glede pooblastil, ne pove pa, kako je prišel na sled tem prevaram niti ne imena oseb, ki naj bi se posluževale prevar. To je vsekakor zelo čudno. Zakaj ni raje povedal, da je že imenovano resolucijo proti občnem zboru podpisalo le 7 oseb in da je med podpisniki celo eden, ki vsaj za enkrat ne izgleda, { da bi bil član zadruge. To so torej j prevare, tiste prevare, ki so lastne I samo titovcem.
i Iz normalnega in zakonitega po-
Invalidi in vdove
titovskim agentom
brez pokojnin
pa avtomobile
Pismo ES jugoslovanski delegaciji v Trstu - Preko 120 milijonov lir je končalo v žepih izkoriščevalcev in tatov - Samo v Sesljanu je (t plačanih titovskih agentov
Zveza upokojencev ES se je obrnila v pismu na jugoslovansko de legacijo v Trstu ter jo opozorila, da so ostala številna njena pisma brez odgovora. Zveza upokojencev vztraja še danes na svojih trditvah in to na osnovi informacij pri zainteresiranih invalidih ter vdovah padlih partizanov. Ugotovljeno je, da se izplačujejo pokojnine še danes neredno, bodisi, da se zavlačuje z izplačilom tekočih in že zaostalih pokojnin, bodisi da se izplačujejo samo predujmi, a obstoja tudi veliko število oseb, ki do danes niso prejele niti vinarja.
V pismu Zveze upokojencev ES ugotavljajo dejsvo, da je delegacija večkrat navedla, kot razlog za pomanjkljivo izplačevanje, pomanjkanje zadostne valute, ki da je ZVU ni hotela izstaviti.
n ih latov in prevarantov ter za luksuzne avtomobile raznim Babičem, invalidi pa stradajo.
«Kominformistični - fašistični zločinci so včeraj izvršili nov zločin» . . . tako je preteklo soboto naznanil «Primorski dnevnik» vest, da so znani udbaši Furlanič iz Škofij, Veljak iz Stramara ter neki Sodnik izvedli uspelo udbovsko provokacijo.
V dokaj poznih nočnih urah so se omenjeni trije titofašistični pajdaši priklatili v Ljudski dom pri Sv. Barbari. Ze njih prisotnost je izzivalno vplivala na prisotne delavce, še bolj pa njihovo vedenje. In tako je prišlo do prerekanja. Nekateri tovariši so titofašistične izzivalce opozorili, naj zapuste Ljudski dom, toda brez uspeha. Izzivalci so se obnašali tako zato, ker so pač znajo le njim enaki. Morda pa so se odnašali tako zato, ker so bili v Ljudski dom poslani, da povzročijo nerede ter dajo možnost policiji, da lažje izvaja svoje dobro znane ukrepe. Dobro plačani aktivisti, so pač aktivisti, kakor je Udba, Udba. . .
Pozneje je titofašist prijavil policiji tov. Violo iz Sv. Barbare, češ, da mu je «polomil rebra». Zaradi ovadbe je bil seveda tov. Viola aretiran.
Vse kaže, da je bil "incident že vnaprej do podrobnosti preštudiran, saj tako izzivanje je že itak dobro ukoreninjeno pri titofašističnih provokatorjih in v njihovih organizacijah.
Demokratične žene se pripravljajo na svoj kongres
Po vsem našem Ozemlju se žen« marljivo pripravljajo na svoj kongres. Povsod se vršijo sestanki žena, na katerih razpravljalo o svojem delovanju ter pripravah za kongres, ki naj bi bil izraz želje po miru.
V svojem predkongresnem delovanju, so žene z največjo požrtvovalnostjo povzele akcijo za nabiranje podpisov proti atomski bombi. Številni sestanki žena, kt se vršijo po vseh krajih našega ozemlja, so dokaz, da se demokratične žene živo zanimajo za čtmboljšt uspeh kongresa, ker se tudi zavedajo njegove važnosti. V tem tednu so se vršili številni sestanki in to v Barkovljah, Nabrežini, Borštu, Sv. Ivanu, VOM-u, v PD «Perosa» itd., danes zvečer ob 20.30 pa bo sestanek žena za okraj «Dazio», v PD «Petosa» ob 16. url pa bodo žene organizirale otroško prireditev.
Demokratične žene bodo svoje predkongresno delovanje še bolj poživile
in med tem časom obenem manifestirale za mir ter prepoved atomskega orožja. Ob svojem kongresu pa bodo žene Tržaškega ozemlja ponovno dokazale, da bodo stopale vedno v prvih vrstan za obrambo miru ter proti vsakemu pokusu imperialističnih vojnih hujskačev in njim zvestih služabnikov — titofašistov, ki na svoj podit način mislijo razkrojtti demokratične ženske množice.
"DEMOKRACIJA,, in nabrežinski problemi
«Demokracija» posveča Nabrežini ter vasem te občine veliko patnje. Na vsak način hoče nekaj pisati, kar se nanaša na nabrežinski okraj. Zanimivo je pa, da se ta list mnogokrat izogiblje velikim tn važnim vprašanjem tukajšnjega prebivalstva ter piše o vsem mogočem drobižu, da bi tako držala navezane svoje redke bralce ter ustvarila vtis. da se zanima za probleme nabrežinskega ljudstva.
17. JUNIJA prireditev v Slivnem
Zaradi blrokratičnih zaprek policije, ki zavlačuje vsako demokratično prireditev, se bo prireditev dramske skupine iz Nabrežine (Čudež v Pustinji) in harmonikašev iz Križa vršila v Slivnem 17. junija ob 20.30 uri.
Zveza upokojencev se je zato obr. nila v tej zadevi na ZVU ter io povprašala, če odgovarjajo trditve jugoslovanske delegacije dejstvom: «Ali so odvisane omenjene neredno sti od dejstva, da Je tukajšnja ZVU odbijala in še odbija jugoslovanski gospodarski delegaciji ona pooblastila ter tiste olajšave v vprašanju valute, ki jih jugoslovanska delegacija periodično zahteva, da bi tako imela na razpolago primerno količino potrebne valute v lirah in bi tako mogla poskrbeti za izplačilo tekočih penzij».
ZVU je odgovorila dobesedno:
a)	S strani ZVU niso bile povzročene nikake težkoče. izjava jugoslovanske gospodarske delegacije ne odgovarja resnici;
b)	dne 31. marca 1950. sta imeli Jugoslavija in VUJA 75 odnosno 45 milijonov lir (skupno 120 milijonov) na račun kliringa.
Tako obstojajo možnosti za točno in redno izplačevanje pokojnici. Zveza upokojencev ES poziva zato jugoslovansko delegacijo, da odstrani vse nerednosti v plačevanju.
V zvezi z vprašan jenm	pokojnin
smo se informirali v nabrežlnskcm okraju ter Izvedeli, da je cela Visla invalidov ter vdov, kt ne prejemajo penzij, kot primeri v vaseh Saležu, Praprotu, Slivnem, Silvanu. Med temi Je tudi primer uboge matere, ki je izgubila sina-partizana in so nedavno od nje zahtevali, da naj izroči sliko padlega sina. Tej materi Je pravica do pokojnine že priznana, a sedaj hočejo nenadoma sliko. Čemu? Za kako politično špekulacijo? Babičevskl agenti Legiša Milko, Slavko Pertot, Furlan N Ida in drugi naj se zavedajo, da je njihovih političnih špekulacij in provokacij na račun bede tistih, ki so največ dali za svobodo, že dovolj in da bomo začeli z objavljanjem imen, če se vprašanja teh ljudi ne bodo rešila.
Medtem ko titovski agenti nočejo plačevati pokojnin tistim, kt Imajo do tega moralno In zakonito pravico, pa potrošijo tttbvci samo v Sesljanu zn b Plačanih aktivistov približno 250 tisoč Ur mesečno. Naše ljudstvo naj ve. da gredo milijoni lir v žepe teh poklic-
Laži okrog športnega igrišča v Repentabru
Pred nekaj ted.ru se ie «Ljudski tednik» razpisal o Velikem Repnu. Pisal je o športnem igrtčšu. Vsi vaščani Repna vedo ,da je bilo to igrišče zgrajeno že pred 25 leti, titovski pisuni so pa napisali dobesedno: «Naši mladinci so zgradili igrišče za košarko». V nadaljevanju svojih laži navajajo celo vrsto «zaslužnih» oseb, ki so baje zgradile listo, kar je bilo že pred 25 leti zgrajeno. Prebivalci Repna pa vedo dobro, kako stoje stvari. Ljudje, ki jih navaja titovsko glasilo so samo nekoliko počistili igrišče, ki je bilo zanemarjeno ter navozili nekaj zemlje.
Titovski pisuni so hoteli seveda tudi ob tej priliki klevetati «komin/orml-ste». V repentabrski občini Sirijo neko občinsko cesto. Na določenem mestu gre omenjena cesta preko zemljišča župana, ki je titovec. Občinski svetovalec, tov. Lazar (predstavnik liste 61 Alf) je vodil delo za razširitev ceste. Ko so delali na županovem zemljišču mu pa je ta naročil, naj odkopano zemljo odpeljejo na njegovo nji-
vo. Vsakemu je popolnoma razumljivo, da ima lastnik pravico razpolagati s svojo zemljo. Naš svetovalec Lazar, ga je tudi poslušal. Lepega dne se pa prikaže županov sin in zahteva zemljo, da bi jo odpeljal na športno igrišče. Tov. Lazar je seveda odvrnil, da ne more odpeljati zemlje drugam, kakor mu je naročil lastnik, titovski župan.
V «Ljudskem tedniku» pa poskušajo iz tako jasne stvari, z lažjo tn klevetami izbiti politični kapital. Obrnili so stvari na glavo ter trdijo, da je poskušal tov. Lazar sabotirati gradnjo igrišča. Vaščani vedo dobro, da je z omenjeno zemljo lahko razpolagal samo titovski župan, ki je bil njen lastnik in je torej on «saboter» proti «gradnji» športnega igrišča.
V soboto je imelo naše društvo «Slovan» v Padričah svoj sestanek, na katerem je tov. Bidovec predaval o zgodovini Slovencev od naselitve v teh krajih. Številno poslušalstvo je napolnilo društveno dvorano ter z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja. Po končanem predavanju je tajnik društva razdelil članske izkaznice. Vsi navzoči so se zelo zanimali za dan kulture na Proseku in bodo prišli v velikem številu, tudi v narodnih nošah, kdor jo ima.
teka občnega zbora — ponavljamo zakonitega, saj mu je prisostvoval tudi legalni predstavnik — je jasno razvidno, da je bila prav peščica titovskih elementov tista, ki je hotela s svojim rovarjenjem, ne le povzročiti zmedo, temveč dejan-sko likvidirati zadrugo. To je razvidno iz delovanja inž. Čoka, bivšega ravnatelja zadruge ter iz delovanja ostalih titovcev in njihove banke.
Pa povrnimo se nazaj k gonjam «Primorskega dnevnika» glede kraja občnega zbora. Med drugim klevetanjem je «strašil» kmete češ, da sc jim utegne zgoditi kaj neljubega v «Casa Portuale» (Uredn, Prim. dnev. ne vedo, da obstoja celo na pročelju omenjene hiše velik napis: «Dum pristaniških delavcev»!). «Strašil» jih je celo pred «fizičnimi pritiski». O takih pritiskih govorijo seveda le titolašisti, ki ne poznajo nikakih zakonitih postopkov. O tem nam dovolj zgovorno pričajo dogodki v Jugoslaviji in v coni B.
No in danes, po izvršenem občnem zboru «Primorski dnevnik» molči, ker ni mu bilo dano, da bi dočakal tiste napovedane «fizične pritiske». Prešel je pa seveda k drugim srdestvom. Danes kriči, da je bil občni zbor nezakonit in podobno. Toda vprašamo ga naslednje: Je-li prisostvoval občnemu zbo. ru legalni predstavnik, ki je predvsem merodajen, da nepristransko sodi o zakonitosti občnega zbora?
Ce bi bil potek občnega zbora le v najmanjši obliki protizakonit in če bi se ne držal zadružnih pravil, bi bil nesklepčen, kajti legalni predstavnik bi ga bil prekinil. Ce pa do tega ni prišlo pomeni, da je bil popolnoma v skladu i z zakonom i z zadružnimi pravili. In ker je bilo tako, je popolnoma jasno, da je vse čvekanje pisunčkov «Primorskega dnevnika» le nesramna gola izmišljotina in tendenciozna laž!
V novi odbor zadruge so bili na nedeljskem občnem zboru izvoljeni naslednji kmetovalci: Sedeučič Anton iz Rocola, Žerjal Benedikt iz Boljunca, Montanja Anton iz Kolonkovca, Košuta Oskar iz Sv. Križa, Hrvatin Peter, Bossi Amalija, Millo Josip in Dobrigna Alojz iz Milj in okolice.
Člani zadruge so se nadalje ponovno obvezali, da bodo po svojih močeh podpirali zadrugo, da bodo skrbeli za njen razvoj in razširitev. Obljubili so, da bodo priporočili kmetom, naj nabavljajo vse poljske in kmečke potrebščine, kakor tudi semenu in drugo predvsem v svoji kmečki zadrugi.
Jutri, 11. t. ni. s pričetkom ob 19. uri organizira Prosvetno društvo «Pisoni» VELIKO VESELICO NA PROSTEM.
Vabimo vse k prijetnemu razvedrilu. Igral bo izbran orkester. Posloval bo bar.
RADIO-POSTAJA TRST II. je poslala litovsko trobilo
Medtem ko trobi tržaški radio o titovskem športu ižven Trsta, ne pove nič o slovenskem ljudskem športu v coni A
Med športniki našega ozemlja vlada veliko ogorčenje, posebno med slovenskimi. Radio Trst II, ki oddaja v slovenščini Je postal pravo titovsko trobilo. Ko oddaja športne vesti, govori ta postaja o vseh tekmah in posebno na široko o titovskih iz cone B in Jugoslavije. V coni A imajo seveda titolici zelo revno športno aktivnost zato o tem ni kaj poročati. Tako govori Trst II. o raznih tekmah Nove in Stare Gorice, Arigonija, Pirana itd. in izgleda skoraj, da poslušamo titovsko postajo v Kopru. Ce mislijo belogardistični
agenti tako nadaljevati, bi bilo primerno, da preimenujejo postajo Trst lf v Koper II, da bi ne bilo nesporazumov. Nedvomno pa so s svojim dosedanjim delom že dodobra dokazali povezano titovcev in belogardistov na polju radiopropagande titovskega športa.
Titovska športna propaganda na postaji Trst II. je pa toliko nesram-nejša, če pomislimo, da imamo Slovenci veliko športnih društev (v skoraj vsaki vasi), ki dajejo obširno aktivnost, a tega Trst II. niti z besedico ne omeni. Slovenski radio-naročnikt so del tukajšnjega slovenskega ljudstva, ki je v ogromni večini glasovalo za SIAU tn Komunistično partijo in tm.ajo zato pravico slišali nekaj več o naprednem ljudskem športu, ki je poleg tega sko-
NOGOMET Prvenstvo cone:
Rozandra . Magdalena, na igrišču v Boljuncu ob 10. uri — Greta-Nabrežina, na igrišču v Trebčah ob 9.30 — Redivo - Ponzianini -Vesna, na igrišču v Trebčah ob 16. — Partizani - Primorje DZ, na igrišču v Nabrežini ob 16 — Ko-lonja - Ponzianini erranti, na igrišču v Boljuncu ob 16.30.
KOŠARKA Prvenstvo STO:
Sv. Alojz - ECA, na igrišču DSZ ES ob 9.15.
Prvenstvo cone:
Skedenj - Študentje, na igrišču DSZ ES ob 8. uri.
TEK CEZ DRN IN STRN na progi 11 km.
Zbirališče v ul. Flavia pred gostilno Pipan.
Odhod: ul. Flavia - Dazio - Zavije . Milje.
TEK CEZ DRN IN STRN
Pričetek v Miljah ob 17. uri na progi: Griža - Taslada - ul. Battisti
Špcpf
- ul. Roma - ul. d’Annunzio - Sv. Ivan - ul. Mazzini - ul. Roma - ul, Battisti - Tagleda, s prihodom v Grižo.
HAL1NCANJE
I.	skupina
Acegat A - Dugolin B, na igrišču Mario ob 16. uri — Arzenal B • Giardinetto B, na igrišču Tirolese ob 14.30 — Barkovlje - Americana B, na igrišču v Barkovljah ob 16 uri — Nardin - Bellavista A, na i-grišču Nardin ob 16. uri — Costalunga . Baldi A, na igrišču Ca-ciun ob 16. uri. Počiva Mesghez B.
II.	skupina
Americana A - Zol-Roncheto, na igrišču Americana ob 16. uri — Bellavista B - Vespucci A, na igrišču Bellavista ob 16. uri — Baldi B - Nabrežina, na igrišču Baldi ob
15. uri — MM. GG. - Mesghez A, na igrišču Pavan ob 16. uri —- Dugolin A - Corsi B, na igrišču ex Paradiso ob 14.30. Počiva Pečar A,
III.	skupina:
Prosek - Magdalena, na igrišču na Proseku ob 15. uri — Sv. Marko B - Potok, na igrišču ex Paradiso ob 16.30 — Vespucci B - Tirolese B, na igrišču Vespucci ob 16. uri — Ponz. Liberi - Fioricoltore, na i-grišču ex Celeste ob 16. uri — Postelegraf. - Sv. Alojz A, na igrišču Roncheto ob 16. Počiva Esso-Club.
IV.	skupina
Bazovica . Ravasini - Sv. Ana, na igrišču v Bazovici ob 15. uri — Giardinetto A - Sv. Ivan, na igri šču Giardinetto ob 16. uri — Sv Alojz B - Acegat B, na igriščil Tonda ob 16 — Pečar B - Sv. Marko A, na igrišču Fiascone ob 16, uri — Tirolese A - Arzenal A, na igrišču Tirolese ob 16.30 uri. Počiva Corsi A.
raj edini slovenski šport cone A. Na poslednjih volitvah so pa Slovenci dokazali, da nočejo imeti opravka s tt-tofašisti in torej tudi nočejo slišati propagande o njihovem športu, ki nt niti iz naše cone. Potrebno je torej, da se napravi konec javnemu In nesramnemu ljubimkovanju titovcev In belogardistov na tržaškem radiju ter, da se upošteva volja Slovencev tn ra-dionaročnikov.
Primorski dnevnik objavlja članke agentov Trockega
V Primorskem Dnevniku s0 objavili v poslednjem času vrsto člankov, katerih pisec je Jose del Bario. Ta človek je bil Izključen Iz Komunistične partije Španije 1941. izključen je bil v Meksikl zaradi svojih vezi s trockisti in sicer v prvi vrsti z Julianom Gor-klnom, voditeljem POVM (to je, trockistične stranke Španije). Umenjent Julian Gorkim je spisal knjigo skupno z voditeljem tajne obveščevalne službe v Mekslki.
Primorski dnevnik in tilovci so še pred letom dni v besedah obsojali tro-čkizem, danes pa objavljajo članke znanih trockistov. S tem razkriva tt-tovski lisk svoje delodajalce In svojo preteklost ter postavlja obenem na laž nekdanje trditve. Z objavljanjem trockističnih člankov so pokazali tltovci, da so popolnoma na Uniji trockistov. Delodajalec obeh je pa isti svoražntk socializma in demokracije:	svetovat
imperializem.
Tov. Rupnikova, pridna raznašalka "Dela, na Konkonelu
Tov. Rupnikova in Konkonela je med najbolj pridnimi raznašalkami našega lista. V tej majhni vasici proda 32 izvodov «Dela», kar pomeni, da pride naš list skoro v vsako hišo. Zato postavljamo Konkonel kot vzgled drugim vasem in tovarišico Rupnikovo kot vzgled drugim raz-našalcem.
V Ricmanjih na prostem je v nedeljo, 4. junija, gostovala dramska družina iz Lonjerja z igro «Uroki» in pevskim zborom. Ljudje, ki so napolnili veliko društveno dvori šče, so bili zelo zadovoljni ter so igralcem navdušeno ploskali.
Protiljudska sabotaža ozadje klevet proti tov. Miliču
Čeprav je preteklo že leto dni od občinskih volitev se titolašisti še danes ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so doživeli na teh volitvah usoden poraz. V svoji onemogli jezi in besu jim pač ne preostaja drugo, kot, da se poslužujejo na-pram našim občinskim svetovalcem, ki si stalno prizadevajo za koristi občine, vsakovrstnih laži in klevet.
V tem ogabnem in lažnjivem o-brekovanju še posebno prednjačijo zagrizeni titolašisti iz Saleža, ki izrabljajo vsako priliko za iznašanje podlih laži na račun naših svetovalcev. Tokrat so se preko svojih umazanih glasil «Ljudskega tednika» in «Primorskega» lotili občinskega odbornika tov. Antona Miliča iz Saleža p. d. «Kovača», ki ga dolžijo, da je odpustil z dela titovca Grudna Josipa iz Samatorice, edino iz razloga, ker je pripadnik
«osvobodilne fronte» (seveda titovske).
Dejstvo pa je, da titovec Gruden ni bil odstavljen z dela, kakor lažejo titolašisti, marveč je bi! edino le premeščen na drugo delo, ker se je pri delu cestarja izkazal nezmožnega. Kot ostalih 5 cestarjev, je prejel tudi navedeni Gruden nalog, da posuje gramoz po občinski cesti, ki mu jo je tov. Milič odkazal. Čeprav mu je dal tov. Milič trikrat točna in jasna navodila, je Gruden izvršil to delo docela po svoji glavi in potresel gramoz na drugo cesto, ki ne pride v poštev pri občinskih delih, ker bo to cesto, na prizadevanje naših svetovalcev, popravila VU.
Očividno je torej, da gre tu za sabotažo na škodo občine, ki ima pri tem skoro 10 tisoč lir škode. Titovec Gruden seveda ni hotel priznati svoje malomarnosti, s srdom je odklonil premestitev in zahteval, da se mu vrne delavska knjižica.
To je torej tista «krivica» o kateri vpijejo titofašistični saboterji in škodljivci splošnih koristi vseh občanov.
Požrtvovalno delovanje vseh naših občinskih svetovalcev je jasno kot beli dan in se nima nihče o ničemur «opravičevati», posebno pa ne tit.ofašističnim prevarantom in poklicnim lažnjivcem.
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Sobota - 10 - Marjeta
Nedelja - 11 - Barnaba
Ponedeljek - 12 - Janez F.
Torek - 13 - Anton P.
Sreda - 14 . Bazilij
Četrtek - 15 - Vid (Mlaj ob 16.53 min.)
Petek - 16 - Frančišek R. (Povprečna dolž. dneva 15.44ni-VREMENSKI PREGOVOR Megleni dan Sv. Vida je pšenica malo prida ZGODOVINSKI DNEVI
10.	1912. je umrl slovenski pesnl Anton Aškerc
11.	1944. je utonil v Soči borec pravice delovnega ljudstva,toV' Jože Srebrnič
12.	1947. je umrla M. I. Uljano»3' sestra V. 1. Lenina
13.	1811. se je rodil velik ruski revolucionar V. G. Belinski
14.	1886. je umrl slavni ruski dra matik A. N. Ostrovski
15.	1876. se je rodil slovenski kar Ivan Grohar.
A D I O
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13.30 Oddapa za naph>laj’*
pravljica: 20.10 lepi glasovi - lepe 1
lodije; 20.30 Programski periskopi Sobotni večer; 22.30 Pesmi prete11 dni.	.
NEDELJA: 9 Kmetijska oddaja;
Od melodije do melodije; 16 PraV^. ca: «Triglavska roža»; 18 Franco R so in njegov trio; 20 Komorni «Skrjanček»; 20.30 Raijski oder Turnšek: Država med gorami, vinska drama v 4 dej.
PONEDELJEK: 19 Evropski obn°vl‘ veni načrt; 20.30 Okno v sveti 3a'
Polnočna glasba.
TOREK:	13 Glasba po željah; ‘
Mamica pripoveduje; 20 Vokalni W>-
Mi
cert sopranistke Otte Ondine: 21
ri mladini - Obisk pri gozdarjih-SREDA: 19 Zdravniški vedež! -Vokalni kvartet Veseli bratci; Okno v svet; 22 Večerni koncert-
Sly
ČETRTEK; 13 Pevski duet poje ^ venske narodne, na harmoniko sPrč Ija Mario Sancin; 18.15 Glasbeno Pf(. davanje; 19 Slovenščina za Slovenj
21 Radijski oder - Mollere: Jurij
ček, veseloigra v 3 dejanjih, nato stra glasba.
Plesna glasba; 1840 Šramel kV i1,11
20.30 Tržaški kulturni Mojstri besede.
razgledi;
RADIOODDAJE ZA JUGOSLAVIJO
PRAGA;
srbohrvaščini:	čas:
6.00
25-J*
dol. 31.41; čas: 16.30 val. dol. --.j čas: 20.30 val dol. 233,3; 273,5; 42,1 ' čas: 00.30 val. dol. 31,41.
V	slovenščini: čas; 17, val. 25.34.
BUDIMPEŠTA:	j,
V	slovenščini: čas: 21.45 val- " 252,7; čas: 23.45 val. dol. 252,7- ,
V	srbohrvaščini: čas: 15.15 % dol. 556,5; čas: 18.30 val. dol. 25 L čas: 19.40 val. dol. 556,5; čas: «-h val. dol. 252,7; čas: 01.00 val. 0 556,5.
v»1'
TIRANA:
V srbohrvaščini: čas: 17.30 38; čas: 19.30 val. dol. 38.
POSLUŠAJTE RADIO JUGOS1,0' VANSKIH EMIGRANTOV I Hadiopostaja jugoslovanskih lucionarnih emigrantov °dd
vsak dan na sbsko-hrvaškem
ku ob 7.15, na valovni dolžini •''.Lj 14. uri na valovni d°
in ob 31,02.
Ali bodo morali nabrežinski obča»* v Sesljan ?	,
Razni časopisi so že pisali o P°° cd niči «Cassa dl Risparmio» ki so J°_dvir
.................................... : »o»
časom odprli v Sesljanu. Siri se »
edaJ JJ,|o
l ica, da bodo občani morali se
čevati davke v Sesljanu, kar bi ~
v škodo vsemu prebivalstvu, ki b ralo hoditi daljšo pot. Vprašujem0 pana, naj zadevo javno pojasni-
Križa pri JjJJ
PD «Vesna» iz
je gostovalo v četrtek 1-	.
v dvorani Škamperle pri t>v- j t nu. Bogat in zanimiv sP°reaii>' privabil precejšnje število stva, ki je napolnilo dvoran*1-	^
stopil je orkester pod v od S tov. Bogatea in pevski zbor vodstvom tov. Žerjala, ki sta .. dušila in Košutova folklorna ^ voigra «Na kriški ornici», ie .lyd1 zabavala. Bil je lep večer >n stvo si želi še takih.
t
ZA DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST ^»r
Za «Pokret demokratične s° nosti» so darovali naslednji- gp-Zigon je nabral v gostilni n* gj; činah lir 1.154; Rovere Bert ^ Celica Bersa 1.310; Tovariši >* j0o; cola 1.050; Celica ValdemariD Celica Lutman 600; Celica -jjjO-600; Zebemik Josip 225; Mit*1 j,» Troiani Pina 100; Pasquali® ~ pl-50; Guglielma 50; Tovarišica J(j0; Madonnina 100; PD Rin.aId‘ tl» Sekcija «Demokratične solida 0jir v Miljah 5 kg sadja, 20 K8 j KŠ pirja, 6 kg testenin, 1 1. riža; Celica Pichettini	|lf'
vas Samatorca je darovala 3<fi’ Celica Pentii, Celica Sabad» t„v-Padriče 1.625, tov. Sauli 40 ’a 0' Rabar (IV. raion) 3.050; ce gafi' ronte - železničarji 2.975; t0 chi 100 lir.
Odgov. urednik DUŠAN
Založništvo «DELA» ^ ,4. Tiska Tip. Adriatica - Rism»' Dovoljenje A. I- S-
URE
največji izbiri in po najnižj^ Qgoti0 pri-ex NORDIO, ul. Roma 19. • Kupujem zlato, srebro in r
Za birmo dobite