232. številka. Ljubljana, v sredo 8. oktobra XVII. leto, 1884. Iihajn vsak dan «ve*er, iziroSi nedelje in praznike, ter velja po poSti prejeman za a v strtj sk o-oge rake dežele «a vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 g\d.t ca Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gltl., ia četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meat-c 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu je dežele toliko veČ, kolikor pofttuina znaia. Za oznanila plaCuje se od ćetiristopne petit-vrste po ♦> kr., ee se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Će se dvakrat, iu po 4 kr., te se trikrat «H vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi bb ne vračaj o. Uredništvo in u pravnist v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hi8it „Gledališka stolba". U pravu i At v u naj se blnguvolijo pošiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. v»e aduiinist.rativne »tvurj. Sodnija in slovenšćina. (Iz aodnijakih krogov.) V septembru 1884. IV. Predsednik je motivira! svoj ukaz z oziri javnosti, zaradi kattrih se mora na spodnjem Štir-Bkem v prvi \rnti vsaka razsodba v nemškem jpziku azglaševati. Da, javnosti javnost! O^lejmo si to javnost nekoliko bliže in kolikor mogoče nataučno. Javnost in ustnost sta dva nsjgiavneja stebra no-vega kazenskega reda. Čuvati jih moramo kot naj-dražja biseru. O ustnosti postopanja ne govorimo, a javnost, to h val inatio javnost si oglejmo natanfno ter stopimo v sodnijsko dvorano. Kak pribor! Zato-ženec je Slovenec, De zna nič nemški; priče so elovenake, ne znajo nič nemški; sodniki, učeni in neuČeni, morajo zuati nemAki in slovenski, ker dru-gače so v supon'ranem slučaji izkljućeni. Občinstvo, ki bodi obravnave posiušat in kl tedaj reprezentuje juvnost, lahko točimo v znane „briminaldoktorje", ki le iz golega samopaštva hodijo nedragi čas pro-dajat in drugo omi krmo ljudstvo, ki ne bodi zaradi radoglednosti k obravnavam, nego iz nekega višjegn, etičnega fiuta. Prva in druga kategorija obeinstva ne bodeta hodili k obravnavam, Ce ne umeta jtzika, v katerem se obravnuje, izvzeraši oni alu^aj, da se ne moreta drugej k počitku vseati, nego na klopeb za avditorij, i r javnost pripravljenih. Tedaj vse, kar je živega v dvorani, umeje slovenski. In veoder predsednik mora razsodbo v nemškem jeziku razglasiti! On mora narediti temu jeziku svoj puklo?! ! O tempora, o mores! Ali je to poviševanje nemškega jeziku, ali ponižev nje slo-venskega ali menda oboje vkup — ka-Ii V Mi toga vprašanja nečemo rese vati; naj ga resi bistroumna in učena prevzviStnost; samo toliko ga v svoji pre-pokorni poniznosti in pohlevnosti prosimo, naj nam zopet ne odgovori: „ja, bauer, dag ist ganz was anderes". Bore kmetič nam ne bo več verjel. V. Preidimo k pretresovanju oportunnosti tega ukaza; predsednik obravnave je zavezan razsodbo z nagibi v prvej vrati nemško razglasiti in potem Se le sloveiiskemu zatožencu per abbreviationem nazn, -niti. NuSe prosto ljudstvo ima čudne nazore o judi-katuri; kolikokrat čujemo po naSih sodiSftih: saj go Bpodje nartdijo, kar hoćejo; ti nazori so dedS&ma iz onih fasov, ko je še vladala v sodnijskib kan-celijab tortura in batina. Ti čaši so prouzročili v ljudstvu neko indolentnost in neko apatijo do pravo-sodstvn, katcra se le polugom** odpravlja in izkoreni-nuje. A izruvati se mora kot strupena belladona iz vrtne grede, te bočemo, da ljudstvo, posebno ne-cmikano, zadobi zaupanje in »poštovanje do sodnij-skih »zrekov, ukrepov in razsodeb, Če hoGemo, da ljudstvo neha misliti, sodnik jo samo vladar, tiran, mogotec, kateri kraljuje v svojem mrz'em ozritčji pravega pravcatega samosilstva, kateremu je gasio: ac volo, sic jubeo; stat pro ratione voluntas, Vprašijmo aeduj, a!i je zgoraj omenjeni ukaz pripraven, nušemu ljudstvu druge, istinitejše nazore ucepiti ali pa vsaj pospešfvati odstranjenje onih na-pafnih poj ino v ? Valjda ne; če zHtoženi pri razglasbi mzsodbe ne siiSi ćele s^ntence z nagibi v avojem jeziku, marvefi )e lakonično: „na „gavge" si obsojnn, pa se pritok", potem bo on oatal pri svojem mnenji: naredili so, kar so hoteli. Imeli smo pnložnosr, se prepričati, kuko naši kranjski Kočevci mislijo o pravo.soilstvu; Koćevec, ki se tuđi rad pravda, ne bode rekel, da je izgubit pravdo, nego on pravi, da jo je zaigral („ich habe den Proces verspielt") Vajen igre, misli, da tuđi v sodnijski pisarni velja „hoeh" ali pa „nieder", kakor pri stavi na poma-ranče; človek bi dejal, da ta nuzor ni tako neosnovan, <^e tuđi razvoji pravnega Cuta, kakor bodemo videli, Jkoduje; kajti, če vidimo čestokrat, kako nadnodiiija pobija razloge prvegu sodnika, in kako potem spet rnzlogi nadaodnije pred najvišim so-di^t'tem nobene milosti ne najdejo, ne moremo pro-st» mu človeku in ntstrokovnjaku ?ameriti, če on to počenjanje smatra za precej drago igro na obširncm polji logičnih ^yllo«i7nlov. N;iše prosto ljudstvo smatra v obče (izjeme se tuđi nahajajo; a o njih velja: exceptis firmat re-gulam) sodnijslte izreke in raz^odbe kot izra« gole HJimovolje, ker, kakor že rečeno, se lo m.tlokrat s preprtčevnlnim slovenskim govorom pouči o tem predmetu. Kakov naravni posledek izvira iz tepa na-pafnega mišljenja o pravosodstvu V Mi mislimo, da je to krivo mnenje regulutor reakcije proti &odnij-ykim izrekom. Kotevec, ki razscdbe smatra za igro, bode &ku^al iz vrše v u nj e teh razaodeb onemogućiti z vsakojakimi zavijatami in spletkami; naš kmet pa, ki smatra sodnijske izreke kot izraz gole samovolje, bode t-:e i z v r S e v a n j u teh razsodeb po pravilu „klin 8 klinom", protivil 8 surovo mofijo, z brutalno silo. Zaradi tega se nahaja pri nas toliko hudodel-stev zaradi javne sile, pri KoČevcih pa prevagujejo delikti goljufije in prevare. Gospoda, če mislite, đa so naše trd'tve prazne in neutemeljene, prosimo Vas, vzemite letne statistifne izkr?e i roko; videli boste, ae li mutimo ali ne. Mi si priborimo svoja izkustva v vsakdaoji dotiki a strankami, vi pa uporabljutn statističoe podatke, a naša izkustva se onirajo na take momente vsakdanjib razprav iu obravnav, kateri se v mrtvih Številkab popolnem izraziti ne dajo. To jim p:t ni-kakor ne zmanjšuje in prikiajSuje njih veljave, njih vrednosti. Ker tedaj omenjeni ukaz v ravno označenom oziru ne ubtvhrja nobeuega poboljšku, ampak strogo statuira, da mora vse pri starem oBtati, zaradi tega ga ne moremo smatrati kot posebno koristnegH. C Dulje prih.) Mejnarodna konferencija za ribištvo. Na Dunaji He je v 29. dan prošloga meseca pričela konferencija za ribištvo, sklicaua po „avstrij-skem ribiSkem društvu" in pobojena od zastopnikov vlade, ribiSkib ter drugih uarodno-gospnd^r.skib dru-fituv Prišli ao zastopniki: vlude saksonske, srbike, bolgarske in švicarske; ogerskegu poljedelskega in vkupnegn fi jančnega ministerstva , ribišk«lga društva v Berolinu, v Monakovtm, v Družditunh, v Petro-gratiu, v Aranyos Marothu ; dalje poverjeniki: de-želuej,'a zetnljedolskega sveta v Pragi; kmetijske družbe v Solno^ratlu, vCelovei; (h»že!negi\ ribiškega društva v Linču, v Redi Zipfu n:i Gorenjem Avstrij-skem, v Gradci, v Ljubljani ( v Duuavskem vodrv'i. PorotV.io '.»• jo o vodah in ribjih ra/.merah v posame/nih '"žvlab; tako jd gosp. prof. F r a nk e iz Klanja razkiadiu ie razmere z o/.irom na kranj-Bko deielo Nadalje je prof. P,-\nčič iz Belega Grada predaval o ribištvu v Srbiji, a Kiselov o ribiStvu bolgarskem. V odaeku zaLabo, Odro in Vialo pod Dačelništvom dra. Grinama iz Petrograda poročalo se je o sulcih na Českem, o ribjib ruzmerah v Odri, v Visli, o ribiškern vsukonu ru^kem, ki ae ima proglasiti iz nova, dolofiilo se je vodilo pri seatavljanji predlogov, jemalo ae je ozir im ukrepe nbiškega Bhoda v Diaždmah itd. Trttji odaek je podrobno razgovarjal se o ribi-Stvu v B o U «i u s k e m jezeru i u v Roni, ter ta-kisto ka kor dua dva od se ka doloćil nusvete, ki pri-dejo pred obćoi /bor konferencije. V 1. dau t. m. /ibiali ao ae vai ćlani konfe-rencje m tedaj so poroćevalci vseb treh odsekov razoleli tei obrazložili nasvete zu povzdigo r biStv.i. Vsi pmilog« so bili odobreni Za n»s imajo poineu le predloži Duuajskega odseko, ker se tiAejo naših domačih voda. l/mej 15-ero teh pri'rtiogov naj po-BnainetiH) nes'dinje m sli: Ribiške pravice Uria■ne, občinske ali, ki aicer pristoje jtvuim korporacijum, naj bi s; samo tedaj prodaji.ie ali v zakup dujale, če bi to veŠčaki odobravah ; pri tem uaj bi se veduo već oz'ra jemalo na narodno gospodarstvo, nego-li na državne financije. Posebnu je priporočut-, da se zakupnikom, < e le možuo, v zukupni pogodbi naloži, da imajo vst*ko leto dolo-čeno ko ikost ribje zalege sli mludib rib zaploiliti, Bicer se neba pogodba Zi vefja vodovja je poskrbct', da se ribari bistiinatsko, prikladno rnztnernm pi loJnim. Zato naj Be vodo- in libjepisne razmere znanostno in praktično preiščejo, ter, kar se pokaže iz toga preiakovanja, Daj se obelodam, o(i;iratva. M. Deželni zbor kranjski. (VII. seja v 3. dan oktobra.) Deželni glavar grof Thurn-Valsasaina naznaTii, da je prt-svitli ceaar izrekli brzojuvnini potom svojo najvišjo zahvalo za čestitanje deželnega zbora o pnliki njegovega godu. (Vseobčni živio- iu slava-klici.) Puslanec Svetec i.or*jčii v imenu goapođar-skegi odaeka o agrarnih raztnerah na Kranjskem, in sicer: 1 o dednem pravu mi kmetih in o kmetskih domovih iu 2. o priatojbinah tako-le: Upravni odseU je n. porofila deželuega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskem (priloga 14) obravnaval nasvet o dfdnem pravu na kmetib, o ' kmetskih domovib in o priatojbinah. Zastran dednega prava in kmetskih domov deželni zbor za zdaj Se ne more nic ukreniti dotlej, do kler vladni nacrt zakona za kmetsku posestva srednje veliUosti, ki ga je državna vlada v IX. sesiji predložila drž&vnemu zboru, ne postane zukon. Še le teduj bo di'žclnemu zboru mogoče v okviru, ki mu ga odkaže državni zakon, i^delati deželni zakon, a katerim bi se določila posestva, katera bi spadala pod omenjeiio dedno pravo iu katera bi ae mogla ustanoviti za kmetske domove. Za zilitj pa ni druzega, ko željo izreći, da bi omenjeni nacrt o dednem pravu kmalu postal državni zakon iu to tako, da bi fle dala deJelnim zborom prilika, na njega podlagi osnovati tuđi kmetske domove, kar bi bilo mogoče, ako §. 16 nacrta tako ostane, kakor je predložen. Opiruje se ua razloge, iz katerih je agrarna enketa izrekla se za omenjeoo dedno pravo in z.i kmetske domove, katerim tuđi upravni odsek pritr-juje, stavi ta naslednji predlog: Slavni deželni zbor naj skleoe: Deželni zbor izrekujet da je nacrt državnega zakona o dednem pravu za kmetsku posestva srednje vehkosti kranjski deželi primeren. D&želnemu odboru se torej narooa, da poSIje pet;cijo do vis. dvžavnega zborn, rta bi ta blagovolil še v t»*j sesiji skleniti omemcni državni /akon po nacrtu vis. c. kr. državne vlad«, zlasti tuđi §16 tega nacrta. Glede pristojbin je upravni ods^k skleuil, od resolucij, ki jih je v tem oziru akleuila kmetijsk« cnketa, priporofiati naslednji dve: 1. Prečastiti gospod deželni prrdaednik ae prosi, naj on b'agovoli posredovati pri finanfinih urad b, ako treba pri vis. finančnem mimsterstvu, da se bo od-stotna pristojba od izruftitev, ki *e nnred^ mej sta-riši in otroci v ž vlj*:nji menla ravno tako, kakor od teh izročitev, kadar se zgode zaradi smrti. Dnželnemu odboru pa se nslaga, da i/roči to prošnjo gospodu c kr. deželnemu prcdseduiku. 2. Dfželnemu odboi u se nalaga, da pobije peticijo do državnega zbora, da se v priatojbinski noveli skkmejo polajšila za kmetska posestva in to a) pri uročitvah mej živimi jednako, kakor pri onih zaradi smrti; b) da se šti-rapeljske pristojbe za ziifska, ki neso nad 50 glil., tuđi v m-piepirnih in zemljeknjiž-nib ri'f-eh ?nižajo na 12 kr. od ulog in na 10 kr. od prilog in rubrik. Poalanec Dežman zahteva generalno debato in izjavlja, da ae je ogiasil v tcj zadcvi kot zaetopnlk veleposeatva, da se ne bode morda misl'lo, da sa veleposfstvo ne briga za blagostanje kmetijstva. DKŽman potem rbzpravlja, kako je duhovačina obupno'^ I opisavala stanje kmetijstva, te nekateri gg. duhovni trdijo, da se atanje kmetijstva v njih faruh nekoliko boljša. Označiti mora izrek nekega duhovnika, Uer ! je jako reaniOen. Dotifinik pravi: „Vaaka doba ima avoje senčne in solnčue strani!" in to velja i za kmetiistvo. Duhovniki opisujejo kmetovalca kot jako slabcgti go9j)OiJarja, ki zapušča le zadolžcno poaestvo in kateri nema toliko moći do 8 u mi1 ga sebe, da bi se žganja ogibul. To ao žalostni oduosaji iu ti popisi so vsi drugačni, nego nekdanjo hvalisanje po-ročevalca Svetca, ki je rekel, da za Noviške knaete zaradi umnega in vzglednega gospodarstva zavidajo ćelo sosedne dežele Kranjsko. Pa kaj se hoče, voditelji naroda so ljudstvu obljubovali, da bode izve-denje narodnega programa vse odoošaje popolnem zboljšalo. (Smeh! Nemir! Klici: K stvari!) Slovensko uradovanje obožavalo se je kot ljudsko zdravilo 1 (Velik nemir iu ponovljeni klici: To ne hliSi k stvari!) A nićeHar se ni s tem doseglo. Akopram je naprava železnic v deželi uničila promet po cesti, vender so železnico za nekatere dele dežele nepreceuljive vred-nosti, posebno goveja živina se uvaža vsako leto v večjem šUevilu v uemSke deželo ia v jednein letu izvozilo se je nad 50.000 glav. A slovenski časniki o tem žalibog molče (Ugovor mej narodnimi postanci!), „Slovenski Nurod" prinuša že več let v vsakem se-manjskem poroćilu, koliko se je goveje Živine, konj in prašičev pokupilo in odpeljalo v nemske dežele. (Tedaj se je g. Dežman zopet debolo zla-g a 1! Opombu. por.j In to se zgodi zato, ker se iz tega vidi, da je kranjska dežela z drugimi zvezana in kako Škodljivo bi b'lo, jo osamiti. Treba je tedaj vse, kar bi promet z n e m š k i m i deželami pospe^evalo, skrbuo podpirati in gojiti. 50.000 izseljeucev gre vsako leto iz dežele, a le da aluzijo v drugih deželah za hlapce. Zato bi bilo treba, iste povzdigniti na vižje stališče omike, (se ve da nemžke!) da ne učili, rokodelja, gospodiastva, ufi!i radovoljuo, no vsled naglice in neprestanega govor jenja, — naučili me vsega tuko, kukor očenaš. katerega se tekom celega leta nisein uuvadila na pamet ter ga neprestano brbljala, požiraje sredino io z uverjenostjo bli-žajc se koucu, katerega sem znala trdo. Kupili 6ta mi tuđi abecednik, no čitati me cesta naučili, pre-pužčaje to delo drugim. Ne glede na to vzpominam 86 teh neskoDČuo dobrih žensk, ki sta skrbeli za-me, me branili in mi zašivali oblečice — vedno i Iju beznijo in spomin o njih obranila a em za vselej. Vgnezdiv&i be pri njima, bila sem že srečna in mogla aem napravljati svoje izlete od todi, kakor iz lastne niše, v nadi, v slučaji potrebe zopet brez vsakega zadržka vruiti se k njima. Ob dveh obisko-vala sem navadno učiteljevo stanovauje. Znala sem, da je v tem času učiteljeva liči Aleksandra Pavlovna, ■— gospodičina visoke rasti, črnolaea in bleda, nikoli ne Bmejoča se, z izrazom Žalosti v svojih zamišljenih očeb, vedno napravljena v crno, — znala sem, da je ob tej uri Aleksandra Pavlovna imela navado igrati na glasovir, kar je meni koj prvikrat dopalo. Aleksandra Puvlovna živela je z očetom in staro hi šino. V njihovem stanovanji kraljevala je vedno tišina: nibče iz njih ni govoril glasno, hodili so vsi tiho, nihee ni hitel in na VBem, začenši &q starinskim pohištvom, 8 počrnelimi od časa slikami s sta-riuakimi svetimi podobami ia končaje s čisto izmi-timi gostolistimi zelenimi rastlinami na oknih, — na vaem ležal je nekak poaeben pečat melanholije in skrivne tožnusti. Jaz stopila sem v salon, po ka-terem so se razlegali tužnim plakanjem zvuki glasovira, po tipkah katerega sta begali bledi in auh-ljati robi Aleksandre Pavlovne, ter se uatavila pri durih. Ona me dolgo ni zapažala, zamišljena v igro, no zagledavši mojo miniaturno figurico, poklicala me je obično k glasoviru: — Pojdi semkaj, dužica. AU si prišla po-aluSat? — Da, tetka. Ona ponovila je igro, katera je uplivala na me neizrečeno čudno. Kazalo se mi je, da begajo zvuki po mojem telu in da vsaka nota nahaja nekak nemi odziv v mojih čutnicah. Bilo mi je kakor bi me nekaj vezalo z vsako tipko in, sama neznajoe tega, zibala sem se slično metronomu, v takt igre. Predstavljala sem tedaj gaoljivi prizor, kakor pojmim danes, vzpominaje se svoje drobne in majhne figurice, upodobljene v zrkalu, odete v strgano, bivo suknjico, sumljivo čistote nogovice in izteptane Čev-Ijice, vzpominaje ae svoje gladko OBtrižene glavice s plavimi lasmi, voskastega obraza, upalih crnih očij, in pri tem zibanja z jedne strani v drugo, zdaj hi-tiejšega, zdaj počasnejšega, soglasoo hitrejšemu ali počasnejšemu tempu komada. To delala sam dolgo nezavedno, no še nezavednejše, popolnoma brez svoje lastne volje, prešla sem nekoč od takega nemega sledenja za motivom, k njega predavanju z zvuki« Danes znam, da je bilo prvo, kar sem spela, arija paža iz „Hugenotov." Najedenkrat spela sem jo vso, apela, se zna, brez besed z vsomi njeuimi tež-kočami, fioreturami in škalami. Dokler sem sledila 7. glasom za igro, me Aleksandra Pavlovna ni uatav-Ijala, slušala me je pozorno ves čas in samo, da bi bilo bolj stidno — oslabila je pedal in zmanjšala silo udarov po tipkah. Arija je končala, jaz uvidela, sem, da sem pela na ves svoj detski glas ter bb prestrašila. Aleksandra Pavlovna obodrila me je laskavo: bi bilo treba placevati toliko bolničkih troSUov. — Slavni namvoalovec Scopoli, apisal je v prete-čenem stoletji knjigo, v katerej je opisal prop&d kmetijstva na Kranjakem, trdeč, da j« glavni uzrok propada ta, ker kmet svojega stanu ne i'sla in vsak le pravi: ,Moj sin mora biti gospod!1* Zato ao srednje Kola prenapolnene in na Ljubljansko gimnazijo se je vsililo letos uič manj nego 600 dijakov (klici; 800!) tore] 800 dijakov? Kaj bode z njimi? Duševni proletarijat bode iz njih? Zakaj se stvari ta ? NaSa Kranjska je nekak Pijemont, iz katerega se bo&ejo zavzeti sosedne dežele. A nekdaj so dobili v sosednih deželab izobraženi kranjski mladeniči službe, zdaj tega ni već, kajti vsaka dežela 8e zapira sama za se in mladi nađarjeni učitelji ne dobe več Blužeb drugoil. Kranjska pa je nekak magnet, h kateremu silijo mnogi, da bi tu priali k dobrim službam. Amerikanec Frankliii je trdil, da le potem priđe ljudstvo do blagostanja, ako dela in štedi. Kdor kaj druzega priporuča, ljudstvo slepari. Kako pa je na Kranjskem v tej zadevi? Dežman pravi, da je videl po vaseh na Dolenjskem ćele trume puranov, a ne da bi jih kmetje gonili na Boraenj v Zagreb, vse sami pojedo o trgaU', to je že stara navada. Muogo je duhovšfiina proti temu pridigovala, a vse za-man. V drugih kraj ih prodajajo seno za uičeve cene v Trst io na Keko, a ne znajo napraviti niti grtibelj niti vil sami, vse si morajo kupiti kmetijske podružnice bi storile lahko v tej zadevi veliko, a ne atore ničesar, desetletja že spe. Vae đrugače delajo ua Spodnjum Štajerskom kme-tijake podružnice. Kuka velika trgovina z ovočjem je tamknj vzrastla. Na Krmijskem pa su zapravi za žganje toliko denarja, kolikor iznaša vea zemljišcoi davek vse dežele. In ne da ne pije žganje, koliko 80 popije Se vinu in piva. Isto tuko bIudo kakor z denarjem, delti se s časom posebno na božjih potih in kmet leta od sejma do sejroa. Tuđi za cerkvene potrebe potroši ae neizmerno veliko, o čemer že Haccjuet toži, kajti če ima je ina fara nove zvonove, takoj si omisli druga Se dražje. Vae polno je tuđi beračev, a ne samo navodnih, tuđi berači v civilnih suknjah izvabijo kmetu mnogo denarja iz žepa. Govornik toži potem, da se n< izvela postava o velikih občiuah, katero je napravila narodna stranka a je ni izvesti hotela, ker se je balu revolucije v deželi 1 (Velik ameh) in zato ju z obiinami jako na blabem. Kmeta treba paS drugače odgojevati, da se mu ne bode usilje velo toliko nepoklicun'h varuhov in dkrbnikov. Ko uecno Dežman Še napada obravnave kmetijske en-kete, rekoč da so bile površne in jako pohvalno peaun poje kočarjem ki svoju otroke bolje odgajaj o, ko marsiknteri vuški magnat. Potem je krepko odgovarjal g. dr. VoSnjak, katerega govor priobćimo po sten. zapisniku. Politični razgled. Notiranje uem mnenji o tem tuđi le pri posvetovanji o obćnej vo-lilnej reformi more sklepat1. Ker bode pa vsled upora nemških poalancev gotovo sploSna volflnu reforma brez uspeha ostalu, tuđi petakarji volilne pravice ne bodo dobili. — Vćeraj je v deželnem zboru utemeljeval Nemee dr. Bareuther svoj predlog, da Be deželni šokski sovet rnzdeli v dvo sekciji Ta predlog, ki jasno kuže, kam merijo Nomci, se je izrot'il fiolMkemu o;i8eku v pretres, za kar ao glasovali Nemci in vekposestniki, Ćehi pa bo se vzdrJ.uli glusovunja. Jedva se je izvedelo, da hočejo Gehi na Du-uaji osnovati posebno politično društvo, ki se bode potegovalo ztx narodno jednakopravnoat na Spod-■ijoiti AviHtri1»Kt'iu, že se zogiuijujo nemški liberalni listi v nje, in to ne le ekstremni, temvec ćelo taki, ki bocejo i,\ zenerne veljuti. Ta stvar jim je kakor nftl«Ač prišla, da upijejo o zntiranem nem-štvu. Nek list, o katerem ćelo govore, da je z vlado nekoliko v zvezi, očita Čehom, ti«, neso na Dunaji domu čini, temvec le priseljencL Po mneoji tega lista bi Čehi, ker so priđeljeuci, ne imeli nikake pravice do obrnnenja svoje narodnosti. Kdaj je pa kak nemški list ugovarjal ravnopravnosti Ne race v pri nas na Kranjdkem? Ti Nemci bO tuđi privandrali k nam, in so si ct'lo pridobili gospodntvo v deželi, in 6e se je njih veljava skušala kedaj poriniti v naravne meje, kak krik je uavstal po nem4kih listih. Zttknj se pa neki Nemcum na Krunjsketn po istem merilu ne merijo pravice, kakor jih hoftejo Čehom na Dunaji. Nemški libernlci hof-ejo tu poskus Ćehov, ustanoviti si politično društvo v Befti, porubiti pri pri-hodnjih voiitvah za državni zbor za agitacijo. Strašili bolo ljudstvo s slovenskim poplavom, in Bog ve s čim še. — Z veseljem pa moramo konstato-vati, da so tuđi na Spodnjem Avstrijskem možje, ki spoznajo, da je delovanje nemškega čulferajna škodljivo in se ne boje tega javno izreci. Ko je bila na dnevnem redu prošnja nemškega Sulverajna za podporo, oglasil se je posUnec K.tmb iu v oštrih be-sedah grujul delovanje teg» društva. Pod pora se ve da se je potem dovolila, a veseli moramo biti, dn se je vsaj našel mož, ki je obsojal to škodljivo in razpor sejofie društvo. V K'alisKoin deželnem zboru je poslanec Merunovicz stavil in utemeljil predlog, da bi se po- državila severna železnica. Sedaj se pa železuiaki odaek posvetuje o tem predlogu. Nedavno smo poročali, da bodo kmalu raz-pušćene trgovske zbornice. Sedaj se pa po-roča iz Linč«, da je trgovsko miniaterstvo z ukazom dne 30. septembra razpustilo tnmošnjo trgovsko zbornico. Nove volitve bodo takoj razpisane. V krat- kem času dojde tuđi drugim trgovakim zbornicam ukaz, ki jih bode razpustil. ViiaiiJe države. Ruski general in generalni gubernator nt Poljskem, Gurko imenovan je Članom državnega so-veta, a obdrži fte vedno dosedanj« meato. Kakor se poroča iz Rima, je na Laškem v 42 proviocijah od 2. avgusia do konca septembra 17 332 Ijudtj za kolero zbolelo 8 644 pa umrlo. V Napolji kolera pojema, Uko jih je predvčeraj zbolelo za kolero samo 43, umrlo pa 16. a fraiico»ko-UltaJ«k«>ga bo'išCa priha-jajo za Franco/.e ugodne vesti. Z iseli so že Tamsui. Eg;lpt«viho vpra$anje an ne bode resilo, kakor s^ govori, na poaebnej konfereuci, kajti konie* rence poslednjih let imele so premalo vspeh*. Sku-salo se bode doseći sporazumlienje po dopisovanji mej vla^tnii. Anglija je že naznamla v posebnoj okrožnici drugim vlastim, ds bode kmalu objavila svoje predloge, katere bode izdelula na po llagi izkiHenj anglcSkega nadkomtsuria Northbrooka. Začetkom bodoćega meaeca došli bodo neki vele vlastim dot-ćui predlogi. Kaki bodo, pove nam že precej jasno tuđi višje omenjeua okrožuica. V njej pravi angleška vluda, da ee je i/, dosedanjth izkuSenj Northbrook prepri^al, d« je poman|đanje obresti od egiptovskega dolga ueobuodno potrebno, da s« dose*e ravnotežjo v egtptovskih financah, ravno tako bode treba poni-žati ?emlji3ki davek. Vse to je že Anglija zahtevula, pri posletinjej egiptovakej konf^renc«, pa druge vlasti v to neso privolite, žuto pa tuđi ni do.nti upauja, da bi nova diploimtićna pogđjanja imela knj več vspeba. Iz Sudana dohaja neugodna vest, da so Arubi zavratno napuli generala Stewarta in ga umorili. Ta general bil je jedini Evropec v Gordonovej družbi. Ko je poslednji vzel Berber, pod^l se je Stewaft gori po Ni'u, v tem ko bh je Gordon sam vrnil v Charthum. Ko se je Stewart tako oddaljil od glavne Gordonove vojske, porobili so Arahi to priliko, da ao mu spihali luc življenja. Zato bode pa setlaj angleška esttpedicija pod poveljstvom generala WoUelfy a morala napeti vse stle, da osvobodi Gor-dona, kajti bati su je, dn tuđi njega doleti jednaka osoda. ! KooforeDca za določitev prvega merldl- I Jana, ki so je bila sučltt v Wtischmgtonu, se je '< razsla, ne du bi se bil dosegrl kak vspeh. VeCina I delegirancev je bila sicer žuto, da se izbore meridi-' jan, ki gre ekozi 6reuwich, a francoaki v to neso n-kakor hoteli privoliti. Domaće stvari. — ( „Lan de rbanku ) dobila je dovoljeuje, da napravi deluiško druUvo za dopolnilne proge (E ganzuugslinien) avstrijskih in ogerskih železnic s Be.dežem na Dunaji. Pravila ao že potrjena. — Ni nemogofce, ampak ćelo naravno, da utegne to društvo svoj pogled obrniti tuđi na Dolenjako. — (V hrvatakeiu zboru) atavil je Smifci-klas predlog, da naj sabor stori potrebne korake, da tuđi Žumberk in M:rijindol dobita svoja zaatopnike v zboru. — V krogih nezavisnjakov ae govori, da pridejo v zbor tuđi grofi Bombelles, Ru-dolf Erdodv, Jurij Jelaćiti, Teodor in Ivan Draško-vič, da pomnože opozicijo. Ta vest je morda malo prenagljena; u čudno je to, da je letos nenavadno veliko število aristokratov dalo verifikovati svoje vi-rilm* glaae. Morda ne pa veuder utegne aristokracija energićneje potegniti za pravice hrvatske kraljevine. — (Blug župnik) živi v nekem slovenskem glavnem mestu. Nedavno mu je hotela voliti za njegovo bogato okrašeno cerkev neka brumna ženska 100 0 gld,, to je dolg, uknjižen pri njenih sorodni-kih. A župnik se je zahvalil, rekofi, da nete svoje cerkve lepšati s solzami revnih sorodnikov, kateri bi se morali, ko bi se dolg izterjal, pognati od hiSe. Tuđi ni dolgo temu, kar je hotela v nekem pred-mestji, ki se ne odlikuje po velikih hišah, neka ženska izročiti na umrtnej postelji istemu g. župniku vse svojo premožeDje za cerkvene potrebe. A blagi župnik, dobro vedoč, da ima žensku mnogo revnih sorodnikov, je namenjeoi dar odUonil in umirajočo brumno žeuBko pregovoril, da je svoje premoženje razdelila, po jednakih delih mej svoje revne sorod-nike. ČaBt, kotnur 6ast gre! — (Sladorjeva kriza), ki je upropastila veliko firmo Weiarichovo je prouzročila tuđi pri naa veliko škode. Kdor boli trži a sladorjem, bodi ai na drobno, bodisi na debelo, vsak ima vsled nepri-čakovano nizke cene diference in izgube. Govori se, da ima jedna sama trgovaka hiSa v Ljubljani do 50.000 gld. izgube. Nekega manjšega trgovca pa ja kriza tako pretresla, da se že javno govori o nje-govej inaolvenci. — (Današnji mesecni živinski some nj) je bil zaradi slabega vremena slabo obiskan. Pri- — Poskusi ponoviti. Ona pričela je z nova z motivom, no potem jela me je spremljati z jedinimi akordi, pribegaje k pomoii melodije samo tedaj, kadar sem se kaj zmo-tila ali zabila motiv. Proti koncu postali so akordi redki, no jaz ubirala sem smelo s svojim tunkim glasom skale, premagovaje ojih težavnosti. Kon-Cala sem smelo in tvrdo. Aleksandra Pavlovna pri-jela m«i je za glavo in me poljubila. — Koliko si stara? — Šest let tetka. — Ali se ufiš? Jaz priSla sem v zadrego. — Ne, tetka. Kje naj se učim: sem vedno zvunaj. Ona pogledala je a pomilovanjem na mene in Da mojo nebrežno, zanemarjeno obleko. — AH ti je mamica umrla? — Da, tetka. Sedaj imam drugo mamo. Oua pojmila je vse, ni me več izpraševala o mojem življenji in končavši igro, poljubila me je đe jedenkrat v glavo. — Pridi vetkrat k meni. Budeš pela, in će boš želela, jela te bom učiti. ZaCutila sem najedenkrat k tej resnej deklici z žalostnimi otmi, ne jedino Ijubezen, ki sem jo imela k sestrama — vlastelieama in k družini pri-vratoika, no nekako uvaženje, spoštovanje in go-tovnost slupati jo v vsem, z lopo pokoriti 86 jej. Njena roka, njena bleda, drobna iu suhljata roka bila mi je blizu; hipoma priklonila sem se in poljubila to milo roko, pri čem so zakapale vroče Bolze iz mojih očij. Aleksandra Pavlovua objela me je nežno: — Ti plačeš? . . . 0 ceua ? Mala, dosegajoča i ej ttomaj kotnaj do pasa z glavo, objela sem njeni koleni z rokama, Btiskaje se k njej z glavo: — Ah tetka! objasnila sem jej nejasno uzrok mojih solz, z menoj še nihee ni tako govoril, kot vi ... Jaz plačem od radosti, tetka . . . Ona ni mi rekla vefc besede ter me molče gla-dala po glavi toliko 6asa, da sem nehala plakati. (Dalje prih.) gmio *e je konj, voiov, krav in telet 888 komadov. Kupčija je bila veođar precej živahna in tuđi tuj b kupčev ni manjkalo, cene ao bile dobre. — (Z Dunaja) iz vojaSke bolnice št. I piše Be nam v 7. dan t. m.. Predvč^raj đotekla jo bazen vodji insurgi'Dtov v Bosni in Hercegovini „HadŽi-Loji", ki je bil zaprt od 1878. 1 Ob 9. uri zvefer pripeljal se je Hadži Loja z osobnim vlakom državne železnice iz Prage v Beč- Na kolodvoru ga je obilo ljudstva pričakovalo. Ko je vlak prilel m obstal, si HadŽi Loja ni pustil z voza pomagati, temvefi je z leseno levo nogo v tla voza jezen udaril in sam ven Sel. Bil je od nekega stotoika vsprejet, v Alzersko vojašoico prepelJHn. Kar o Hadii Loj i Dunajaki čas niki porofajo, da se je ob 7. uri zjutraj z vlakom v Trst od pet jal, ni res, ker ob desetih dopoludne priSel je v garoizonsko bolnico St. 1 se kopat, sprem-Ijan po treb možth 33. polku. Na jedenkrat ju po ćeli bolnici brup zadonel: „Hadži Loja je tu, kopijo se" in kmalu se jo po hodnikih zbralo obilo bolnih vo-jakov, kajti vsek je hotel videti Hadži Lojo. Ob Vall. uri prikaže se iz kopt-loice mož velikan, da ga je bilo strah gledati, z leseno levo nogo, z be-lim turbanom in zelenim plaščem. Vse zakriči: wHadŽi Loja". Oatro je bilo njegovo oko, kakor ujetega jastreba. Ko je stopal po stopnjicuh, je je-cno k spremljevalcu rekel, naj gre za Btopnico na-prej, da »e je 8 svojo roko na nj opiral, in tako je velikan počaai po stopnieah koračfl. Ko »topi na ulico, je ravno deževalo, obroi) si je plaSfi in ao fiez glavo pokril. Po izreku njegovoga, sedaj bolnega varuha Alojzija Haushoier-ja (takrat pri 9. lovakem batalijonu), kateri je bil pri transportu Hadži Loje od Mokrega do Sarajevegu v bolnico prisoten, je Hadži Loja bil doati slabeji in njegovo lice hudo upadeno, a sedaj se je velikan v avstrijski ječi do bro popravi! iu dobro izgleda. Vidi se, da so mu dobro stregli, bolje, nego našim vojakom, ki so pri-81i turfiinom v pest. „VrboiSki brodar". — (Nearefta.) VČeraj popoludne ob 3. uri, prišla je 24 letuu delavka v predilnici valed katne neprevidnosti preblizu stroju, kateri jej je odtrgal kazalec in srednji prut in popolnem zdrobi! pulec. Odnesli so jo v bolnico. — (Tatvine.) 24 letna doluvka iz ttbafne fabrike, Mina Porenta, ukrala je svojim družicam i/, stanovanja v Kladeznih ulicah obleke, za 14 gold. razven tega pa še dve rjuhi in velik kos kotenine. — V frnnHškanski cerkvi krala je žlo zaiimati za ujo, popihala jo je najbrž na Štajersko. — ( Ita zpi s a 11 i službi): Učitelja nu jelno-razredniei v Koro^ki Beli Pla&a 450 gld , preblic-Ijiva nagrada 50 ghl. in stanovanja. Prošnje do 28. t m. na oltr. šolski svet v Ridovljici. — Druzega učitelja na čveterorazreJnici v Šmartiuu pri Ltiji. Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. t. ui. na okr. šolski svet v Liti)'. Kazne vesti. * (Strup mesto zdravih) Predsednika državnega zbora dr. Smolko je zadela te dni firozna nesreća. Niegova h(':i, Hoprogu inže.uirja Huppeita, je >.HUžila namrec po neprevidnosti mesto zdravil precejfnjo množino strupa (antibukterion) in je vsled tega 7. t. 111. opoludne umrla. Tako se brzoj uvija iz Levova. * (Zmuujšunje S te vilu ruskih gim-nifzij.) Kakor fujemo, namerava rusko miniBterstvo zii uk in bogočastje nepotrebno in za današnje rasc-mere preveliko število klusifnili g'nmnzij akr^iti in numesto teh ustanov ti već za Rusijo potrebnih ti'h-u i Ču ih in obrtnih >ol. Knj poreče mii.Lster notranjih zudev, kattri je jako vnet za gimnazije, k tej pn>-osnovi, še n^ vemo. * (Pomenljivo in dvoumno.) Henrik IV. kralj francoaki, (1589 — 1G10) je mej vojsko v Španskej ?u#al tej državi tuđi laSkii poaestva im-pusti in odvzeti. Zatorej reče flptmjhkemu poshncu: „Jaz sem uklenil, iti z vojsko na Laško, zajut: kovati v Milanu, pri masi biti v Rimu, obedovati pa v Na-pol|i.u S pravim španjolskim ponosom odvrne po-slanec: Če bo Vaše veličanstvo tilto hite 'o, bode labko pri večernicah v Siciliji.** („Sicilijanske večernice sh pravi krvavoj moriji 1282. ieta, vsled katere so vse Francuze z otoka Sicilijanskega npodili.) * (Dober odgovor.) Bassompierre, poslanec Hernika IV., kralja fruucoskega na Špaujskem dvoru, jo pripovedovai svojfmu kralju vsu podrobnosti svojega uhoda v Madiiil. BJa^ »cm jeadil", pravi po-tilanec,' „nnjmnnjAo mulo na svetu." — „Ono !" za kli/'e kralj smijoč, Bto je moral biti smeSen prizor! V resnici! 03el na muli!" — „Prosim!" odgovori Bassompierre, „jaz sem billezastopnik Vašega Ve 1 i ? anstva!" Poslano. Trditev g. prof. Wiesthaler-ja y 182. Ste-vilki „Liubljanskegft L'sta", da sem He jaz 14. hv-gusta t. I. ali kedaj „skandalozno obnaSal proti tujt dami v javnem prostoru Skofjeloškem", imenujem golo nearamno laž in ostudno obrekova-nje, nevredno posteuega Cloveka, še manj pa učitelja „dostojnosri", zahtevajoCega bvaležnosti od nekdaujih svojih ucenc^v. VŠkofji Loki, 7. oktobra 1384 Stud. jur. DragotJn Trlller. Poslano. Prijazno vprašanje do si. mestnega magistrata v Ljubljani. Že pred več meaeci uložila se je prostija Ljubljanskih pekovskih mojstrov, naj se vender jedeukrat odpravi ostudna prodnjii kruha pred rotovžem, ker prodajatke kruha 0 deževnem vremenu kar pot n» rotovž zapro. Vsaka prošnja sicer jedenkrat reftitev najde. Bog zna, če borno rešitev te prošnje srećno ućakali. (633) Radove«! nežl. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naroftbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročuina, prosimo, da jo 0 pra-vem Času ponove, da pobijanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" volja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ cetrt leta.......3 „ 30 „ . jeden mesec.......I » 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S poŠiljanjem po pošti velja: /a vat* ieto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — n ,. tetrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravni&tvo „Slov* Naroda*'. ' duo 7. oktobra. Pri Klonu t Erauas z Dnnaja. — Klinger iz Trsta. — Urenak z Duuaja. — Ravnikar iz Kamnika. pri MmIiai : Fusaenegor z Duuaja. — Schvvarz z HudimpeSte. — Ivičič iz Celovca. Pri avatrijsketn »esttrjl: Fetberbaum z Đunaja. Pri južneui kolo«lT«»ru: Kraitior iz Trsta. — Fl. Markovifi iz Rcke. — Steiner iz Zagreba. Meteorologično poročilo. i 3 ^1"8 °tJ»- J^roluur,. Tft"*- , T1'-. I Noho krina v - /ovanj«: .. U|U_ , i>«rntun» tr-.r.! j | ^ i i ! ! I *» .7. zjutraj 737-91 mm. +10-6" C si. Bzh. obi. 17-CO.um. •o 2.'pop. 735-89 ium. 1 + 14-0*0 si. svz. obi. I t,- 9. zvećor 73187miu. +122-0 si. jz. dež. i dežja. Srednja temperatura + 12 3°, za 0-5° pod norumlom. Tr/mv ceu^ ^ EJnl>ljanl dn^ 8. oktobra t. I. , gld. kr. PftenicH, hoktoliter......... 6 80 K«S, . ......... 5 36 Ječmen „........ 4 20 ! Oves, „ ........ 2 g Ajda, n ..... ... 4 1 87 , Prosu, . ......... & 20 I Konusi, „ ......... 5 20 Leća n ....... • ® Cn.h „ ......... 8 — Ft>ol n ......... 8 50 ! Ktuuipir, 100 kiloftimitov....... 2 67 > Maalo, kit« ■-,,.■ 111........ — 94 Mast, , - • ..... - 82 1 Ši.;-h iriSen , ........ ~ 7? j „ povoj; p. „ ........ "~ «1 1 Surovo ni..1:1^, p ........ — o* Ulcko, < tor.........• • • — ® ' Guvcje hk-o, kitc^raii)...... — »^ i Tc'ccie ........ ~ li Sviiijiiko „ ....... -Jb Kofiri-umivo „ n ...... °* i PiSče ..,......... "" fo (iolob.............. — J° i Seno, 100 kilogiaiuov........ f .1 Slamu, . „ ........ J 51 Drva trda, 4 kv. metre .... ♦ • ' ou , iu<'lika, „ . ........ 4 1 80 dne 8. oktobra t. I. (Isvirno tele^rafićno poroćilr>.) Papirna ren a . . . . ..... 80 9 __ Kretiitne »kcije...... . 284 ^30 * London . ....... 121 ^80 , Srebro .... ... — Napol. . . ......., * US ' V: kr. nokini. . ... " , 77 Notnšk« marko 9 ' 75 i";0 državno »rečko \t 1. IHM 'i54. t()O >rJd. 171 , SO " 4'Vo avstr. zlata rentn. davka prosta. . 102 ,80 * Ogrskn zlata rejit* *i°-t...... 122 , 70 . ... 9b ^ 15 ] „ papirna renta f>7....... 88 , 70 , 5°/o štAJersk** zeinljiSĆ. od^ez. oblitr. . 104 , 50 Dunava ro^. arečke 5% . . 100 gld. 115 ,40 „ Zemlj. obć. avutr. 4(/»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 ,50 , Kreditno srećke......100 ffid. 176 „ ftO Rudolfove srećke .... 10 „ 18 „ 50 I Akcije anglo-avstr. bunke . . 120 „ 103 , 75 TrHnjmvvtiV-ririiflt,. velj. 170 O|»eru«ije zobozdravnik A. Paichel, polog llradvckrjovega mostu, I. nudatropje. Mejnarotoa linija. I: Trsta v Novi-Jork naravnol Veliki prv k«»Ilja.iii so izšle in se dobivajo sledeće knjige: NOV. Koman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po poSti 80 kr. Tmnsils našega časa. Komun. Spi>ak M. Lermontov, poalovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Conu 40 kr., po pošti 45 kr. I>lll>l'OVSl4i. Povest. Spisal A. S. Pučkin, poslovenil J. P. - ■■ Ml. 8°, 122 stranij. Cei;a '25 kv., po pošti SO kr. %a ^nizano reno bis niort!jo Si: dobiti slodcčti slovenske lepozuanske knjige: I. zvezek, ki ohse^a: Stenografu^, spisal dr. Ribič. — 2ivotopisje, spisui liajč Uož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telećja pećenka, novela, spisal J. Juriič. — N. Machiavelli, apisiil dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spiaal dr. Celestin. — Trštvo z gr-ozdjem na Ruskem, spisal dr. .7. Vošnjak. — Čegava bode, novelii'a, spisal J. Ogrinec. Velj.i .... 15 kr, U. zvezek, Iti obstvjfa: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal ■/. Jurite. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran* coski spisal Viktor Ctterbuliez, poslovenil Davoriti Hostnik. Volju...............• • 25 k,r; VI. zvezek, ki obsegti: Kazen, novela, trancoaki spisal H. Jieritre, poslovenil Davorin IlostniL: — Cerkev in država v Ameriki, lrancoski spisal E. Luboulatje, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezko naj so priloži šu l.r> kr. poStnine, za po- Hiiuieziie zvezke pa 5 kr. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar LuBtnioa m tiak „Naroune Titskaruu".