^^ in prssaiko*. uaui dailf F^^ssMI Hoiuur*. PROSVETA ' GLASILO'SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE1 v Ursdaiškl te m ' tMV South Uwwte]« A to. Offloo of PubUcalies; SS9V South Uwndsl« A v«. Totophoao, RoekinU 4*04 J^TIAR XXXIL m« Juho i«. IMS. «4 tU | il rfltll ttiioa 0—HM «f Mink I. im. CH1CAOO, 1LU PONDEiJEK, 29. JULIJA (JULY 29), 1»40 SuhaorlpiloD |t.0Q Teorij ftTEV—NtJMBER 147 for oMdlinf at >peci al rmt« of 9*9vMsd for ive nacijske m i0žnje amerik,mfl LEDE trgovine ia »ctlon 1101, Act of Oot «. 1I1T, authoriaod oa J— 14, ISIS. Italija dobi vzhodno obalo Jadrana angleške bombe so spet padale na trst, reko Donačc vesti in I— "nova Evropa" I Berlin' 27. jul. — Iz nekih za -\Francoeke bojne ladje potna " nesljivih virov poročajo, da je1 P bo priznala enotne ivedski kralj Gustav prejel mi- Amerike! [HAVANI se po j a-VILA SLOZNOST HAVANA, KUBA, 28. jul— ^ 20 latinskih republik v rovne pogoje nacijske Nemčije z namenom; da jih sporoči An-gliji. Glavne točke teh pogoje so: - 1. Anglija se mora ločiti od evropske celine; 2. Anglija vrne Nemčiji njene bivše afriške kolonije; 3. Nemčija vzame bel- !Z*k»misferi se je zedinilo , I *U«ko kolonijo Kongo v Afriki; se je mm i Nemčija ^ Ve|ikj Bri. P^imi državami glede glav- ^.. aa4ato ^ 4.rmeno ne_ P točk. ki tičejovaeameri-1 varn0gtj0;" 6. Norveška ostane k iprave evropskih kolonij, nemška provinca; 6. Belgija po- Leeriške ekonomske fronte stane nemški protektorat s kra-| bombnikih. iMbiianja pete kolone. Val U«m Leopoldom na čelu; 7. V-!J7 # anr« Nemčija obdrži okupiran del ^ uW. bodo formalno spre- FraJ.e Pari£a; g Hi j«tri ali najkasneje v torek, Holftndija ^^ nemškj pro_ *ir bo panameriška konferen- tektorat; 9. Italija dobi svobod- iv Havani zaključena. ne roke v Španiji in Grčiji pod ta ur nu nadzorstvom Nemčije in dalje Win.27.jul. —Walther doW ygo vzhodno obalo jadran. tak. Hitlerjev trgovinski mi- gk morja L je včeraj povedal ino-1 akciji proti Nemcem bitka sest milj visoko v zraku SUfiAK. JUGOSLAVIJA, 28. jul.—Danes zgodaj zjutraj eo silne eksplozije bo vae šipe v Su&aku Poadrav iz Penne Chicago. — MArv Suglič Lucy Glavan pozdravljata u-redništvo Prosvete in odbornike ter nameščence v gl. uradu SNPJ iz Cornwalla. Pa. Toča pobila alovsnske farme Sheldon, Wis. — Dne 24. julija zvečer je tu divjala silna nevihta s točo, ki Je uničila skoro ves letošnji pridelek na tukajšnjih farmah. Veliko slovenskih farmarjev je prizadetih. Toča, zelo debela, je tmdala dvajset minut. Član v bolnišnici Milvuaukee. — Martin Za-b zdrobile I gore, član drultv« 16 SNPJv se Bombe ao nahaja v bolnišnici St Luke't, napovedujii^h novo japonskofatar-« agresivnoMMI M amen je, da faiietična oe obrne pozornoet Rueije na vzhod rim je siguren zmage ekaplodlrale v sosednji Reki. kip'®« »*> morf ope: 'raciji. Želja je, da čim prej lum časnikarjem, da "nova op«," ki pride po voini, bo »rsko enotna in če bo nji svet hotel trgovati s to Evropo, bo moral spre-trgovinake pogoje Nemčije, ne bo več mogel trgo-i Evropo. Po vojni ne bo ivobodne trgovine s posa-limi evropskimi državami, i pa bo veljal en sam sistem h no Evropo z eno samo va-I, ki bo nemška marku . . . Funk je dal jasno razu-i, da misli Združene države riške, kadar govori o "zu-Kveta" — mdočkn-| Amerika priznati enoteu Evrope, ne bo "nova E-' priznavala nobenega e-fa gospodarskega sistema limeriki, temveč bo zahtevala Hno trgovino z vsemi poznimi ameriškimi republi-Iz tega ozira — je re-I dr. Funk — je sedanja pan-|mka konferenca v Havani Kriiel, ki nič ne pomeni in wke republike v Ameriki pazijo, kaj delajo, kajti kija — oziroma "nova E-I — se ne bo šalila ... Havana, Kuba 27. jul. — Ne- I «n pritisk nacijske propa-na delegate 21 ameriških Ako Angiija zavrže te pogoje, bo napadena in docela po-mandrana v 30 dneh. Poleg napadov iz zraka in z morja se bodo Nemci poslužili prvič tudi novega plina, ki ga izdelujejo je bila napadena po angleških Skoda Ae ni znana. Angleži ao istočasno bombardirali ia sraka Trat, Pulj in Videm (lldine) v Furlaniji. Druga veat se glasi, da je italijanska bojna ladja potopila dve angleftki podmornici, ki sta prispeli v Jadransko morje. London, 29. jul.—Eno uro je včeraj trajala vroča bitka med 60 nemškimi in angleškimi letali šest milj visoko v zraku nad Rokav skim prelivom. V tej bitki stratosferi so 'Nemci izgubili okreva. Jugoslovan obsojan v Kanadi Winsor, Ont., Kanada. — Jože Kubinec, 38-letni Jugoslovan, ki je prišel sem is Detroita, je bil aretiran is rasloga, ker je imel pri sebi revolver in naboje in ker je hotel oboje skriti. Obsojen je bil na 1* mesecev za pora. de eno poročilo o Marti pionirja Park Hill, Pa. V- Dne 1«. t m. je v Conemattghu po.večlet-ni bolezni umrl Mihael Ošaben, star 66 let in roj#n v Grahovem pri Cirknici na Notranjskem. V let. bil čez 85 v Zlh kemičnih MSI HMJJ » 40 let in tu« in dan. Ta plin ni strupen, na- 4tnri>' dve' pušča ženo, 11 otrbk in vnukov redi pa na tleh goste oblake, ki London, 27. jul. — Danes je ter brata. Bil jo dnju pri No-vf Oselici na Gortnjskem Ps-del je z voza a senom in si je zlomil tinik. Blf je samski in zapušča brata. Član je bil SNPJ in JSKJ. Vlada zgradila 145fi46 stanovanj r Stroiki razmeroma nizki ozemlju, je Nemčija Ukof imenovala generala Weyerja kot militaristlčnega governerja. Bretonska nrovinca se naha Waahlngton. ^ V zadnjem fiskalnem letu, ki je končalo 80. livu, pet drugih ladij in dva ru šilca sta pa bila poškodovana; na drugi strani so Nemci izgu- bwiijitoi_________________ bili 28 letal in devet njihovih hunjjft je 1Ve8na sUnovanjska w ~t * g^ nahal^alih torpedovk je bilo odpo-Uiminlatracija odobrila načrU Unska provinca se nana- denih otiromH poškodovanih. ^ zgradnjo 418 stanovanjskih uik, ki tu zborujejo že te-|J» v koničastem delu zapaone iulljani poro- projektov za 146,646 družin, dni in sklepajo o bodočem F^ije ob »^J« JH.^ to drugS bom bardi- Zvezni «lmlnistrator Nathan irskem in teritorialnem kavnem J/t« tior oit ra , 'iz zraka GibraiUr in po- Straus je poročal, da ie 220 r, ^^ rvs^i umuj.paniko.^kšnel praj^ra ^^inje H baA nasproten učinek departmentov au oaraj^. « . n ni omenjeno, izgotovljenlh ali so pa ^ Kiur^'-^ ^tj^TJA^^ •^».b. ^^..... 1 i* «>krog m V Havani. - 1Hn seoaratistično gibanjeldih na' Aieksa'ndrijo v Egiptu in I povprečni stroški znaiajo Bretonc^^e že staro, toda fran- na postojanke v Palestini. *2772 na sUnovanje kar je so očitno jez« za-L^publL ni polagala no- In, ,7. jul. - Kakor I ^r^TanS^r^^I^^Jk^Tas M groženj evropskih dikUtor- ^ne važnosti nanj. ročajo neuradno, je Anglija u- vstni grsdnji v^lstm mesiin. ia - ^ «• i««" •»dn »9M cijo. Kako bo Anglija izvaja-la biokado na ftpanskem. še ni | znano javnosti. T v Združene države in soli Postopanje P*torja Franka, diplomat iOne vezi z vlado *kf ^onte v republiki Chile '"•kaj dnevi, je zelo po-Združeiiim državam. Chil-wk*gatje dobro, vedo, da je Franko le lutka Hitler-ln Mu^olinija pa odločno Bv»]o vm- svoje španske ao-v Jliini in Centralni Ame- t KpaLk^ga | Rumuni jct je spet ki je prelo-| kapitulirala Dovolila je menda revizijo svojih mej v severnih držsvah. Htansrins v teh popolnoma modernih toda cenenih stanovanjih znaša povprečno $10.02 na mesec jugu > $1* 20 na severu. Rim, 27. jul. — Italijanski krogi so pričeli napovedovati, da bo v bližnji bodočnosti tudi Japoneka udarila s "blitskrio* rom" ns Daljnem vshodu in o-kupirala holandako Vzhodno In dijo, francosko Kitajsko Indi jo, angleAki Hong Kong in ealo Singapore. O tem piše list Telegrafo, Igst zunanjega ministra grofa Cia-na, ki pravi, da je zdaj Japonska, ki je prišla v roke nadons-listom-fašistom — le pripravljena, da udari v bližnji bodočnosti, ker ae ji nl treba več bat Anglije in Francije. - Amerika pa itak nič ne Ateje. Neko poročilo iz Toklja pravi, da jt Anglija umaknila vse svoje bojno brodovje is Singapora. (Resničnost ta vasti je bila v Lon donu zanikana.) -i Ta japonski "blitskrieg" bo tudi v prilog oai Rlm-Berlln, ker bo obrnil Stalinovo posornoa od Balkana na Daljni vshod pravijo v Rimu. To bo omogočilo Hitlerju, da bo lahko posvetil vso svojo pozornost An; glljl, ker ae mu ne bo treba ničesar bati na Balkanu. In ka dar bo Anglija ložala na trabu hu, potem bo Italija imals pro-ate roke na Balknnu ln rastsg-nlla svojo Interesno h Paro do Črnega morja. Na drugI atranl bo pa Hitler lahko prifet korakati proti Ukrajini in Kavkazu. Tako sanjajo v Rimu. kjer sicer priznavajo, da je Anglija trši oreh aa fašistično orožje, vendar pa so ai svssti končne zmage. Računajo tudi, da se Jože Mtatln zaveda "realnosti nove Evrope" in ne bo silil na Balkan ter mešal štrene Hitler-.u in Mussolinlju. Vsaj;do se-daj je pridno kooperiral s Ber-inom razen v BesarablJI, kamor jo je mahnil na svojo roko brez vednosti ali privoljenja Berlina. Ali v Rimu napovedani "blitzkrieg"; na Daljnem vzhodu bo tudi ploskvi zmanjšal apetlt po Balkanu. Ampak Jože Stalin jc zvit lisjak, enako zvit in brezobzirni kakor so v Berlinu ali lilmu in s sličnim apetitom po ekspanziji. Blizu nove rumunske meje ima koncentrirano armado 100,-000 moš> In če se prepriča, da se Hitlerju še cede sline po U-krajini, kakor tudi to, da bo Anglija vzdržala nemike napade, se Ishko zgodi, da Stalin zažene svojo armado v Rumu- ■Mežico Clty. 27. jul. — Kot je razvidno, političnih homatlj v Mehiki Še ne bo konee. ftdaj se A pru^VI A f* hY A in obetata deželi kar dva kongre-l1™1*^11-* LAIVAJU predsednik Cardenaa pa bo, WMllillirl(in Am.HSkl odločil, kateri je legalen. To se .^""^on. — Ameriški ka- bo namreč zgodilo, če general ^* ^ pokazali, da Juan Manuel Almazan, ki noče ^0«^ t**™?** d°-priznati svojega poraza pri zad- ,MrJ!hL k,ir nl "ovt- njih predsedniških volitvah, iz- ne14^1Jo m^noBt[ "J vede svojo grožnjo ia skUčetudi avoj "parlament" k zasedanju l:^ ^iotizem nl preveč go- Mehiki se obetata Predsednik Cardenas bo odloČil, kateri je legalen munhuskl baroni amerike v sedeči stavki Prof iti eo jim več kot pa narodna obramba 1. septembra, ko ae prične red no zborovanje novega kongresa. Vladna revolucionarna stranka pravi, da je pri zadnjih vo- reč —> a tem se naj opajajo le "suckerjr. In ker radi izredos situacije, ki jt nastala t »prejetjem pro- vedno trdi, da jJ^ambo - In mogoča le Ujdru lltvah prejela 2,266,imi glasov,k*™ » velikansko oboroltva-Almazanova lista pa WM»4.| SSjf.1^ + Almazan še ) bil ogoljufan in da je on zmagal, In tako sdaj on dela priprave za sklicanje tvojega parlamenta. In pred katerim parlamentom 1)0 M,t0P,Vw . |mHWIH .H.«..... predsednik Cardenas t tvojo |o jjh dok|§p k0 nf poa anico, tista bo P^UtavlJS- j, 'R f|t| p.trlotismu tr-Is legalno vlado. Najbrže se 0fV /imrtJo^ .n.u(IU »aLn A m lui rla/ln« I" Ksr vss propsgsndistični s-parat amerilksga kapitslisms, . „, j i pradvatm tlak In radio, toliko ^^.^^.f^tlkrl« o veliki Mvarnoitl, v ta- gega — ne vidijo dovolj jaano stekanja velikih profttov v tvoje blagajne, to te podali na ao-dečo atavko. Tako jt tkoro vet obrambni program v zastoju in vollka naročila ta orolje vash vrst čakajo v predalih vladnih bo zgodilo tako, da bo vladna atranka proglasila nekatere vplivne Almatanova kandidate, S to poteso bo Jzpodblla tla Al mazanu, obenem pa kreirala malo opoaicljtko skupino v par terl as bajt nahaja dslsls, bi človsk mislil, ds bodo tovarnarji na narne kandidat raaksije. -—i- , , zri, Ln„>" plonlll po vltdnlh nwo4Ulh je MI mrn«. mor„no Tod„ nl( u)M. govIt pri »dnjlh I M , ^ tow. volllvah, g.n.r. M»nu.l , „ ,,, ^ 0MtJu. C»m»cho, k.ndld.t r.volucio- ' wiu naroMla I« pp vlada groai še s novim tako nom ta obdavčenj« nad profilov, ao te drugačs pstriotičnl ameriški induttrljlki mogotci pričeli upirati in odlli na tode-čo stavko. N« premakne Jih niti obljuba adminlttrselje, ds bo lu>ngres še tako uredil, ds bo zanje prav, oni pa naj ^rsvsa-mejo nsročils in pridno Itdtlo-vatl orožjt. torr - rrfS Pravijo, da hotelo biti nsj-prtj na jasnem, kdo bo plačal za ekspanzijo tovarn in za ns-bsvo novih strojev za Izdelovanj« vojnih naročil. Oni ne marajo prevzeti tega finančnega Združitev dveh unij, podružnic CIO ■l4"^""" - - ■ M 1 —— Avtna unija in izdelovalci strojev Unija oehrbela boepitalizacijo članom Anglija zniža , d i,K,.r I Ni»w Vork — Unija United \ delovne Ure ^L^^SU Workers ^ ,, ju, ^ H;b.vi- 7™ ■ RSBSnl A me-1 ^nanjl minister CIO, ki pravi, da ima 41,000 fnjnj-u>r Htrbwrt Morr |<1* M- podarsks osvobo- «ki ^ .. r^viiiio ru- članov v 86 krajevnih unijah, ^ purlammtu naznanil ^ Evr^- sprejele načrt za Wvi«.jo | ^ q J pitanj« davnih ur v tovarnah v , munskih meja, k! ga je to je bo nlšnico v ,, ' ||k# utruJimostl delsv- 5"*lt-Ja so ae med Združe- žil "firar" Hitler. RevUljapo- piUHzac^^ j ceni.^ wT IL IričHI i^Tti In osta- l^^ami in nekaterimi meni, d. *0ra ^ za^sn^ ~ i« republikami, zlasti piti kos ozemlja Ogrski na »eo ^a w in4urročal in predlo- nshajstfo tudi zsstopniki r^krKai? načrte za gospo- garije in Slovaške. » 'Mno*t /apadnega ave- ' ------, u v problema evrop- Rooeevelt ima večtno. Hanj^j, 7M 0fa»ia. kaie glaeovanje \ Chicago dobi iivetne znamke t. avgueta Chlcago, 3» jul — Lokalna Oljni delavci v Mehiki groze « etavko . Mežico Clty, 27 ^___ Washington, D. C., 29 Jul ^ '.^tro^jski lnduitrl-| rrlifna" uprava ( naznanja, da TT. Mehiki nreklo odredbo ta «uu»m žlvežnlh znamk pride 9A Ir! orotestno »Uvko proti rabo v Chkagu 1 aegusU Oae-^r^Tu predsednika Carden— be n. rellfu l«do dobivale Stavka -^namk« za nabav, živil ^me-to prične 2U. Julija. -.n gotovine. Poskusno glasovanje, ki ga vodi magazin Fortune. Ji( dak> Rooseveltu 44 odstotkov rfaeov. Willkieju ps 40 ; osUlih 16 ** razdeljenih m«*l druge kandidate oziroma je pasivnih. ( Chicago. — Ce članstvo unije Farm Kqulpmeht Workt*ra Or-ganizlng Oommlttee na splošnem glasovanju potrdi prlporo-čilo tvoja ekaakutiva, tedaj ae| bo U unija pridružila uniji „ _________ __________ United Automobile Worksrt «1 bremena, ker to prsnlskl profi-Amerlcs, obe članici CIO. tl _ "auno" osem odstotkov. Do ratgovorov za združenj« T« rakune zs nove ttroja in po- obeh unij Je prlllo na pobudo večanje tovarn najjiis^a vla-Allana S. Haywooda, organlza- da, oni |>a bodo obdrtalt atrojs toričnega direktorja CIO Kon- In tovarne, čnl dogovor mora I« odobriti In Uko to prllll s sdmlnlstrs-eksekutivs CIO. 4«iJo do neoficlelnags sporstu-Pri predložitvi Uga vpralanja ma, da bo U računa plačala vla-v odobritev članstvu je dejal da t tem, da Jim bo dovolila, da patrlotUno; te bi Mlo v konfliktu S "demokracijo" ln bi dišalo po "totellUrls-mu". 7* zgradnjo In Opremo lastnih tovarn bi vlada itpodko-pala tem«lje ameriškemu sistemu - In kljub i emu, da J« nwd administracijo in trgovel t smrtjo le prišlo do neoflcialnsffs sporazumi., kdo bo nosil vt« finančni rlzlko v zvetl S oboroAevs-njem, vojns nsročils Is vedno čakajo. In vae Itgteda. ds bodo čakala toliko čssa, ds U do-govor potrdi tudi kongres s no-(UsUs as a in 1 teli j« ns eni strani In Rusije ns drugi. Konfliktu se bo Rusija Izognila le, te ae Stalin "zaveda realnosti nov« Kvrope" In ne aili dalj na Balkan, In v Berlinu računajo, da s« Stalin tega zaveda. Radiopoetaja pete kolone v Mehiki Menico Clty, 29. jul. - Gena-j č«, 'ker Jih rs) Diran R Gaylan, f«4ersl..i ista 1*1». WJs je;t rala injih lioveljnik v državi Aort los. Je u*m P™*^***" danss Informiral vlado, ds nem- bor, ki j« odl^H v njih prid škl naciji obratujejo močno tej- Družbs j« šla potem do več I-Z radlopostajo v Cs^aei. t nlh inštanc, teda je povesi katero dnevno oddajajo" polltič-, guldla In je tdaj no ln Oeem delavcev . J dobi $9000 "MiJor^i««. N- C. - l>0 dol gih letih Iskanja pravice jo j« immrn tekstilnih delsvcev končno Is našlo. Od Mooresvlllo Coton Milit k<»mpanlje to zadnje dni prejeli $9000 kot zamujeno pla-je družlsi odslovila ||g> tem ________nuirala iTubverzivno ^pagandi). dslsvcem vrnIU Udi delo PEOSVETA PROSVETA THE ENUGHTENMENT GLASILO IN I.A0TMINA Hl.oVBSSaS NABODMS rooroiNi jw»*oi« «1 M4 ta MIIIimI Hmr^mimm m UruUm* (W»" <»••«• <*!•■»> to hmILZL »m -n«-. •» * - r Z Ci~r» ItM « «to toto. - totos »--- , - ntml tm to« u-»us'ai«tas ftmm m4 C«»»4. M M rn r«-'. CM««» Cto«* t»-M 9« ^ MMUtol *.M to MklM («rtiM. po- M vvmJ* »MUtotoli« to v »luMju, tSST.UI '■»T'**^**«^ OtMr t m, •«•.. wllJ M ntorm* br PROSVETA Ml-H to O ___or ras raosa* naselbin iMium « Mi m »»to^r (Juljr ti. IM®), petov »«Mm SS,.. PMMflto to M - —' R*iyra>nd Hofses, urednik Reading (Pa.) Labor Advocata, j« napisal lep članek. Teoretično je članek perfekten. Noben socialist bi ne mo^al napisati boljiega. Hofses srgumentirs. da je Hitler prisilil podjetnike in delavce v Nemčiji, da žrtvujejo vse, profite in življenja, ta uspeh njegove bojne mašine. Nacijska bojna mašina ne bi uspela, če ne bi imela za seboj enotne in kolektivne organizacije vse države. Privatni kapitalizem ne bi nikdar zmogel kaj takega. V tem je Hofses v pravem. Hitler je po-driavil ves nemški kapital v interesu vojne in vse, čisto vse, kar je v Nemčiji, mora služiti Hitlerjevi vojni. Mora! Toda čujmo^ kaj pravi Hofses dalje. Da bo ameriška obramba enako uspešna, je treba velikih žrtev, ki so za enkrat samo denarne oziroma dkonomske. Vse pa kaže, da največ teh denarnih žrtev pade na delavce, ki bodo v dohodninskem davku prispevali največ za obrambo. Kapitalisti, privatni lastniki industrij, ki morajo biti v službi obrambe, bodo proporčno prispevali veliko manj, dasi bodo največ zaslužili s svojimi mastnimi profitl. To je resnica. Strinjamo se popolnoma, da bo res tako. Nato piše Hofses, da bodo žrtve na obeh straneh — kapitala in delavcev — enake, je treba, da so ameriške industrije takoj socialiT zirane. Kakor je nacijska Nemčija kolektlvizi-rala svoje industrije in jih porinila v službo države, Uko mora Amerika socialiairati svoje industrije, da bodo edino v službi republike, vsega ljudstva, ln edino na ta način bo obramba najcenejša in najsposobnejša. Amerika naj najprvo socializira svoj privatni kapital hi potem šele se bodo delavci žrtvovali na vse| črti za obrambo! Razumeti je pa treba, da socializacija ne sme biti nacijska kolektivizacija, temneč demokratična procedura, pri kateri bo večina odločevala! — Kraana ideja, kraan* besede! — Podpišemo tok idejo in te besede z vsemi štirimi — in to je vse, kar moremo storiti. Podpišemo — in potem gredo besede lahko na polico. Kajti uresničiti tega ne moremo, niti ne more sodrug Hofses! H Vprašanje je — in to je važno — kdo bo socializira! ameriške Industrije v tem momentu, predno se prične Izvajati načrt obrambe? Kdo bo socializlral? Najmanjšega dvoma ni, da kapitallati ne bodo soclalizirali ničesar. Ali bodo delavci In farmarji? Fakt Je. da 98% odstotkov ameriških delavcev in farmarjev se danes še ne zmeni za socializacijo industrij; če bi se zmenili, bi bili leta 1936 izvolili Normana Thomasa za predsednika namesto Roo-aevelts in leto* bi ne bilo preplrs glede tretje-gs termina, temveč bi bil drugi Thomasov termin na dnevnem redu. Kdo bo torej aocialitiral? Socialisti —J ki dobro vide jo potrebo demokratične socialiaa-cije — no bodo, ker jih Je premalo in nimajo nobene oblaatl. Roosevelt tudi ne bo. ker ga liberalni df»ma. ki bi lahko to Izvršili — nočejo! Iz tega sledi, da HuNeeova zahteva po eo-cializacijl ostane glas vpijočega v puščavi — In če bi VSI sAlallstl v Ameriki bili Hofseao-vega mnenja, bi morali biti dosledni in bi mo-/ rali zaključiti: Socializacija ali nič! Ce ne bo socializacije, ne hO a naše strani nobene obrambe 1 Ameriko lahko vrag vzame, kolikor ae nas tiče! — ~ . To bi bilo brez pomena, ako bi bila obramba nekakšna kaprica, gled« katere je vseeno, čsjeall nl. Ampak stvar ni danea nobena kaprica. Prav lahko je mogttfe, da Amerika ne bo imela nobene besede, če hoče vojno ali hoče mir — vzeti bo mora I m to, kar ji bo ual-Ijeno — In prav lahko se zgodi, ds bo morala vzeti nacijako kolektirlaacijo industrij, ki n« bo prav nič demokratična' ln oni perfektni aoclalisti, ki danea lahko svobodno aahtevajo aoclalizacijo, ne bodo potem mogli zahtevati ničeaar — — — Kaj Je pemetnejše: zahtevati potico ali nič ~ aH zadovoljiti ae a črnim kruhom, a katerim lahko a sčasoma prideš do potica? — — Spone javnega mnenja Sharon. Pa.—Karkoli človek štori ali počne, karkoli ai zariše, da izvrši, vse ima svoje težave in neprilike. Vendar je pa malo sovražnikov Uko velikih, tako usodepolnih in odločilnih kakor je baš javno mtienje: kaj bodo ljudje rekli Tudi če vse drugo srečno premaga, se le redkokdaj otrese tega vprašanja. Ljudsko muenje je veriga na rokah in nogah človeka, ki ga vedno drži v sponah. Spomnite se nekoliko na svoje domače kraje. Poznali ste družine, ki so veljale za premožne, dokler ni nekega lepega dne vse skupaj splahnelo. Človek, ki je domačiji gospodaril, je vedel že leta proti kakšnemu koncu gre. Sprva bi bil lahko kaj malega prodal, da se bi zamašilo razpadanje. Ampak ljudje bi rekli: aha, že prodaja, na kantu je. Ker je veljal za bogatina, se j.e zbal javnega mnenja in Je vozi' naprej toliko časa, da je vse za vozil. Tisti, katerega je ljudstvo smatralo za bogatega, ni smel delati, ako si je hotel ohraniti primerno spoštovanje. Delo je bilo v očeh našega naroda nekaj nizkega. Najsrčnejša želja materina je bila, da bi njenemu sinu ne bilo treba delati. Ako ae bi bil gospodar sam oprijel dela in delal od zore do mraka, bi bil morda rešil domačijo. Ampak —kaj bi ljudje rekli!. Kako je prijetno biti spoštovan in "ob-rajtan." Ne, to "obrajtanje" mora ostati, četudi gre vse k vragu. Ko so naši slovenski Američani prihajali domov v stari kraj, se je vsak delal za silno bogatega, le da so ljudje o njem govorili: bogat je. Ako si katerega vprašal, kako Je v Ameriki, ti je dal odgovor: izvrstno. Povedal ti je take, da si mislil : tam se človek samo prlpo-gne, pa je že dolar v Žepu. Sleherni je toliko zaslužil in tako lahko delal, da so se človeku ne hote cedile sline. Niti enega ni •1 slišal, ki bi bil rekel: črna živina smo, trpimo v peklu, ka-kršnega si ne morete predstavljati; rijemo pod aemljo, za nami je tppa priganjačev; v to-I varni je isto, težka dela. krvavo zaslužen denar. Ampak ljudje bi rekli: vsak se pohvali, samo ta se ne; zanič je. Kaj bi torej rekli ljudje, če bi povedal resnico? Saj se spominjam slučaja, ko se je vrnil la Amerike mlad Človek z zlomljc nlm hrbtom. Prejel je kakih tri tiaoč dolarjev odškodnine. Da aaslovl za bogatina, si je na jemal konja In voa, obiskoval sorodnike, dajal darila, ki bi Jih pogrešal bogatin arednje vrste. Ampak ljudje ao rekli: bogat Je, denar ima. Ce bi nikomur ničeaar ne dal, bi Itkli ljudje: berač je, prišel Je domov, da ga bo občina vzdrževala. In po par meaecih splošne govorice o silnem bogastvu, Je res prišlo dd tega. Kolikokrat si člov*k želi ne- česa, pa se ustraši javnega mnenja: kaj bodo ljudje rekli. Človeku pač ni vseeno, ali ga hvalijo ali ne, ali ga spoštujejo ali mu smejejo. Koliko je vredna toliko opevana pobažnost med našim ljudstvom? Ako ne gred« v cerkev, jih muči vprašanje: kaj bodo rekli ljudje. Zato gre do ne v cerkev, le do cerkve, potem pa v kako stransko gostilno, kjer čakajo konca maše. Ljudje pa jih vidijo iti "k maši in od maše," kar jim zadostuje, le da ne ostanejo doma. Koliko je naših ljudi, ki so za bredli na pot, ki ne drži do napredka. Ampak tako je v življenju: tega poznajo, onega in tretjega, pa morajo Uko; kaj bi pa drugače rekli. . j VzemimO, da se hoče človek nekoliko odvaditi pijači. Tista stalna družba, tisti dozdevni pri jatelji, zbadljivke, bodeči smeh, ki igra ljudem okrog ust vsled tvojega sklepa—kako ga moreš izpolniti, če nisi trden kot skala, da kljubuješ vsem in vsemu. Želiš si izboljšati svoje sUnje, am- Kadijt&i operatorji plezajo na Saa Francisca po kratki stavki, v gak. = parnik Monterey, ki je odplul iz kateri je unija operatorjev zrna- pak pot do boljšega je prav tako taVna kot je pot do samostojnosti. Vedno pride tisto javno mnenje, tisti smeh pri ljudeh, pa te ostrašl. Recimo, da si obrtnik in za čneš sam zase svojo obrt. Namesto, da bi prišli ljudje in dali pogum, pa prihajajo in zasmeh Ijivo ponavljajo: saj ne bo nič. Ampak ti so poleg drugih dokaj dobri, pravi srakoperji so tisti, ki ti pravijo v obraz, da bo uspelo, ko so pa med drugimi, se dre-gajo in pomižkujejo ter šepetajo: ah, kaj bo U, beži beži. Ako hočeš kdaj napredovati, kljubuj vsemu ljudskemu mnenju, ki Se glasi: kaj bodo ljudje rekH.Naj rečejo Uko ali Uko, naj se smejejo ali jokajo, naj jim bo prav ali ne, reci odločno: to sem jaz, dalje pojdem po začrUni poti, nasprotna sodba javnega mnenja pa bo tisU gonilna sila, ki me bo vzpodbujala naprej, ako bi začel omagovatl pred kakimi dozdevnimi ali pravimi zaprekami. Koliko ljudi poznamo, katerim so.se smejali, danes pa se oni smejejo njim. Poglejte na mnoge, ki so izkoristili prilike ter se osamosvojili, ne da bi izkoriščali drugih, temveč so na pošten in človečanski način uspeli. Poglejte tudi Uke "krepke indivi dualiste" kot je Ford, ki je tudi izkoristil prilike, katere mu nudi sedanji ekonomski sistem ia-koriščanja drugih za privatn profit. Menda je že 45 let Uga, ko je zaprhal po cesti njegov prvi samodrč. Koliko je .bilo smeha in dovtipov, ko so rinili tisto šajtrgo, ki se je usUvila na vsakih par korakov kot štatljiv konj. Seveda se danes star Ford drugim smeje, kajti njemu nI bilo mar, kaj bodo ljudje rekli. On je Šel Ae celo dalj in se n brigal, kaj bodo rekli ljudje njegovem sisUmu, ki temelji na skrajnem izkoriščanju. Tega kri vičnega sistema pa je kriv današnji red, ki Ukim tipom dovoli, da si gromadijo ogromna bo- gastva, katerih ne potrebujejo, na račun mase, ki zanje gara. Primer Forda je torej skrajna točka, ki v pravični človeški družbi ne sme držati. Na splošno je tako, da ljudje bodo vedno nekaj govorili, bodisi o tebi ali o kom drugem. Pojdi svojo pot naprej pod pogojem, da se zavedaš, da delaš pošteno« da je tvoj načrt pravičen. Do gotove meje mora človek biti obziren, da ne postane brezobzirne«. Otreai se vrig javnega mnenja, ako te tišče k tlom in ti so v lastno škodo. Glavno pa je, da se najprej sprostiš miselno, da si osamosvojiš doba in da slediš svojemu prepričanju, ki ni škodljivo sočloveku, marveč katerem veš, da koristi vsem. Skratka: ne bodi hlapec javne ga mnenja. Jacfr Yert, 262. ko lepo urejen dom. Kjer jej sloga. Um je moč. Poadrav vsem! Ivana Kršnl. lepak StanlejrJn hattan. a proti Ameriške učiteljske fedemrll«*. I?r«»čj» newverftkega dlatrfkta Manili otrok t IJndakih šolah. Z obtoka v Chicagu PitUbnrgh, Pa,—Po sedmih etih sem zopet obiskala mojega zeU Candka in njegovo družino South Chicagu, 111. Prisrčno n veselo je bilo naše svidenje Ves dan smo se razgovarjali in zvečer smo bili povabljeni na partijo, ki jo je- priredila mrs iozi Ballok svojemu možu Joh-3 iu. Bilo je obilo veselja v veH-ri družbi in zabavali smo se pozno v noč. Naslednji dan smo se zabava-i na zetovem domu. Prišli so njegovi botri Martinovi in njegovi sosedi Putzlevi. V nedeljo smo šli z zetovo družino po oko-ici Chicaga in se usUvili v Le montu, ki leži na prijaznem gri ču. Seveda smo tudi obiska' velikanski krasni park Brook field, v katdrem se vidijo razne zanimive živali z vseh delov sve-U. Ta zoološki ali živalski park vam je cela pokrajina, ki je lepo urejena in zanimiva. Vozili smo se še naprej in videli amo velikansko člkaško letališče v Ciceru. Kamorkoli smo se peljali, povsod smo videli mnogo zanimivih stvari, povsod je bilo lepše od prejšnjih zanimivosti, ki smo jih videli. Vozil nas je John Ballok in z njim je bila njegova žena Rozi, zakar se jima zahvaljujem. Hvala mojemu zetu ln Martinu, ki so me prišli čakat z avtom na posUjo v Chicagu. Iskrena hvala tudi Martinovim, ki so mi na večer pred odhodom razkazali marsikaj zanimivega pO Chicagu. To pa še ni bilo vse. Cim smo se vrnili z oglednega potovanja po mestu Chicagu domov, sem opazila, da Je bilo vse tiho in temno. Cim sem pa odprla vra-U, se je namah vsa hiša razsvetlila in zaorili so glasovi: "Surprise!" Vesela sem bila tega dogodka. Poleg njegove družine ao bile tam tudi prijateljice in ananke M. Krančova. R. Bal-lokova. F. Dsoriova. F. Martino va. G. Putaleva. J. Dejakova, Kncirmanova, J. Peterlinova. P. Juravčeva in G. Deoriova. Na miai je bil velik kejk in obilo raanovrstnih jedil in dobrot. Seveda smo ae veselili pozno v noč. Prišel Je črna ločitve, segli smo si v roke in vsakdo Je dosUvil: "Ne smete pozabiti, kar Je bilo na kejku zapisano—'Cotne back again' !** Iskrena hvala vsem akt|paj za darila In veselo presenečenje. V prijetnem spominu raa bom ohranila do konca življenja. Veselilo me Je. ko sem prliit k mojemu aetu. ki Ima U- Slavje vteameriikega dneva Sharon-Farrell, Pa. — Vsled raznih sprememb, ki so naaUle zadnje dni v zvezi z vseslovan-tdum (Jnvvom v okraju Mercer, o katerem sem zadnjič poročal, da se vrši 4. avgusta v Farrell City parku, želim pojasniti sledeče. Ves program se bo izvajal 4. avgusta v parku Sharon. ne v v Fafrell parku, in se bo pričel ob 2. popoldne pod ^imenom "BuhlJ Day". Program bo izvajal odbor Slovanske lipe, ampak zastopane bodo vse narodnosti, kajti to bo v resnici vSe-ameriški dan, ne vseslovanski dan. Ta sprememba naj se torej upošteva. Odbor slavja ameriškega dneva se je namreč dbr nil na uradnike Slovanske lige za skupno sodelovanje, kar je bilo na ligini seji tudi potrjeno. Ker smo videli, da se bo načrt našega programa izvajal lahko na vseameriškem dnevu, bi n bilo umestno obdržavati Uki dve prireditvi hkratu, kar bi škodovalo ugledu naše lige. Za 4. avgusta tudi nismo mogli dobiti radijske posUj e. To pojasnilo in naznanilo naj služi vsem v vednost, da se bo vršila naša skupna velika prireditev 4. avgusU v Sharon Ci-ty parku na farmi Buhll. Program se bo oddajal s tukajšnje radijske posUje WPIC od 2. do 5. ure (870 kilosiklov). Slovanska liga pa bo enkrat pozneje obdržavala svoj vsakoletni piknik in oddajala program a posUje v Ohiu. Tam lahko prodajamo kaj bolj trdega, medtem ko je v Penni strogo prepovedano. Datum bo naznanjen pozneje. V Proeveti sem čiUl, da se bo tukaj 30. avgusU vršila proslava 10-letnice Slovenskega doma. Vsekakor je v tem pomoU, kaj- PONDEUEKj* T,,.I|y Današnji politiki ali politika brez načel Kar oA*jmorae nekoliko okoli aebe NasUvTmo roko, eno, drugo „< lm . . prste. Deset jih je na obeh rokah V našteli dvajset prstov, jih preštejmo *J nogah. In začnimo na teh dvajset prstov nasj politike, ki so enkrat, dvakrat ali večkratS njali svojo "politično barvo." Zakaj so to storili? Iz prepričanja'' h znanja svoje zmote? I To je težje ugotoviti in bi bilo nesmiselni bi hoteli Uko kameleonstvo znanstveno J skavati. Gotovo je le to, da kameleon izJ minja svojo barvo zftradi tega, da se Z skriva pred sovražnikom in bolj brez .skrbi I bolje živi. O kameleonskih politikih pa lahko trd skoraj isto. Plazijo se po pisanem življen in menjajo Bvojo barvo po svoji okolici. ' delajo zaradi materijalnih ali moralnih ko sti. Ugled bi radi dobili, veljaki bi bili ri imeli bi radi materijalen dobitek in no. 6« se dalo kaj več zaraditi, bi bilo tudi prav. S I niso vsi kameleonski politiki taki. Se vrsto jih imamo. Te vrste so oni, ki niso i nikdar nobenih načel, nobenega preprič ampak so le izrabljali lahkovernost ljudi i v tem sedaj v onem Uboru. r~ , Uživajo vero. To zlo je človeška slabost. Zato mora lavstvo-vsakogar, ki ga sprejme v avojo r dobro ogledati spredaj in zadaj, ga posta na glavo in ga ogledati še od te strani. Današnja doba zahteva to od delavstva, je poliusTavetohlinstva in demagogije. Brez načel in načelne zvestobe ne more zdravega delavskega gibanja. Načelo zah lojalno zvestobo, zvestoba pa nam daje za ljive sodruge sobojevnike.—D. P. Kako rasejo listi Umno zgrajene priprave so znanosti zale na zelo nazoren način, da se zelo m rastlin v spomladnem času vede naravnost ro. Njih stebla in listi bijejo olirog sebe, kor da si morajo s silo priboriti svoj pr na soncu. Celo vrsto rastlin so izposUvili deloma čni svetlobi, deloma trajni umetni svetlobi, njih liste in peclje pa so pritrdili majhna sala, ki so vsak rastlinski gib beležila na ^ jeno ploščico. Tedaj se je izkazalo, ds se clji in listne žile dvigajo ter nižajo v^n določenem ritmu. Ti ritmični nihaji se^oj jejo ali slabijo v skladu s trenutno vlažn in temperaturo, vsekako pa se rastline v svoj gibanju drže strogo nekega določenega d nega penzuma. Višek dviganja nastopa n. kratko po sončnem vzhodu. Z rastlinami, so rasle v.fUlni umetni luči, pa je bilo dr če. Svojo 24-urno delovno periodo so sicer držale, toda listne žile so se gibale najbolj le okoli opoldanske ure. Ob začetku poletja to ritmično gibanje stlin popolnoma preneha, njih razvoj se ča. Tako je vsaj v naravi. V laboratoriju bilo malo drugače. Tam so rastline tudi v I stadiju dražili s svetlobo in toploto in listi se začeli na novo gibati ter so zrasli dale* ko svoje naravne mere. . ur : / , '! ♦ «. kvadratnih milj. To površino^« raziskali. Pod oceani pa se r«pro*ira»» lijonov kvadratnih milj obsegajoča je še nlamo raziskali." ti U proslava do daneMS' ni bila- določena. Frank Kramar. Vabilo na piknik !Milwaukee, Win. — Kot članica SNPJ in zveze Lilija vabim vse člane in članice, da se gotovo udeležite iLilijinega piknika, ki se bo vršil 4. avgusta na Gaa-vodovi farmi. Proator je priprar ven za zabavo in raavedrilo aa Mtare in mlade. Pridite vsi člani in pripeljimo tudi svoje ^ri^ jatelje, da se bomo skupno*zabaval i in nsužiU svetega sraka. Odbor je pridno na delu, da preskrbi vse potrebno, tako da bo vse občinstvo sadovoljno. Igrala Ih> Rašljeva godba, ki sna uatre-či mladim in starim. Kdor nima avtomobila, naj se posluži posebnega d druge do četrte ure popoldne, nazaj pa od 8:30 do 10:80 zvečer. Posluftite se te prilike vsi, ki nimaU avtov, kajti t busom je voznina prosta. Oposarjam vas. da ste točni, ker bus Je najet na uro In ob napovedanem čaan točno odpelje. Torej na svidenje ns piknik« 4. avgust s! • Harjr [ Pred____ (U Prosvete, 2*. julij* Domače veatu Slovenski ^vn^ vil v Prosveti dopis, v katerem ?* J "pravoslavsko politiko" svojih kolaf* riki. . Diaveke mati Težka ^, meadni pribeljiek na polju ai.tr..« • I. inozemstva. Franci j. Ja P"*** mirje med Poljsko iirsovjeti ^ j Sovj^ka Rusija. »"H ljujejo prodiranje na Poljskem. kovice i starega Slovenije ijvKA obsojen na j leti zapora % Anatom okrožnega ao-Z Cehu .se je zagovarjal proku 4. junija. — Pred tri- ^ v Celju u, Emanuei Zelinka fLsri&tt tovarne v uj je 15. aprila t. l okrog 14. a._______„;&lm nisnrno v tovarne v Hrasini- fc ored tovarniško pisarno v Liku ustrelil 39 letnega od-Seneea delavca kemične to-C Vinka Gačnika iz Hrast- kraja in zagovornika obtoženca, se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo i>ol ure. Ob splošni napetosti je predsednik ob 17.30 razglasil obtožbo: Emanuei Zelinka je zaradi zločina po § 178/11 k. za. z uporabo § 71/IV k. p. obsojen na dve leti strogega zapora, izgubo častnih pravic za dobo dveh let, na plačilo povprečnine v znesku 1000 din ter mora plačati Gačni-kovi vdovi 2182 din, celjski bolnišnici pa 64 din. Gačnikova je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne tožbe. Zagovornik obtoženca je prijavil revizijo in priziv. Iz Primorja PRETEP ALI ZLOČIN? Dne 16. junija ponoči sta se t Senatu je predsedoval dr I obtoženca je zagovarjal dr. L Korun iz Ljubljane, Gač-Co vdovo kot zasebno udele-llo pa je zastopal dr. Zdrav-iKslan iz Celja. h razpravo je vladalo veliko »vanje. Prisostvovalo ji je Ei mnogo ljudi iz hrastniške g*, pa tudi Celjani so bili —w JXA„ljm yvmMmt , 9UI OC Silno zastopani. Razprava je vračala na Zagi proti Bovcu dva "C ne^renehova od 8. do domača fanU iz tamošnjega ["Dopolavora" proti domu in sta Vinko Gačnik je bil pred dve-1 tiho pela. Nenadoma ju doteče letoma zaradi nekega izpada I avtomobil, v katerem je sedelo uradnikom kemične tovar-lpet ogeb. Ko avto obstoji, skoči-„.pu&en iz službe. Od takrat jo došleci iz njega in jima uka-pU prokurista Zelinko, da žej0> naJ- fle U8taviU dvigni kriv njegovega odpusta. neta roke Fanta ubogata. Ko j »čkrat ga je zaradi tega zašle- nato pa pripeije eden izmed pe_ ml in mu ponovno grozil, da torice enemu fantu par zaušnic, loaaščeval. Kljub tem grož- hkjratu mu tudi kr|či( naj ge impa ni Gačnik nikoli dejan- ^ domov Fant> ^ imenu Za_ 0 napadal Zelinka Na nasvet gar LeopoM> ae reg odjjtrani, gniikega komandirja si je hJegtfv tovariš, 18-letni Anton Stf,.nabavil revo Iver in ga Rot pa je , gruči> kjer lino nosil pri .sebi. Zelinkase I je yne, , 2 , ^ Cacmkabalrnje reaKo nooii tu nič dobregft , je hotel po , , t. pomoč. Ko se je čez nekaj čaea Dne 16. aprila malo pred 14. vrnil 8 prijateljem, ni bilo av-k je pojavil Gačnik vinjen tomobila nikjer več, pač pa je ed pisarno kemične tovarne I • * 'ta ■ 'rf • M ■, j " iP° precej „dolgem iskanju v te- •edel na stopnice pred piaar- mi nafieJ Rota> ,ežeč v kryJ Njegova mati in žena sta ga I tJeh 80 tukoj zdrav. S iz Bovca, ki je ugotovil, da ff w ubogi mladenič razbito loba- iio, ker hoče vedeti, ali bo zo-| . , . . x iprejet.v službo pri kemični \n»md d^m ušesom in na. •ni ali ne. Zelfnki, ki je bilk0«1' na* «a Vpeljejo v je njegova služkinja po- Goric° v bo nišnico. Komaj so , da ga čaka Gačnik. Pa *Ja pripeljali, je že izdih- 14. uri se je Zelinka v K Z uradnem raztelešen ju so stvu inž. Ullmanna in no- PokoPf v ^nci. Gruča, ki ja Elfrida Patza iz Celja ?e e vo*ila ■ a*tom' Je til proti pisarni. Gačnikova laiz ^t ?*eb ta eo nastaVliwie h Milka je sla Zelinki naproti f* vojaških delih v dolini Uče, ga prosila, naj ne hodi tja, da " iz Bergama Sofiral je bo prišlo do prerekanja ali Gvido Roa81' ki bIva že več **** V tem se je Gačnik * ^ Pristojne oblasti so s stopnic, stopil proti kZ S avstrijskih kron. Ne- llil segel z roko proti hlač- «med petorice aretirale. KrVa- JEJL ^JBSR n.<.n*v*lr no »žepu. V tem trenutku je vi dogodek je vzbudil na Bov Inka, ki je malo prej izvlekel l^em mučno razburjenje. Zeli- ■ revolver iz žepa, sprožil iz mo, da bi preiskava dognala po- k&e bližine proti Gačni- polno resnjco in grozni uboj raz- isga zadel v trebuh. Nato je čistila. Gačnik se je ta-1 ^ prodajal slabo olje »trelu zgrudil, kmalu pa y K ,u je b{1 obgojftn trg0. v psarno ^Zeffi 7e\™ StokeIj Rud°lf denarn0 nJim Si "'I* ^ vrata v stanovanje gostilni- " h stroAk?V' kerJf ^ ^ Ane Logarjeve Gačnik se Itrovxnar"iz"e{ga ki B vrnil iz pisarne ter se je 10 večjo ko ičino kisline, kakor Upnicah zgrudil. Prepeljali je PredPiMno-1» v celjsko Im)Inišnico, kjer Granato kalibra 420 # Psr ur pri6U)jttemu cerkvenemu uradu, ostali lastniki bronastih predmetov pa županu. Izvzeti so zvonovi pod 10 kg teže in svonovi za gasilske in pa-roplovne namene. Kakor je bilo na tem mestu sporočeno ie zadnjič, ao oblasti prepovedale slovenske materinske proslave na Koroškem. Bilo je tudi rečeno, da bo Slovenska prosvetna zveza intervenirala na odgovornem mestu in skušala doseči umik prepovedi. Sedaj poroča "Koroški Slovenec", da je celovški deželni glavar objasnil svojo prepoved zsstopnlku Slovenske prosvetne zvese tako, da je bil letošnji materinski dan Nemčiji določen za 19. maj jn da je na ta dan izvedla materinske proslave narodno socialistična ženska organizacija. Zato ne gre, da bi kdo še posebej proslavljal materinske dneve. Z 2. junijem se je avtobusn promet še bolj omejil. Nedelj ske vožnje sploh izostanejo, ^ delavnikih imajo pri vožnji prednost v rasnih poklicih zaposlen imejiteljl mesečnih in tedenskih vozovnic ter šolarji. Kdor pa i-ma možnost, tla se lahko pelje po železnici, ne sme več uporabljat avtobusa. Avtobusni promet za izletnike je popolnoma ukinjen. Letošnji .cerkveni davek se bo plačeval v štirih obrokih. Krška škofija je sestavila dve tabeli, prvo za lastnike kmetij in gozdov, drugo pa za delavce, uradnike, trgovce in obrtnike. Pri kme tijah se ravna cerkveni davek po višini Čistega katastralnega donosa dd 4 do 60 mark za kata-stralni donos od 20 do 600 ne- ■rf I Doberdob, 42-centimetriko še 17 r l ^—vpra-| nerazstreljeno granato. Nastalo i^eimko, ali se čuti Slovenca je res kočljivo vprašanje, kako ! riča izjavil, da! ^H v hlačni žep in razum€ n[o" "r )• iziKivedoval nem- *f»injar Marijan Iiarač je fJn mu je tik pred . neznan mo- « >* bil visokaB Hobuks. ^ - danes nekoga kmetje plačujejo prispevek po višini svojega zaslužka aH drugega rednega dohodka, največ en odstotek. V Borovljah je umrl znani slovenski prosvetar in društvenik Jakob VVieser. Pokojnik je bi eden tistih zavednih in trdnih korenin, ki jih najdemo tako red ko. Ko se je pred 35 leti ustano-vilo v Podljubelju prvo slovensko delavsko društvo, je bil raj ni med ustanovitelji. Nato je vsa leta požrtvovalno In neumor no delal za društvo. V čaau nje govega 36-letnega bivanja v Borovljah tam nI bilo nobene alo-venake prireditve, pri kateri bi rajši ne sodelovšl. Zato ga je na zadnji poti spremljalo veliko število prijateljev, zlasti pevcev ki ao mu za alovo zapeli "Nmav Črez jizaro". Nantavljenec konzumnega društva v Borovljah Jože Friedl jc drugače zelo veael človek, zato sodijo, da se je ustrelil v dušev ni zmedenosti. Najzanealjlvajše dnevne de-lavake veeti ao v dnevnika MPra-svet L" AH jih lltate vaak daa" PROS VtTA_ Bil je prepričan, da so zverine lakor otroci V SiamiT|o leU 1934 tigri požrli 125 ljudi. Takrat so gradili dve novi železnici skozi džungle. Pobtmuli »Ion in misijonarjevo dete Konec avgusta 1934 je siam-ska vlada poklicala lovca Spanca Diega Kamireza in Holandca r. Jana Schipperja, ki je slovel kot živalski psiholog. Tu je bil obseden od ideje, da je vsaka ival otrok. Rojen je bil v Kam-bodži, sin misijonarja, in je do-raščal v posongskem gorovju. Nekega dne je ponorel slon napadel vas, v kateri je deloval misijonar, Schipper, in usmrtil tiri domačine in enega Francoza. Preden je zapustil va«, je obiskal še misijonarjev vrt Tam je ležal mali Jantje in se gral. Ko se je pojavil pred njim sivi velikan, je otrok ki egnil ročice proti besni živali. Slon je otroka povohal kot bi ra poljubil, se obrnil in odkora-ial nazaj v gozd. Oče Schipper je v tem slono-vem vedenju videl prst božji. Zgodba je šla po deželi od ust do ust, in sčasoma je o tistem slonu nastala cela legeuda. Francoski komisar, ki je slišal to zgodbo nekaj let pozneje, je Izjavil, da so živali naklonjene otrokom. To mnenje je mlad Jan Schipper aprejel vase. Za vsa dejanja divjih živali je ime samo eno razlago: Rado bi se grale. S tem mnenjem je septembra 1934 prišel v Hiam. S palico in belebUco med tverine V taborišču Don-Ka-Pon je Schipper našel Spanca Rumire sa. Ta je imel najslabše mnenje o divjih slonih, bivolih in tigrih. Zato je nosil s seboj tri težke puške. Spremljal ga je eden najboljših bengalskih šikttrljev, domačik lovcev na tigre. Schipper pa je ifpel seboj samo deset tuti kinina, palico in beležnico BU je velik* širokoplečat me« svetlimi očmi In lepo brado, k mu je pridobila spoštovanje pr domačinih. Ramizera, ki je b gladko obrit, so zaničevali. Pri večerji je dr. Schipper Ramirezu razkladal avoje nazore. Spanec se je zvijal od smeha. "Se pred konec meseca vas bodo tigri požrli," je dejal. "Divje zverine so vragi, ne pa otroci." Schipper je imel na to aamo en odgovor: "V Indiji z živalmi slabo ravnajo. Zato nimajo živali Um zaupanja do ljudi. Pre-tepani otroci postanejo tudi hudobni. Slamci pa imajo visoko mnenje o divjih živalih." Proglašen sd svetega mota Tistega dne ae je naenkrat uprl eden udomačenih slonov. Ubil je dva strežnika, poteptal nekaj koč In razburjen dirjal proti pravkar dograjeni postaji., Schipper je stekel ven. Brez strahu je šel slonu nasproti. Ko Je bil slon oddaljen še trideset korakov, Je Schipi>er razprostrl roke. Slon je obstal. Dvignil je rilec in žalostno zatrobil. Nato se je obrnil in se mirno podal na svoje delo. Domačini so pred Schipperjem popadali na kolena in ga proglasili za svetega moža. Naslednjega dne je lovec Rami rez odrinil v gorovje, kjer so tigri imeli avoje brloge. Taborišče je imele nekaj dni rtiir. V Evropi je pomanjkanje živeža Pomanjkanje v Franciji in Italiji 4 Polkovnik Glen E. Edgertoa, postave in pokazal, samokres Kr ir y f*n"r Babič in ran JHen *ta potrdila, >< iWsč to pripovedo-- njuni pričevanji l*oro ^ti.ii davnega tožilca, udeleženke s katerem je r»*f » " P**^ • ***** f Cuječnost straž je popuščala. Domačini so bili prepričani, da novi Maveti mož" odganja tigre. V reanici pa so se lo skrivali pred Ramirezom. ki jim je bil pridno za petami in je v dveh dneh uatrelll sedem tigrov. In si je s tem pridobil pravico na visoko nagrado, razpisano od slamske vlade. r V nesrečo za Schipperja pa je Ramirez spremenil prvotno smer svojega pohoda, iztaknil je bil velikega atarega tigra in ga je zasledoval. Tigrov apetit m Sutince Se v lati noči se je v taborišče priplazil tiger in ugrabil človeka. Schipper, Čigar ugled je ta nesreča toilltd omajnla, je ljudi pomirjeval. Dejal je ''kriv je tega mož sam. Saj ga tiger ni nameraval požreti. Hotel se je samo poigrati... Divje živali, posebno mačke, so razigrana deca. Kaj pa naredijo otroci, Če ae nočemo igrati z njimi? Kaztogotijo ae, kričijo in celo bljejo po naa. Tiger — po svoje — tudi ni naredil nič dru gače." V naslednjih štirih hočeh je isti tiger spet ugrabil Človeka Schipper ga Je sklenil poiskati Tiger je nekoč, morda slučajuo ubil;in požrl Siamca. Jedača mu je prijala. In potem je ved no spet stikal za Siamci. Bel ljudje izpuhtevajo drugačen duh kot barvnopolti. Tako si je raz lagati, da Je tiger — nekoč celo na samo tri korake razdalje — smuknil mimo Schipperja in poiskal Siamca za večerjo. Duh belega človeka mu je bil tuj Morda mu je bil tudi neprijeten "Na otroke te ns strelja . . " Ko je tiger odnesel iz tabori šča osmega moža, so Hiam« kratkomalo pobegnili. V taborišču je ostalo samo trojica bel cev: neki portugalakl inženir njegova žena In neki preddela vec, Nemec. Umaknili so se v postajo, vsak večer zabarikadi raii vrata in okna in imoll pu ška pripravljene. Ko se Je U ger dan po begu delavcev pri kazal v taboru, ga Je sprejela toča krogel. Rjoveč ja Je od kuril. Schipper, ki Je bil ostal v-svo| Ji koči, je očital tovarišem: "Na otroke ae ne strelja. V vsak| šivali je otrok. Tega otroka j< treba vzgojiti . . ." Bil je uža I Jen. Ostajat je v svoji kači In aa ogibal tovarišev. V iretj noči pa se je samcat odprav na pot, da bi ae srečal • ti grom. Noflna tragedija O tragediji, ki se Je tisto noč od igrala tam na cesti, deset mil zahodno od Don-Ka-Pona, ob stajajo samo domneve. Gosjsh Ramirez Je dogodek rekonstru ral takole: Gospod Schipper Je srečal tigra na tistem kraju. Tiger, zelo lačen, Je počenll in moža naskočil. Pri tem ga jf prevrnil. Najbrže Je Rchlpi" ' pričel govoriti. Kajti tiger j« ia čas Izpustil žrtev. Razločuje videti, da Je mož ostal In m« pil v travo ob cesti. Tam ga ie tiger vnovič napadel In p»>'i Nato ga je nesel dve sto Iion« kov daleč. Sredi visoke trave ga je spustil na tla. Najbrle J* Schipper storil nekaj nenavsd nega, kar je Ugra osupnilo. Mor da Je, obseden od svoje Ideje hotel tigru priaovsrjatl. Ali s« I njim poigrati Panamskega prekopa. V tretjič ga je tiger zgrabil, ga nesel skoraj tisoč korakov aleč ln ga na robu nekega jarka vrgel na tla. Tu pa se je odigral boj med tigrom ln človekom. Najbrže se je ^Schip perju posrečilo, da se je za čas ibranil zverino. -4* sledov Je bilo razbrati, du se je tiger plazil okoli ležeče žrtve. Potemta kem je možu še enkrat uspelo iremotiti tigra. Toda spoznal e vso resnost |>ološaja. Njegova krvava beležnica je ležala v Žravl. Vanjo je Schipper s trepetajočo roko zapisal: 'Tiger me je naputiol .,, šivali niso deca ... ta iver . . ," To je vse. . Deset milj zahodno od železniške postaj? l>on-Ka-Pon atoji kamnita plošča s napiaom: "Tu a storil smrt živalski psiholog dr. Jan Schipper," spodaj pa: "Bil je otrok." . , Liga narodov oštaia >r«s tajništva fconeva, 29. jul. — Jos. A. Avenol, Francoz, ki je bil zadnjih sodm let tajnik Lige n*o-dov, Je včeraj reslgnlrsl s Isja vo, da njegov urad ni več po tre!#n, ker nima nikakršnega posla. HUMOR Švedski pesnik Bell man n (1740 do 1795) Je užival veliko naklonjenost Švedskega kralja Gustava III. Pa n* aamo zaradi svoje bistroumnosti, temveč tudi zaradi avoje pKretnoati. Kralj ga je imenoval celo sa svojega tajnika. Ntikoč je pa zaradi ene svojih muh prišel pri kralju v nemilost. NIČ več nI smel prestopiti praga njegove sobe. Moral je slcerŠf daljo alužiti kralju, toda le v svojem stanovanju. Ko *e je nekoč kralj Gustav sprehajal mimo Bellmannovega stanovanja, se J« nemalo začu »lil, ko Je zagledal k hiši prislo-njeno lestvo, na kateri Je stal liesnlkov brivec. Pesnik Je sedel pa v hiši in skozi oknno molil glavo, da ga Je brivec lahko bril. "BeDman, ksj ps spet to po-menl?" ga Je vprašal kralj. "MoJ brivec Je V nemilosti, Vellčsnstvof" Je odgovoril Bell msnn. "Nič več ne sme prestopiti mojegs praga. Brez nJega pa tudi no morem ostati." Prisebni in drzni odgovor je kralja tako razveselil, ds Je pesnika apet vzljubil. e Kaj je dipkanat? ' Romunski zunsnjl minister Gafenru se J« preteklo leto n» potil na turnejo po evropskih prestolnioah. Preden je odpotoval, gA je eden ism«d njegovih malih nečakov vprašal, kaj Je prav sa prav diplomat. Gafenca-ae. Je zamislil, čez neksj čsfts Je rV odgovoril: Diplomat je mož, ki svoj čaa abl za ta, da urejuje spore, I jih pa nikoli ne bi bilo, če ne i bilo diplomatov." New York. 27. jul. — Da Je v nekaterih krajih Evrope že a-kutno pomanjkanje živeža, je idno iz poročil, ki prihaja-j(| is rasnih evropskih prestolic. lusvldno je tudi, da lahko na-atane večja lakota, ako ae bo vojna vlekla še dalj časa. ■italijanski poljedelski minister je prisnal, da je Mussolini letoa izgubil Mpšenično vojno", letošnji pridelek pšenice v Italiji je za 23,292,000 bušljev manjši kot je bil lanski. Tako je bil odmerek kruha določen tudi sa restavrucije, povrhu pa* "?> Italijani dubm en br"s mesni *dtHt na teden, tako da sdaj lahko dobe meso le trikrat na teden. Tudi na Balkanu, ki je žitni-ca Evrope v normalnih časik, je letošnja žetev slaba. Najbolj ironična eituacljs pa je v Franciji. NI še dolgo, ko jo Francija sodelovala s Anglijo v blokiranju Nemčije, zdaj pa francosko časopisje naglaša, da je poražena dežela odvisna od Nemčije aa prehrano in ape-lira na Borlin, naj pošlje živeža. Položaj al alab samo v o-kupiranem delu, kjer mora Nemčija v nekaterih kraHk skrbeti tudi za francoske kmete, marveč tudi v neokuplrani rran-ciji, kjer se nahaja od pet do šest milijonov vojnih begunoev is severnega dela ln Is Belgije, kar Je problem prehrane še toliko bolj pogoršalo. ■ Veliko pomanjkanje Je tudi v Španiji, katero Anglija namerava tudi sabluklrati s Portugalsko vred. Španska vlada se je pred |»ar dnevi pogodila s Portugalsko In Anglijo, da bo lahko Importlrala za 18,400,000 pšenica sa lastno potrebo. Waehlngton, 27. Jul. — Vlada je prepovedala odhod dvema a-meriškima ladjama, ki ata bili naloženi s 200,000 aodl olja Is Tezaaa ln namenjeni v Španijo. Ta tovor olja Je ustavila, da ne pride v roko Nemčiji aU Italiji. tior ti J M I HUlman viba tisoče dolaveov Washlngton.—Od 80,000 do 40,000 delavcev že pohaja v obrtne šole, katere Je uatanovila vlada pod direkcijo 8idneyja Hill-mana sa treniranje delavcev v rasnih poklicih kot del programa narodne obrambe, llillman je na čelu delavake divisljs obrambne komisije in predsednik unije Amalgamated Clothirg Workers, On Je Rooseveltu tu?, di poročal, da Je njegova divizija preprečila "več reanlh ukinitev produkcije"—*tavk—* posredovanjem za Izravnavo sporov. \ Slavka izdelovalcev tvinčnikov Holsiken, N. J.—V tukajšnji tovarni American Lead Pencll Co., ki izdeluje svinčnike znamke "Venus," Je sastavkaio 600 |delavcev, organiziranih v tekstilni uniji CIO. Zshtevsjo svi-šanje minimalne plače od $13 na UU na teden, 26% svlšanje sa one, ki prejemajo več, in dva tadna plačanih počitnic namesle enagft. H-stavkarJI kooperirajo tudi vosnlkl In skladiščni delav-cl, organizirani v AUF. Htavka Je nastala, ko Je potekla dveletna pogodim. Vročina umorita | M oseb v Chicagu Chlcago, 29. jnkt — Val Is-redne vročine je v šestih dneh umoril v (^ilcsgu. V I petek Je temperatura nekoliko {padla, toda soparlca je še redno huds. | Munici jaki baroni Aroa-rtka v sadeči stavki t . (NsSslJevesjs s 1. s4r«el) 'Iznašel sem neko novo sred- t Itvoiadebeljenje, ssmone vem.lvlm zakonom, ki bo podjetni- kako bi ga tratil " "Imenuje ga 'Slogo'. "Zakaj pa kom devolll petletno amortisa-cljo sa nove ali povečane tovarne In stroje In poleg tega tudi Zato. ker pravijo, da je v odpravil sedanjo HmltaeUo slogi moč," Pri zdravniku V senci albanskih planin Prigod* ilovenksga vojak* 9 Maksdoniji Spisal Ivan Jontet L Janez je presodi), da jih je nekaj sto in ko je nekega dopoldneva spoznal v mladem, ponosnem, zagorelem moškem bega Z o g a, je bil prepričan, da se nekaj kuha proti albanski vladi škofa Fan Nolija. Toda Upe je ugovarjal: "Kako pa naj začno revolucijo, ko nimajo orožja? Tan Nolijevl obmejni stražniki jih vendar ne bodo sprejeli a poljubi . . Nakar se je Janez zgolj i>omenljivo nasmehljal, kakor bi hotel reči: "Pa kaj ti bom pravil, saj ne boš lahko sam prepričal, da ne tvezim čenč." Dva dni pred božičem se je napoved uresničila. Vee dan je bilo v mestu nenavadno živahno in ulice so bile natrpane zagonetnih tujcev, katerih vrste je zadnja noč močno pomnožila. Sredi popoldneva so se začeli zbirati na cesti, ki vodi iz Debra severozapadno proti albanski mej M Bili ao oboroženi s puškami in strojnicami in imeli a seboj kak tucat oslov, natovorjenih s strelivom In drugimi potrebščinami. Lipe se je čudil: "A kje so vendar dobili to orožje?" * "Morda ga jim je prinesel Miklavž," ga je dražil Janez. T Lipe je preelišal tovariševo zbadljivko. "Ali ni tudi čudno, da jih naši nič ne nadlegujejo?" "Prav nič," se je odrezal Janez ter se delal kot bi kdove koliko vedel o takih stvareh. "To je pač — mednarodna politika." "Kakšna politika?" "Politika vzpostavljanja prijateljskih odno-Šajev a sosedi," je pojasnil Janez ter si odvaž-no navijal brčlce. "Ti seveda ničesar ne veš, ker ne bereŠ časopisov, toda zame nI to nič novega .. . Fan Noli je slab sosed, veš, ker se je preveč nagnil na italijansko stran . . "Beži?" se je neverjetno čudil Lipe. 'Tako je . . ." je moško poudaril Janez. V tem so dgbili vsi vojaški oddelki v mestu ukaz, da ostanejo čez noč v strogi pripravljenosti. Proti večeru je zunaj mesta zbrana pestra četa odrinila proti mejf. Ko se je znočilo, je v dalji počijo nekaj strelov, potem je pa spet vse utihnilo. Janez je tisto noč na straži za« man napenjal svoj sluh; niti en samcat strel nI več pretrgal svečane tišino zvezdne decembrske noči. Cez nekaj dni se je izvedelo: Fan Noli je zbežal in Ahmed Zogu je poeta! gospodar Albanije! — Božič so praznovali dvakrat — katoliškega in pravoslavnega. Ker Je bilo ofptkrnt vse vojaštvo pogoščeno s prašičjo pečenko in vir nom, se ie Janez precej navdušil za tako praznike. "Skoda le," je modroval, "da nimamo v državi vsaj tucat takih veroizpovedi, vsako s svojim posebnim koledarjem . . ." ' "Tvoja želj* ni napačna," se je strinjal z njim Lipe, "ampak jaz ae bojim, da bi v takem slučaju niti dveh božlčev ne praznovali s pečenko ^n vinom, temveč o fižolom, kakršnega nam pošilja naš Korošec ..." Janez ae je zasmejal. Njegov smeh je veljal fižolu, ki ga Je omenil Lipe In ki Je bil pri naših fantih prišel v pregovor, ki ga je bilo čeeto slišati/zlasti pa, kadar ao dobiir trdo, žilavo meso. "Trdo kakor fižol doktorja Korošca," so godrnjali ob takih prilikah. * "Fižol doktorja Korošca" je bil kupljen v Rumunijl in rečeno je bilo, da je nakup izvršil slovenski minister doktor Korošec. Fižol je bil sicer na oko prav lep, imel pa je to slabo lastnost, da se ni skuhal, ker je bil prerftar. Ko so v Relgradu spoznali, da so bili s kupčijo potegnjeni za nos, niso vedeli, kam bi s tem nesrečnim rumunskim fižolom, ki Je bil prvotno določen v druge namene. Naposled se je nekdo domislil, da bi bil nemara dober za vojaštvo, češ, vojak ni tako izbirčen kot civilno prebivalstvo in je tudi bolj Utrjenega želodca. I-deja se je videla odločujočim krogom sijajna in tako je vojaška uprava dobila slavni fižol, da z njim utrdi vezi med državo in njenimi branilci. In tako so nekega večera tudi debarski vojaški kuharji po vseh pravilih namočili Koroš-čev rumunskl fižol, drugi dan zjutraj so ga pa začeli kuhati. . Opoldne so se vojaki kakor običajno postavili v vrsto pred kuhinjami, vsak s svojo skodelico v roki. Toda kuharji se proti svoji navadi niso še pripravili na delitev kosila in namesto vonja po okusni fižolov! juhi je prihajalo iz kuhinj začudeno-srdito godrnjanje, pomešano s krepkimi kletvicami. Fižol je namreč v kotlih veselo poskakoval v vreli vodi, na žalost pa je bil še vedno prav tak kot zvečer, ko so ga bili namočili, In prav tako trd. Ob eni so začeli kleti tudi vojaki. Ob dveh je bil položaj, kolikor ae je tikal fižola, nespremenjen, vojaštvo je pa začelo zmerjati kuharje z lenuhi in požeruhi, ki da so požrli njihovo kosilo. Kuharji so jezno požirali solze brezmočnega srda. Ob treh se je začela kuhati prava pravcata revolta. Vojaštvo, ki je medtem zvedelo, kdo je bi! pravi krivec, je dvignilo krik: "Ven s fižolom!" Oficirji so mirili vojake: "Potrpitet" toda fantje ao se ravnali po znanem Napoleonovem izreku, da je poln želodec najvažnejša stvar za vojaka ter čedalje hrupnejše zahtevali, da se fižol iztrese iz kotlov in skuha kaj drugega. Ob pol štirih, ko je pretila revolta vsak hip Izbruhniti, je naposled prišel ukaz: "Fižol iz-tresti iz kotlov in skuhati rit. Za priboljšek dobi vsak vojak kos govedine!" Ko je bil ukaz razglašen, je vojaštvo pri vseh stotnljah med silnim hrupom in kričanjem pomagalo svojim kuharjem izprazniti njihove kotle. Toda tudi govedina, ki so jo dobili za priboljšek, je bila žilava in trda, da so jo zobje komaj zmagovali. In tako se je zgodilo, da je pri večerji neki vojak nejevoljno vzkliknil nad svojim koscem mešat "Prekleto, saj je trdo kot fižol doktorja Korošca!" Njegovi tovariši so se zakrohotali^Saj res: trdo kot fižol doktorja Korošca . . ." so ponavljali in preden se je vlegla noč na mesto, je postal pregovor: "Trdo kot fižol doktorja Korošca" last celega polka. PO praznikih Oe Je Jan« začel pripravljati na odhod. .Tovariši so ga blagrovali: "Srečen si, Močnik, da ti ni treba odslužiti polnih o-semnajet mesecev, temveč boš šel lahko kmalu domov! Nas pa čaka še pol leta v tem dolgočasnem turškem gnezdu . . ." Lipe Je pa bil tiate dni dokaj potrt. "Saj ti privoščim," je zaupal tovarišu svojo bol, "am pak strašno te. bom pogrešal. Jo j, to bo dolg čas pri nas, ko tebe več ne bo tu v. ." "Tudi jaz bom pogrešal tebe In marsikoga drugega," je mehko menil Janez, bodreč tovariša: "Ali kaj hočOmo?- V življenju je že tako, da se> danes srečamo in spoznamo, jutri pa si je že treba podati roke v slovo in morda za vedno . . . Glavo kvišku, Lipe! S#j pol leta bo hitro minulo, potem boš šel tudi ti domov, se lepo oženil In zakmetoval na rodni domačiji ..___ New Face for '40 Fair An Mtlrrlr new color scheme wUl greet vtel tore to Traojro L.l»nd T. ,940 MMOt of Um Golden Goto Internmtioiua*E*po«ition OBMU Ma» 'M Jesse K. Ht» n ton, color orehitoet for tfce Oellfornl* Worid'eFii» ehown wlOi Miss Eltaobeth Hswower., polnting ples-ter model* of tho Klephunt Tovora mnd the Tovor of tho Son, central Umom otructere of the Bxpoeition. Tbese model strurtnres ure belng ntllised b> Hunton In Um development of Um 1040 color sckeme. Tri matere Zmago ftvajger V našo vas ee je naselila bolezen. "Nekdo", ki še ni videl otroškega življenja, ko ao vlači po pesniških travnikih zimsks meirla. Jo je prinesel v Antoliče-vo kočo. Na podstenju svoje kočo stoji v jutrnjem mraku mlada Anto-lička in kliče gospodinjam. Ure-»ločim od zornic: "Oujte, naš Vfnček Je betežen! Otroški ogenj ga kuha.. Kako mu naj pomagam? Pridite ga pogledat!" Nekatere prisluhnejo. Nekaj časa skimavajo, potem pa Jih žene akrb za lastno deoo proti domu. Le Juškova Nana, ki nima dece. stopi v kočo, pokrils malega bolnika In mu vošči dobro jutro. Potem tolaši Antolič-ko: "Veš, Liza, hudega m* bo nič. Vročina ga dršl. Sira mu prinesi In hodnega platna ml kakšne stare robače! Lisa posluša in strmi proti postelji, v kateri leži njen tri-letni Vinček. Vinček iztegn« ročice ter prosi vode. Lisa se obrne k vratom, i drugim rokavom jope si obriše oči, z desnico pa odpre vrata in vaa trudna za«'ne klicati moža: "Vinc, Vlne!" Na pragu ae zasveti oljenka. Gospodar je prišel iz hleva. Li-za nadaljuje: "Vinc, prlnesl nam L z dil dcdckovo robačo! Nana bodo pomagali našemu.betežniku." Čez malo časa je vse pripravljeno. Nana odtrga robači rokav, dene vanj. jfjra. In počaka, da se odcedi sirotka, potem pa ga ovije Vinčku okoli prsi. Ko pokrije otroka, se obrne k Liti: "Liza, to mu bo pomagalo. Preden bo ovitek suh, bo vročina padla, in Vinček bo dober!" Iz Naninih oči sije vera, v Listnih p« pod solzami upanje. Nana ve. kaj dela! Zakaj ne bi? Nekaj otrok je že ugrabila smrti. Ta Nana! Nana odide. Liza gleda za njo v klanec. Cez čas se vsede poleg bolnika. Nanina vera JI daje upanje .. . Počasi zadremata oba, mali Vlnšek in mati... Vetrič, ki tako rad zašklepeta z okenci v nažih kočah, je potegnil mimo hiše in razgnal meglo. Nekaj žarkov Je prodrlo »kozi slivje, ki obdaja kočo, v sobo, prebudilo Vinčka, pobožalo apečo mater in šlo spet dalje. Pred hišo Je prignal gospodar Vinc od napajanja kravi in teličko. Ko je M mimo okna. Je radovedno prisluhnil. Tišina! Nič glasu! Urno je privezal ilvlnče-ta k jaslim in skočil v sobo. Vinček je z ročico grebel po materinih laseh, na uatih Je imel pene. (ioapodar Ja zatulil: "Liza. otrok umira!" Liza se'je prebudila. Razume- Topo je buljila zdaj v moža, zdaj zopet v otroka. Ni hotela verjeti moževim besedam. dele, ko ji je Vinc zakričali nekaj o krstni sveči in abežal po staro Cvetkovco, se jo aačela zavedati. Z napol blaznim pogledom je objela otroka, ga streiila za roko in zbežala li •obe. Preden se je vrnil s staro Cvetkovco. je bil Vinček že ves miren. Toliko, da sta mu prižgala svečo in strgala s pral Na-nln ovitek in že je zaspal za vedno. Stara Cvetkovca mu je za-tlanila oči, ga pokrižala, pok le k nila k postelji in začela moliti: "Oče naš . . . Vinc sam ni molil. Skoraj surovo j« zri v otrokovo liee. na katerem se je igral svit krstne sveče Cvetkovca je odmolila. Po nekaj trenutkih trpke tišine je ptašo" vprašala: "Kaj bo rekla Uza?" Vinc se je zdrznil. Mirno je stopil k otroku, ga pokrHtal In tel Iskat svojo ženo. Cvetkovca je vse pripravila, kakor je treba. Vinc Je na skednju komaj našel Uao. Preko krvavih ustnic."katere si je reva Mrrisla v blazni bolečini, je dlv-je alknlla: "Ste prižgali svečo r VJnčev odgovor: "Smo, name-«to tebe," jo je rasdrašil. Besno mu Je zakričala v obraz: "Jas '' t l • sem ga rodila, drugi mu naj prižigajo sveče!" Več ni zmogla. Vinc jo je razumel. Počasi jo je spravil iz skednja nazaj k otroku. Za opoldanskim zvonenjem je zapel navček. Vsi so vedeli: v vasi je umrl otrok! Zvečer, ko ugašajo lučke in se koče po naših gričih pogrezajo v temo, delajo dekleta pri Antoli-čevih rože. Starejši sosedje molijo, le mati Liza molči. Okoli polnoči se razidejo. Vsi so trudni. Tudi domaČi. Pri Vinčku ostane stari moleč Draš, ki počasi dremlje ob brleči sveči. Drugo jutro ob zori vas zopet oživi. Vse je spet ko včeraj. Le na pragu pri Antoličevih ni Liže, ki bi klicala ha pomaganje. Ko je Vinčku poslednjič pel navček, so morali Lizo s silo vleči s pokopališča nazaj v prazno kočo. Vaščani so se čudili: "Tak šna žalost!" Da ni bila stara Cvetkovca še isti dan, ko je pomagala Vinčku pri svoji hčeri Feruniki na kolinah, bi se vsa pogreznila v staro življenje. Ljudje bi še govorili o VinČkovi smrti in o nesrečni materi.Lizi, dokler jim govorica i«e bi onemela ob skrbeh za vsakdanji kruh. Zdaj po VinČkovi smrti pa je zbolel še^eru-nikin otrok. Tudi njega je cele tri dni Kuhal otroški ogenj. Četrti dan je šel na pragu svojega tretjega leta za Vinčkom. Ko mu je pri fari zapel navček. so vaščani stisnili glave in se čudili: "V enem tednu drugi otrok!" Matere pa so skrbneje začele zavijati svojo deco, jih gonile na peč in se bale otroškega ognja, i Stara Cvetkovca je bila vsa potrta. Vas je šepetala: "Cvetkovca je prinesla Ferukininemu otroku Vinčkovo bolezen." Sin Tine, ki je živel še pri njej doma, jo je komaj spravil, da je šla kropit otroka svoje hčere. Zdelo se ji je, da jo vlečejo k sodbi. Vsa vas jo bo zevala. Ni se motila. Komaj je pokrižala otroka, *e je udarilo iz Fe-runike: "Mati, vi ste nam prinesli Bolezen!" Cvetkovca se je obrnila: "Nisem, Ferunika!" Ferunika stopi bliže in se vrže na kolena. V očeh Ji bliičijo solze. Cez razpokane ustnice, pada sodba: "Nikoli niste marali, da sem se priženila k tej hiši. Mati, na svojih prstih ste prinesli smrt!" Starka je ranjena. Ce bi mogla, bi se branila z rokami in zobmi. Toda ne sme. Pri mrliču so. Oči so uprte vanjo. Starka se brani skromno, boleatno: "Ker sem rodila tebe, Ferunika, zato noaim smrtV> Ferunika saplaka. Cvetkovca se obrne proti vsem. "Ne veste vaČ, kako sem pred leti rešila našega Tina, ko je umiral ? Prav ti, Ferunika. si mu še tekla po svečo. Jas pa sem zaklenila za tat»oj vrdta, ae vrgla* pod Križanega In kričala: "Ne sveče! Bog, saj nisi tako mogočen. da bi mi vzel edinega sina .. .t Potom sem butnila opotekajoče se v Tinovo posteljo. Tina ae je prebudil. Se tisto leto je šel k vojakom T Ljudje v sobi ao vztrepetall. Starka je koačala avojo zgodbo. Zunaj ae je fačerilo. Na vae je padal mrak. .. Stara CveUtovra je poslednjič pokropila vnuka In odšla brez Idežem na členku ranjenega prsta. Asistent je pravkar odhajal. 'Ne glejte v svetlobo, pokvarili si boste vid," Je šfe dejal med vratmi. Ostala je sama. V zraku se je širil čudovit gorski vonj in v tišini je tiktakala ura. Na miki so ležali različni predmeti, gumijaste rokavice, v epruvetah I je črnela človeška kri, vsepovsod je stalo polno steklenic in | epruvet. Električna ura se je oglasila. . . Olga je odmaknila roko s svetlobe, Vstopil je asistent z bolničarko, zavil Olgi prst s tra kom Leukoplasta in jo odslovil. 'Kdaj naj zopet pridem?" je vprašala Olga. 'V petek, gospodična," je odgovoril dr. Slavik hladno in kratko. I Ljubezen ne potrebuje besed. Mesto nje govore pogledi, trepeti, posebni fluid, ki l&kor nevidna nit ovija dvojico z usodno spono. Odkar je bila Olga opazila na sebi bežni pogled dr. Slavika, je [čutila, kako jo je zajel čudovit 1 fluid in hodila »je v bolnišnico kakor v najlepši in naljubši kraj. Tokrat se niti vsesti ni uteg- je TISKARNA S.N.P . .., v — v tiskarsko obrt »padajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, čšsi knjige^ koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatski slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drui VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN8T\ S.N.PJU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Olgi Kaulichovi se je o praznikih pripetila nesreča. BeŠaia nila, ko so se Že odprla vrata je po bregu za lešniki, na strmi- kabineta, ni ji je spodrsnilo in z roko se "Prosim, gospodična!" se je udarila ob skalo. Predno je oglasil neljubezniv glas asisten prišla domov, ji je sredinec ote- ta Slavika. In ko si je Olga kel in postal trd kakor kol. Bo- slačila plašč in rokavice, lečina ni bila huda, toda roka se zdravnik nadaljeval pikro ji je zdela kakor bi ne bila nje- očitajoče: na, kakor bi se bil zagozdil med "Zakasnili ste za deset mi štori dobre prijatelje nadut tu- nut; moj čas je dragocen, goječ. Cez nekaj dni, ko se je vrnila v mesto, je začutila'v prstu grizočo bolečino. Stekla je k zdravniku, ki je ugotovil vneUe pokostnice in jo pričel zdraviti višinskim soncem. Dvakrat na teden je hodila Olga v bolnišnico. Na dvorišču je srečevala bolničarke v belih čepičah in zdravnike v belih platnenih plaščih. Sla je mimo temnega poslopja z zamreženi mi okni, do dolgih hodnikih, ter stekla v čakalnico kirurškega oddelka. Tu je rada čakala. Tu ni bilo slišati nobenega vzdiha, nobenega krika in nI bilo videti krvi. Sem so prihajali ljudje, ki so jih zdravili s pomočjo elek trike, masaže, z ultravioletnimi žarki. Tu je bilo vse čistb, belo, blesteče in gladko. "Prosim, gospodična!" Olga je vstala, šla preko čakalnice in stopila skozi bela vrata. Ob oknu je slal asistent Slavik, nervozen kakor vsi zdravniki, ki znajo ceniti vsako minuto časa. Ko si je Olga slačila plašč in rokavice, je kakor običajno vprašal: "No, kako je s prstom?" - "Ne vefti, gospod asistent," je odvrnila Olga vznemirjeno, kakor vselej, kadar so se za njo zaprla zdravnikova vrata. Ta strog in umerjen mož, ki je njenemu prstu žrtvoval tedensko celih dvajset minut, a za njo ni imel niti nasmeha, niti besede, jo je nekako očaral. Imel je ostro rezan profil, goste lase in v njegovih očeh se je menjavala modra, barva s sivo in energija s plahostjo, strast z melanholijo. • .....01 \ Ko se je asistent ukvarjal z njeno roko, je obšla Olgo blazna želja, da bi se dotaknila njegovega sklonjenega vratu. V tej želji je bilo nekaj tako silnega, da se je lahno sklonila r.aprej, kakor da se je težišfe njem-gn telesa preneslo v srce. Le tako. da je naglo zaprla oči, ae je u-branila veliki neumnosti. Ko pa jih je znova odprla, je videla vase uprt asistentov pogled, ki je v njem pravkar ugašal Izraz začudenja in morda še česa več, kakor zgolj začudenja. Prišla je bolničartia, zastrla s črno zaveso okno in prižgala višinsko sonce. Ves spodnji del sobe je naglo zalila mračna, vijoličasta senca. V svetlobi o-grom ne ob loč niče je strašila 01-gina roka s velikim črnim ma- Oproatite, gosp()d ^ pravkar prihajam 8 nja. "Torej hitro, pokaži* Pr Snel j, Je obvezo, po^, nek prsta in rekel nekakT no: w "V četrtek pridete zadnJ "Zadnjič?" je vpnuak presenečeno. Zdravnik j vedno držal njeno roko v potem pa jo je naglo, kalu. se zavedel, iztrgal, p^Jl šinsko sonce in rekel suhi gom". V četrtek je prišla 0|KI| minut prezgodaj. "Da," ae je oglasilo skozjl prtat vrata. Olgi je nastal dih. Za* se je ozrla. "Da, <*z ka trt ure," je dejal dr. bolničarki, ki je odhajala je poklical Olgo, ji poma^l! či plašč, snel nato obvezo mi čel pregledovati prst. "Ozdravljena," je rekel Poskusite, ali lahko 8pr, takle prstan preko členka." Sel je k mizi, vzel i nje i no žametasto škatljico g nim smaragdnim prstanon ga je nalahno nataknil na prst. Njune oči so se Br« "Ali bi imeli kaj oroti ti da ostane prstan na yaai ro "Ali," je rekla Olga mirjeno, ne vede, ali je v« res, ali samo sanje. "Zaljubil sem se v vaš v vaše roke--" je zasljj tih, mehak glas. "Ne smem] videti danes zadnjič . . (Iz česč. M. SPREJEMA VSA Vaa pojasnila daje vodstvo tisksrne Cene smerna, unljsko delo prve vrata besede. V sobi je zatulila Ferunika . . . V kočah na gričih so spet ga-brlele lučke ,. » V našo vaa je nek<|o prinesel bolezen. Tri matere plakajo: dve ob mrtvem, stara Cvetkovca pa ob svojem živem otroku. Pilite po Informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDAM) AVENUE Telefon Rockwe!l 4904 CHICAGO, ILL. Tam se dobe na šeljo tudi vsa uatmens pojtinil« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Pa sklepa 11. redne konvencije ao lahko nare« na Hrt prišteje eden. dva, tri. lUri sli pet llanov ts ene družine k nlnl. Ust Preeveta stene sa vae enako, ss člsne sli ntf Ism m eno letne naročnino. Ker pa člani še plačalo pri m«««'« tednik, ee Jim to prfštej** naročnini. Torej eedaj al T.roks. im Je Uet predrag sa člane SNPJ. U»t Preerets Je reis torts«M gotovo Je v vsaki drnftini nekdo, ki U rad «tal list r«ak *a. Ust« Preeveta Je: Za Zdraš. države la Kaaade.fMO Ža Ome in Chicsge * 1 tednik In.............4J0 1 tednik In............. * S tednika In............ISO tednika ..............^ t tednike la............Z.40 t tednike in............in « tednike la............ 1.H 4 tednik« in............tJg » tednikov la........... wU • tednike* in........... Za Rvropo Jo.....*......••••• Ispolnlte epednjl kapo«, priložite potrebno vsoto densrjii sH * Order v pleme la ei anročHe Proereto, Uet, ki Je »eis ^ Pojsonilo s—Vselej kakor hitro katori teh členor *' , m SNPJ, aH te se pirteli proč od droilne in bo sehural aja tednik, bode moral Usti član Is d etične dniiin«. ki j« «« m naročena na dnevnik Prosveto, to tokoj nasnanlti upre™.- ^ ^ in obenem doplačati dotično vsoto listo Pro«veta. Ako tedaj mora npravtalltvo snlžati datom sa to vsoto nsrocnis ............. .---T"'""" PROSVETA. SNPJ, MS7 So. Lavadnle Ave. 1,1 Priloženo poiiljsm naročnino aa Uet Preeeeto ........ j imM ...ČL dreUfa/lt........ ...*•«,...............,f./ ......................... — _ __ pripMMte k smM narečeh.! ed a.dre*»slt CX ***** 11 ČL draa« a * Naslov U.«torito tednik In ga »oje d milne: • Drftae«