Uredniäfvo:
Schilierjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
'Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K W mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od cveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	t
Posamezna štev. stane 10 h. I
Stev. 180.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 10. avgusta 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
24. redna velika skupščina Ciril-Metodove družbe na Jesenicah.
(Nadaljevanje in konec.)
Koroška debata.
Krasnemu poročilu g. dr. Žerjava je sledil živahen pogovor o razmerju med družbo iu koroškim šolskim društvom. Koroški brejčevci so doživeli v tej debati tako strahovit poraz, da so se morali nazadnje smiliti že slehernemu človeku. Toda deloma jim je prav. Naj bodo vdrugič bolj previdni, osobito naj pošiljajo na tako važna posvetovanja bolj pametne ljudi ne pa Smodeje.
Prvi je govoril g. župnik Ražup, marljivi narodni delavec v Št. Jakobu v Rožu in ustanovitelj narodne šole istotam. O Ražunu se je govorilo že pred zborovanjem med skupščinarji, da namerava govoriti velik govor za spravo. Že ta novica je vse razveselila, koliko bolj bi bilo razveselilo dejstvo! Toda prišlo je drugače. Ražun je prilično izvajal: Potrebno je, da se tudi njega kot predsednika prizadetega šolskega društva sliši. Konštatira, da glede šentjakobske šole ni bilo nikakšne pogodbe, ampak le ustmen pogovor. Pogovor naj družba formulira in v obliki predloga predloži celovškem vodstvu. Topase ni zgodilo. (Glej dr. Ž. poročilo!) Dalje moram povdarjati, da nesporazumljenje ni povzročeno odnas (!) Imeli smo v sporni zadevi ustmen pogovor v Ljubljani. Takrat se je reklo, da pri ustanovljenju podružnice sodelujemo tudi mi, v pisani resoluciji pa je bilo, da sme podružnice ustanovljati odinole C.M. D. Dalje smo prosili, da naj bo družba za nas nekakfi-nančni minister, drugo opravimo sami!! Na to se je g. Ražun še dvakrat zlagal, ko je sumničil družbo, da je ona izročevala denar, namenjen v podporo koroškemu nčiteljstvn in dijaštvu, g. dr. Müllerju in ko se je še
bolj grdo zlagal, da so brejčevci šli na znani občni zbor z namenom, da izvolijo zastopnike za skupščino. Vemo namreč pozitivno, daje pripovedoval Brejc že precej časa pred občnim zborom celovške podružnice, da se bo stavil sklep ne razdružitev podružnice.
Prvomestnik Senekovič citira nato dopise, iz katerih jasno sledi, daje bila glede šentjakobske šole sklenjena pogodba, na podlagi katere bi bile družba isto šolo prevzela v polno oskrbo. Toda „Katoliško politično društvo" v Celovcu je to zabra-nilo. To se je skupščini dokazalo na podlagi pisem iz Celovca.
Dr. Arnejc, tajnik „Šolskega društva" je govoril strahovito „pametno". Le veliki potrpežljivosti skupščinarjev je pripisovati, da ga niso pognali že r. o prvih besedah. Najvažnejše, kar je povedal, je za nas izjava, da ne morejo trpeti naKoroškem, dabi še delala tam kaka organizacija, ako imajo itak svoje šolsko društvo. Tojepravi vzrok! Zato pa tudi ne bodo pripustili več ustanavljanja C. M. podružnic. Pri teh besedah ie nastal strahovit vihar, govornik je moral zapustiti oder. Dr. Arnejc se je s svojo izjavo postavil v polno nasprotje z Ra-žunom. Slednji je trdil, da še vedno hočejo edinosti z C. M. D., Arnejc pa nasprotno. S tem Arnejčevim nastopom je bila zadeva pravzaprav že končana. Prvomestnik odločno vpraša dr. Arnejca, naj pove, ali je družba delala koroškemu Slovenstvu škodolali ne ? Da ali ne? Toda vkljub opetovanem pozivu dr. Arnejc ni dal odgovora. Prvomestnik zavrne trditev, da je družbine koroške podpore delil dr. Müller. Nadalje so govorili še dr. Ro-stohar iu urednik „Mira".
M. Prosekar iz Kotmare vasi (Koroško) in župnik Treiber se zahvalju-
jeta za velike podpore, ki jih je Koroška vedno dobivala od Družbe, tflede Treiberja se je v ostalem dognalo, da je v eni in isti zadevi deloval v dveh smereh, enkrat družbi v korist, drugič proti družbi. Župan in drž. posi. Hribar toplo priporoča, naj se najde način, da se pride zopet do sporaznmljenja med obema družbama. Ce bi pa nekateri gospodje v Celovcu tega tudi pod nobenim pogojem ne hoteli, družba tudi v takem slučaju ne bo zapustila bratov onstran Karavank (Burno pritrjevanje). Nato se sprejme konec debate.
Dr. Žerjav ima končno besedo; ovrže izmišljene in neresnične trditve koroških govornikov zlasti gg. Ražuna in dr. Arnejca, končno pa ponovno pov-darja, da je družba še vedno pripravljena sodelovati 's šolskim društvom. Naj se uvedejo vsaj mesečne skupne konference med obema družbama, kjer se bomo skupno posvetovali o koroških šolskih zadevah. Tajnikovo poročilo je bilo na to soglasno sprejeto in odobreno.
Dr. Ravnihar poroča imenom nadzorstva in predlaga absolutorij. Dr. Relkar predlaga in utemeljuje absolutorij s pohvalo. Se soglasno sprejme. G. stud. med. Mirko Černič želi, da dela C. M. D. med ljudstvom propagando za slov. vseučilišče.
Poročila potovalnih učiteljev niso mogla priti na vrsto radi poznega časa. Želimo pa, da se prih. leto to na vsak način zgodi.
O spremembi pravil je poročal glavni tajnik g. dr. Gregor Žerjav: Pravilom C. M. D. se je že mnogokrat očitalo, #da so starinska. Res pa je, da niso tako slaba, ako se jih natančno premisli. Krijejo se n. pr. popolnoma s pravili nasprotnega nemškega društva „Schulvereina". Nekatere spremembe pa so se vendar izkazale za nujno potrebne. Predvsem § 1; družbin delokrog se razširi na vse avstrijske kraljevine in dežele, s čemur se ugodi želji izven slov. pokrajin živečih rodo-
ljubov; § 4, s katerem se spremene določbe glede pokroviteljnin: ustanovi se iz pokroviteljnin poseben zaklad, od katerega se porabljajo le obresti; sme se pa rabiti tudi za nove šolske stavbe ozir. za ustanovitve novih šol. Druga določila se tičejo zastopstva pokroviteljnin..Po § 8 dovoljuje ustanovitev pokrajinskih zvez. Po§12 se odslej lahko predlogi priglase 10 dni pred glavno skupščino ne pa že do 1. maja. Po § 15 se bode smel odslej pooblaščenec podružničnih zastopnikov oz. pokroviteljnin na glavnih skupščinah oddati več ko 5 glasov. § 18: Prvomest-nika se naj voli vsako leto. Končno nekatera določila v § 24 glede prenehanja družbe. Spremembe so se sprejele vse skupno.
Sklepajoč glavno skupščino je še spregovoril prvomestnik g. Senekovič nekaj besed, v katerih je povdarjal, da se bode že našla kaka vez z gospodo onkraj Karavank. Družba bode svoje nepristransko in nesebično delo nadaljevala tudi vbodoče. (Viharno pritrjevanje.)
Pri skupnem banketu v Mesarjevi dvorani se je spregovorilo nekaj lepih napitnic, popoldne pa se je vršila na vrtu Višnarjevega hotela dobro obiskana ljudska veselica.
Popoldne se je izvolil tudi pripravljalni odbor za ustanovitev novega g o-soodarskegaobrambnega društva, ki bi zlasti oviralo pogubno delo „Südmarcke". V ta pripravljalni odbor so izvoljeni iz Štajerske gg. dr. Vek. Kukovec in M. Stibler, iz Kranjske gg. J. Hribar, Senekovič, Hudovernik in dr. G. Žerjav, iz Primorske gg. dr. E. Slavik in Gaberšček, iz Koroške dr. Müller. -
Letošnja skupščina je pokazala lepe sadove intenzivnejšega dela v glavnem odboru in vseh podružnicah. Naj bi se to delo po lepih mislih glavnega družb, tajnika še poglobilo in tako razširilo, da bode stal za družbo sleherni odkrit in dobro misleč Slovenec ter Slovenka!
LISTE K.
Dragi gospod urednik!
Imejte s siromakom usmiljenje, pa vzamite pod streho nekoliko najpotrebnejšega odgovora na tisti pozdrav mojih člankov v „Naših zapiskih" (zvezek VI.: „Pomote in potvare za razne potrebe. I. Admontski Oče naš, Češčena Marija, Vera itd. v domačem jeziku"; zvezek VII.— VIII.: „Epilog k Trubarjevemu zborniku"), katerega je prinesel „Slovenec" dne 2. t. m.
„Slovenec" piše: „Kidrič je tisti fant, ki piše v slovenske liste Plo-jeve zagovore ... Objednem pa spušča tuintam v židovsko „Die Zeit" po Plojevi protekciji kratke sestavke o Slovencih." Ti podatki so sicer za vrednost mojih člankov ravno tako irelevantni kakor n. pr. številka mojega ovratnika; mojih izvajanj ne morejo niti omajati niti podpreti. A ker
je prvi izkrivljen, drugi pa čisto iz trte zvit, konstatiram: Za članek s politično vsebino sem namočil ravno pred dvema letoma zadnjič pero; z gosp. dvornim svetnikom Plojem sva se pozdravila tekom zadnjih dveh let dvakrat slučajno na ulici, enkrat pa sem govoril z njim v parlamentu, ko sem pripeljal tje nekega rojaka, toda pri nobenem teh najinih srečanj ni bilo govora o kakem „zagovoru"; v „Die Zeit" nisem napisal nikdar nobenega sestavka o Slovencih.
„Slovenec" navaja kot mojo trditev . „Kovačič, Medved . . . pačijo vedoma resnico . . ." Konstatiram: dr. Kovačiču sem na dveh mestih izrečno pritrdil (164,167), na dveh mestih sem njegova mirna stvarna izvajanja mirno korigiral (167, 168), dvakrat sem njegovo stvarnost posebno naglasil (175, 188); dr. Medveda sem imenoval samo v sledeči zvezi: „Duhovnika dr. Anton M e d v e d ... in dr. Fran Kovačič... sta položila akcent na nekatere nove
vrednote, ki jih je prinesla reformacija Slovencem, in njuna sodba je izzvenela kljub vsej rezervi, ki se katoliškemu duhovniku ne more zameriti, v nepristransko oceno" (188). V mislih sem imel Medvedove odkritosrčne in z obregljaji Benkoviča, Logarja, „Slovenca" et komp. v evident-nem nasprotju stoječe stavke: „Vsled takozvanega humanizma zvrši se ob koncu XV. in začetkom XVI. stoletja velik in merodajen preobrat na duševnem obzorju . . . Tudi versko gibanje je nenadoma oživelo . . . Zgodilo se je to po reformaciji... Javila se je tudi po Slovenske m. Srdito je vzdramila duhove iz dolgotrajnega spanja. Njeni očetje in povspeševatelji so jo širili z navdušenjem in z vnemo, ki sta naravnost občudovanja vredna. Njihovo delovanje je bilo vstrajno in neumorno, večinoma nesebično, njihove žrtve ogromne, vredne najsijajnejšega smotra iu vspeha. A nepristransko se mora priznati, da je reformacija zbudila znova duševno delovanje med Slo-
venci. Ko so drugi narodi že zdavnaj uporabljali . . . tisek, še v tem oziru na Slovenskem sledu ni bilo. L. 1550. izidete (kolikor je znano) prvi slovenski knjigi v tisku . . . Kakor vse stroke znanstvene, tako se je začelo tudi cerkveno govorništvo takoj v prvih pojavih urno naraščajoče reformacije razvijati". (Voditelj v bogoslovnih vedah IX 169). — Gg. dr. Kovačič in dr. Medved, oglasita se in povejta, kje sem Vama očital, da pačita vedoma resnico! Ali ne čuti ,Slovenčev' člankar pobalinstva, ki tiči v tem, da je moj „Epilog" površno prelistal, mu podtaknil trditve, ki so mojim direktno nasprotne, potem me pa prištulil med ljudi tiste sorte, ki ne morejo političnemu nasprotniku nikdar priznati, da ravna prav, ne zavedajoč se, da si jemljejo na ta način sami pravico, kri-tikovati nasprotnikove slabosti!
Konec jutri.
Politična kronik
o Začetek pogajanj. Predsednik Poljskega kola Glombinski je razposlal vabila predsednikom meščanskih strank na posvetovanje, ki bode 17. t. m. — Soc. dem. zvezo je samo obvestil, da bodo posvetovanja. Velikega uspeha si Glombinj8ki sam od tega posvetoranja ne obeta, ker je izjavil, „da če predsedniki pridejo in se pogovorijo in če se razpoloženje zboljša, bom že zadovoljen, kajti potem se bodo pogajanja lahko nadaljevala. Določenega programa ne prinašam s seboj. Konferenca ni ne za vlado ne proti vladi ter sima nič opraviti z rekonstrukcijo kabineta." — V vabilu pravi poslanec Glombinjski, da bodo to '„neobvezna posvetovanja, katerih namen je pripraviti spravljivo razpoloženje in vsestransko zaželjeno zbližanje strank." — Posvetovanj se udeleže lahko tudi drugi poslanci, ki niso predsedniki klubov.
o Slovanska jednota. —Parlamentarna komisija Slovanske jednote bo imela tekom t. m. na Dunajn sejo, na kateri se bode posvetovalo in sklepalo o pridruženju Rusinov k jednoti. Seveda se bode razpravljalo tudi o parlamentarnem položaju. Ni še gotovo, bode li posvetovanje Slovanske jednote pred ali po konferenci, katero je sklical posi. Glombinjski. ali pa morda sočasno z njo.
o 0 vladnih načrtih piše „N. W. Tagbl.", da vlada namerava sklicati deželne zbore na nekoliko tedensko zasedanje. Češki deželni zbor bode mogoče sklicati, ako se vladi posreči češko-nemška nasprotja v toliki meri zboljšati, da bode Nemcem mogoče obstrukcijo opustiti. Nemci pa nikakor ne odstopijo od svoje obstrukcijoni-stiške taktike, ako jim Čehi ne izpolne vse njih „skromne" zahteve. Vlada namerava dati deželnim odborom navodilo o sestavi proračunov za 1910. Predno ji bode pa to mogoče, mora priti predvsem na čisto o načrtu finančne reforme, katero predloži jeseni parlamsntu. — Vlada kani sklicati po zasedanju deželnih zborov delegacije in šele potem parlament. „Na premeno sistema merodajni krogi ne mislijo", piše Tagblatt, „kar se pa tiče eventualnih osebnih premen v kabinetu, se s tem vprašanjem še ne morejo pečati, ker položaj še ni dovolj pojasnjen. Če merodajni krogi še ne mislijo na premeno sistema, bode stvar slovanske opozicije, da je prisili prav resno na to misliti; z „osebnimi" premenami v kabinetu nam ni pomagano, osebe so več ali manj brezpomembne, glavno je sistem. „Me-rodajnim" krogom treba končno jasno in z vso odločnostjo povedati, da je nemško-centralistiški pod pruskim upli-vom in pruskim poveljstvom stoječ vladni sistem v Avstriji za vedno nemogoč. Avstrija je po večini slovanska država, ter ima svoje naloge in svoje interese v notranji in vnanji politiki, kateri stoje v direktnem nasprotju z interesi hohenzollernske Nemčije. Sramotno bi bilo, ako bi peščica Vsenemcev dajala in določala smer avstrijske notranje in vnanje politike, Ako „merodajni" krogi te sramote ne čutijo in te pogubnosti ne vidijo, je morajo Slovani k temu prisiliti. — Z „osebnimi" premenami in krpanjem se tu nič ne opravi — skrajni čas je, da se izvede radikalna premena sistema.
o V tržaškem deželnem zboru so bili dne 6. t. m. soglasno sprejeti predlogi o verifikaciji volitev. Istotako soglasno je bil sprejet predlog soc. dem. o odpravi carin na žito in krmo, dočim je bila odklonjena nujnost njih predloga, naj deželni zbor protestira proti zaključenju državnega zbora in
zahteva, da se kmalu zopet sklice. — Predlagatelj posi. Puecher je ostro napadal obstrukcijo ter jo imenoval fri-volno. Posi. Slavik protestira proti temu in pravi, da ne gre, da bi tržaški deželni zbor igral ulogo sodnika nad državnim zborom. Kar se tiče ital. univerze v Trstu, pravi posi. dr. Slavik, da Slovenci tako dolgo o tem vprašanja ne spremene svoje taktike, dokler ne bodo Italjani svojega postopanja proti Slovencem premenili.
o Kretsko vprašanje. Mladoturki bi na vsak način radi povzdignili svojo slavo s kako zmagoslavno vojsko, zato storijo vse, da bi Grčijo spravili v tabo stisko, da napove Turčiji vojsko. V zadnji noti, katero je turški poslanik v Atea ah izročil grški vladi, se zahteva, naj grška vlada izrazi svoje obžalovanje nad nacijonalistiškimi agitacijami na prospeh združenja Krete s Grčijo ter da naj izreče, da se odpoveduje vsem aspiracijam na Kreto. — Turški poslanik zahteva v kratki dobi odgovor, sicer odpotuje na dopust. To je malone ultimatum. — Ta nota je v Atenah vse potrla, ker je Grčija vendar storila vse, da dokaže svoje korektno in lojalno postopanje v kretskem vprašanju. Ni dvoma, da Turčija hoče vojsko na vsak način. Grška vlada bode odgovorila, da ne more dati na to noto odločnega odgovora, dokler se ne sporazume z obrambnimi silami. Obenem izda noto na obrambne sile, katerim pojasni položaj. Mladoturki agitirajo po deželi in pripravljajo razpoloženje za vojsko proti Grčiji. Nemčija je seveda na strani Mladoturkov, vendar se dela, kakor bi ne verjela, da je to ultimatum Turčije. Poslaniki velečil v Carigradu grajajo ta korak turške vlade. Položaj je resen, vendar je upati, da ne pride do vojske.
Štajerske novice, r
z Iz Šoštanja. Ko so pred 3 leti zmagali naši nemškutarji pri volitvah v občinski zastop, so se takoj začeli hvaliti, kako izborno gospodarijo in koliko da imajo denarja v obč. blagajni. Kričali so, da je bila poprej blagajna prazna; pisali so po vseh nemških listih o slovenski „Sauwirtschaft", menda radi tega, da se je popravilo nekaj vodnjakov, posulo nekaj občinskih cest ter popravilo in napravilo dokaj občno koristnih stvari; umevno je torej, da v občinski blagajni niso ležali tisočaki in je vladni komisar prevzel samo nekaj sto kron. Sedanji občinski odbor pa ni storil prav ničesar; še cestnih jarkov ni pustil osna-žiti, kamo-li, da bi nasul kako cesto! Davkoplačevalci smo že mislili, da morajo ležati tisočaki v blagajni, ker nemški odbor tako varčuje, četudi na napačen način. Pa temu žalibog ni tako! Dobili smo naenkrat 2 redarja v krasni uniformi in s svitlimi sabljami, dočim je poprej eden zadostoval; začelo se je nebroj tožb, ne vemo ali na sklep nemške večine ali na lastno pest županovo. To je požrlo vse dohodke — in sedaj, ko poteka poslovna doba od-borova, tarnajo in kričijo, odkod bode mogoče vse dolgove plačati in da bo treba občinske doklade zvišati! Povrh tega pa pride še zadnji sklep občinskega odbora, da se ima 1. ìedarju v slučaju odpustitve izplačati 10, 2. red. 5 tisoč kron! Kako skrbi naš „vse-nemški" župan Hans Woschnagg — Vošnjak za nove občinske volilce, pa prihodnjič!
z V Ciril - Metodovo drnžbo se zaganja peščica besnih štajerskih duhovniških politikov po „Straži". Ker ljudje, ki goljufajo slovensko javnost s tem, da pod krinko „obmejnih Slovencev" nabi-
rajo za svoje umazano časopisje in za svoje politično organizacijo, niso vredni nadaljne polemike, zato tudi na tiste napade ne odgovarjamo. Dejstva itak sama govore dovolj jasno za Ciril-Metodovo družbo.
z „Narodni Dnevnik" ne bo prav nič popravljal svojega poročila o „shodn" v Št. Lovrencu na Dr. polju; kjer so nezreli fantiči izrekli dr. Ploju nezaupnico. Ako se je dal graški „Volksbl." nafarbati iz Maribora, nismo mi tega krivi.
z Pripravljalni odbor za „Zvezo napredne slovenske mladine'1' je imel minulo nedeljo v Celju svojo sejo, v kateri se je posvetoval o mnogih važnih vprašanjih kakor o pravilih „Zveze", načinu organizacije, delovanju, glasilu, znakih itd. Ustanovni obč. zbor „Zveze" se vrši začetkom oktobra v Žalcu. „Zveza" bode organizirana po vzoru češke kmečke mladine.
z Pušenjak — že zopet beži I Žalostna blamaža znanega mariborskega „nadrevizörja"i n poštenjaka Pušenjaka pred odločnim kmečkim fantom Sagajem v Ljutomeru je znana vsej slovenski javnosti. Čakali smo, kako se bo Puš. pral; no, minoli teden je priobčil v „Straži" neko „izjavo", ki je pravi Blažev žegen. Zanimivo je v tej izjavi, da Pušenjak sam potrjuje, da je prišel 1. 1907 v službo k celjski Zadružni Zvezi že kot odločen klerikalec. S kakim namenom, to si lahko vsak izračuni, ker je že po par mesecih javno prestopil v klerikalno službo. Pušenjak je tako v svoji genijalnosti podal javnosti jeden dokaz svoje „poštenosti" več. Klerikalna zadružna zveza v Ljubljani je uvidela, da tako kompromi-tiranega človeka ne more več pustiti na čelu svojim štajerskim zadrugam, zato ga hoče odstraniti in v Ljubljani skriti. Pušenjak sam čuti, da bi bil to hud udarec za njega, zato je naprosil svojega dičneg^ prijatelja Leskovarja, da berači s posebnimi oklici okrog klerikalnih posojilnic, naj se zavzamejo za Pušenjaka! Nam je vsejedno, odide li Pušenjak ali ne — cela afera je prelepa slika braniteljev vere in morale na Sp. Štajerskem, zato jo pri-občujemo.
z Z ovadbami se ponašajo mariborski klerikalci v včerajšnji „Straži". Ponašajo se, da tožijo našega urednika zaradi kolportaže, shodov in žaljenja časti. Dvomljiva je taka hvala. Naš urednik bo že znal varovati svoje stališče nasproti klerikalnim ovadbam. Storil bode to častnejše nego zaradi goljufije zaprti urednik „Straže" Cenčič, ki je pretekli mesec, ko je bil klican kot obdolženec pred mariborsko porotno sodišče z nemškim dopisnm pro'sil sodnijo, da sme priti drugega dne.
z Dr. Benkovič je zbolel na vnetju čreves in obležal v turistovski hiši ob izviru Bistrice nad Kamnikom. Spravili so ga v Kamnik in se mu obrača po „Slovenčevem" poročilu že na boljše.
z Afera Aistrich — Hans Woschnagg. Druga obravnava se vrši v pondeljek, dtìé 16. avgusta v porotni dvorani okrožnega sodišča v Celju. Raz-pravna soba okrajnega sodišča je res premajhna za vse celjske nemške po-uličnjake, zato je predsedstvo okrožn. sodišča bilo toliko ljubeznjivo, da je prepustilo porotno dvorano za obravnavo.
d Slovenski obrtniki in celjsko oskrbovalno vsprejetišče. Na celjskem rotovžu imamo oskrbovalno vsprejetišče, katero oskrbuje iz deželnih sredstev celjska policija, ki pa se niti tukaj ne more vzdržati svojega nemškega šovinizma in sovražnosti proti Slovencem. Pred kratkim je šel nek slov. mizarski mojster iz Gaberja vprašat, če je morda na potovanju
skozi Celje kak mizarski pomočnik. Policaji so rekli da ne, ko je pa šel pomočnikov vprašat, je pa takoj dobil jednega. Tudi od drugih mojstrov ču-jemo enake pritožbe. Nastane vprašanje, ima-li celjska policija pravico tako pristransko in krivično postopati v zavodu, ki je vzdrževan z deželnimi sredstvi? Prosimo naznanila še več slučajev, da bodemo Ambrožiču na poklicanem mestu pošteno stopili na prste !
z T Grižah se vrše v torek 17. t. m. ob 2. uri popoldne občinske volitve. Treba je v III. razredu izvoliti dva odbornika. Kakor znano, so klerikalci rekurirali zoper občinske volitve, ker jih je silno presenetilo, da so zmagali naprednjaki v III. razredu z lopo večino in da je njih poslušni župan popolnoma sfrčal iz odbora. Razveljavljen je bil mandat le enega odbornika zaradi premalega števila glasov, drugi napredni odbornik pa je med tem časom umrl. Klerikalci so si že postavili na Zaupnem shodu svojega kandidata: bivšega župana A. Šulerja in živinskega barantavca Podkaleta, za katera že pridno delajo po znani zvezarski navadi. Naprednjaki tudi to pot ne bodo držali rok križem. Pri taki disciplini, kakoršna je bila pri zadnjih občinskih volitvah v jeseni, gotovo tudi zdaj zmagajo. Pridno na delo!
z Tatvina. Prav skopi posestnici Franci Pintar v Grižah je neki uzmo-vič med nedeljsko jutranjo mašo ukradel 100 K, ki jih je imela skrite doma v postelji.
z Iz Velenja nam pišejo sledeče: Tukajšnji katoliški duhovnik Smrečnik je prodal svoj gozd v Št. Ilju s posredovanjem Kokarjana Smodiša „Siid-marki". — Pričakujemo, da dotični g. Smrečnik takoj pojasni javnosti celo zadevo. Potem bomo dalje govorili.
z Dež. posi. Ozmec In drngo duhov ništvo, ki se je drugi dan po velikanski nesreči v ormoškem okraju gostilo po farovžih in slavilo godove, ce zmene se za tako očividno izzivanje revnega in gladnega ljudstva, ki nima sedaj niti salate niti druge zelenjave, molči iz strahu pred volilci na vse te napade.
z Iz Dramelj. Vsled neprevidnosti je zgrabila mlatilnica posestnikovemu sinu Petru Dajčmanu desno roko in mu jo zdrobila. Siromaka so odpeljali v celjsko bolnišnico.
z V Špilfeldu se je začelo z deli za centralizacijo premikanja tračnic na kolodvoru. S tem se bode zabranilo železniške nesreče na ondotnem ozkem in za hribom, odkoder ni mogoč noben razgled, ležečem kolodvoru.
Za po toči prizadete v ormoškem okraju so darovali: gg. Ivan Kočevar, Središče 20 K, M. E. Šepec, trgovec, Maribor 50 K, dr. Urban Lemež, Slov. Bistrica 10 K, dr. Karol Triller, Ljubljana 10 K, Ivan Jagodič, Kranj 20 K, Johann Fuchs, kaplan, Pöls 3 K, dr. Jož. Spešičeva obitelj Središče 50 K, dr. Franc Munda, Ljubljana 2006 K. rodbina Šepic, Konjice 20 K, Ivan Vrhovnik, trn. župnik v Ljubljani 10 K, Franc Šijanec, nadučitelj Sv. Anton, 10 K, dr. J. Lebar Križevci, 10 K, Ivan Roglič, as. juž. žel., Ma-tulje 3 K, dr. Gvidon Sernec, Celje 30 K, Fr. Praprotnik, nadučitelj, Mozirje 5 K, dr. Fr. Jurtela, Ptuj, 25 K, dr. A. Mulej, Šmarje pri Jelšah 6 K, v družbi nabrala gca Kristina Vole, Šmartno pri Gornjemgradu 3 K, skupaj K 305 06. Gosp. Robert Košar ter vrli Bolfenčani poslali so dva voza vsakovrstnih živil ter postavili jednega pri ormoški slovenski šoli, drugega pri Veliki Nedelji v razdelitev. Vsem v imenu ponesrečencev najprisrčnejšo zahvalo.
Pomožni odbor.
z Iz Ruš. Včeraj se je spustil tukaj na zemljo brez vsakih nezgod zrakoplov „Solnograd", katerega sta spremljala v avtomobilu nadvojvoda Jožef Ferdinand in Henrik Ferdinand Kakor poroča „Tagespost", so nameravali prepioviti Karavanke, a so si morali ogledati Pohorje, ker so neugodni zračni vetrovi križali njihove načrte. Ker je zrakoplov za naš kraj nekaj nenavadnega, se je zbralo mnogo ljudstva, ki je z velikim zanimanjem hitelo gledat to čudno prikazen. Orožništvo je bilo takoj na mestu in je preskrbelo za pomoč, da se je mogel zrakoplov takoj spraviti na določen kraj. Nadvojvodi pa sta se odpeljala z dvema avtomobiloma v Celovec.
d Ustrelil se je na osrednjem pokopališču v Gradcu neki Šuh iz dunajske okolice.
d O nemških divjaštvih v Sime-ringu ima graški „Arbeiterw." sledeč značilen opis: „S psovanjem in pretepanjem čeških potnikov na električni cestni železnici se je pričel nemški kulturni boj, z metanjem steklenic za pivo in vino na Čehe se je končal. O a se cela zadeva z jedno besedo označi, je treba le povedati, da je bil navzoč drž. posi, po milosti zabitih volilcev, Vincenc Malik . ." Res je!
z Nepotrebno natolcevanje. „Slovenec" je priobčil v sobotni številki nvodnik, ki še precej natančno slika narodnostne razmere okrog Št. Kungote in Št. Ilja. Čuden pa je v tem članku pasus, ki govori o tamošnjem slovenskem prebivalstvu: „Povedati je namreč treba, da kaže tukaj domači element splošno neko včasih ogavno prijaznost, ki se od priliznjenosti in neodkrito-srčnostt prav nič ne razločuje." Morebiti velja to za posamezne nemškutarje in odličnejše klerikalce, ki so se tega navadili od slabih dnhovnikov, ljudstva kot takega pa se ne sme tako splošno natolcevati, posebno, ako se mu hoče pomagati. Pripomniti pa je treba, da je za te kraje žalibože državni poslanec glasoviti Janez Rošker iz Wagnitza, ki z?, ogrožene kraje ne gane niti z mezincem v političnem in gospodarskem oziru. Pridružil se mu je še dr. Korošec, ki sicer oblastno kriči za obmejne Slovence po — Kranjskem, v mariborski okolici pa ni o njegovem delu ne duha ne sluha.
Kranjske novice.
a Velika poletna veselica v Postojnski jami. Dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši letos prva velika poletna veselica v svetovnoznani postojnski jami. Kako bi se zamoglo verjeti, ako bi se v resnici ne zrlo z očmi, da se skriva pod zeleno zemljo nad Postojno daljni, čudapolni, bajni svet, kjer se nahajajo krasne dvorane, čigar stene se bliščijo, kakor da so sestavljene iz pravih biserov, kjer — pod zemljo — proizvaja vesele plese tisoče in tisoče ljudij, da se tam nahajajo angleški vrti z nevenljivimi •cvetlicami, kakor da so izklesane iz kamna, da šumljajo potoki in šumijo vodopadi, da se razprostirajo hribi iu ■doline, se vzdigujejo spomeniki, obeliski, da se celo nahajajo globoko pod človeškimi nagrobnimi spomeniki še drugi, pod katerimi morda počivajo mogočni vladarji podzemeljskih duhov, katere so najbrže prekanili človeški vsiljivci za njihovo podzemeljsko vlado. Vse te krasote se bodo bliščale letos 15. avgusta v praznični razsvetljavi. Več godb bode sviralo v različnih dvoranah tega bajnega sveta; jamska restavracija in kavarna bodete skrbele za telesni blagor slavnostnih gostov. Vstopnina se je za ta dan znižala na 2 K, veselica se vrši pri vsakem vremenu. Nihče naj torej ne zamudi te
ugodne prilike, da si ogleda največji svetovni naravni čudež, zakaj vsakdo bode zrl v jami naravne krasote, ka-koršne se nikjer drugod ne nahajajo.
a Slovenske šolske knjige. Ljubljanski listi poročajo: V zadnji seji deželnega šolskega sveta je predlagal g. prof. Jare, naj poskrbi deželni šolski svet, da se vendar že enkrat reši vprašanje o slovenskem pravopisu, ki dela zdaj na šolah toliko zmešnjave. Čuje se, da akt o Levčevem slov. pravopisu leži že deset let nerešen v naučnem ministerstvu. Dalje naj poskrbi deželni šolski svet, da se spiše na podlagi odobrenega pravopisa nova kratka „Slovenska slovnica za srednje šole", ker je Sketova preobširna in nerabna.
Koroške novice.
o Srebrno poroko je obhajal 7. t. m. v Wolfsbergu na Koroškem okr. živinozdravnik Viljem Dodeli s svojo ženo Ano.
Primorske novice.
o Volitve v Trsta. Včeraj je bil izvoljen v Trstu za župana odvetnik dr. Alfonz Valerio, za podžupana pa dr. Hektor Richetti in dr. Hektor Dau-rant. Vsi so italjanski liberalci.
o Dvorni svetnik Raff, ravnatelj drž. železnic v Trstu, pojde, kakor smo že poročali, v pokoj. Nemci se trudijo, da bi mu za naslednika bil imenovan zagrizen nacijonalec. Posebno se peha za mesto neki dr. Egerjev prijatelj in sorodnik Seemann. Videli bomo, koliko smemo dati na Bienerthova zatrdila o „objektivnosti" sedanje vlade.
Učiteljski izleti.
„Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" ima vsako leto svojo glavno skupščino drngod. Vrstijo se dežele Kranjsko, Primorsko in Štajersko. Letos je skupščina na Štajerskem in sicer v Mariboru. V dneh 15. in 16. bo v Mariboru več sto slovenskih učiteljev in učiteljic, katerim se pridruži še nekaj hrvaških in letos najbrž tudi nekaj čeških. Spored zborovanjem in tudi koncertu, ki se vrši 15. tm. zvečer in katerega proizvaja le štajersko slovensko učiteljstvo (oglašenih je do 230 pevk in pevcev priobčimo tedni. Danes le omenjamo, da so projektirani tudi štirje izleti.
Taki izleti so poučno važni. Učitelj in učiteljica, ki se jih udeleži, potuje po dosedaj mu neznanih krajih lepe naše slovenske domovine pod spretnim vodstvom tega ali onega domačina učitelja. Gleda se na to, da se v primeroma kratkem času dosti vidi in to važnejših naravnih krasot. Vse to je uvidelo vodstvo slovensko štajerske učiteljske organizacije: „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" ter je razpisalo sledeče izlete:
I.	Na Kozjak.
Lepo gorovje na slovensko-nemški meji s obsežnim razgledom in z marljivim slovenskim prebivalstvom. Iz Maribora dve uri.hoda na vrh Sv. Urbana. Sv. Križ-Sv.Duh in v Dravsko dolino. Dva dneva. Kdor nima dosti časa na razpolago, lahko gre samo k Sv. Urbanu (2 uri) in odtam nazaj v Maribor. Vodil bo izletnike g. Iv. Robnik, učitelj pri Sv. Križu nad Mariborom.
II.	Poherje.
Iz Maribora mimo vojaškega strelišča na Sv. Bolfank — mimo 19 m visokega železnega razglednega stolpa k Ruški koči Podravske podružnice S. P. D. Tam se« prenočuje. Drugi dan ali v Ruše in k slapu Šumniku ali v Fram, ali v SI. Bistrico. V Ruški koči zdatno znižane cene. Voditelj je g. Lesjak, učitelj v Rušah in predsednik Podravske podružnice S. P. D. Dva dneva.,Obleka za I. in II. izlet navadna, ni potrebna tu-ristovska. Kdor se hoče natančneje poučiti o obeh izletih, naj vpraša g. Les-jaka pismeno, zvedel bo podrobnosti.
III. V Savinske planine.
V ponedeljek, dne 16. avg. popo-ludne iz Maribora ali z osebnim vla-
kom ob 3'15 ali ali bizovlakom 4'38. Prvi pride na Velifcovec- Sivča vas ob 6'07, drugi 6'37. Z lokalno železnico odhod ob 8'35 in dohodjv Železno Kapljo 9*38. Prenočišče. V torek iz Železne Kaplje v Logarsko dolino. Pri Pisker-niku obed. Odtod proti večeru odhod, mimo slapa pod Rinko na Okrešelj. Prenočišče v Fri8chaufovem domu. Naslednji dan na Kamniško sedlo v Bistriško dolino in v Kamnik. Od te glavne ture se lahko delajo razne varijante n. p. s Kamniškega sedla nazaj na Okrešelj v Logarsko dolino-Solčava-Luče, Ljubno-Gornji grad itd. (Menina planina-Vransko) Logarska dolina-Ojstrica-Bistriška dolina ali z Ojstrice na Kocbekovo kočo in v Luče. Okrešelj-Turški žleb-Skuta-Grintavec-Češka koča-Jezersko-Kokra-Kranj ali Grintavec-Bistriška dolina itd.
Ta izlet vodi načelnik Savinjske podružnice S. P. D. g. Kocbek nadučitelj v Gornjem gradn. Vožnja Maribor-Železna Kaplja stane K 5*50. Vsak udeleženec se mora javiti poprej do 10 tm. pismeno na naslov g. Sijanec Ignacija, učitelja v Gornjem gradu. Javljenje je potrebno zaradi prenočišča v Železni Kaplji in zaradi obeda pri Piskerniku. Oprava: najbolje turistovska, sicer pa so glavna reč: dobro nakovani čevlji. V nahrbtnik nekaj mrzlih jedi in drugih prepotrebnih stvarij. Izlet se ne vrši, ako se ne javi do določenega dne vsaj 5 udeležencev oziroma udeleženk.
IV. Na Mursko polje in v Ljutomerske gorice.
V pondeljek ponoludne t j. dne 16-tm. ob 3'02 z brzovlakom ali z osebnim ob 410 oziroma 6'27 do Spilfelda. Še ni določeno s katerim vlakom se odide iz Maribora. Ako z brzovlakom, potem so izletniki v Radgoni ob 5'10, če pa z drugim in tretjim vlakom, pa so ob 810. Odhod se določi še le na željo udeležencev v Mariboru. Vožnja Maribor-Radgona stane ne celo 3 K. V Radgoni se prenočuje. V tork, ob 6 06 uri iz Gornje Radgone z vlakom do kopališča Radinci tam dohod ob 617 (voz-nina 20 vin.). Izlet na Kapelo. Krasen razgled po Slov. goricah, po Slovenskih goricah tja po Murskem polju in onostran Mure po Ogrskem. Ogledava-nje kopališča. Odhod z vlakom ob 12. uri in dohod Ljutomer ob 12'34 (voz-nina 1 K). Obed. Izlet na Ogrsko. Prenočevanje. V sredo ob 7 uri odhod na Strmec (l nra) — Sv. Miklavž. Tam obed. Točno o poludne v Jeruzalem in na Stanko Vrazov dom-Svetinje-Orniož. Konec skupnega izleta, zato se lahko odpeljajo izletniki isti večer ali drugi dan z vlakom. Cene prenočišču v Ljutomeru in v Ormožu do 1'70, obedov do 1'20. Vodil bo izlet g. J. Tomažič, nadučitelj v Stari cesti pri Ljutomeru, kateremu tovarišu je udeležbo javiti do 12. avgusta. Tega izleta se lahko vde-leži vsakdo, četudi je slabeji pešec. Prvi in drugi dan večinoma z železnico, tretji dan pa je peš kojekakih 6 ur po nestrmih in nevisokih goricah. Podrobnosti se izvedo pri voditelju izleta.
Dnevni kronika.
o Korupcija na Hrvatskem. Komaj se je polegla senzacija glede dr. Fran-kovih pisem na učiteljstvo, že prinaša „Pokret" novo odkritje o korupciji Rauchove vlade. — Rauchovi listi so zadnji čas dan za dnem prinašali čestitke, ki so jih pošiljala razna občinska zastopstva pl. Čuvaju k imenovanju za podbana. Sedaj pa se izkazuje, da te čestitke niso bile nikak izraz ljudske volje ali ljubezni ali spoštovanja do Čuvaja in do vlade, ampak da so bile od velikih županov naročene in skoro izsiljene. Te čestitke bi naj javnosti pokazale, kako Rauch vedno več dobiva na terenu. In to se izkaže kot — švindel. Smola!
o Slovensko vinarno „prve vipavske vinarske zadruge" so otvorili v soboto 7. t. m. v staroslavni hiši „U vejvodu" v Pragi.
o Angleško vojno ministerstvo je
določilo svoto 2 milj. funtov za zgradbo zračnega ladjevja.
o Podržavljenje policije v Zadru,
katera se je zadnji čas ob priliki laških demonstracij in pobojev proti Hrvatom tako „požrtvovalno delavno" izkazala, je sedaj v rokah dež. zbora. Namestnik Nardelli je izjavil hrvatskim in srbskim poslancem, da ima že pooblastilo za podržavljenje; izvede se to takoj, kakor hitro sklene dež. zbor dotični zakonski načrt.
d Stavci na Švedskem so sklenili, da se pridružijo ostalim delavcem ia začaejo splošno stavko, tadi pri soci-jalističnih listih.
v Slovenske docenture na čeikerii vseučilišču v Pragi. Dr. posi. Hribar (in z njim pač vsi slov. naprednjaki ter njihova glasila) se zelo trudi, da bi se ustanovile slovenske stolice na češkem vseučilišču v Pragi, ki bi se potem premestile v Ljubljano. V soboto se je vršil po poročilu praške „Union" v Pragi dijaški shod, na katerem se je naznanilo, daje a k a d e m i č n i senat češkega vseučilišča v Pragi že v principa skleail pripustiti slovenske doceatare.
v Shoda nar.-radikalnega dijaštva
v Ljubljani meseca septembra se udeleži tudi večje odposlanstvo češk. dijaštva.
d Združitev slovanskih učenjakov.
Na lanskem vseslovanskem shoda v Pragi se je rodila misel organizacije slovanskih učenjakov, ki bi olajševala Vzajemno delo vsega slovanskega učenega sveta. Organizacija bo se pečala tudi z reševanjem raznih znanstvenih vprašanj. Slavist prof. Volkov se je odpeljal v slovanske dežele z namenom, da stopi v tesnejšo zvezo s slovanskimi učenjaki. Pravila organizacije slovanskih učenjakov sestavlja podpredsednik petrograjske pedagoške akademije D. M. Levšin.
o Pri nedeljskih škandalih v dunajskem Simeringu je posredovalo 700 policajev peš in na konjih. Nemški listi bodo gotovo poročali da za obrambo Nemcev proti nasilnim in izzivajo-čim Čehom ... Treznejši nemški listi sicer trde, da so Nemci s svojo prenapetostjo sami zanesli češko vprašanje na Nižje Avstrijsko in z njim v „najbolj nemško" avstr. pokrajino narodnostni boj. Čehi se ne bodo dali več ponemčevati in Dunaj postane navzlic vsem nemškim lamantacijam — dvojezično mesto. Ali se ne bi tudi Slovencem priporočala enaka odločnost?
o ..Južnoafrikanska unija". Te dni je dobila angleška gosposka zbornica Campbell-Bannermannov zakonski načrt o „južnoafrikanski uniji", kateri bode v postranski zbornici sigurno sprejet. Po tem zakonskem načrtu dobe tako-zvana Kapkolonija, Natal, Transval in Oranje država isto samoupravno stališče, kakor ga že imata Kanada in Avstralija. Sedež vlade bode v Preto-riji, drž. zbora, ki bode obstajal iz senata s 40 in posi, zbornice s 121 člani, pa v Kapetownu. Zanimivo, da dolo-suje ta zak. načrt enakopravnost angleškega in burskega jezika za vse uradno poslovanje in za parlament. Angleški zmagovalec je pravičnejši ko avstrijska vlada nam Slovencem!
d Literarne drobtine. Na Stross-mayerjev spomenik se je nabralo že 100.27970 K. — Dne 17. t. m. se odkrije v Carigradu spominska plošča pesniku Adamu Mickiewiczu na hiši, v kateri je umrl 28. listopada 1855. — V Petrogradu se snuje velika založba, ki bo izdajala moderne ruske pisatelje v zvezkih po neizmerno nizki ceni.
Edison v bodočnosti zrakoplovov. Edison se peča v zadnjih letih zelo rad s prorokovanjem bodočnosti in vzbnja s tem občudovanje Ameri-kancev. Pred kratkim je pisal v „New-Jork-Times" o bodočnosti zrakoplovov: „V desetih letih", pravi Edison, se bodo rabili zrakoplovi v poštne namene. Samoumevno je, da bo njihova hitrost prehitela vsa prometna sredstva. Stroji bodo letali poprečno po 160 km na uro." O sedanjih sistemih je menil, da so njihovi uspehi odvisni večinoma od spretnosti zrakoplovcev, kar je hiba, ker zrakoplov mora biti neodvisen od te spretnosti in vremena. Pripravljeni bodimo, da slišimo nekega dne o iznajdbi, ki ustvari iz same igrače (in do danes so vsi zrakoplovi le igrače) moderno prometno sredstvo. Ko pridemo tako daleč, potem bo zrakoplov v dobah vojn najstrašnejša moč, katere ne premore nihče."
o Madžarsko nasilje. Madžarski naučni minister grof Apponyi je izdal naredbo, da bode moral od 1. septembra naprej vsak rumunski katehet, ki poučuje kršč. nauk na drž. šolah, poučevati v madžarskem jeziku. Duhovnikom, ki tega ne bodo storili, bo odvzeta kongrua. Škofi so izdali na duhovnike poziv, da ne smejo izvršiti naredbe. Rumunsko časopisje agitira zelo živahno proti naredbi in poživlja škofe, da ne smejo odnehati.
o Z zrakoplovom k severnemu tečaju! Hogstadtova ekspedicija, ki je dospela te dni iz Špicbergov vTremsö na Norveškem, je prinesla vest, da se namerava Wellmann 10. avg. dvigniti z zrakoplovom na pot proti severnem tečajn. h
v Koliko je Poljakov? Po statisti-ških računih Ed. Czynjskega je bilo dne 1. jan. 1909 skupaj 18,^90.000 Poljakov in sicer v Kongresovki (na Ruskem) 10,150.000, na Nemškem 4,030.000 v Avstriji pa 4,100.000. Med vsemi je samo 700.000 nekatolikov.
Po svetu.
o Mož s petimi ženami. Ogrska policija zasleduje nekega trg. potnika Geberta, ki ima v 5 različnih krajih na Ogrskem stanovanja in povsod po eno ženo. S štirimi ima otroke. Gebert je izginil.
o Dragoceno sliko so razkrili v vaški cerkvi- Cortina di Ampezzo pri Tridentu. Kredna je baje 1 milj. kron. Vlada pusti sliko stražiti.
o V Kašovi grozi se zrušiti katedrala, v kateri počivajo kosti Rakozyja-
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Grško-turški konflikt.
v Dunaj, 10. avg. V današnjih poročilih iz Aten in Carigrada se da spoznati pomirjenje. Sodi se, da izvira to iz energičnega posredovanja krečan-skih obrambnih velesil pri visoki porti pa tudi v Atenah.
v Atene, 10. avg. Odgovor grškega zunanjega ministerstva protestira pred vsem proti turškim pritožbam in zagotavlja, da bode Grško vse storilo za ohranitev miru. Rešitev krečanskega vprašanja pa prepušča Grško obrambnim velesilam. Z aneksijskim gibanjem nima ničesar opraviti in bode ohranilo svoje lojalno stališče tudi vbodoče.
v Solun, 10. ravg. Tudi v krogih solunskega mladoturškega komiteja so se duhovi malo pomirili.
v Frankobrod, 10. avg. „Frankf. Zeit." poroča, da se je odgovorilo včeraj evrop. poslanikove, ko so posredovali pri visoki porti, da Turčija noče vojne in da hoče le zadoščenja, da pomiri razburjeno prebivalstvo.
o Zofija, 10. avg. Bulgari zasledujejo strastno poročila o grško-turškem sporu. V vojaških krogih se govori čisto odkrito o možnosti oborožene bolgarske intervencije v slučaju vojne med Turčijo in Grškim.
Prosektor Rosthorn umrl.
o Dunaj, 10. avg. Prosektorja na dunajski kliniki dvor. svetnika Rost-horna je včeraj v njegovem lovskem gradiču bi. Sekove na Zg. Štaj. zadela srčna kap.
Oflcijelne nesramnosti, o Dunaj, 10. avg. Današnji „Fremdenblatt" piše o vesteh glede rekonstrukcije kabineta: V zadnjem času se je mnogo pisalo v časnikih o rekonstrukciji sedanjega kabineta. Pri tem pa se je kakor je že ob takih prilikah navadno, zgodilo, da so igrale želje veliko ulogo. Da pa si je mogoče napraviti pravo sodbo, je treba pomisliti, da je bilo mišljeno sedanje ministerstvo pri njegovi sestavi kot nestrankarsko upravno minister stvo. Na tem dejstvu prav nič ne izpremeni okolščina, da so se posamezni ministri vzeli iz parlamentaričnih krogov.
List izvaja nadalje, da bodo za cesarsko vlado tudi vbodoce merodajni le stvarni ne pa strankarski vzroki in da se bode ministerstvo le rekonstruiralo iz „notranjih" vzrokov ne pa vsled „strankarskih" tendenc. — Nič se ne čudimo, ako bode bar. Bienerth s tako razdražljivimi pohvalami ministerstva, ki je izrecno strankarsko — nemško nacijonalno, tiral vse slovanske poslance iz opozicije v najostrejšo obstrukcijo.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
115. dan razprave.
Obt. Bekič sam stavi nekatere predloge, ker je njegov zagovornik dr. Lukinič odsoten. Predlaga priče, ki naj dokažejo njegovo razmerje s Hrvati. Nato stavi razne predloge dr. Lev Maz-zura: da se prečitajo razni saborski zapisniki iz 1. 1861, ki govore o skupnem delu s Srbi, dalje razni govori poslancev, prožeti od istega duha; dokaže se naj o tem, da se je že takrat govorilo javno o Srbih in o srbstvo, da se torej to ni počelo širiti šele 1. 1903, kakor pravi obtožnica. Naj se nadalje dobi pečat županije v Zagrebu iz osemdesetih let, ki je bil tudi v cirilici. Predlaga razne daljne priče, ki bodo potrdile neresničnost trditev obtožnice.
Razne predloge stavjjo dalje dr. M i 1 j n š e v i d, obtoženca K a 1 a f a t i č, Kutuzov ter dr. Winter. Nato dr. Hinkovič odgovarja na trditve obtožnice glede srbstva v Slavoniji in Bosni. V Bosni da Srbov sploh ni. Predlaga v to svrho, da se čitajo razni spisi, med njimi cesarski manifest od 13. avg. 1905 na „srpsko-pravoslavni narod" v Bosni. Predaje sodišču vezani letnik lista „Bosna" iz 1. 1867, ki je bil izvanjski organ turške vlade in se je tiskal v cirilici in turškem pismu. — Glede obtoženca Petroviča pravi, da je popolnoma v protislovju s kaz. postop-nikom, da se ga sedaj zaslednje zaradi nekega govora, glede katerega je bilo že svoj čas proti njemu uvedeno kazensko postopanje, a zopet ustavljeno. Predlaga razne priče, ki bodo potrdile, da Petrovič ni imel govora, kakor ga omenja obtožnica. Stavlja dalje raznj predloge glede obtožencev Živkoviča in Lukača. Za pričo predlaga tudi glasbenika Knharja, ki naj izpove, da pesem „Oj bela Srbijo", ki jo je glasom
obtožnice baje učil Petrovič otroke, sploh ne eksistira.
Narodni gospodar.
XIX. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih.
Norimberk, dne 6. avgusta 1909. Nebo je največ oblačno, tu pa tam se prikazujejo solnčni žarki. Hvalevredno je le to, da ne dežuje. Stanje hmelja je takšno, kakoršno je bilo — slabo. Zdrave rastline se razvijajo pomalem, okužene pa hirajo vedno bolj. Zaradi hmeljskih obiralcev letos ne bode sile; bati se je le, da jih bode preveč. Obiranje se bode pozno pričelo in bode kmalu končano.
Špalt, dne 5. avgusta 1909. Hmelj sedaj pri nas cveti in hmeljar je vobče žnjim zadovoljen. Nezadovoljen je pač z vremenom. Namesto solnčnega svita in toplote imamo oblačno nebo, mrzli vetrovi pihajo in noči so občutno hladne. Takšno vreme zavira pravilni prehod cvetja v kobule. Škoda bi bila, ako bi vreme sedaj v zadnjem trenutku kljubovalo.
Horb, (Virtemberško) dne 5. avg. 1909. Prav žalostno je gledati naše hmeljnike, ■ V nekterih krajih računijo le eno desetinko navadne množine. Najdejo se pa tudi nasadi na žico, kteri bodo dali morda slabo polovico. Okužene rastline kažejo sicer nekaj pogankov, vendar ni misliti, da bi le-ti kaj obrodili. Po lanskem hmelju se zelò povprašuje in se isti tudi drago plačuje.
Herrenberg (Virtemberško), dne 5. 8. 1909. Od mojega zadnjega poročila se je stanje v toliso spremenilo, da je rastlina v nekaterih zdravih nasadih cveteti pričela; okužene rastline dobivajo sedaj nekaj zelenih vršičkov, kateri pa so brez pomena, ker je že prepozno, da bi tudi zamogli obroditi, vrhu tega pa je vreme skrajno neugodno.
Mannheim, dne 5. 8.1900. Od mojega zadnjega poročila je postala kupčija prav živahna in se plačuje za prima blago (1908) do 80 M za 50 kg. Prekupci nočejo svojega blaga prodati, ker vidimo, da se stanje nasadov večino slabša. Celi teden dežuje, zjutraj stoji megla, noči so hladne in vsled tega ni misliti, da bi rastlina sploh še kaj obrodila — vse je zgubljeno.
London, dne 4. 8. 1909. Dasi naši hmeljarji prav pridno škropijo hmeljske nasade, vendar jih ne morejo otre-biti škodljivega mrčesa. Viharno vreme je napravilo po hmeljnikih precejšnjo škodo. Vse kaže, da bodemo pozno obirali in da bode množina le pičla,
Waterville (Amerika), dne 28. 7. 1909. Dasi smo imeli obilo deža, se vendar stanje hmetjnikov ni zboljšalo, kakor smo upali, ampak še poslabšalo. Viharno vreme je povzročilo obilo škodo.
„Allg. Brauer- u. Hopfen Zeitung" Norimberk.
jih je bilo 33 iz Spodnjega, 8 iz Srednjega Štajerja. Po narodnosti je bilo 25 Slovencev, 1 Čeh in 18 Nemcev. Med slednjimi sta imela 2 štipendije od nemškega (Schulvereina), 2 pa od (Südmarke), Od 19 absolventov se vrnejo na rodni dom 3. 10 jih pojde v službe, 2 pa k vojakom. To je za kmetijstvo gotovo žalosten rezultat!	_ '
Tržne tm.
9. avgusta.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32'25 za december 30'50, za mare 30'50, za maj 30'75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 2420, nova kampanja K 23 05. Tendenca mirna. — Vreme: lepo in toplo.
Budimpešta, 9.avgusta. Pšenica za oktober K 13'68, pšenica za april K 13'85, rž za oktober K 9'82, oves za oktober K 7'53, koruza za avgust K » —"—, koruza za maj K 7'—, ogrščica za avgust K 13'80. Pšenice se malo ponuja,, kupčija mala, tendenca trdna, promet 30.000 m. st. Pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno. Vreme vroče.
Budimpešta, 9. avgusta. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 29.642 komadov.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 6. avgusta:
Promet tih, konzum se ni udeležil, ponudba rezervirana, tako da tendenca nespremenjena; cene od konca zadnjega tedna se vzdržale.
Gostilno s koncesijo
se prevzame takoj v večjem kraju, na trgu ali tik farne cerkve, ali pa v kraju, ki bi bil
tudi potreben brivec. Ponudbe na F. Majerle, Št. Jurij ol» Južni železnici. 78 3-1

Deželna sadjarska in vinarska šola v Mariboru je 30. julija končala šolsko leto. Ob koncu je imela šola 44 učencev in 4 goste. Od učencev
Pripne
ANTON SiffiG
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.

ZUEZNft
KNJIGOVEZNICA
M CELJU
a cesta štev. 3.
Udobno urejena ter opremljena z naj-novejš.mi pomožnimi stroji, z modernimi črkami in okraski se priporoča slav. občinstvu, korporacijam, društvom in uradom v «delovanje vseh v svojo stroko spada-jocih del od najpriprostejše do najfinejše
Z iaVe' ~,Ve2anie kn''fl 23 Potnike, društva in korporacije se izvršuje v naj krajšem času. - str„„„ ' J