Kupujte obrambne bonde! Is fii* key I army VICTORY BUY »kited •tate« .WAR bonds II and [JSTAMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VICTORY BUY UNITED STATES .WAR ONDS AND STAMPS JME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 8, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 133 all: .ned' ov mejnik v življenju ameriških Slovencev Delo ameriških Slovencev za rešitev naše domovine [*«a seja odbora Ameriško- p()RAZ JAPONSKE jugoslovanskega udruženja mori« p*" it—* tnar» L is the m fe 1)0 0, iS the ,|j urda? pecoD p' pou^ (food a in nedelja sta bila za ^dske kakor tudi za ostanke Slovence velevažna ' so se naredili odloki Jucki o akciji primorskih acev kakor tudi o politič-, »J organizacije JPO-SS. ; aztia dneva sta bila tudi Ker se je doseglo v teh Popolno ujedinjenje naše- gensko - ameriškega živ-te [°ma njegove reprezen-l' ® bo pereče probleme, fJaterih je bilo to ujedinje-^ druženje absolutno po->ako naj se resnično po-^ 1 Prvotni domovini in nesrečnikom, v tako ^ UC1 Predstavila naši jav-* bo brez dvoma ves natrij Hk. ta važen in potreben 6 sasluge ministra Snoja ^zbistritev pojmov si je ^gr°mne zasluge g.mini-anc snoj, državniško si-J^an mož dalekovidne-• oe)da' ki si je znal s svojo (fCa Jo in naobrazbo duha Pridobiti popolno zaupa- ^Sepa x„ v ^ ze cesto razocarane-lž2ato skeptičnega ameriš-Dasi kot politični ^ki strank v stari domo-bi stali v njegovih vr-bi si smatrali v čast, i-sv°jega strankarskega ije m°Ža njeSovega ko-5a ^ovega neizprosnega re-ln njegovega širokega loh SVet" Danes ne more ^.enega dvoma več, da vr-bister Snoj med ameriš-^.ovenci in ostalimi Jugo-^eliko in plodonosno de-^Nadaljna velika zasluga Ho,. Vsevm vidnim reprezen-Jlaših bratskih organi-1so se ob enajsti uri za- $Ur> Qe trenutka in Potre-dela, in — koncem VcTT. tudi urednikom vseh listov. ' Vbr* tem bomo Pisali še v ;'iowh številkah. Za zdaj \ da se je vršila v 4oVaVečer seja Ameriško-ju-"stv Skega udruženja, čigar >rCj ?. tvorijo slovenski Pri- 'i? spre;jela ob teJ Pri" Co načelno izjavo. t K Načelna izjava jugoslovansko " JuS°siovansko u-Je je bilo organizirano in ^ključno na narodni ^j/ -^jega namen in cilji so Vj*. vsemi razpoložlji-i ^ °cmi in sredstvi za zma-. »njenih držav, ker edino % in 'sklh demokratičnih ide-%t ,0ncePcijah istih vidimo J'ltev svetovnega miru na rn Pavičn°sti vsem naro- ii Cat"1 in velikim" S mo .2 vsemi razpoložlji-hmJm'.in sredstvi na to, da , 1 Jurv/'lzbriše z vrednih lju-'' )% vVanskega porekla sra-Ameriki sovražnih ^Iovati JCo^,111 sredstvi na to, da S, T bod°če ^/^oslavij Poli veva3° naše gospodar-NČ?Čne' k«lturne, zgodo- >slavi?ar°dne Pravice- da « \t0. 'J1 duhu človečanskih pravic in demokracije ter nje idealov odloča o notranjem ustroju in ureditvi države ter da bo ta taka, da se bo v njem vedno zrcalila narodova lastna volja. Ameriško - Jugoslovansko U-druženje smatra potrebnim, da v njem in z njim sodelujejo vsi, ki goje iskreno željo po prerojeni in resnično demokratični Jugoslaviji, v katere mejah naj bodo vključeni vsi Slovenci in Hrvatje, ki so bili proti volji iz nje izključeni. Ameriško - Jugoslovansko UL druženje, kot udruženže ameriških državljanov jugoslovanskega porekla in kot organizirana edinica smatra potrebnim, da obstoja in deluje trajno ter, da kot tako stoji na straži, da zagotovi, da vprašanje zasužnjenih Slovencev in Hrvatov ostane živo in ne postane morebiti v bližnji bodočnosti sekundarnega pomena pri odgovornih faktorjih. Kot neodvisna, spontana organizacija narodove volje je Udruženje pripravljeno sodelovati z drugimi ustanovami, ki morejo in hočejo koristiti jugoslovanski stvari, a, predvsem se zavzemati za osvoooditev zasužnjenih Slovencev in Hrvatov. V vrste članov Udruženja je dobrodošel vsak, ki je narodnega prepričanja in hoče v duhu te izjave nesebično sodelovati. V Clevelandu, dne 6. junija, 1942. Dr: James Mally L r. Joseph Trebeč 1, r. Joseph Jerkic 1. r. Mike Jakin 1. r. Chas. Benevvol 1. r. James Debevec 1. r. Michael I. Lah 1. r. Frances Susel 1. r Louis Jerkič 1. r. Ivan Zorman 1. r. Marijan Urbančič 1. r. Frank Stefanic 1. r. Gasper Segulin 1. r. Emily Silbitzer 1. r. Anton Meljac 1. r. Anton Šabec 1. r. I-van Tomazic 1. r. Jos. F. Durn 1. r. Joško Penko 1. r. Predsednik tega Udruženja jje Mr. Marijan Urbančič, tajnik Mr. Joško Penko, častni predsednik pa slovenski pesnik in skladatelj g. Ivan Zorman, ki je poklonil ob tej priliki g. ministru častno člansko karto ali izkaznico. G. minister se je, oči-vidno ginjen, v vznešenih besedah zahvalil, povdarjajoč, da je človeku toplo pri srcu, ko se znajde med svojimi. Važna in velepomembna seja, na kateri je govorilo več govornikov, je bila zaključena ob eni po polnoči. O zaključkih te seje bomo v našem listu še poročali. MORNARICE NA PACIFIKU Japonska mornarica je izgubila 13 do 15 bojnih ladij, nosilk letal in transportnih parnikov. BOMBARDIRANJE EMDENA — BITKE V AFRIKI m POJASNILO UREDNIKA Ker sta bila sobota in nedelja za vse ameriške Slovence velepomembna dneva ter se je nabralo v tem času izredno mnogo nadvse važnega informativnega gradiva, tičočega se naše nove 2 vsemi razpoložlji- in stare domovine, katero gradivo kljub najboljši volji nismo mogli bolj zgostiti in skrajšati kakor smo ga, ako smo hoteli vsaj deloma točno informirati javnost, smo bili prisiljeni, posvetiti v tej številki našega lista manj prostora in časa tekočim svetovnim vestem, ki so v današnjem slučaju za nas sekundarne važnosti. Nedelja 7. junija, pomeni resničen mejnik v življenju ameriških Slovencev. Pearl Harbor, Honolulu, 6.*" junija. — Ameriške pomorske in zračne sile so pogreznile ali težko poškodovale 13 do 15 japonskih bojnih in transportnih ladij, med katerimi so tudi dve ali tri matične ladje letal. Pomorska bitka, ki je najbrže največja v tej vojni in ki še ni končana, se vrši v bližini Midway otoka. Izjava admirala Kinga Admiral King, vrhovni poveljnik ameriške mornarice, je izjavil: "Nočem še reči, da je japonska mornarica premagana, lahko pa rečem, da je na u-miku." Zdi se, da so arogantni japonski admirali nalašč poiskali a-meriško mornarico v namenu, da jo porazijo ter se polaste Havajskih otokov, ki bi jim služili za bazo napada na ameriško celino, na države Kalifornijo, Oregon in Washington. Angleški bombniki nad Emde-nom LONDON, 7. junija. — Sno-či je stotine angleških bombnikov napadlo nemško mesto Em-den, kjer je velika pomorska baza in oporišče nemških podmornic. — Drugi angleški bombniki pa so napadli razne kraje v Italiji, in sicer kraje v razdalji 50 milj od Rima. Italijanska službena poročila naznanjajo, da so angleški bombniki napadli mesti Neapelj in Messino v severni Siciliji. Napad na Avstralijo MELBORNE, Avstralija, 8. junija Japonske podmornice so obstreljevale obalo Sydneyja in mesta Newcastle-a. Povzročena škoda je neznatna. Italijani streljajo na svoje "zaveznike" MONTREAL, 7. junija. — Angleški letalci, ^ki so prispeli semkaj iz Afrike, pripovedujejo, kako so italijanski vojni ujetniki obstreljevali z angleškimi antiletalskimi topovi svoje "zaveznike", nemške letalce. "Ko smo ugotovili, da so nekateri italijanski ujetniki služili pri antiletalskem topništvu, smo jih vprašali, kako bi bilo, če bi poizkusili svojo spretnost nad Nemci. Italijani so skočili kvišku kot elektrizirani ter so se v streljanju na nemška letala dobro obnesli." Napadi na črno-morsko bazo Sevastopol Rusi odbili vse nemške napade ter uničili Nemcem v enem tednu 528 letal. — Vojne dobave se stekajo v Rusijo. MOSKVA, ponedeljek, 8. junija. — Ruski uradni komunike naznanja, da so Rusi odbili tri dni trajajoče nemške napade na rusko črnomorsko bazo Sevastopol ter da so v tednu, ki se je končal včeraj, sestrelili in u-ničili 528 nemških letal, dočim so jih sami izgubili 151. Ruska zračna sila in artileri-ja razbijata po nemških četah okoli sovjetske obmorske trdnjave Sevastopola. Težki ruski topovi so razstrelili." i da narod sam v očamo v nakup zlasti onim ro jakom in rojakinjam, ki se sedaj baš pripravljajo na izpit za državljanstvo. Knjiga vsebuje vse važne podatke, v slovenščini in angleščini, tičoč se ameriške ustave in zakonika. Koristna in v poduk pa je slehernemu, ki se zanima za podrobnosti o naši vladi. Cena knjižici je 50c, ter se jo dobi, kot smo omenili v našem uradu, 6231 St. Clair Ave. in pri August Kollandru, 6421 Št. Clair Ave. Na obisk k sestri Mrs. Vida Zamejc in Mrs. Lynn Schroeder sta se odpeljali z avtom na obisk k sestri Mrs. Olgi Kansch, v New Jersey. Obenem boste obiskali New York. Ob tej priliki se prvič vidijo njih hčerka Vida May, Sandy Dell in Jean Ann. Vse matere so iz poznane rodovine Anton in Mary Peterlln, 1031 E. 141 St. Želimo jim mnogo zabave na obisku ter srečen po-vratek! Mr. Močnik se zaveda Mr. John Močnik, slovenski krojač, ki ima svojo trgovino z moško in deško opravo na 772 East 185 cesti, obhaja v letošnjem letu 40 letnico, odkar je postal krojač. Njegov rojstni kraj je na Gorenjskem, kjer ječi naš narod v bolesti in nesvobodi. On se tega zaveda, zato je daroval v blagajno lokalnega odbora JPO, SS kar $10.00. — Hvala John^ Izvirne vesti iz starega kraj a Ljubljana, 13. marca (JIC). — Pred tednom dni so slovenski uporniki v gozdovih v Pol-hograjskih Dolomitih napadli italijansko posadko v Zavrhu pri Brišah. Dva Italijana sta bila ubita, več ranjenih, drugi so pobegnili. Naslednjega dne je v Zavrh prišla italijanska kazenska ekspedicija, in požgala vas do tal. Vse prebivalstvo so odpeljali v ljubljanske zapore. ! Italijani so privezali dva sedemdesetletna preužitkarja na deske, jima s kamnom izbili vse zobe in zamašili usta s snegom. Nato so ju na deskah vlekli v dolino in od tam v Ljubljano. V ljubljanskih zaporih so ju do nezavesti pretepli in ju pognali, ko sta se zavedla. Kaj se bo zgodilo z ostalim prebivalstvom Zavrha ni znano. Kultura V nemškem zasedenem ozemlju se je septembra raznesel glas, da bodo Nemci preselili vse slovensko prebivalstvo, ki je še ostalo, čim bodo pridelki pod streho. Kmetje so pustili delo na polju in pobegnili v gore in gozdove. Nekaterim se je posrečil beg čez mejo. Na druge so Nemci poslali vojaštvo in jih proglasili za komuniste. Vse poljsko delo je zastalo in nihče ni sejal za spomlad. Po hišah so se pojavili napisi: Naj seje kdor bo žel. Preganjanje upornikov je o-stalo brez uspeha. V stiski so Nemci poslali po vaseh glasnike z bobnom in naznanjevali, da so ce premislili in da kmetov ne bodo preseljevali, če se vrnejo k delu. Vrnilo se je neznatno število. Nemci so po deželi poostrili teror, a brez uspeha. Polja so ostala neobdelana. MLAD. ZBOR "ŠKRJANČKI Nocoj ob 7:30 uri se vrši se- ja staršev mladinskega "Škrjančki", v navadnih Madžari so napravili načrt za preselitev vsega slovenskega zbora prebivalstva od Radgone do Raz-pro-1 križja pri Ljutomeru. Po vestih štorih. Prošeni so vsi starši, da se udeležijo. iz madžarskih virov jih bodo izgnali v Vojvodino. Vse naše delo mora biti poslej posvečeno izvojevanju zmage in izvojevanju miru. — Zdaj gre za to: nesebično se žrtvovati do skrajnih mej-za rešitev našega naroda in naše stare domovine. Včeraj dopoldne je bil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., sestanek vseh reprezentantov ameriške Slovenije, katerega smemo smatrati brez vsake banalne bombastičnosti za mejnik v življenju ameriških Slovencev. Mi smatramo ta sestanek za zgodovinsko važnega pomena i za ameriško i za onostransko Slovenijo, ki visi sicer danes vrhu svoje Golgote na križ razpeta, vendar pa se bliža tudi nji Vstajenja dan. V svrho pospešitve tega dne je bil sklican včerajšnji sestanek, na katerem se je — menda zdaj prvič v naši zgodovini — razpravljalo o naših vitalno važnih problemih, za katerih rešitev bodo potrebne žrtve, dobra volja, vztrajna marljivost, nesebična požrtvovalnost in medsebojno zaupanje nas vseh: katoličanov in svobodomislecev, progresivcev in konservativcev, socialistov, "liberalcev" in "klerikalcev." Združitev vseh ameriških Slovencev Na sestanku je bilo soglasno zaključeno, da je ob uri najstrašnejše - katastrofe naše domovine in njenega na smrt preganjanega in mučenega ljudstva neobhodno potrebna združitev VSEH ameriških Slovencev, ki morajo ohranitvi naše domovine in njenega rodu podrediti ali — če mogoče — eliminirati vse svoje dosedanje spore, kajti na kocki stoji zdaj nekaj ogromno večjega kot naša politična naziranja, — obstoj naše prvotne domovine in njenega ljudstva! Važnost zgodovinskega trenutka Z zadoščenjem beležimo, da so se vsi navzoči v polni meri zavedali važnosti trenutka ter gigantskih nalog in dolžnosti našega življa v tej deželi. Sestanek oziroma konferenco je sklical Jugoslovanski pomožni odbor Slovenske sekcije z ozirom na vprašanje politične akcije, ki jo bo zdaj ta odbor podvzel. Ek-sekutiva odbora je povabila kot; poročevalce in goste na sejo slovenske urednike, ministra Snoja, dr. Furlana, dr. Čoka, .našega ameriškega pisatelja Louisa Adamiča kakor tudi člane odbora Primorske akcije. Reprezentanca na zgodovinski seji Na tej seji so bili navzoči: Dr. W. J. Mally, jugoslovanski častni konzul; Vincent Cainkar, predsednik SNPJ in Ivan Molek; glavni urednik "Prosvete," ki sta zastopala Slovensko narodno podporno jednoto; Janko N. Rogelj, predsednik ABZ, in Anton J. Terbovec, urednik Nove Dobe," zastopajoča Ameriško bratsko zvezo; Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ, in J. Pezdirtz, zastopajoča Kranjsko slovensko katoliško jednoto (Ivan Zupan, urednik "Glasila" se radi bolezni ni mogel udeležiti); Etbin Kristan, slovenski pisatelj, ki je zastopal P. M.; Tone Šabec, urednik "Enakopravnosti," zastopajoč "Enakopravnost;" James Debevec, urednik "Ameriške Domovine," zastopajoč "Ameriško Domovino;" Ivan Jontez, urednik "Cankarjevega glasnika," zastopajoč Cankarjevo ustanovo in njeno publikacijo; Rozman, urednik "Glasa," glasila SDZ; John Gornik, glavni tajnik SDZ in Frank Surtz, zastopajoči Slovensko dobrodelno zvezo; Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje," zastopajoča Slovensko žensko zvezo; Mrs. Josephine Zakrajšek, tajnica organizacije Progresivnih Slovenk, zastopajoča Progresivne Slovenke. Anton Grdina je zastopal "Amerikanske-ga Slovenca," Jože Grdina pa revijo "Novi svet." Ignacij Hude, urednik "Glasa Naroda," je obžalovaje sporočil, da se mu to nedeljo absolutno ni mogoče udeležiti, udeležil bi se pa lahko prihodnjo nedeljo. Podobno se je opravičil Rado Staut, urednik "Obzora" v Milwaukee. Med povabljenimi gosti so bili dalje: g. Franc Snoj, jugoslovanski državni minister; dr. Boris Furlan, univerzitetni profesor iz Ljubljane; dr. Čok, podpredsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja; Louis Adamič, ameriški pisatelj; Vatro J. Grill, pomožni pol. proseku-tor; gg. Durn, Penko in Urbančič, člani odbora Ameriško-jugoslovanskega udruženja. Župana Lauscheta je zastopal njegov asistent John Lokar, ki je izjavil, da bo župan iskreno in v polni meri sodeloval s to akcijo. Važnost zaključkov Kakor že rečeno, so bile razprave na tej seji ter nje- (Nadaljevanje na 2. strani) U s ŠTKii @ H H ta $ $ k # $ o s* 8. i junija. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" H ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašaleu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ..............................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol'leta) ....................................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) .................................................. For Half Year — (Za pol leta) ................................................. ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. .104 NOV MEJNIK V ŽIVLJENJU . AMERIŠKIH SLOVENCEV (Nadaljevanje s 1. strani) ni zaključki ogromne važnosti za to in onostransko Slovenijo. V podrobnostih jih na tem mestu ne moremo navesti, ker nedostaje i časa i prostora, skušali pa bomo podati zgoščeno sliko teh razprav ter splošnih vtiskov. Izvojevati je treba tudi mir! Govorniki, med njimi zlasti minister Snoj, Adamič, Kristan in drugi so predvsem poudarjali, da ni dovolj, ako izvojujemo samo zmago, temveč da moramo izvojevati tudi trajen in pravičen mir, ki ne bo dal povoda novim zatiranjem in novim pokoljem. Tozadevno grozi Sloveniji in ž njo vred skoro celi Jugoslaviji v zahvalo za vse njene herojske boje in brezprimerne žrtve ne samo še na-daljna okrnitev, temveč njeno skoro popolno uničenje. Nevarnost uničenja Slovenije Neki Renner, ki je profesor na Columbia univerzi in katerega smatrajo ali se sam smatra za nekakega geografskega "strokovnjaka," je napisal v reviji Collier, ki jo čita do dva in pol milijona ljudi in katera je datirana s 7. junijem, z zemljevidi opremljen članek, v katerem dokazuje upravičnost Italije ne samo do našega Primorja in naše Dalmacije, pač pa tudj vse gori do blejskega kota, itd. Po njegovem naj "bi bila Jugoslavija silno okrnjena, Italija naj bi dobila poleg tega Korziko, Tunizijo, Savo jo in Afriko s skoro vso Abesinijo vred, Španiji naj bi bila dodeljena Portugalska, Nemčiji pa deli Madžarske in Rumunije (o tem članku bomo še izčrpno pisali), izkrat-ka: fašizem in nacizem, ki sta izzvala v svetu ta krvavi pokolj, naj bi bila za svoje lumparije nagrajena v večji meri, kakor si je drznila kdaj sanjati v svojem največjem optimizmu fašistična drhal, in to na račun dežel, ki se bore zdaj na življenje in smrt za zmago demokracije, pravice in svobode! V državnem dep^rtmentu so na delu sile, ki napeljujejo vodo na fašistični mlin in ki gredo za tem, da se zada borbi za demokracijo in poznejšemu mir smrtni sunek v hrbet. — Proti tem nakanam je napisal Kristan jak protest, ki je bil soglasne* sprejet. Bliža se usodepolna ura Bratje in sestre, to ni šala, zakaj Sloveniji in v širšem pogledu vsej Jugoslaviji gre za—biti ali ne biti! Pred nami stoje ogromne naloge in ogromno delo, ki ga bo treba vršiti in dovršiti, dokler ni prepozno in dokler ne uresničijo nam sovražne sile svojih črnih namenov. To delo bomo MORALI VRŠITI VSI, brez izjeme, in to takoj, danes, ob tej uri in vsak trenutek od te ure dalje! Ogromnosti naših nalog, naših žrtev in naših nesebičnih prizadevanj, kakor tudi ogromnosti nesreče, ki bo zadela naš narod, ako ne stopimo še to uro vsi kakor eden na delo in v borbo, se ne da opisati v nekaj vrstah, zat) bodo sledili temu članku še nadaljni, v katerih bomo temeljiteje ^pretresli te probleme. Usoda domovine je na kocki! Poudarjamo še enkrat! Žrtve bodo morale biti velike, dobre volje in vere v končni uspeh ne bo smelo manjkati, zaupanje naših ljudi do svojih vodnikov in kažipotov bo moralo biti neomejeno in brezpogojno in prav tako obrat- Odbor konstituante Pred zaključkom seje je bil izvoljen še odbor konstituante, to je ožji odbor, ki bo injej svoj sedež- v Clevelandu in ki se bo sestajal na trenuten poziv. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči: dr. M ally, predsednik; Penko, podpredsednik.; Josephine Zakrajšek, tajnica; Vatro J. Grill, blagajnik. Dalje pripadajo konstituanti še Kristan, Molek, Šabec in Debevec. Pi*va seja se bo vršila nocoj/ Ves ostali potek razprav in seje boste čitali v slovenskem časopisju v zapisniku, katerega je vodil Janko N. Rogelj. Nujen apel na vse slovenske ljudi Pred zaključkom tega poročila apeliramo prav iskreno na vso slovensko javnost v Clevelandu in po vseh slovenskih naselbinah sirom te dežele, da nakloni tej organizaciji, ki sestoja iz najizrazitejših in resničnih ljudskih predstavnikov, svoje neomejeno in brezpogojno zaupanje in živo vero v njihovo nesebično in rodoljubno delovanje, kateremu je skupen cilj: rešitev in svoboda našemu težko preizkušenemu narodu, kateremu grozi zdaj nevarnost popolnega iztrebljenja. Dalje apeliramo na naš narod, da absolutno in brezpogojno vpošteva vse nasvete in priporočila VSEGA našega časopisja, ki je absolutno in brezpogojno zedinjeno na točki odrešitve naše domovine. Iskreno prosimo vse naše rojake širom Zedinjenih držav, naj nikar ne ustanavljajo nobenih separatnih organizacij, naj nikar ne zahtevajo, takojšnjih javnih pojasnil za vsako vprašanje, ki se jim zdi morda začasno nepojmljivo in neumljivo, in naj posvetijo zaupanje in dobro vero vsem predstavnikom jugoslovanske vlade, ki se nahajajo zdaj v Zedinjenih državah. Za spas naše domovine in našega naroda je to naše medsebojno zaupanje neobhodno potrebno! Vsak, kdor bo delal drugače, pa magari v najboljši veri, da dela prav, bo skupnim* prizadevanjem samo škodoval in grajeno podiral. Bodimo previdni in ne politizirajmo brezmiselno odnosov med poljedelsko in industrijsko pridelovanje. Nato so predsedniki štirih odborov izbrali g. Antonina Ba-scha, ki predstavlja Češkoslovaško, za predsednika skupnega odbora. Po koncu seje sn se vsi štirje predsedniki pododborov umaknili k ožji konferenci o organizaciji dela. Seji je prisostvovalo okrog trideset oseb. Sestanek so brzojavno pozdravili iz Londona zavezniki, tako češki delavski minister g. Nečas in poljski delavski minister g. Stanček, ki sta prav tako člana odbora. U rednikova posta Seja Demokratskega kluba V torek večer, dne 9. junija, se vrši redna mesečna seja Demokratskega kluba v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Seja bo prosta tudi nečlanom, ker bo vnavzoč eden mestnih uradnikov iz Clevelan-da. Letos so jako važne volitve za kongresnike in senatorje, zatorej je dciznost Slovencev, da vsi skupaj delujemo in izvolimo kongresmane in senatorje, ki bodo delali z našim predsednikom Rooseveltom sto-procent-no za osvoboditev zatiranih narodov, fed katerimi so tudi na-ži ožji rojaki in sorodniki, da se jih reši izpod tujčeve pete. Po seji bo kot ponavadi o- 1 ni v Primorju, po svojih §tar-ših pa pristojni v Maribor. Pritok Primorcev se je seveda nadaljeval še po končani vojski. Toda mnogi niso več dobili na-meščenja in zaslužka, ampak so si nlorali pomagati dalje. V glavnem so ostali v Mariboru le tisti Primorci za stalno, ki so se bili priselili tja takoj ob prevratu, in so zasedli izpraznjena ali novoustanovljena službena mesta. Do Hitlerjeve zasedbe so tvorili jedro mariborskega prebivalstva še vedno domačini, to se pravi, rojeni Mariborčani ali rojaki najbližje okolice z levega in desnega brega Drave. Za njimi so tvorili največje število priseljenci iz ostalih krajev Dravske banovine. Šele na tretjem mestu so prišli v poštev Primorci. Kolikšna je člove& zmogljivost Kako odklanjamo utrujenosti i lahko ^ St! . 'eces soj Lc JU sle ne V< pc vc "Oseir 'teklo let kral ločil —' paveliče tojvoda Stem ji bila svo in brez potrebe ter se zavedajmo, da imajo stene ušesa, članke in dopise našega in vsega ostalega tujejezičnega ^^^^ časopisja se danes prevaja in pošilja na odgovorna mesta, jali ne Rlub bo tudi priredil se_ kjer si jih lahko tolmačijo kakor jih je volj a. Bodimo i zonski piknik dne 28. junija na previdni, iskreni, drug drugemu in naši novi domovini' zvesti, pa bomo lahko največ doprinesli za rešitev našega trpečega in zasužnjenega naroda in za zdrobitev verig, v katerega ga je uklenil zločinski mednarodni fašizem! vrtu Mr. Prostorja, na Babbitt Rd. v Euclidu. John Gabrenja, zapisnikar. Ustanovitev ekonomskih pododborov v srednje- in vzhodno-evropskem dboru New York, 28. maja (JIC) — V prostorih delegacije jugoslovanske vladne delegacije je bila danes seja za ustanovitev e-konomskih pododborov v Srednje in Vzhodno - evropskem odboru za izdelavo gospodarskih načrtov. Odbor je bil sestavljen v januarju, ko so se sporazumeli in (skupno nastopili predstavniki Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Grčije na mednarodni konferenci dela v New Yorku. Minister g. Sava Kosa- mi in z delavnimi močmi, naše ozemlje je prostrano in pomemb no. Naša prizadevanja naj bi se izkoristila tako, da bi si zagotovili najvišji možni življenski standard za miroljubni in konstruktivni razvoj naših narodov, da bi tako naš prispevek v mednarodni skupnosti bil čim boljši in večji." Nato je govoril ravnatelj Mednarodnega Odbora Dela g. Carter Goodrich, ki je pozdravil Primorci v Mariboru .........prisotne v imenu organizacije, novic ie bil izbran za prvega „ - T. , „ r b za njim pa prof. Lindsay Rogers, ki je pohvalil prizadeva- predsednika tega odbora. Odbor je začel z resnim de-!^ in delo odbora in obljubil lom in danes je tu bila seja, ki polno pomoč Mednarodne orga-30 se je udeležili delegati Jugo-1 njzacije de].a. slavije, Poljske, Češkoslovaške | in Grčije. Med Jugoslovani so! Na seji so bili ustanovljeni bili prisotni ministri gg. Jeftič,' štiri pododbori in izvoljeni pred-S.ioj, Cubrilovič Kosanovič. sedniki za vsakega. Za pred-Seje so se udeležili tudi pred- tednika industrijskega odbora slavniki Mednarodne delavske .ie bil imenovan Poljak Stefen organizacije Carter Goodrich in Deropp, za predsednika podpor-Lindsay Rodgers, oba profesor- nega pododbora minister Stav-ja columbijske univerze. - }*°s Theophanidis, Grk, za predre . . v , sednika pododbora za zunanjo Seja se ie začela z govorom . . „ , .J .. . k T, .. , , trgovino in denarne zadeve An-ministra g. Kosanovicai odelu ^ Basch> čehoslovak in za gospodarskega odbora G. Kosa-j edsednika poljedelsk od_ novic je poudaril potrebo resne- fcora lovan Nik* Mir_ ga razglabljanja, katerega re- kovič > i*i v*i i • • t_ izultati bodo temelj za povojno i no. t Zdaj Stoji za nas vse na kocki! O naših notranjih obnovitveno delo. G. Kosanovič! G. Antonin Basch je imel go- spoiih bo še dovolj časa razpravljati, ce jih ze nikakor ne ,je prav tako omenjal potrebo W o ekonomskih vprašanjih bomo mogli eliminirati, nad domovino in nad našim po skupnem in združenem delo- Južnovzhodne Evrope in o njeni narodom pa visi med tem na tenki nitki težak in oster Damoklejev meč. Bratje in sestre, zavejmo se ob času nevarnosti katastrofe, ki je pred našim pragom! , Razbistritev položaja in pojmov Pojme so z naravnost briljantno izrazitostjo raz-bistrili predvsem gg. Snoj, Adamič in Kristan, dr. Furlan vanju konstruktivnih in demo- industrializaciji. G. Theophani- kratskih sil. Nato je dejal: dis je govoril o nujnih povojnih "Načrte in izpremembe, ,ki so problemih'kar se tiče prehrane potrebne za izboljšanje gospo- in pomoči izčrpanemu prebival- darskih problemov in ki jih že- stvu. G. Deropp je»v svojem golimo uresničiti, imamo. Po njih vory razložil podrobnosti pri- bomo v prihodnjih mesecih de- pravljalnega študija. G. Mirko- lali in o njih razpravljali. Radi vic je govoril o poljedelskih zagotovili našim narodom vprašanjih in o rekonstrukciji s in dr. Čok, ki se v polni meri zavedajo nevarnosti današ- bl njega zgodovinskega trenutka. O vseh nadaljnih ptfdrob- neke določene socialne in eko' Posebn™ °zirom na vprašanja: ?., , • , , • . v v -v - nomske dobrine in omogočili neposrednih rezerv prehrane, e- nostih bo javnost temeljito in izčrpno obveščena po našem ,polno izkoriš(kmje naših g^po. konomskcga in socialnega stan- časopisju, ki bo vršilo tozadevno eno svojih največjih in dargkih sil v korist nažih paro. darda kmečkega prebivalstva, najodgovornejših nalog, in eno svojih najvzvišenejših in;dov in mednarodne družbe. Na- kooperative, agrarne reforme in najhvalažnejših misij. še države so bogate s surovina- poljedelske rehabilitacije ter (Po spisu Rudolfa Golouha) Po prvi svetovni vojni sta se med slovenskimi mesti najbolj razvila in povečala Ljubljana in Maribor. Hitro gromadenje ljudskih mas v kakem mestu prinese s seboj mnogo vprašanj, kako vse sproti prav urediti, da ne bo v mestu nastala babilonska zmešnjava. Glede Maribora posebej je zanimivo vedeti, da se mu je itak prebivalstvo od srede preteklega stoletja do Hitlerjeve zasedbe najmanj podese-torilo. Od 4,000 ljudi je v tej kratki dobi poskočil na 40,000. To nikakor ni malenkost. Zlasti je bilo močno doselje-> vanje v Maribor v prvih povojnih letih. In med temi priseljenci je bilo zlasti mnogo Primorcev, ki so bili prisiljeni bežati z rodne grude pod pritiskom Lahov in Lahonov doma. Več kot kamorkoli drugam je pribežaio Primorcev v Maribor in začelo se je govoriti, da je prav s tem nastal za Maribor prav poseben problem. Toda ta vsesplošen vtis le ni tako zelo resničen kot s^ splošno misli. V primeri s celotno rastjo Maribora dotok s Primorskega . kbnčno ni bil tako zelo velik. Maribor je postal, v J jugoslovanskih razmerah glavno mesto severne Slovenije. Do takrat ie bil samo nekako predmestje Gradca. Po vojni si je razvil svojo industrijo in je postal središče za vso okolico. Mesto se je hitro preobražovalo in treba je bilo hit,ro zasesti najrazličnejša uradniška mesta, ki jih poprej (v Avstriji) ni bilo. Zato je bilo vsaj v začetku dovolj prostora za vse, ki so se hoteli od drugod zateči v Maribor. Priseljenci so brž igrali važno vlogo in so dali za nadaljnji razvoj mesta nov pogon. Koncem leta 1934 je bilo v Mariboru 3871 Primorcev. Nekateri od teh so bili sicer roje- Poleg uradništva so prišli mnogi Primorci v Maribor v poznejših letih z upanjem, da bodo našli zaposlitev v prostih poklicih. Zlasti jih je privabila u-stanovitev tekstilne industrije v Mariboru. Toda število se je začelo kmalu krčiti, ker je bilo Primorcem z neurejenim državljanstvom težko najti zaposlitev v privatnem podjetju. Poleg tega je bila nezaposlenost dokaj vidna in ta je že sama po' sebi izključevala iz delovnega trga "tuje moči". Od tega drugega priseljevanja je ostalo v Mariboru in o-kolici le nekaj takih, ki so bili gospodarsko neodvisni: trgovci, industrijci, posestniki in tako dalje. Od zadnjih si jih je nekaj nakupilo posestva v mariborski okolici in so tam z nova -zaživeli kot delavni in podjetni poljedelci. Ta del emigracije je domačemu prebivalstvu zlasti v narodnem pogledu mnogo koristil. V političnem oziru se je primorska emigracija udejstvova-la zlasti pri nacionalnem delu. Samostojno ni nikoli nastopala kot posebna politična organizacija, temveč se je opredeljevala po mariborskih političnih skupinah. Ustanovila je pa več kulturnih društev. Za one Primorce, ki so morali radi nevzdržnih razmer pod Italijo še spet in spet zapuščati svojo rodno Vleto Zagr* temveč lotek Kako dolgo vztraja meščenec ali namešc®*1 modernem knjigovodske® ju, ne da bi njiju a zavoljo utrujenosti pop" . Koliko časa lahko tiP^ niča kakšen diktat, ne ji brzina in točnost ™ Z m 'A n 1 S 3.11 IrC ' Koliko iaA lahko BjjJJ no računamo, ne da bi voljo utrujenosti dela ke? V vsakodnevnem P®* tudi zasebnem živijo ^ šteto takšnih vpras^ k da se skoraj pri vsfe®^ nem delu, posebno ce J, no, a vendar zahteva P in skrbnosti, čez neW 0 javi utrujenost, tako ^ ljivost popusti. " p mejo gnakomerne z ^ ^jj s svežimi močmi> b iji manjša zmogljiv«3*' . ,tctf| Mjenj V* V2eUe vi. V splošnem Je , krdela«** W da Pfavljei fo. odi Mi 4obr0 i linij* sv Bal nameščenca, ki " C(1 pr$ enakomerna, proti koi^ popuščati in jo je 111 jj sani< žati na prvotni stopj^ večjo uporabo živem " ^ j Vsak človek ve, ^jp javijo ti znaki utrujel\.0 kakšen način se P0^^ jli mu potem ne gre vec j ka izpod rok. Začuti p° vrn bi to delo prekinil kakšno drugo del0, ^ praktiki poklicnega vedo sami, na kakseD bolj nastopijo Pro1 nju napetosti, a to s° samo posamezniki Tajnica, ki sedi neY,vr. . več ur ob pisalnem ^ d čez nekaj časa, <*» HP®' bi ne udarja več z ist°f ^ nostjo in točnostj0' ^ ^ utrujenosti rok, se P^ popuščanje v sodel^ _ ^ r in glave, besede, ki;' cje ( tirajo, dojema P°!j mnoge napake, ki J ^ $ lja, ne gredo sam0 utrujene roke. . karje8 Vsaka izkušena t]pJatV| tem ve, kdaj mora ne p0f ge tajnice so si v t® j ^ zam na javno pomoc{ se je pa ustanovil pomožni odbor. Spajanje s krajevnimi razmerami je temeljna črta primorskih ljudi v Mariboru. Zato sa je Primorec tam hitro prilagodil in zlasti prva primorska e-migVacija se najbrž ob času Hitlerjeve zasedbe ni več dosti ločila od domačega slovenskega prebivalstva. Med mariborskimi državniki nameščenci, kolikor je med njimi bilo Primorcev so bili zlasti železničarji in policijski uslužbenci. Število delavcev in inteligence v prostih poklicih ni bilo veliko. Vsi Primorci pa, ki so bili za nekaj časa ali vseskozi do zasedbe v Mariboru, so hvalevredno doprinesli svoj delež za razvoj Maribora in za njegov materijalni kot tudi duševni napredek. zemljo in so bili večinoma nave- ustvarile svoj dol^^ sistem: delo preki*1^ čutijo, da jim PopuS!r^ ^ ter se spravijo zil fjU'.j, na kakšno drugo del pojavi utrujenosti tfj drugam, tako da P1 ^ ^ rica čez nekaj , 0 jgioi1' močmi" s prejšnji111 Iz vsega tega je {ef ko važno je proučev $ ve in pripomočke P Važno je pred vsem z' lani k d m ] judn K; N H f Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This Buy War Savings Bonds & Stamps - NOW! ga, ker povzročijo n»P ^ ti1' lu, ki nastanejo f,, jene pozornosti, ' tč"1 V naknadnega dela in bo časa. Odpomoč P*. f, tem, da delo za nekaJ / kinemo in si privoŠČ1^^ temveč v mnogih P ^ bolj smotrno, da se $ čas spravimo na ka delo. Razne vesti, o Jugoslaviji Havas, 9. aprila-tranji minister je iz katerim naznanja, da mu** bine bolgarskih k°m.drUi so pobegnili in se P1'^^ ^ neralu Mihajloviču P V se obdržali kot talce ^ ki ga bodo zalotili P1^1 nih upornikih in Pr' u / Lrodbinah bodo na'meS nili." Illusory "Schweizer tung" priobčil je dne 8.^7/ ■ ' $ t",ulA'u r- ~ 'a 9 ko generala MihujJovi^ kim ževljenjepisoni. ito sil «• junija, 1942. STKAN 3. Veceslav Vilder o ne-;ko imenovanesa sabora J"e Pr°- testiralo proti prijetju dr. Ma-čeka in proti izbiri spoletskega vojvoda za hrvatskega' kralja. Zaradi tega splošnega nerazpo-loženja se mora Pavelic braniti, češ, da je vnovič vzpostavil kro- Boji z madžarsko divizijo. Upor sojenem kralju "Neodvisne" Četniki v boju z madžarsko vojsko (Ray Brock) London, 20. maja (radio JIC) Direktor jugo- no Zvonimira in da jo je nato ponudil članu savojskega doma. slovanskega poročeval- ^ da bi ^ tala nega odseka mimster g et kavarniških vo. \/ DOnn lrv», i« i wi r%. I 1 Večeslav Vilder, je imel rov in političnega mešetarjenja. v Bački. 5000 Srbov ubitih Carigrad, 20. maja (NYT) — Cela madžarska divizija z motorizirano brigado, se je spo- po londonskem radiu go- Iz' tega "je "razvidno7 da" je "ta Padla s srbskimi četniki v ju- vor, v katerem je dejal: | izzvala med hrvatskim na. goslovanski Bački, ker so Mad * (ia,__. , . . rodom veliko nejevolje. Pavelic Osemnajstega maja je pre- J tekln j • . -t iv svojem govoru nikakor m ho- ieKio leto dni, odkar ie Italijan-!, , Jv. , . , . ski ban • t-. , tel reci, kaj bo naprej s Spole- „. , 1 K*alj m cesar Emanuel do-1, ' . . r, j „ j'»čil - po oisaniu zagrebških ! ' a nekaJ -)e ^otovo' da ne -«^ceXh^r-sXCisp°fieto in r reuč ne T" ^voda 2a hrvatskega kralja. |meta V m0Zn°St njeg°V6ga kr°" ^rJSka fnaf-lja 2°"!navazvezi s tem je treba na-f„ko-vesti njegovega C ot , Je Preiekl0' a govora z dne 28. februarja, v Si ° V !mU, m katerem se obrača na hrvatske CtVf rVm'^a' Pravnike v jugoslovanski ik Vi VT? lvladi v Londonu- Krnjeviča in Cah,rp jfn a ! v suteja, v katerem pravi, da bi 401 dalje. V Zagrebu stoji pri-1 1 J jilPfavlio«^ i i , , , v. bili člani vlade in ce bi delala oil '»vijeno letalo, da zbeži, a ne1 , , , . ' ' samo za hrvatski narod v iz- gnanstvu. To pomeni, da ni go- odkoder je prišel, ^j® Mussolini jevo odločitev tov v zmago svoje strani in da žari pred 6 meseci zaradi upora v Žabalju pobili nad 5,000 Srbov. Poročilo o teh dogodkih prihajajo iz popolnoma zanesljivih virov. Madžarski generalni štab je v boj proti četnikom, ki delujejo na prostranih ravninah Bačke, južno od madžarske meje, poslal iz Subotice brigado pehote in iz Novega Sada motorizirano vojsko. Četniki generala Mihajloviča so iz-oporišč v zahodni Srbiji in Bosni prodrli v Bačko in povzročili krvavo vojno, kakršnih je bilo malo v jugoslovanski zgodovini. fiočim so ozemlje o-krog Bačke zasedle nemške, postaje v Srbiji je madžarska kazenska ekspedicija prijela 600 Okrog 100 Srbov je med streljanjem pobegnilo, ostale pa so Predsednik Kube Srbov in jih postavila ob bregu' poklali Madžari, ki so s puška- Nato so | mi in s puškinimi kopiti pobili ranjence. Četniki so se vrnili v večjem somborskega kanala, pomerili v Srbe s strojnicami in jim ukazali, naj se slečejo. Ko so to storili so stroj-j številu. Navzlic hudim izgubam nice /začele kositi in mrtvi in u-so madžarski maščevalni odde-mirajoči so popadali navzdol v lek uničili. vodo. Manjši četniški oddelek je napadel kazensko ekspedicijo, vendar so ga s strojnicami odbili. Železniški promet na progi Budimpešta — Beograd — Sofija je zaradi sabotaže ustavljen. r Društveni KOLEDAR toiJa^UTm0' P° iZgUbi A" si hoče ohraniti drugo karto.! madžarske, vstaške in bolgarske ,iniJe, Eritreje in Libije in po »moti v Grčiji je hotel zbri-. 1 sv°je izgube z delovanjem . * °alkanu. S Hitlerjevim do-t» le]^ ^ zasedel Dalmacijo, ' ( obal ®loveniJe in vso morsko *JJt° s Črno goro. V Zagreb je S Pa SV°jeSa oprodo Paveliča. ^Mai? ... ^ _ ^ _ ____ _ __— - «to f' da P Madžarski dal či-j. . wvatsko Medjimurje in ob-i E! koridor na morje. Da bi ^ „,Pravil stvar resno in Hrvat- Se bolj ponižal, je Paveliču Tu pa je njegova politična nič-vrednost. Kajti on bi se ne mogel prikloniti pred tistimi, ki so še zaupali strani, ki se bori proti njegovim zaveznikom . . . " "Gdje je Duče od Spoleta što ga Musa proslog ljeta komandirao za kralja baš mu, šala, valja." ali "Kod Kralja od Muse greška Zvonimirova mu kruna teška j, Zal> da mora zaprositi itali- jza taljansku glavu J ;ansk_ega kralja, da mu nekoga | drugde Duče traži slavu!" m je hrvatskega kralja. Tako j 1 letsk anski kralj določil SP°" "Posla Musa finu Pticu ali «7fcCV vojvodo e1dar ' lo. za to vlogo. Se Zd^' da je P" tem o-■H °',SP°leto ni odpotoval v LFeb- Ostal je doma, da bi ta lažje plenili po Jugosla-' da bi ji iažje naložili pet llJard za okupacijske stroš- ffc b bi vstaši Poklali Srbe in 1f?°kazali' da ne znajo vla-(ii|ja .' 0ni zato puščajo Paveliča, Sll gra vlogo diktatorja, da po-it j5tli a Sv°je poglavarje. Italijo, (jVsf.to zapisujejo in slika-" nekega dne- če zmaga lahko dejali, da samo Jarjv, a ° držijo red in mir na gski obali. V|a/a šen mir in kakšen red ?oVor V Hrvatski se je videlo iz 5rja a paveliča dne 28. febru-Ueih V ^govern tako imenova-saboru. 44 članov tega ta- Vojvodicu Spoleticu Mi slobodu izgubismo Al' Afriku jošte nismo." ali "Bliz je konac gangster-Ante Neka Duce, Hitler pamte, na Grobniku još je mjesta Za firera čak i dvjesta." "Pester Lloyd", 21. aprila: "Hrvatski notranji minister Ar-tukovič je dal sledečo izjavo: Najvažnejše vprašanje v Hrvatski je bil način nastopa in uni- čenje komunizma. Komunistična akcija, ki jo vodi srbska ta j- lin nemirov v zvezi z posadke, divjajo v notranjosti hudi boji. Upor v Žabalju je nastal 29. marca, ko je skupina pijanih madžarskih vojakov ugrabila in kriminalno napadla okrog 50 srbskih deklet. Sedaj se je razširil po vsej pokrajini. Po vsej deželi divja nasilje, ki mu je mogoče postaviti ob stran samo nacijsko - vstaško divjanje v vzhodni in srednji Srbiji lansko jesen in zimo. Večina med 5,000 Srbi, ki so jih Madžari poklali v zadnjih dnevih meseca marca, so bile žene, otroci in starčki. Srbsko prebivalstvo v pokrajini se je pridružilo četnikom takoj v začetku žabaljske revolucije. — Kmetje so oboroženi s puškami, gorjačami, samokresi, bombami in sekirami. Madžarski civilni governer je bil na zahtevo generalnega štaba prijet in zaprt sredi aprila, vendar so ga po posredovanju madžarskega notranjega ministra 72 ur pozneje izpustili. Kallay-jeva vlada v Madžarski, ki je imela že mnogo preglavic zaradi poškodovalnih del belim te- ha centrala je bila zlasti oja- rorjem" maršal?, Franza Szom-čana, ko je Nemčija napadla bathelyi-ja, je bila zadnje te-Rusijo. Hrvatska vojska, orož- dne po naročilih iz zanesljivih ništvo in vstaši so komunistič- diplomatskih virov iz Carigra-ne bande uničili. Komunizem je da, v hudi stiski. v vsej deželi zatrt." Po poročilih tajne radijske Naša svoboda Je odvisna od Denarja, da Kupimo Municijo za našo Oboroženo Silo MI-VSI moramo pomagati s tem, da investiramo v U. S. WAR SAVINGS BONDS in STAMPS JUNE ( 14, junija, nedelja. — Piknik dri&tva Sv. Križa, štev. 214 K. S. K. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.. 14. junija, nedelja. — Piknik društva "Združeni bratje", št. 26 S. N. P. J. na SNPJ farmi. 14. junija, nedelja. — Podružnica št. 3, S. M. Z. priredi piknik na vogalu Richmond Rd. in Chardon Rd. 21. junija, nedelja. — Klub zapadnih slovenskih društev priredi piknik v korist Rdečega križa, na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 27. junija, sobota — Društvo "Ribnica", štev. 12. S. D. Z. priredi piknik na prostorih Frank Jager, preje Strumblje-vi prostori. 28. junija, nedelja. — Društvo "yipavski raj" štev. 312 — S. N*. P. J. priredi piknik na izletniških prostorih SNPJ. 28. junija, nedelja. — Piknik društva "Velebit" št. 544 S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. junija, nedelja. — Piknik "Sloge" na Stuškovi farmi, Wickliffe, Ohio. JULY 12. julija, nedelja.—Piknik društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. julija, nedelja. — Piknik Zadruge na S. N. P. J. farmi. 19. julija, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi piknik na prostorih S. N. P. J. farme 19. julija, nedelja. — Piknik dr. "Nanos" št. 264 S. N. P. J. na.-prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. AUGUST 2. avgusta, nedejla. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 2. avgusta, nedelja. — Balin-carska tekma Progresivnih Slovenk v Slovenskem društvenem? domu na Recher Ave. 16. avgusta, nedelja. — Piknik Cankarjeve ustanove na S. N. P. J. farmi, — Chardon in Heath Rd. 16 avgusta, nedelja. — Piknik priredi pevski zbor "Sloga" v korist Ruskega vojnega relie-• fa na Stuškovi farmi, Wickliffe, Ohio. <8 % > Naprodaj so v Postnih Uradih, Trgovinah, Bančnih Zavodih, Šolah, Gledališčih in v IBM Uradih po Celi Deželi. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION SEPTEMBER 5. septembra, sobota. — »Cleve-landska federacija S. N. P. J. Prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Ples in banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 26. septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Dru štvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — Proslava 40- letnice v avditoriju Slovenske' ga narodnega doma, na St. Clair Ave. UCTOBER 3. oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Kon- cert godbe Sv. Vida v Slo- venskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v korist pomoči za staro domovino, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora S. D. D. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. .— Pevski zbor "Sloga" — jesenski kon- cert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dram- ski zbor "Ivan Cankar" Pred- stava in ples v avditoriju Slo- venskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road.. 31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. lip Na sliki je general Batista, predsednik Kube, ki pregleduje svoj prostovoljski zbor. na St. Clair NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega na- rodnega doma, Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. novembra, nedelja. — Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. ovembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem edlavskem domu, na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. • 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples .v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Društvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. —- Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan),' četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. ' 28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 12. decembra, sobota. — Druš- ' tvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovanskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. — 1943 — FEBRUARY . februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. NEW! "BACTERIOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor among women... Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure for women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Pinkham's Sanative Wash is gaining great favor among women because it's NOT a harmful germicide. Instead —it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modern trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very soothing — relieves minor irritations and discharge and has a tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of Lydip. Pinkham's Sanative Wash today. All druggists. LIBERTY LIMERICKS A carpenter named Mr. Jedd Hit the nail on the head when he said "The Bonds I am buying Will help 'e*m keep flyin' And bomb all the Axis guys dead!" Help your county'reach it* J War Bond quota and give America the "tool«" for Victory. Invest 10% of your income in Tar Bonds every payday. k STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 8. junija, 1942. Vladimir Levstek: GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad "Pustite me, oče, ki nisem grešna duša, ko vidi namesto vredna, da gledate name ... O, pekla odprti raj pred seboj. Tisti saj mi ni zanj, ne mislite! So-i hip je spet na kolnih in joče vražim ga, črtim jih vse do glasneje ko prej; ali to niso Le to je—da to! zadnjega Moram, oče, usmilite se!" Ob-jemlje mu kolena, njegovo roko lovi ter jo umiva s solzami. "Zaradi sramote! Doma mi ni več živeti; komu naj pogledam v oči s to sramoto na sebi?" Krčevito ihtenje jo zvija na tleh. "Čudno, da ti govoriš o sramoti," zabrusi Galjot s srdito grenkobo. "Pozno si našla pravo besedo! Otroka imeti je manjše zlo kakor to, da si postala—" Toda psovka mu obtiči na jeziku; tega ne poreče, zdaj ne! "In vas, oče—kako vas osramotim! Za vse dobrote, za vso ljubezen . . "Nu, hvala Bogu!" se zagro-hoče stari obupno. Vendar se spomniš blata, ki si ga nasula na mojo pošteno glavo!" Hči je zadeta v srce. Tako brezumno rada je zmerom imela očeta, kljub vsej svoji nepokorščini, kljub vsej nesreči! Mali-kovala ga je, kakor oče njo . . . In ga je obsula z blatom! Šele zdaj občuti svoj greh; nikoli je ni slišal Galjot tako žalobno zajokati kakor zdajle. Toda on molči, neusmiljeno se obrača stran. Jela se plazi za njim, poljublja mu prah na čevljih in čaka; dolgo čaka—nato se pobere in opoteče k vratom. Takrat se zdrzne oča Galjot; ostra misel mu prebode glavo, in ves njegov trpki gnev se pogrezne bogve kam. "Stoj," vikne za njo, "sem pojdi! Kam si hotela?" Zdaj molči ona; pogleda ga in ne reče besede. Toda njene oči so dovolj zgovorne: mrtve so, brezupno temne, kakor voda v mlinskem jezu pod skalo. In oče razume! "Zato, ker te Ogru ne dam?" jo vpraša zamolklo. Dekle odkima z glavo: "Brez vašega blagoslova nikoli!" šepne ubito. "Zakaj potem? Ker te je sram?" Tudi zato ne. Ali Jela ne more več govoriti. Blazna bol jo davi, jemlje ji dih in vid; opoteka se kakor pijana. Vsa njena čuvstva so strasti, ope jo pozna od malega. V smrtni tesnobi se zdajci ozre v njegov obraz pogledom, ki prikipeva brezmejne žalosti in kesanja. To, to je glodalo v nji vse te mesece, ko je hodila kakor spokornica, s povešenimi očmi: ona ne more živeti, ker ne sme upati očetovega odpuščanja . . . In ta trenotek ju združi. Že je zgrabil Galjot svojo Magdale- solze obupa, marveč odrešenja, "Kaj mi ostane drugega, Bog nebeški! Na cesto te ne morem pehniti, da mi pogineš ob nji Poslušaj me, Jela: še zmerom te hočem, ker ne prenehaš biti moj otrok, če padeš še tako glo boko. Toda ne odpuščam ti da nes, ne čisto, ne vsega; storila si mi, česar noben sovražnik ne more—premisli! Pozneje, da.. Sama veš, kedaj . . . Imej usmi ljenje z očetom in stori, da ti enkrat odpusti!" "O, nikoli več, oče, verjemite že zdaj ! Predramila sem se ." Nikoli več! Saj nisem bila pri pameti, sama nisem vedela, kaj se godi z menoj; nekaj mi je sedelo za vratom in me je gnalo . . "Vstani, sirota!" jo vzdigne Galjot in se mahoma spomni rajnice, kako mirna in krotka je postala, kakor hitro je ležala prvorojenka v zibeli. "Bog nama daj pomoči, da izbriševa madež! Rajši bom nosil križ s tabo vred, kakor da bi te izgubil in ugonobil ... Ti pa ne misli na sramoto; misli, dekle, na to ,kar hočeš biti zanaprej; pokaži ljudem in meni, da tisto ni bila Galjotova Jela! Glej, vsi so te radi imeli; še zdaj te marsikdo pomiluje . . . Kdo ve, nemara se vendar najde poštenjak, ki te vzame za ženo. In če bi ga prav ne bilo—glavo po-koncu: ozri se na sosedo in po stani Kastelka na Galjotovem!' Jela ga drži za oba kraja suknje in mu tišči glavo v prsi, kakor bi jih hotela zlomiti. Potem vzdigne obraz, ki ji žari od sramu, hvaležnosti, ljubezni... In resno zmaje z glavo: "Ne, oče, ne bom se možila... Ali imam po tem, kar ste zdaj storili, še ,kaj pravice do svojega življenja?" Toda iz njenih solza se blešči vprašanje, ki ji ne more z jezika. Galjot ga prestreže: "Vem, kaj misliš . . . Otrok bo naš: kjer mati, tam dete, o tem je škoda besed. Nihče ne bo vprašal, odkod je, in rad ga bom imel kakor tebe in Zino,— saj ne bo Oger, saj bo naš!" To rekši prime hčer za obe lici ter ji poljubi skesano čelo. Odleglo mu je. Stoinstokrat še zajde solnce, preden bo madež nehal skeleti, ali vendar ga je s laglje prenašati v odpuščanju in upanju boljših dni. že dolgo ni st6pal na Kastelčevo tako svobodno kakor danes. Sredi poti se ustavi, premeri z očmi obe domačiji ter zamramra sam pri sebi: "Soseda pravi tolikrat, da Po zmerni ceni no, kot bi se bal, da mu šiloma se proda Studebaker, de luxe uide; že jo tišči na svoje široke prsi, mrmraje z raskavim glasom: "Tak še to si mi namenil, nesrečni otrok! ... In dete v tebi Commander Sedan s 4 vrati, 1941 leta. Vse udobnosti, radio, grelnik, "white wall" tajerji, svetlo zelena in temno zelena barva. — Zglasite se po p. uri se ti ne smili, da ga hočeš pogu-' popoldne pri: PETER MARIN-biti s seboj? ... Ne vprašaš| KOVICH, 1065 East 66th St. rajša očeta, ali ti more verjeti, da ne bo nikoli več tako?" "Mari me še hočete, oče? Odpuščate mi ?" vzklikne hči kakor Išče se žensko ali dekle, staro nad 21 let, za delo v gostilni. — Vpraša se na 1301 East 54th St. Proda se hišo za E. Blvd., eno družino na 997 nasproti parka. 4 Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob,odrasli družini; nahaja se blizu cestne železnice in busa. Vse u-dobnosti. Pokličite KEn. 7499 ali pa se naslov poizve v uradu Enakopravnosti. Good Going BEAUTY PARLOR for sale. Established 10 years, with steady following. Exceptional spalnice in nadstropje. - Dober nakup. Pokličite: Bialosky, MA. 0300. zgotovljeno tretje j opportunity for Slovene or All the Mr. latest equippment. Call HEn- Garaža za 2 avta. Croatian operator. latest equippment. derson 5311. Kastelcev ni treba biti sram— Galjotov tudi ne, se mi vidi! Vsak je sam svoj sodnik, vsak ima svoje grehe in zasluge; še z lučjo ga ne najdeš, ki bi smel pobrati kamen zoper bližnjega .. XXI. Prvi dan rožnika se počasi na-giblje k večeru. Pred hišico v Konjski rebri sedi gad med Ka-stelko in Zinko na novi klopici, katero je Prohor nalašč posta vil zanj ,da se udobneje solnči. Zamišljeni so vsi trije; gospa je prvič povedala zgodbo tiste no či po njegovi vrnitvi. Razložila je otrokoma strašni boj svoje duše ter ponovila vse, kar je tujec govoril. "Sanjali ste," razsodi Janez po dolgem molčanju. "Vsak ve, da so sanje najbolj žive, kadar je duh izmučen od žalosti in skrbi; tudi meni se je prikazalo marsikaj, in ne le enkrat." "Mogoče," kima vdova, pa nič kaj ne verjame. "Naj bodo sa nje ali resnica, povedala sem vama, ker slutim, da kmalu ne utegnem več." "Spet slutnja!" vzklikne de kle karaj e. "Včasih ste jih sami zmerjali, da so za stare čarovnice!" "Saj to sem zdaj postala! In marsikaj me je modrilo vmes; ne, slutnje niso zmerom prazne . . . Kar čutim, kako se napenja kladevce, da udari mojo uro .In čemu je ne bi? Mali grunt je oskrbljen; želela sem, da bi bila tudi na velikem še pri žetvi, ali zdaj kaže, da bosta slavila ta praznik vidva sama in drugi, ki so bolj spočiti od me ne. Trudna sem, spanec me sili, tisti globoki, dolgi, ko zraste človeku trava iz srca ... Da bi vsaj učakala znamenja prihod njih časov!" doda hrepeneče. "Ne le znamenja, časov uča-kate," pravi sin, stiskaje stari roko. "Pred durmi stoje, čez vse hribe piha veter svobode; koliko boljše je že kot pred letom dni! Ali to so le prvi zvončki pomladi: bliža se dan, ko sama raztrga oblake in stopi med nas." In res se menda raduje vse naokoli nečesa posebnega. Do-čim je Konjska reber odeta v požrlo popoldansko senco, se širi pod njo dolina in kipi onkraj polja Sevški hrib v praznični zlati luči; še v temnih piramidah smrek na obzorju je nekaj svetlo hrepenečega. Polja in sela počivajo, zamišljena veliko skrivnost, ki se zdaj-zdaj razreši; drobnim cerkvam, ki čepe na zelenih kopcih višin liki beli golobje z navzgor obrnjenim kljunom, se nič ne pozna, da nimajo več zvonov in ne morejo pozdraviti aleluje, ki se bliža. Kastelčevina gine od-daleč, se vtaplja med čredo vasi kakor velika ovca med jag-njenti: bogata slika okolice srka vse podrobnosti v svojo živo, široko celoto. Izza hribov se dvigajo kupčki in višji grebeni svetleje višnjeve barve, in še Išče se žensko, Slovenko, v starosti med 40. in 45. letom, za splošna hišna in gospodinjska dela, za tri odraščene osebe. Poizve se na 1138 E. 60 St., zgoraj, po šesti uri zvečer, in v soboto ter nedeljo ves dan. Išče se operatorice za Singer Power šivalne stroje. Izkušnja ni potrebna. — Visoka plača, izvrstne delavske razmere. MEMORIAL GRASS CO., 7400 Stanton Avenue. i _ . ... Y S Dobili smo GRAND KUHINJSKE PEČI t Cena je prav nizka Oglasite se pri R. ZDESAR 687 E. 200 St. t v odonkraj njih se zdi, kakor bi vpile daljave: tudi me smo tu, smo z vami, Kastelka, gad in dolina! "Poslušaj, Zinka!" vzklikne Janez nenadoma. "Kdo je pravil, da hrani godec novo harmoniko zame?" In kaže s prstom nizdolu. Bajta, kjer prebiva pijanček z materjo-starko, čepi tik pod rebrijo; na sadovnjaku za njo se vidi živa pika, manjša od črnega mravljinčka. Ta pika je Cena, ki v šehci vleče harmoniko, in kolikokrat pljusne sapa v breg, se razločno slišijo njeni glasovi. "Novo izkuša," prisluhne Ka-telka. ".Nič kaj mu ne gre izpod prstov. Čujta!" Res ubira godec nevajen na-pev; tipke se puntajo, melodija sili v poskočnico in vendar noče biti. Ali Cena ne odneha; še parkrat spodrsne, pa jo ima. Vesela harmonika dorfi mogočno, kakor bi jo bil obsedel slovesen duh; prav dobro se čuti, s kakšno silo nateza mehove. "Naprej zastava!" vzklikne Zina. "Kaj ga je navdušilo? Kar ni za v pete, ni Genova šega!" "Nekaj se je zgodilo," pravi Janez pomembno. "Glej očeta in doktorja, kako dirjata gori!" Izza ovinka gozdne steze sta se prikazala Galjot in zdravnik; očividno se jima mudi, kot bi nesla veliko novico, živahno se razgovarjata in mahata z rokami; doktor vihti palico, Galjot klobuk, in toliko da ne poskakuje. "Kaj vesta veselega?" jima zakliče vdova naproti. "Pa niso sklenili miru?" "Vse več prinašam, Kastelka! Se dosti več! Sosedov obraz je rdeč od razigranosti. "Potem je nekaj o stari pravdi . . ." šepne Janez dekletu. "Govorite, oče, govorite!" Doktor je zinil, toda Galjot hiti oznanjati blagovestje. "Mir ni sklenjen in menda še dolgo ne bo. Toda naši poslanci na Dunaju so povedali pred Bogom, cesarjem in celim svetom, da hočemo biti na svoji zemlji sami gospodarji ter stojimo za svojo prostost od zdaj zanaprej do konca, dokler nam je ne dado . . ." En vzklik iz treh grl je pozdravil visoko novico: to je bil glas, ki ga stoletja niso slišala! Sosed bi rad povedal več, pa ne ve vsega natanko. Toda zdravnik razvija časopis ter govori o zgodovinski deklaraciji tridesetega maja, kakor bi ga poslušala vsa dolina ob znožju rebri. Glas trepeče staremu gospodu, oči se mu rose od veselja; on je gredoč navdušil Cena, da gode časti ji vo bojno pesem. (Dalje prJJiodnjlC) Proves Wonderful For Itching Skin To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor^ formula backed by 30 years continuous success! For ringworm symptoms, eczema, athlete's foot or blemishes due to external cause, apply ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 packages eold. One trial convinces. Only 35ji. Also 60 (i and $1.00. _ ->ZEMO TO ROUSE FLOW OF LIVER BILE Get a bottle of Kruichen Salts tonight. Half an hour before breakfast, take an much a« will lie on a dime In a glass of water (hot or cold) or in your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruschen taken this way helps relieve such symptoms aa sick headaches, bowel sluggishness and so-called bilious Indigestion when due to Insufficient How of Mle from the gall-bladder. You can get Kruschen, a famous English formula made in the U. S. A., at any drug •tore. You must b« satisfied or money back. - Did You Place Your FALSE TEETH In a Glass Ust Night? Thousands do end wonder why their den-turn remain dull and stained - why they suffer with offending denture breath. They fail to realiie that water »lone is not a deeming agent - but now. there's a great formula perfected by a dentist, called SteraKleen that thoroughly cleans false teeth like magic-no brushing! Simply put a little SteraKleen Powder in a glass of water-soak ——-your teeth - now they sparkle, •re really clean and look like the day your dentist said, "Don't they look natural?" Try Stere-Kleen - lasts long - costs only jOg. At all druggists._ Old Farmer's Recipe: Mix Allenru and Lemon Juice to get quick relief from pains of rheumatics and neuralgia. Druggists have Allenru —grocers have lemons. Ni udobnosti > IZ JUGOSLAVIJE "Croatia", 17. aprila: "Enajst članov hrvatskega sebora je dalo ostavke, zaradi zdravstve- nih razlogov ali zaradi starosti, zamenjali. Predsednik vrhovnega za zaščito države je z imenoval enajst kmetov u ' nih delov države, ki naj Banka pred vašim pragom! i toil sem Na sliki vidimo četvero mornarjev neke podmornice> ki leže na svojih posteljah, na katerih je malo udobnosti in prostora. Ako hočete, imate lahko domačo slovensko banko P1^ hišo, da vam ne bo treba v nobenem vremenu in času iti ^ tešiti čas ali reskirati, da vas kdo na potu obere (oropaj-tem storite tako, kakor je storila žena, ki se nahaja U daleč od naše slovenske banke. Tole je njena izjava: "Želela sem govorit? z vami, poznam vas, živela Clevelandu 14 let in imam že nekaj vloge v vaši novi ba i kaj imam pa še v drugi, tuji. Ker pa se nikakor M tako domačo drugod, kakor se počutim pri vas v clomaC^rllgoV in ker poznam vas, sem sklenila, da prenesem tudi ono ^ . vašo banko. To storim pa še za to, ker kadar hočem, da ^ denar iz banke, lahko vam pišem v slovenskem jeziku, K ^ gače pisati ne morem in vi mi takoj pošljete ček brez druge sitnosti." iai Rojaki širom Amerike! To so besede, ki veljajo za vsa. HRVATSKI KMETJE SE UPIRAJO VSTAŠEM Bern, — Iz švicarskih krogov jugoslovanskih diplomatov prihajajo vesti o velikih kmečkih upori v vsej Hrvatski proti vstašem in italijanskim okupacijskim četam. Po podatkih iz teh krogov se mnoge vasi dvigajo k uporu, da bi se maščevale za plenjenje hrane, ki jo ropajo vstaški hrvatski oddelki kvizlinga Ante Pavelica. Istočasno so se hrvatski kmetje v severnem delu države v o-kolici Vinkovcev dvignili proti privilegirani nemški manjšini in nemško prebivalstvo prisilili, da se izseli. V okolici Donje Stubice so o-boroženi kmetje po krvavi bitki pregnali vstaške roparje hrane. Po sedanjih poročilih povzroča ropanje hrane in druga nasilja proti prebivalstvu med ljudstvom upore proti Pavelice-vemu režimu. Jugoslovanski krogi poročajo, da je samo v vasi Delnice prejšnji mesec prešlo okrog 8000 hrvatskih kmetov na • stran generala Draža Mihajlovica, jugoslovanskega vojnega ministra in poveljnika jugoslovanske rodoljubne. vojske. izmed rvas, bodite kjerkoli. Kakor ta žena, kj se je ^ Clevelandu iz daljne Colorade in se je tako izrazila v za stvu glede posebne postrežbe naše slovenske banke, P^. velja za vse druge rojake, bodite kjerkoli, še tako v državi Amerike. Kar je potreba je to, da pošljete vlogo in da nar za?aš katero ime se vloži. Banka ivam bo takoj poslala karto • podpis, nakar vrnete karto. Kadar pa' hočete denar ' ^ bo zadostoval vaš podpis v pismu, s katerim boste w .f koliko da hočete iz banke. Vse to se bo vršilo potom P1S in vam ne bo treba iti izpod strehe. ^ Naj k temu še dodam sledeče: Naša slovenska The ^ American Banka, je pod vladno zavarovalnino za Ve dolarjev za vsako vlogo. Plačuje na vloge po en in P° .^a ^ odstotka obresti. Njeno premoženje je nekaj nad dva m in je tako dobra, kakor je vsaka druga v Ameriki. ..^j-Vedite tudi, da je nad 900 naših ljudi, ki so delnicarJlp0SLV ke, in denar, ki ga vložite v naši banki, ga direktorij zoP ^v sujejo našim ljucjem. Tako pomagate samim sebi in 113 splošnem. ^ Sedaj, ko se bliža prva J, sot »a ačini. ,odP' Rojaki širom Amerike! 1942 h koncu, se vam nudi lepa prilika, da kot dom: Slovenci in kot Jugoslovani tudi v tem pokažete, da ste ne v besedi taki, marveč tudi v dejanju. Svoji k svojim! Za vse nadaljne informacije se lahko obrnete na P nega. Pričakujem, da se bo odzvalo veliko takih, ki boste mali modro in gospodarsko zavedno ženo, ki ni hotela kaj drugega nego to, kar se je njej zdelo potrebno in storiti. Cast takim materam! 9' ANTON GRDINA, predsed'" SLOVENSKE NORTH AMERICAN BANKE 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO 0100010101010202010100000202000101000202020100000000000202