Ukanil ga je

V strahoviti poletni vročini in so-       »Dobro, vzemi ta kožuh!« pravi
parici sta šla po cesti dva znanca iz    prvi, ki je postajal od težkega ko-
enega mesta v drugo.                         žuha vedno bolj utrujen.
Eden od njiju je nosil na hrbtu       ,v redu!« mu odgovori drugi. tezek ovcji kozuh, ki ga ie strasno
oviral pri hoji in povzročal, da mu       Usta^ta se; prijatelj  rau izroci
je pot v potokih lil od čela. Da bi    Petdeset dinarjev, on pa mu da v
se ga iznebil, jepričel premišl.ievati,    zastavo svoi kožuh.
kako bi ga naprtil svoiemu tova-       Ko sta prišla v mesto, kamor sta
"šu. —                                               bila   namenjena,   potegne   dolžnik
»Ali mi lahko posodaš petdeset    petdeset dinarjev  iz žepa in reče
dmariev:'«   ]e  po  daljsem   molku    tovarišu:
^prašal svojega popotnega tovariša.         r,        .        . ,          ,          ,.
»Lahko.  prav rad ti  posodim!«,       >>tvo t\*™l\ Petdeset dinarjev
mu odvrne drugi, »toda dati mi mo-    nazal' ne bom llh vec Potreboval, ti
raš nekaj v zastavo, da mi boš de-    mi Pa vrni m°i kožuh!«
nar res vrnil.«                                        Dobro ga je potefinil!