ISTRSKI TEDNIK OtASILO OSVOBODILE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA LETO I. - Štev. 30 KOPER, 33. septembra 1950 Cena 3 din sebična in 'hitra. Ko .ie v, naše kraje prodrla fesi' Gasibska četa u. Pira na v paradni uniformi Od gospodarske razstave nas loči se teden dni Pohitimo s pripravami! Kaj bo pokazala razstava ojnašam poljedelstvu in kaj d naši industriji? DEiaVHA BBIBADA1BBHIFAGEIQ" že tretgie proglašeno za udarno v Novem Boogradu Od gospodarske razstave nas joči še samo teden duii- Za vsakega na> šega kmetovalca, obrtnika in za Vsako naše podljetje mora hiti dragocena vrajka ura. Da ¡bo 'naša ¡gospodarska razstava čim popolnejša, moramo 'pohiteti s pripravami! Letošnja igo-podarska raizstava to po. svetila ¡našemu poljedelstvu, še večjo pažnjo kakor lansko leto, kajti v našem Okrožju se večina prebivalstva. ,bavi- z abdeovanjem zemlje, prav zaradi tega se naša ljudska oiblaet trudi, da zaščitil ter po-VEdigne naše poljedeijistvo! V okviru .oddelka z:a; poljedelstva bodo razstav.jati tudi tisti naši zadružniki, ki so se odtočili, da bodo kolektivna proizvajali ter ustvarjali temelje socializmu v podeželju! Ta del raizsteve bo pokaizal pot, ki so jo napravile naše abdetcvalme zadruge v obdobju med letošnjo ter lansko gospodarsko razstavo. Oddelek, ki to prikazoval naše poljedelstvo, se to delil 'na1 6 pa-vitjonov. Prvi Paviljoni to ¡prikazali naše vinogradništvo. Ni ¡slučaj, da najdemo ta paviljoni v našem poljedelstvu na prvem mestu. Vino je naš najvažnejši poljedelske proizvod' in je na ¡prvem mestu v našem izvozu. Faiviljoni o našem vinogradništvu' to ¡prikazal uspehe ¡¿n pomanjkljivosti na tem področju, pou kazal nam bo potrebe po obnavljanju naših vinogradov na. temelju‘boljše origam.ftzaicjie drevesnic, ki naj ib; ¡nam mudile najboljše Veste trt ter pozneje velike količine tistega tipiziranega vina, za katero Je na ¡svetovnem ¡tržišču' naj.več j e povpraševanje. V drugem parni jonu ¡bo razstavljeno naše sadjarstvo. Sadje je ibi'© za našega kmeta že od nekdaj važen vir dohodkov, ’Pri nas uspeva najrazličnejše juižnoj sadje in. je zaradi 'tega našai deželica v zeta ugodnem položaju, Ta 'del razstave bo pokaizal, ¡katera vrisfa: sadja najbolj odgovarja našim agrc-kf 'matičnim razmeram ter obenem, katera vrsta se lahko z uspehom uveljavlja na 'zuinainjiih tržiščih. TretUi paviljon to prikazali uspe. he in namene ljudske oblasti na področju namakanja in bombe proti suši. Letošnja isuša nam 'ie pokazala, da ie treba posvečati vprašanju namakanja vedno več paž-nje, V okrožju imamq preoei obširna agrarna področja, kjer lahko po.več_amo pridelek z dabro natna-ka no organizacijo. V šestem paviljonu ¡bomo videli naše uspehe in na'še pomankljlvo-stj na področju živinoreje. Odbor za Gospodarsko raiastaivo polaga' veliko pažnjo na prašeči er ejo, ki ima v našem okrožju prav, ¡posebno ugodile pogoje za svoj razvoj. Drugi oddelki toda ¡prikazovali našo industrijo, obrt ter dejavnost na področju trgovine. Poseben oddelek je ¡dotočen za naše ribiče. Na razstavi nam bodo naši ribiči prikaza i 6 načinov ribolova. V tem oddelku bodo sodelovale vse ribiške zadruge v našem okrožju. V oddelku naše industrije bosta zavteemala prav poteebno mesto Ar-ri.goni ter Ampelea, Ta slednja bo prikazala ves proces proizvodnje do končnega proizvoda. Tovarna Arrigoni nam bo pdkaeala.-kako se deavci borijo za izboljšanje življenjske ravni, kako si ustvarjajo svoje kulturno življenje ter dopri-našajo k skupnosti. Raziš tavljaile ¡bodo tudi vse manjše ¡tvornice. Do razstave je le še tnalo dni. zato pohitimo! Gospodarska razstava bo dala našemu ¡gospodarskemu in kulturnemu živ lienju novega velikega poleta! 12. (septembra je bila V prisotnosti vseh delovnih brigad, ki delajo na gradbišču »Jože Vlahovič« v Novem Beogradu, delovna, brigada' Italijanov našega) okrožja že: tretjič proglašena 'Za udarno. Veliko navdušenje, ki je vladalo med' našimi brigadniki, je dokaz njih predanosti Partiji; e vzkliki tov. Titu in Babiču pa se je razvila velika manifestacija bratstva Mladinci brigade A. Bonifaccio -na dela PIRANSKI GASILCI bodo svečano slavili 60. LETNICO SVOJEGA OBSTOJA Letos, 11. decembra, bo prelekto 60 let, odkar so v Firanu ustanov®i prostovo jno gasilsko društvo. Mor. da 'bo prav, da ob tej ¡priliki povemo nekaj misli o gasilstvu. Iz okrajne konference enotnih sindikatov Ne smemo se zadovoljiti z doseženimi uspehi, ampak moramo žf! nadaljevati, da bomo pravočasno ¡spolnili enoletni plan ' ------— ' - Pretekli petek je bila' v Izoli Okrajna konferenca Enotnih sindikata-/, 'Ob tej pri iki ,so delegati pregledali uspehe' in nedostatke svojega dosedanjega dela. V pol it; cno-OirganizaeUfkem poročilu je predsednik Okrajnega odbora Enotnih sindikatov podčrtal' tneid drugim uspehe sindikalnih organizacij in pomen vključitve sindikalne organizacije v vseljudsko Fronta SiIiAU. »Z vključitvijo ES v enotno organizacijo SIAU«, ¡.e dejal tcv. predsednik v svojem govoru, »bodo člani sindikatov s svojimi napori dor.egli še večje in. vedno nove u,Špehe pri izpolnjevanju planskih nalog,« Pni tem je naglasil, da bodo ES «Tožno v ostalimi organizacijami v sestavu SIAU; ohrani’l bodo svojo angaaiAzaicij*ka samostojnost, le da bodo to pot delali v ¡okviru programa SIAU, s, čemer bo ¡mogoča pospešitev vsestranskega razvoja našega gospodarstva. Po ¡predsednikovem poročilu ie govori1! toiV' Joško Tence o upravljanju' ¡podjetij in tovarn, s strani delavcev. Pri tem je dejal, da bodo morali delavni, natančno poznati . vse naloge, kit jih bo od njih zahte- vala upravljanje. Zanimati se bodo morali 'tako za proizvodnjo kakor tulil za' v.sa vprašanja v podjetju. V dokaj ziyahmi diskusiji so nekateri de egati marsikaj zanimivega povedali-' Tako se je oglasil tovariš iz delovnega kolektiva opekarne »NAR DON E« ki je dejal, da so delavca kljub večdnevni odsotnost; ravnatelja izboljšali izdel. ke. To dokazujem da se zneiio delavci tudi sami upravljati. Pa *aki'fačku poročil in diskusije so delegati soglasno odobrili sklep o vključitvi ES v organizacijo SIAU, n-alkar o izglasovali resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da so delavstvo naših tovarn obveže, da ba pred rokom izpolnila letni Plan, da ¡bodo v ta namen povsod ustanovili ¡brigade ter tek-movali za večja storilnost, boljšo kakovost izdelkov i'n tudi iza tol,i,šo disciplino na delu. Poleg tega se v resolucij i zavezujej o, da bodo po vseh delovnih kolektivih ustanovili 'krožke, čitalnice ih rdeče kotičke, da ibi. tako dvignili iizobratzbo našega delovnega človeka. Tudi vajencem ¡todo posvetili ve'iko ¡pozornost za njim strokovno in splošno VZigOJO. Etična stran slovensega, in jugoslovanskega gasilstva temelji na prostovoljni podlagi, Ker je bito naše ozemlje povsem tesno povezano z zaledjem, so se tudi pri nas uveljavili razni običaji, med temi tudi ¡gasilstvo, ki je do razpada Avstrije temeljilo prav tako na prostovo' jni padiagi. To pa n: Čudnov saj ¡smo na tem ozemlju po večini Slovenci. Zakaj potemtakem ne bi uporafcijali navad in običajev naših bratov in sester? V ¡gasilstvu je bila vedno organizirana prava armada ljudi — ¡zlasti delavcev in kmetov — k; so s svojo organizacijo v materialnem pogledu mnogo koristili vsemu ljudstvu. Saj so rešil'! marsikatero hišo, gospodarsko poslopje in cele vasi, živino, hišnj in gospodarski inventar, pa mnogokrat tudi ljudi. Njihova* pomoč je. bila vselej ¡ne- štilčna Italija je docela uničila gasilsko organizacijo. Načelo »prostovoljnosti« je v gasilstvu ¡odpadlo in .g tem. so bila uničena tudi gasilska druUva. Tedaj ni smel biti vsaki v tej organizaciji, temveč .samo tisti, ki je bi!! po poklicu gasilec. Iiz raznih razlogov! pa so te poklicne gasilce imela le mesta, ker va l izdatkov za uvedbo ¡plačanih (Nadaljevanje na 2. strani) in enotnosti- Ob tej priliki .je komandant ¡delovnih brigad na ¡tem! gradbišču piredal rfiatšiin forigadni-cm prehodno zastavico. To je bilb tretjič, k,o so naši fantje in dekleta za svoje junaško delo dobili priznanje ¡z dodelitvijo prehodne za-, istavice, L Med tem pa so naši forigatdniki sklenili, da ne pustijo več zastavice iz rok ¡¡n da jo toda prinesli s seboj v naše okrožje. In tako co> napovedali 'tamkaj,šnjim brigadam tekmovanje. Ob Eakiiučku glojvesktoteti je štab delovnih brigad priredili slavnosten! večer, na katerega so 'bile povabljene delegacije vlseh delovnih brigad, med temi delegacija mladih Italijanov, Spancev, Makedoncev, Srbov in Hrvatov, ' S tem so naši mladinci ponovno! potrdil’i zavest, vero ih volio zal poglobitev bratstva in enotnosti ter. bodo tako podvojili svoje napore za zmagoslavno izvršitev obljube, ki so io ¡dali pred odhodoml iz Kopra. ■ i Brinški mladinci o Jugoslaviji »Slovesno obljubljamo, da bomo h-.iitamki mladiini povedali resnico o Jugoslaviji in delali 'tudi v prihodnje ¡za to, da bodo britanske mladinske delovne brigade odhajale v Jugoslavijo,«' so izjavili člani Društva britansko-juigoslovanskega prijateljstva' v resoluciji!, ki ie bila' soglasno' sprejeta na sestanku, nai katereim s.o brigadniki, ki so delali' pni graditvi študentske'ga naselia v Zagrebu, poročali o svoiem delu. Britanski mladinci izražajo hvaležnost Ljudski mladini JugoisJavije, ki jim je emcigpieEla, da sa obiskajil Jugoslavijo in na tft način spoznali resnico o njej. C’ani britanske, mladinske delovne ¡brigade so na sestanku soglasno, poudarili, da sQ bili v Jugoslaviji: prijateljska sprejeti, da so .si lahko .ogledali vse, kar so želeli in svobodno govorili ¡z vsemi, s katerimi so hoteli- Prav tako glasno iso obtožili kominformske obtožbe proti Jugoslaviji. Nekateri člani KP Indije proti revizionistični politiki Informbiroja Tudi nekateri indijski komunisti so se začeli zavedati, da se politika! Kcminifarcnkitične partije ne sklada z interesi osvobodilnega gibanja aziatskih narodov, katerim ¡po sto- letnem zatiranju je svoboda in neodvisnost nad vse draga. Ne bi bili marksisti., če ne bi poznali dejstva, da se koioniaini narodi, ki ne šte-dijo žrtev v neizprosni torbi proti krvavemu imperializmu, borijo pred vsem za svobodo, za- neodvisnost in enakopravnost. Kot nujna posledica zgrešene politične linije partij Iniortnbiroja se je pojavila te dni v vrstah KF Indije politična grupacija, na čelu katere so nekateri najvidnejši funkcionarji, ki so se upadi revizionistični poliitiki Irt-iormibiroja, kajti spoznali so, da) lahko samo svetli Marksistični cilji povedejo najširše množice zatiranih kolonialnih) nat-odov v; o sto* bodi,ni boj, ' Seveda je Imformfoiro to nepokorščino obsodi!, jq proglasil za nacionalistično in izključi!, iiz KF Indije kakih 123 članov. Toda s tem ne bodo mogli odvrniti Indijskega naroda od svoje stoletne težnje po svobodi ir? neodvisnosti od kakršnega koli imperializma. ( i S FRONTOVCI RIŽ ANI ___________________________ Slava padlemu borcu Odpravljajmo napake v korist Bertoku Rafaelu SOCIALISTIČNE IZGRADNJE ! iVeJšnjo soboto j e . Okra jni odbor SI-A.U organiziral ria cesti Rižana masovno prostovoljno «telo. Kljub slabemu vremenu; tei ie dvdrata delo- skoraj celo predpoldne, .in. rasnim organizacijskim iponnanik ¿ivo-stkn, .se je te akcije udeleži1 o kar 120 pro.tovoljeeiV-fpointavcev tudi: Iz-«ddaljenih krajev. Predvsem številne so bile skupine j® Sv. Lucije (28) :in, Babičev (30). medtem, ko tudi iz Sv. Petra, ¡Dekanav in. Bertokov niso bile med zadjnjimi. Pri vsem tem pa llahko upravičen-o režemo, d» so raizne poman.jk'jivosti, nek'""dinirainega. deta med upravo gradiliača. in organizatorji delovne akrije zel1» m-agati-vmo vplivale na celoten uspeh akcije. Ker to niso prve -c.r,ganijlzaeiidke .p-amainkljivosti. snv-ir je -hi'o na več takšnih akcijah ugotovljeno. da so naivno te 'po. map-jte",1živosti kot ovira .za dosego boljših uspehov, je potrebno, dal za ta odgovorni odpravijo te napake ter se za take akcije temeljiteje pripravijo, V1 TRETJI FRONTNI BRIGADI ¡Poleg delavcev in vojakov dela «talno na Rižarni ena frontna de-Wt» 'brigada. Do sedal .rta bi'-; tu že dve brigadi in to je tretja, ki zaradi nujnih .del na poljih In v vjnc-gradih (trgatev) ni številna, afcor' sta bili prejšnji dve, vendar šteje 50 članov. Brigada je razdeljena .ri d‘ve četi, ki med seboj tekmujeta. V tekmovanju se je iizkazala [tva črta. katere komandir fe Luniano Gsnti. e, Ta četa po-'Vjprepno .prese.gr. normo ¡za 65 %, a tudi drvga -četa ne 'zaostaja mnogo. Najboijši tovariši, ki so se pri delu izkazal; so: Lurvein Anton in B:jif(gci7 brat Geinitlle • ter Cavazzo ©uido, ki presegajo normo tud1 za 300 %. Njim sledijo: Kozlovič Emil, Samcn Anton. 'Pečar Giorgio, ki presegajo normo za 200 %. Brigada kcit celota je V zadnji dekad! ¡izkopa'a in prevozila na 40 metrov daljave 380 kub. m material III. kategorije. 209 kub. m .materiala 'IV. kategorije, razbila tn PIRANSKI GASILCI slavijo 60. letnico obstoja ’fNoidoBjevarue s 1. strani) gasilcev niso zmogle. Italija mi trpela organizacij še s tako koristnim ¡n človekoljubnim programom fh jih je eatina’® že «zato. da prepreči izbiranje ljudi. Tako so pri »a s. prepadla zadre a pro tolvoUna. ga-ifska društva, na katera je bil naš preprost človek -tako «ponosen. Ostali, so je poklicmi gasilni, med katere prištevamo tudi piranske. Ko «o prvotno o~navail’i svojo organizacijo, so tudi on.i imeli ,na-ee'o prostovoljnosti. 19, prostav-of j-«er/ je tedaj štela n.iih . organizacija. katere komandant je bil Maso Manco, Pozneje se te ralzširila in vi:j; prebivalci mesta ..-o postali njeni člani- Čutili so se neustrašne. in »korajžne«, kakca- samj pravijo. Toda Pad fa-šlzmcm je argainitzatcija skoraj. preparirat Ostalo je l.e 6 stalnih pokMciniih gasilcev. Ti so •'obdržal] i gasilsko organizacija v Piranu do današnjih dn:, ko temelji gamlšKa birgaJniEaciJa zopet na podlag i ‘ prostova! i.nost i. “V'-skupini prostovoljnih gasilcev v Piranu so med drugimi tudi Valente Mario, 'Alibanese Cosimo, Gia-«hin Francesco, Beinedetti. Njcolo, Benedetti «Fran-ceaco in 'komandant .Dolce Dcinemico. Ti so v primeru počara vedno pripravljeni priskočil' na pomoč. Po osvoboditvi, ko je tluldi nji®, organizacija dobila «olveiga poleta, so uspešno pogasili k»r 70 požarov in preprečili). 71 ne reč. ,V nedeljo.. 23- L m. bodo slavili 82 letnico svojega obstoja in ob tej priliki jih bodo Obiskali gasilci iz Slovenije ter ibado tako razvili ta praznik v pravo manifestacijo bratstva in enotnosti. Tudi mi, kakor vse naše ljudstvo 3fini ob tej tpri-Fožmosti čestitamo in želimo kar največ uspehov pri njihovem nato j njem delu- prevalila 32 ikuib, m zida, istiak,orva'a 280 kv-m ceste, razstresla po , cesti 226 'kub. m gramoza, naložila in raz. tožila s kamionov 30 kub. m gramoza in 4 tone cementa ter spla-niraa 259 kvad. m terena na brežini in cesti. Pri tern je brigada dosegi'a normo za 145 %.. Brigadirji 'It, frontne brigade se poleg dela- -bavijo tudi, s športom, kulturno prosvetnim delom itd. Pokrili so vinsko klet v Škocijanu Ob priliki pokritja vinske kleti v Škocjanu so v soboto, dne 16. septembra delavci tega gradbišča proslavili veliko delovno zmaigo. Ob prisotnosti predstavmiikav Vojne uprave, JA, KP, BS in ljudske Oblasti je uprava gradbenega podjetja .»EDitLIT« pohvali’.® naibolj-še brigade, ki so iy ralznih tekmova-nijih presegle normo tud'), za 170 %. Talko sta se izkazali kot najboljši brigadi te arjev in gradbenikov. Iz vseh brigad pa bitji najboljši delavci proglašen! za udarnike. Tako :.o dobiii naziv udarnika sledeči de aivei: Bunbac I-v-am, Kleva .Franc. Parma Lifcero, Kreivatič Ivan, Gla-vina 'Paivel. BembiiS Jos'p, Sirptič Bruno, -Sirotič Jordan. Razzitti. Renato, Vascotto Anten, Dajak Mario. Gina d i Giulia.no, Kuner Vicenco. Cuiznan, Bruno, Venturini Natale, Fonda Bruno iz Izole (kot na.ibo j. ši delavec tega koektiva). Sko'a Ivan., Bonifacio Antonio, Klu.n 'Emi!, Šinkovec Ivan, Sinčevec Jordan, Muizetiič Fa-vel. Um er Mii an. im Valentič Ivan. NEKME1STM (SLOVENSKE NA00DN0STI ilaitio suit olioke • V tistih odločilnih dneh, ko je začelo primorsko ljudstvo spoznavati gnilobo fašistične Ita i.'e in se uprlo proti zatiralcem delovnega ljudstva, je stopi! tudi Bertok Rafael iz Cezarjev aprila 1943 v borbo, kjer se je vse skozi do februarja leta 1945 aktivno boril v oboroženih vrstah Narodno osvobodilne voj ke. Tovariš Rafael m nikdar štedil svojih moči. V vsakršni borbi proti sovražniku je ibil vedno med prvjmi, V težkih borbah proti sovražniku je 25. februarja 1945 pade! v Jurhovi vasi v Sloveniji. Njegova žrtev je« kamen v veliki stavb; svobodne domovine. S’ava njegovemu spominu! Ob otvoritvi novega šol.kega leta ]ju,d ke šole in otroškega vrtca je bilo v Strunjanu zelo živo. V otroškem vrtcu se je zbran 20 mater, ki so bile zelo iznenadene. ko. ::o videle, kail vse je učite ji-ca Velikonja pripravila za strunjanske 'malike. Matere in otroci, so ime 'i skupen zajtrk. Malčki so 'bili v.--; iz sebe. ko j'm je učiteljica preda a najrazličnejše igrače. V strunjanskem otroškem vrtcu bodo ma čki imeli tudi posteljice, tako da bodo v otroškem vrtcu .po kosilu lahko tudi '.paii. Največja .zasluga dosežene uspehe gre tovarišici Knez Viktoriji, te; je vložila mnoga truda, da bi bi) otrošk.i vrtec čimbolj preskrbljen z vsem potrebnim. Pri delu- okoli otroškega vrtca pakaizuje ve iko ivztra.inpst in požrtvovalnost tudi priljubljena učite jica- Velikonja !n ravno tako učiteljica- iz ljudske tole, tov. Stok Anica, ki uživa med Strunianča-r velik ugled. Z letošnjim i o .kini letom se je 9 otrck iz Strunjan» vpi-.ao 'w osemletno' «skr*.»» nižjo sloven ko ■gimnazijo v Portarožu. Precej strunjanskih otrok se je vpisalo tudi v osemletko v Izd L Da bi. otroci laže pcha’a’i v šolo, je strunjanska -Zadru-a dala na razpo'ago rvoj kannion, Vaj- Strunjan mnogo obeta. Od cvetih slovenskih otrok, ki obi- ku : :io sedaj šolo v Portorožu, bo m; si a nova slovenska inteligenca, p . kateri se čuti veliko pomanjkanj zlasti v Strunjanu. V Strunjanu se še vedno dogaja, da nekateri s'avenskL starši, ipošilja-ji i svoje' otroke v italijansko šolo, l .jub temu, da sta dala .«'ovenska učiteljica ter italijanski uč:telj . tairšem popolnoma pravi ne nasve- te. Med take nevestne starše spadajo zlasti družina Rupenai iz Kar-boinare št. 17, Veljak Franc iz Mar-zaneja/ št. 71, Grieančič Jakob pri Sv. Duhu št. 1, Sav Josip iz Kai-bo-nare št. -42. Poropat Avre'ij iz Marzaneja. št. 61, v Kosterlag l Sti-zančič Btruna. .Sav Irma in Sa!ko-vič Armando ik Viare št. 92. Vsi navedeni Slovenci pošiljajo svoje otroke'v jtallijam.-ko šojo ter na ta način škodujejo interesom skupnosti. Večina Struniančah-ov pa ne odobrava tega njihovega početja. Upacno, da bedo kmalu s pas na, i svojo zmoto in spremenili' svoj od-poi.; do slovenske šole. Krajcer Anton gradnja zadružnega doma v Bertokih O uspehih pr; gradnji zadružnih domov smo že mnogo govorili, zato bomo v naslednjem pogleda'! tudi na nekaj' ipcmankBivost'. Ze v začetku lleta 1949 ,so v Bertokih začeli s pripravljalnimi de'i za gradnjo zadružnega' doma. Delavci, 'kmetje in vse prebiva'stvo tega sektorja je z navdušenjem vsestransko sodelovalo tatod pri kopanju temeljev kakor tudi pozneje pri gradnji zidov tega gospodarsko važnega po. lop j,a. Tako so Ber-tožani . prostovo jino delovno silo minago doprinesli,- da so se zidovi 'zadružnega’ doma' že dokaj dvigniti. Vendar moramo piri tem reči, da b¡! kljub teriju lahko še več storili, če bi ?ie vodstvo o. novnih frontnih organizacij na področju sektorjd Bertoki že v zaselku krepkeje poprijelo dei"a . in preiviîfelo gradnjo , v svoje roke, To je' najpoglavitnejša pcmank 'jivpst, ki *Jp .¡e 'gradnja zadružnega dorna v Bertokih trpela in zaradi katere' s.n frontovci zadnje čase ,popust’j‘«vi 1er neaktivni. Prj te»n še je pokazalo, da ie Fronta, v Bertokih premalo .krbela za mabiiizaci.ió" pro, tovd’.vue delovne n sije za nabira ne akcije .materialnih sredstev v korist zadružnega doma. Eag’asvjtno je tudi. da * Je iniciativint odbor za ànadnid ""zadružnega doma izdelal svoj j ÿîan delovne sile. ki pa ta se ga dfžala in dela a v ofcvjru njega le frontna ongani.zaç'ja v Samimu in zadnje čase tudi pri Sv, Tomažu. Vse osfa'e organizacije na tem sektorju so ce’p za da’jšo dobo epu tLíe nedeljsko množično prostovoljno dílolz iZigC'VÓron), češ da ljudje nočejo' sode dvati. Toda' to je naipalčen ižgoczbr. Dej-stivc ie. da so ljudje pripravljeni Ves Ca,s Sodelovati, ker vedo.' da je‘ to v njih dobrobit, le 'Vod tva niso imeli,, ki bj' -jih vizpodibujalo. V Berte,-kih so s pravilno mdbi' izacijo ■ v-ečkrat • imel na? prostqv'oljnem de'u tudi do 100 tjuldi. Prav takč» piri -Sv- To. • mažu i-n drugod. ,, . Kakor dolcča p’an. mora biti zadružni dom v Bertokih do konca tega leta dograjen. Zato je potrebno, da se Fronta na 'področju tega sektorja ®budi in začne z novim delovnim pofetom- Tu se podavlj-a v ospredje vprašanje strokovne delovne sile. zidarjev in tesarjev, ki j'h Fronta lahko dobi ¡,z svoje rezerve med našimi kmeti, ki nitso stalno zaposleni pri poljskih delih in ki se obenem razumejo na zidarska de'a in podobno. Do sedaj se je dogajalo, da so zidarii morali skrbeti tuidi iza material in vse osta o. namesto da b; delali svoje delo. Primer je pokazal zidar An- ge' Ko-jančič, za kar mu gre vsa pohvala, ker je ipo|eig svojega de’a ikrbe; tudi za mater'a-1 in ostale potrebščine. Teda sam ni mogel biti vsemu kos- Zato je nujno potrebno, da mu priskoči Fronta na prince c prostovoljno delovno .silo, z denarnimi in tnaterV.nimi sredstvi in s čimer koli, samo da delo ne zao, taja. In tu 'bodo uspehi kmalu tudi vidni- To naj ne velja samo «za Bertoke, ampak naj' 'bo opomin Viseim vasem, kjer 'gradijo zadružne domove, ker berno z odprav janiem napak uspešneje delali in tako izpolnili planske naloge. Ob vkrcavanju dijakov PT Do preteklega leta je' ib To šolanje na naši šo.V; urejeno tako da so d h jaki obiiiskovali štini leta- Pomor.ki tehnikuin. Toda s pričetkom šolskega leta 1949/50 se je način šolanja spremenil. Iz-ene šole sta nastati dve: Fcmorska šola, in Pomoriski tehniikum. Prva' traja eno leto, nakar odidejo dijaki na enoletno prakso na. ladje, nato -pa stopiio v Pomorski tehinlkum, ki traja tr,i ¡leta- Letos je torej iizš a prva generacija Fomorske šole in s pabčetkotn septeinjbra se je pričelo njihovo vkrcavanje. Mnogi so se nekako tesnobno pripravljali na to vkrcanje. :-a.i bodo prvič v življenju zapluli kot marnarjj na mprje. Vrt pa so se veselili tega, saj bodo v-ide i marsikatere kraje, ki juto do sedaj še -niso obiskati. Toda .tudii trda. šota. bo to zanje. Mladi in neizkušeni se bodo začeli spoznavati z vsemi neprijetnostmi morja, z vsemi tež-k'm,L deti ina adji, kjer bo potrebna maSnai volja, ki .jih ibo piiivedia do njihovega cilja. Seveda Pa ,m ne bo prikrajšana marsikatera lopa urica, katere je laihko dd ežen -a-mo mornar in katere jim bodo ostale v lepem spomin vse živ jenje. Trdo življenje in vzgoja na morju pa se im bo.ta poznala pri nadaljnjem študiju, kjer bodo veliko laže razumeva-i -teoretični pouk. saj bodo z deitstvj. že poznani. Upamo, da se bodo kaj oglas;!i in nam pisali o svojih dogodivščinah na morju, o njih deu jn veselju. da bedo tudi drugi vedeli, da -e naši mladi pomorščaki — .-.loven-sk,i pomorščaki — tudi borijo za boljše življenje jugoslovanskih narodov, da se-tudi Slovenci uveljavljamo nai moa-ju, ki so nam ga toliko ča.-a ugraib ali naši sovražniki, in do katerega ¡mo končno le prišli. FR-EN IZ BUJSCINE v Uni. Mirne Te dni bo končala z delong v doli-n,i reke Mirne fronta 'brigada »Ruggero Pal-aidm«. Brigada de'a na gradm’,i .poizein • kéga kana a »sifona» skupno z drugimi specializiranimi. .delaivcii. Foleg tega dela nekaj brigadn'k'ov tudi na drugih delih, ki jih bodo te dni končali. S požrtvovalnim de-om bri.ga.dn ikov presega brigada! iz 'dineva v dan delovne norme. NajfooJ so se pri delu izkazali: Benčič Ivan, Černač Bruno, Palčič Fedele, ki presegajo nor-ipo tudi za 110 %. Komandant») brigade, tov. Garo-su, očetu padle partizanke, sledijo brigadirji z deilayinim po'etom, 'medtem ko jima ta' raaizfaga, d» je ne-miogoče zgraditi socializem brez težav in ovir in z rokami navzkriž čakata J^dežo ¿i-rnhdov kgkVir to delajo štč[tiiih? korhun: t; ‘v 'Jlahj: in drbgcd. »Bjdrba :!¿a ójv obod ¡tev "Je bilk pri r,a.; tirda, tn • ravho’'?aradi tega nam je phinesia ]'h’d:lkb ob';ast: Toda danes moramo tb boj-’bo úaiáa.-(jevati v vrstah Izgradnje sóida iž-: mal«. To «o besede tovariša Cjairošai ¡n prav gotovo Izražajo mnenje vsega našega delovnega ljudstva. V Umaga bedo graditi veliko aviogaražo M Umagu diado, čez neka.'! dinl začele w 'gradn.ioi velike avto garaže. Pr,i prsi.'e, zaizačetek ; gradnje so v pcl.ncm teku,, tako so že izkopa i teoiej.ie.. Gradben,; matrnjal prav-ka* i prpravljajo, Pa!«g tega bodo zgradili tudi mestno tiskarno, ki je za buj k|j okraj neoifcho.dino potrebna. .kajti sedaj morajo vse. .stvari -tiskat,i v Kopru. Iz zased njes zveze Italijanov v Umagu Pred dnevi je bilo v Umagu zasedanje Zveize Italijanov iiz Umaga in okolice, n» katerem so prisotni obravnava ii važnost Zveze Ita i.iar nq-.( si sdd el oranjem v SljAiU -v ibojb bi za divrg ideološke in kulturne plati Italijanov našega1 okrožja. Prav talko ,:o -obravnavali r-atena vfprafšauja o nadal.ini.em d^'u. Ital i— iapov pri graditvi lepšega- tn srečne j toga življenja- 'Cib zaključku zasedanja so se pri-so‘r,’ obvez.aii. da bodo dp ted-na ita’llani-iki1 ku ture končali s de om za zgraditev nj-ij.h sedeža- v Umagu in da ga. bodo tedaj tudi odprli. Poleg tega- pa 'bedo v -tem tednu pri-rediili več kulturnih prireditev in raf-stavia silik umetnika slikarja Iva. »a Giralidij». J . i . ; PRAVNI PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA IOLO Ustanovljena flURFIlRA ° medsebojnem plačevanju ^r6iS^a zveza kfrskfitfd UIIKCIIdA v gospodarstvu Sredstvo je postalo pri nas nai- Nada'jmji ivaižnl ukrep je izvršil- lii odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora p-advizei na poliu -gospodarstva. Vsaka država stremi za tem, da v njej denar in blago naglo krožita. saj prav to ie izraz cvetočega gospodarstva. Blago mora priti od prdlzvaijaalca s posredovanjem trgovske mreže čiinprej v roke kon-zumenta, denar pa mora .itj čim hitreje v obratni -smeri. Ciin hitreje kroži denar, tem manj ga je treba v. državi izdati. Tudi blago se ne producira zato, da ¡bi mrtvo ležalo v skladišču, njegov namen je. da pride činuprej v roke potrošnika. Zaradi tega oblast iz primernimi ukrepi skrbi, da -se to kroženje blaga .in denarja- čimbolj pospeši. . , -Iz teh ralzf čigav je izvršilni odbor J str. k ega okrožnega ljudskega odbora- ''z.dal odredbo o medsebojnem piačevanjul v gospodarstvu. Ta odredba velja-z. vsa-podjetja, ustanove ¡n urade ljudskih odborov, za zadruge ¡n tudi za' zasebnike. 'Predvsem določa, -da- je kreditiranje- med navedenimi uradi, podjetji -in ustanovami prepovedano. Kreditiranje in dajanje avansov, to je predujmov, je izjemoma dovoljeno samo pri .investicijah, nadalje pri delih, ki jih gradbena podjetja oddajo obrtnikom i-r zadrugam ter v drugih podobnih primerih. Da bi fciaigo mog'o čim hitreje priti od proizvajalca do potrošnika, mora kupec, ki -blago naprej prodaja. čimprej sprejeti tudi fakturo za t-o ¡blago, da, 'bo lahko skaalkuli-raj ceno. po kateri bo -blago prodaja' naprej. Odredba predpisuje, da mora prodajaliec najkasneje v treh delovnih dneh po tem. ko pošlje blago. Izdati in d-ostaviti fcup-iu. tudj fakturo. Kupec pa- mora prejeti fakturi znesek v 8 dneh po prejemu plačati prodajalcu, To se bo seveda, l.zivršfo v primerih, kjer ne ibo šiponov. Ce pa nastopijo med n.iimi --pori, odloči q stvar- pristoj. no sodišče oziroma, javna arbitraža. Omenjeni' predpis pa seveda ne bi dosegel povsem zaže'enega čilija. če ne bi v -odredbi -bile predvidene tudi sankcije -za -tiiste, ki ?e teh rokov ne bi držali. Sankcije pa so -ze].o stroge. -Prodajalec, -ki ne pošlje kupcu fakture v treh d-neh, bo moral plačati kupcu penaie- v višlmi, -enega promila na dan, to ie ea- visak-ih 1000 dinarjev- 1 -dinar. V Vanganelu gradijo šolo V našem listu smo že pisali o gradnji nove šoje Vanganelu. Ni doligo, kar s-o paložili prvi temeljni kamen. Začeli so prav % majhnim števi om delavcev. Najtežji problem, je bil, kako d-abj-ti delavce. A kmalu nato sse je prijavilo veS fantov ,|z oko--iških vasi. Sedaj deja pri tej gradnji 14 težakov ih 8 zidarjev. Organizirano imajo tudi kuhinjo, v kateri dobivajo vsa defavci vsak dan dobro kosilo. Zanimivo je, da delajo pri -gradnji te šole po večini mladi fantje. MM onikn-i osmimi ¡zidarji, fci srno iih. omenili, je 6 zidarjev -vajencev, ki so zače’i uporabljati kladivo šele pred enim Oetcm. Lani v avgustu soj hiti na 4-«nerečnem zidar, keth tečaju v Semedeli l,i sedaj delajo pod nadzorstvom skoraj .sami novo šoio V Vanganelu. Zeljo dobro in marUi.vo debata bralta Fjfcoa -Marcel in Edvard, medtem ko se Pobega Damo, ki je vajenec iste do be; vedno Sanska delu- ih postoma po opornih odrih. Na -gradbišču poteka delo V želo -živahnem tonu. FamUe si kratijo «as » pest-jem ir> žvižganjem. To ie ee^o lepa od njih, da so živahni pr3 delu. Le včasih preveč pozabijo na de'o. kar je nepravilno. Fci -takih mf adjh fantih bi fefiC« zelo dobro, da -hi si postavili svoj STEN-C AS, ¡kamor bi piisaji o vsa-kodnevaiem delu in z grafikoni prikazati:, kako pri delu napredujejo- Ce foi se na primer faktura g asila na 10.000 dinarjev in bi jo prodajalec poslat' kupcu- iri dtal prepozno, mu bo moral p'acati penaie v znesku 30 dinarjev. Kupcu ne bo treba tega zneska -pénala posebej terjati od prodajalca, -temveč ,ga bo enostavno odbL od fakture pri plačilu. Obratno pa bo kupec, ki ne bo pravočasno, to je v osmih dneh p.o prejemu fakture, plačal fakturnega zneska, moral plačati proda-Ja-lcu penaie v višini dveh promilov ea vsak dan zamude. Na primer od zneska 1,000.000 -dinarjev, ki ga -bo kuip*c p acal za zamudo pet dni, bo moral plačati -še penaie 10.000 dinarjev. Frl večjih -zamudah -bodo. ti penali še višji, kar si lahko sami izračunamo. Samo v primeru, da b-i bili prej omenjeni roki prekoračeni- iz objektivnih, utemeljenih razlogov, se bo ,p ačšlo pénala lahko znižalo a!» tudi -povsem opražilo. To bo na podlagi potrebnih ugotovitev izreklo sodišče a'i pa javna arbitraža. Tako bo -ta odredba- -nedvomno dosegla uivodoma ¡navedeni cilj in bo -seveda potrebno njeno točno izvajanje. Poudariti je .še treba, da Ljudska inšpekcija je nadzorstveni organ širokih de'ovnih množic, po katerih imajo v. i d e1'ovni Judje možnost in pravico sodelovati pri delu organov državne uprave, ustanov in podjet:j in ga nadzorovati. V skupinah ljudske inšpekcije imajo delovne množice možnost in tudi dolžno:!, boriti se za takojšnjo odpravo ugotovljenih nepravilnost« pri. delu državnega in zadružnega aparata, in sicer brez nepotrebnega birokratskega zavlačevanja, im katerega'danes še zmerom nafelitno pni odpravljanju različnih nepravilnosti, zlorab, raziš jpav am j, škodljivega in sovražnega odnosa do ljudskega- premoženja. V našem okraju je iz-vo'jenih 82 grup ljudskih inšpektorjev. Fo U-ritji SIAtU 39, po sindikalni pa 29 grup. Vendar pa te grupe do danes niso pdkazale dosti zanimanja, kaa' dckanuje, da srno prejeli ata Okrajno kontrolno kcmosiio .samo 4 pritožbe in dva signala. Pohvaliti moratno grupo ljudske irdpetooije Karte, ki je pregledala pos oval n ko -v Kortah ter ugotovila, da je skladišče zelo zanemarjeno ¿n tb-lago razmetano, ravno tako .-e ugotovila, ta razno itekotiino bfa_ go dr»jo v skladišču pa več mesecev, ne da tbi ga pokazali .judem T na pr-imer letne majce). Grupa ljudske inšpekcije je opozorila po- tega ne bo l mef. Upoštevati pri določanju cene b’a ise spomnimo nekaterih ¡podatkov o velesejmskih prireditvah prejšnjih let. Leta 1947- ie bilo 731 dcmačiih in 46 tujih razstav; 'jalcev. Razstaviniih predmetov je bilo samo 819, Veseleiiem ie obi. skalo 258-000 'ljudii. Leta 1948. le razstavljal’o 927 domačih in 221 tujih razstav,Ijalicev; okrog 200o vrst predmetov. Lami je Sodelovalo že 2000 novih stanovanj v Zagreba V zagrebški preistalraiici gradijo sedaj 3000 ¡novih stanovanj od katerih bodo dckončai 1000 še do konica novembra. Od leta 1945. ¡so zgradi'1 V Zagrebu 544 poslopij Z 2000 stanovanji. Pri. teh delih so sodelovali člani ljudske fronte, ki so ¡napravili nad 15 milijonov prostovoljnih delovnih yr. Nov način pridobivanja minila nujno polrebno zalim prevleke za železo Znanstveni institut LR ¡Srbije ¡z osvajanjem rasnih procesov proizvodnje zmanšujejo .število uvoznih predmetov ter na ta način omogočajo izdelavamie novih izdelkov, ki jih je moraai Julgo Lavi j a do sedaj .draga plačevati v inozemstvu. Te dni so ¡znanstveni, delavci instituta dobili minij, dragocen izvozni artikel. Minij je nujno potrebna ¡zaščitna prevleka za železo, Samo v Jugoslaviji porabijo ietoo ¡okrog 400 ton minija, prav, tako je pa tudi na svetovnem tržišču .po njem veliko .povpraševanje. ;6 tem, da jugoslovanski ¡znanstveni; delavci pridobi vaja minij. ¡neposredno ii-z rude ceruzif, mncigo prihranijo. Njihova zasluga je, da bo Jugoslavija izdelovala rniihij tudi za izvoz. Dosied so pridobivali minij iz svinca, nekaj, malega pa tudi iz svinčevega belila, Minij, ki so ga dobi" neposredno iz rude čeruzjt. Zelo dobro krije im -e za razliko od' minija,, pridobljenega iz svinca, ¡zelo hitro suši- Pridobivanje minija' i,z ceruizita je ‘Za Jugoslavi jo toliko, več jega pomena, ker je jugoslovanska ¡ruda ce-ruizit žejo čista ter lahka iz nje dobivajo .barvo, ki ¡ima nad 70 % čistega minija. Roda ¿z tisovika ima večji .odstotek svinčenega ar-senataij iz nje ¡bodo proizvajali mi. nij za ¡pleskanje ladij, vlačilcev in drugih objektov. Ta način pridobivanja minila bo ida'4 jugoslovanskemu gospodarstvu velike koristi, Z njim ibodo krili domače potrebe, velike kdtiičine ¿hipija pa bodo tudi izvažali- 13 tujih držav- Domačih razstav-lljaleev je hijo 1226, tujih pa 234. Velesejem s; je ogledalo 575j.05'3 obiskovalcev. Mednarodne velelse-jemsike prireditve v drugih državah navadno nimajo nad pol milijona obiskovalcev. 2e to dokaizuje, da je lanski velesejem dosegel' višino mednarodnih vefesefim.ov. Na splošno po obsegu letošnji velesejem ni večji; od lanskega. Vsebinsko pa je nedorvmno še bo- gatejši, To ve'ja za domači, kakor za mednarodni dej iraizstave. Zastopanih je 15 tujih držav: Amerika, Avstrija, Belgija,, Damska, E.gipt, Anglija, Francija, Grčija, Nizoizem-ska, Italija, Zah. Nemčija, Švedska, Švica, Svobodno tržaško ozemlje in Mehika. Nekatere države bodo zastopane‘kolektivno >n nekatera .njihova podjetja ¡posamezno, nekaj držav pa ¡bodo zastopale le posai-mezne tvrdke. B6HSEE»'r:' Kdo ne ve za »Iskro«, tovarno preciznih strojev v Kranju. Po vsej državi in tudi izven nje občudujejo njene ¡izdelke fine mehanike. Lepi beli, moderni kinoprojektorji so raznesli kavo »Iskre«. A .v «¡Iskri« ne izdelujejo samo kinoprojektorjev, temveč najazličinejše zvočne naprave, ki so dej. aparatur za optično in tonsko reprodukcijo V ki-netamografiji. Poleg tega pal številne precizne ¡izdelke za električ- Kmečko delovna zadruga »Njegoš« Zaidr.ugo »Njegoš« sestavljajo v pretežni ¡večini Črnogorci, ¡ki so se kot kolonisti priselili v Vojvodino po osvoboditvi. Letaki946 so ustanovili več manjših ¡kmečko delovnih zadrug, katere so se leta 1948 združile ¡im isitv,arile današnjega velikana socialističnega sektorja nai vasi, ki nam na najizgo-vornejš|[ način prikazuje, kakšne uspehe lahko dosegajo naši kmetje, združenj v ‘kmečko delovni ¡zadrugi. Obenem nam prikazuje, na kakšno višino bedo dvignili jugostovainski delovni ¡kmetje v neprimerno krat. Pdjelmo lepo urejena in opremljena pa ie mehaničairska delavnica, katera razpolaga 2 najsodobnejšimi že-lezcktn&nicumi in celo s topilnico, s pomočjo katerih se izdelujejo tudi novi deli /raznih Zadružnih strojev V .’zadrugo je danes vikl j učenih 1025 posestev s 5000 člani in 10.067 heCct&tcfv; zemi'.je. Ti pridni poljedelci, ki so se šele pred petimi leti preselim jz pasivnih krajev hribovite Črne ¡gore, so si plodno vojvodinsko zemljo' zelo hitro podrédiii, Daines gojijo zadružniki v Lovčencu nad 52 vrst ¡najrazličnejših ¡prehrambenih in industrij stotih kultur- V teku leta 1949 je zadruga »¡Njegoš« prodala državi: 50 vagonov pšenice, 181 vagonov koruze, 35 vagonov krompirja, 261 vagonov industrijskih biljk (tobaka., sadkorne pese itd.), 18 vagonov ječmena, 50.000 litrov mleka lin mnogo drugih prgde’twY, Leta 1946 zadruga ni imela ni,ti enega traktorja in drugih strojev, a dane; ima: 24 traktorjev, 36 slamoreznic, 10 mlatilnic, 4 kasni ione in .številne druge stroje ter ostalo ipo-Ijedelskci in drugo orodje. Zadruga »¡Njegoš« je popolnoma samostojna tudi gjede zdravstvenega vprašanja Ln vprašanja vzgoje otrok. Poskrbe]! so si in sami. vzdržujejo vse potrebne zdravstvene irt prosvetne ustanove: porodnišnico, jasli, otroški vrtec, osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Tudi bolnišnico imajo svojo. V vasi Lovčenac, Vojvodina eden najmočnejših stebrov socialističnega sektorja v kmetijstvu FLRJ .-v .......... Prašičjereja spada mod najvažnejše panoge gospo^darstva zadruge in se je tekom štirih let njenega razvoja ztltO naglo razvijdča. Ob svojem nastanku leta 1946 zadruga sploh ni imela prašičev, leta. 1947 je imela 120 prašičev, leta 1948 je imef.a 950 prašičev; leta 1949 je imela. 2-500 prašičev, a danem goji ta zadruga nad 4.000 prašičev, odi katerih jih ho tisoč pro da’a državi. Zadruga, je, kar se tiče poKravjla st rojev in drugega orodja popolnoma Samostojna. V njenih mizarskih, k ovaških. mehaničnih delavnicah se opravljajo tudi n ajvečjld popravila■ na merjenja in štetja, števce, ain-permetre in volim etre ter ce’o vat-metre. V »Iskri« tudi sami izdelujejo že fine spirale, ki so jiih prej mora1!! uvažati. V zadnjem času pa so y »Iskri« do-eg’i z raznimi novostmi, da že lahko izdelujejo ¡številne električne nalprave na aivto-mohi'jh; štarterje za pogon motorjev, dinamostroje, naprave za ra-svetijavo in signalizacijo, električne vrtalne .stroje ¡za imdustrüo in obrt, razne tramf.ormatorje in številne druge Speoiatoe ¡izdelke. Fred kratkim pa je ¡delovni kolektiv »Iskrie« na s'avnosten način prevzel) tovarno .v .svoje reke. V; novem sindikalnem domu se ie zvečer zbral ves de’otvni 'kolektiv, prišel je tudi minister za strojegradnje Stane Bizjak, zastopniki gi’ávnegai odbora Zveze sindikatov, mestnega komiteja, J,ugo?.lovanske armade ¡in drugih kranjskih tovarn. Veliko slavnost je ¡začel .predsednik delavskega sveta Ivan Bečan, ki ie obljubili .v imenu delavskega sveta, da’ bo tal pomagaj vedno in povsod' tako, da bo upravni odbor lahko dobro opravljal svoje delo. Direktor »Iskre« Marinič pa je podal kratek zgodovinski pregled »Iskre«. V.letu 1945 so v »¡Iskri« izačeii z delom, toda to in naslednje (leto so samo študirali preciane naprhive in kostruiraii ter se ¡pripravlja'i na proizvodnjo številnih novih preciznih izdelkov. Leta 1947 je »Iskra« že ¡začela proizvajati. Do- danes so skonstruirati že 418 najrazličnejših naprav. tOd tega so jih samo v »Iskri« izdelali že 118, osta’e ¡pa so dafii v izdelavo drugim tovarnam. Delovni kolektiv »Iskre« je ¡začel ■svojo ¡zmagos’aivn.o pot. V letu 19.47. so. izpolnili samo 47 odstotkov svojega plana, naslednje leto že 92 odstotkov,' lani pa so pitan celo presegli, letos pa so svoj polletni plan dosegli s 121,2 .odstotka in ,si ¡zasluženo priborili prehodno ¡zastavo Zvetzne vlade ter lepo denarno nagrado. V montažnem oddelku pravijo, da bodo letošnji pian ¡izponili že v novembru. Za ¡naprej pa imajo v »Iskri« še . velike načrte. Za vsako delo morajo imeti tehnične norme. Doslej imajo v tovarni že 95 odstotkov vsega dela ¡normiranega. Novi delavski svet se bo boril tudi za znižanje polne ’¡astno cene, ¡za vzgajanje novih kadrov — mladih strokovnjakov, *Fair . 'j ..‘tsjAi'-. lij ! ■ ..-.i’" c- Poleg raznih lepo opremljenih delavnic so si Zadinigoirji zgradili celo svojo opekamo, ki zaposluje 30 d elavcev in izdela 800 opeke dnevno V Makedonji se širi gibanje za odpravo feredže in žare Agitacija iza odpravo ¡nošnje feredže in žara je ¡piri ¡bosenskih in hercegovskih muslimanih dobro u peia- Sedaj so se temi ¡priključili še Turki in SiptarJa ¡v Makedoniji. Ze takoj v ¡začetku te agitacije ie 590 Siptarljev in Turkov, ki so se vmTi ie raznih tečajev v Skopil u, zahtevalo, da se [zda zakon, da žene ne nosijo več feredže. Na teh konferencah sol govorili Esref Do-ko, Mahined Ajikarga, Isa Haljt in drugi. Vri .so poudarjali, da je ženam muslimainkatn to ovira za njihov razvoj M' piraivilno vzgojo ni.ii-hovjh otrok- Zakoui o prepovedi nošnje feredže zahtevajo tudi muslimani Struge in celega okraja in pripadniki turške ma/nljšine v Prilepu- INflHKffiHmUI!l!llllllllllllllllllllliinillllllllllllUUWIUUillllllll!llllll!H!lll« SEDEM DNI PO SVETU sniiiiHHüimmiiiiiiiümiimuiiiiiiüiiniiiiiiiiiiiiiüüiHiiiuiiimuiiimiiii,. AngleSki vladni krogi iščejo pretvezo za akcijo proti naprednim elementom Britanska minister, ,za delo Isav-?em Zapadna, zcipet tako industrijsko opremo, ki je druga na 'svetu in le ona v ZDA sasno za eno tretjino večja od nje., Ali predstavlja taka skrita, -strnjena «.i a nev-ann-ost ¡za Evropo? O tem ¡govori Schumanov načrt. Če se ngricmni nemiš-ki .indu-strij-aki a-pa. rat nar-1-qni na- surovine, ki iih po-trebiujet in së ga ¡vključi v avropski sistem, .se lahko ta nevarnost odpravi. Nemci sami razumejo, kako, je izan.jb koristno, če se ¡pridružijo Franciji, ki je po sporazumu s ¡Posarjem posta’® prvi proizvajalec metalurškega keksa v Evropi-Ravno ¡¡z premagal in jekla na obeh straneh) Rena so se poraja e -zadnje svetovno ¡vojne, Zapadni Nemčiji je davo'Je»o, -da projizivaja- 10 do 11 milijonov ton jekla letno. Zmaglj iv-est njenih pjavžev v mirni dobi znaša orkog 15- d-o 15 milij-ono-v ten. Med vojno' so to zmogljivost steoro podvojili irt,dvigni ¡i n» 24 milijonov t-on, kar je skoraj toliko, kat proizvaja SZ. Kombinat med . Francijo in Nemčijo ¡bi torej zinogel okrog 30 milijonov' ton jekla in ¡bi tako prekosil prc-iavodnjo Sovjetske; zveze, V-sa. ta in še druga dejstva, ki Jih tukaj'ne bcitrto ¡navajal'i, nam kažejo. da ¡porurska industrija ni uničena in da je kljub ¡bombardiranju in demontaž-am močna in da se njena pa-oizvodrija naglo -dviga. Kje tiči srivnest tega vzpona? Ko so leta 194« navedli v Zaipa-d-r»i Nemčiji valutno reformo in sta dobite delo in proizvodnja zopet svojo računsko vrednote, ..ie -b.il to .prvi korali k ponovnemu -dvigu nemške in.d-ustrij.sk-e cteiteivn-ost;. P-o-tfitive» dc-iprinois je p.r-ine- la seveda tisdi ediprava rac ioni ran j a in kon-. tigent'ra-n,ia- Ste-vi-lo. breizposeVh. ki j'h je ti o poleti 1948 samo ckroij 45-0 -ti-rož, -se je do -zime leta 1949 dvi.g-nMo na . pol dr Mig mfij-on in v ¡začetku ¡pomiadi leta 1950 jih je bilo že .-kar dva milijona. Potem pa Je začete breizitoselmci t ¡naigllo -naeado-.ya-‘.i in že julijai 1950 parite na ma.nj .kot ip-o’idrug misijon. Pri tenn pa je treba upoštevati, da Je- v Nemčiji v veljavi 48 urni tednik in nemški kancela-r Adenauer je cello izjavil, da bi imel premalo -delavcev, če bi uvedli 40 urno tedenok-o de-l-o. Foieg tega ¡pa thoiram-o upoštevati še vse tiste -predpise premirja, ki omejujejo -nemško i-nduterij-ko proizvodnjo. Taka je -znate .nemška industrija uspešno premostit! težave in ovire, čeprav se .je med: tem z naravnim -prš-rastko n in -dodatkom z Vizhcda pnttmož.i •> n i eno pre-blvaVtevb za -ekro-g -8 milijonov. Zato, ni čudno, če se angleška,' in druge' zapadne industrije ,sedaj ¡zopet bojijo nemške k-crnku-renee. K uspešnemu., razvoju- je tnn.ogb prlip-omogte tudi delavstvo samo. Nemški dete.vac prejema povprečno 50 mark mesečno, kar' b: -po tečalju cdgoiva-rjaJo okrog 38 tl- r.5 -italijanskim fi-ram. Ker pa so cene v Za-padni Nemčiji ««••otoc? 33% nižje kot v Kaliji je realna dctev.ka mezda za 33 % -višja. •Danes študirajo v Z-aradri Nemčiji kako -od>prak’iti še v. dno veliko brezposelnost in kako pritegniti delavska za-stopstva k oielovanju v .vodstvu- podjetij, v katerih so zaposleni-- P-rav tako se živo .zanimajo ¡za, vprašanje .zupeaje trgovine in neidalvni ¡bi’ag-c-vni -kredit Ju-gosjaiviji v 'znesku 30 miilij.onov dolarjev bo brez dvema .poživil trgovino med Obema državama. NAŠ KULTURNI KOTIČEK Naše misli ob šestdesetletnici = rojstva slovenskega pisatelja r a.i-ce Bevk, ki je praznoval 17. m . :■ čutara šestdesetletnico svojega t. .v-a, je najplodnejši slovenski ; ; at e'j. Kakor pori večini sloveči« skl i pisateljev, so bila -tudi nje-go a mladostna i,n 'zlasti še dijar Eka leta ¡zelo trda. Starši niso imeli d: nar ja-, da bi ustvari', i mlademu i d jaku udobno življenje in zaradi te-.a si .je moral'■ mladi France po-"c-i študija it (kat i še zaslužka, da bi v, aj za silo . izboljšali .svoje ž 1 jenjcke razmere. V njegovih m'a-1 h Jetih v Gorici še ni bilo s • ■ven.kega učiteljišča iki ae je .zasedi trga kot mlad študent napotil v Kober. Slovensko učite j išče je t:! tedaj nameščeno v prostorih . t Ps;e slovenske glmnaizije. Mladi •. ’> -ca ¡kii dijaki so stanova-’ t v i ■ -nih sdbaih srednjeveških kori. kij hiš. Po preselitvi učitel'ji-ščai v C:r':~a .se je njegov položaj znat-r;■■■ 'tc-iiišal. Bil je bližje; svojemu t. inv. ter v okolišu, ki je omogočal to • :še po-litč-n-o ter ku' turno t-d-j tvovanie. Bevfc France je po-' čite]j edaj, ko so se Impera'1 tone države pripravljale na p; v o vetovno vojno.- Doživiiar. je p. dots vojne .ter ¿¿jemal iz nje za prva svoja • zrelejša dela. V n' “ ..©vih delih je našla utehe ter v- -’bude tudi vsa mlada sloven-aVa'-lg-emca na Primorskem, Fii-■aalej; Bevk, ki je živel v Geriči oe/v vrsto let, je bil v središču t o be zatiranega s' ovenskega de-2' -•••vv?a ljádstwa. Sodeloval je tedaj pri vseh slovenskiiih časopisih t": revijah na Primorskem ter pd-íiíV svoja dela tud; preko meje v_ S avenijo. Italijanski fašisti so o zaradi njegove dosledne borbe vo- čas preganjali. Fred fašistič-rkn • sodiščem se je moral zagovarjali že leta 1925, Pozneje je France Bevk ofcu-»!> vvo grenkobo Hajtlarišfce kohr í.ba’iie. Za časa razpada ita3ijaf£-«fe? vojske je to® med tistimi za- vednimi Slovenci, ki so se podali v gozdove, da bi nadaljevali borbo za osvoboditev slovenskega- naroda s puško v rekah. Tudi v pah-t-zanih je bil Bevk enako ploden. Njegova ustvarjalna moč ni nikdar popiuistifa. Ne bj bi''o lahko našteti vsa njegova -dela, ki jih je nad 80. Slovenski kmetje na Primorskem poznajo prav dobro Bevkova dela. Ni je kmečke hiše, da ne bi van-jo prodata- Bevkova knjiga. Toda- Bevk je - pastaf. splošno priljubljen tudi prj ¿’ovenskem narodu na splošno. Njegova knjiga j-e prodrla med naj-š-irSe slovenske de' o-vne množice. Prva- njegova dela odražajo verno vso borbo naše slovenske -vasi na Tolminskem. France Bevk je zajeil tudi zgodovino Tolminskega (Znamenja na- nebu, Pravica do življenja, Umirajoči bog Triglav), V! teh svojih zgodovin; kih romanih je prikazal z ast; borbo tolminskega kmeta - podložnika- pirati fevdalni gospodi. Fa-anc.e Bevk je nadalje v svoi-em znanem delu »Kaplan, Martin Ceidrmaič.« lepo -prikazal trp- V tržaških cerkvenih listinah, ki so pisane v latinskem jeziku, .naletimo -pogdit-cma na daven: ke besede, kar pomeni, -da ie biija v Trstu s.ov-e-nšči-na globoko zakoreninjena. V kapštejijski .listini tržaške katedrale iz leta 134-8. se navaja, da zapušča- tržaški kaplan Don To-mairiul; ScC.atou-s kainonliku Gramo-nu era vinograd z obvezo, da bo ta ox®] za njegovo .sestroJasn-o. Martin. S. zapuščal nadalje svoji sestri Mairi-ci (Ma-rxi) hišo z vrtom, nekemu Sinogulu pa prav tako en Vinograd kakor Gramcmu, Ta Martin Sela-b us ni pozabili na svojo služkinjo. Zapustil ji :-e en slovenski vrč (a-reha sciia-bonica), ki gaje napolnil- z različn-mi dob;:nami. Vidi se, da M S, ni bi-; revež. V neki drug' ’.i.-UnJi-i-ž i. tega leta ¡e govori o zapuščini kovača Lovrenca, iki zarautštča medi ostalim tudi suk-n-eno hali o (tunicam de suegna) ter sufcnen-o srajco (d amidern de suogmaj. Zemlio, ki ni bila obdelana, so -tržaški STcivempi imenovali PUSTOTA. Zanimivo je, da navajajo stane listine tudi ta slovenski -izraz. V nekaterih listinah najde--mo j-e latinski izraz »toaretuim (-zapuščena zenflja), V- drugih pa izraz ipudtata. Iz kapiteljske listine iz leta 1377. je raravidn-o, da je dal kapitelj-skii kanoniki idem Ju' ij de Franceta Bevka lienje Beneških S-oveneev ter -njihovo b-ombo -za svobodo. Velike u-pehe je doživel Bevkov zgodovinski roman »Cfovek presti človeku«. Bevk -je orisa-l tudi borbo slovenskih ribičev v okolici Trsta. Fri svojem umetniškem delu n.i nikdar. pozabil na mladino, ki ie dobila v njegovih delih (Pastirci, Otroška ,’eta itd.) ze-l-o primerno snov za svojo vzgojo. France Bevk živi -sedai v Ljubljani, v središču- borbe za iz-grad-nj socializma. Ob razgovoru z njim-takoj opaziš, da -njegova* delavnost ni- prav nič popu* tila. Kljub svojim šestdesetim l-etom -je pisatelj Bevk še vedno mladostno svež. Na-š pisatelj Bevk posega živo na vi?eh področjih naše kulturne dejavnosti, nenehno snuje ter -uifitvaria. In pra-v zaradi tega- pr-iča-kuje tudi s’-aven.sko delovno ljudstvo v Istri, da bo dobilo od njega še novih umetnin. Slovenci v Istri, katerih jarem zatiranja je bil še posebno trt!, izražajo ob vsalki priliki nasproti njemu svojo največjo hva- Konjec v večen najem nekemu Ri--gu kois zemlje »in pustota«, t-o je kos zemfje, ki je bila zapuščena. Med podpisniki listine je tudi kapiteljski kanonik Georg Nabija-vec. (Po Arch, T-r.). v s večerno Težak račun Trgovec je prišel v var. Kupčija mu je dobro u-tpela. Sl-ednjič je pri-šel z ostankom- blaga v premožno hišo in zaklical: »Za sto dinarjev prodam vse. Svilene nogavice po -5 din, retoce po 1 din -im vlasufje po 50 par!« Vsega skupaj je bilo ravno sto komadov. Kupčija ie bila sklenjena. Zda-j pa ti 'povej, ko’iko nogavi-c, -robcev in vlasulj Je gospodinja kup.il a- Popoln lunin mrk bo 26. septembra 26, septembra bomo zopet imeli priložnost opazovati popoln lunin mrk. Kdor ga je opazoval1. 2. apri’a tega leta. ko smp ga- v naših krajih doživeli v -Vsej njegovi lepoti ob najleipše-m vremenu in najugodnejših urah, ta se -tudi tokrat ne bo ustraši- žrtvovati nekoliko zgodnjih jutranjih ur za opazovanje tega lepega i-n poučnega prizora. Lunin mrk bodo takra opaeovaH-prebivafci .otokov Tihega m-orja In mornarji, ki bodo tedaj -plavili -p-o tem oceanu, dalje v -Severni In Južni Ameriki in Antarktiki (redki raziskovalci), v jugozahodni Aziji, Afriki in mi v Evropi proti jutru. Podatki o mrku so -sledeči: Luna bo stopila- v poli -s-enco ob 2.20, -v senco bo stopi'a ob 3.31. Pepel'n mik se bo -začel ob 4.53. Sredina.-popolne-ga mrka too ob 5.16. Konec popolnega mrka -bo ob 5.40. Iz sence -ha- luna stopila o*b 7.01. R»316DHt0 KRIŽANKA ZA STAREJŠE Vodoravno: 1. park v Ljubljani; 5. Rdeči križ; 6. -prediog;. 8. država v Aziji; 10. kaizalni zaimek (ž. spol); 11- ploskovna mera; 12. sem — narobe; 14, imet i(v italijanščini); 16. začetek abecede; 18. stati — životek — stanovanje; 19-reka v Nemčiji; 21, luna brez ■samoglasnikov; 22. kmečko orodje; 25. veznik; 26. italijanska a-vtomo-bi-lska znamka 27. tr i stope t inš e?tde-seiti del dneva; 28. mesto v zapad-dni Evropi- ' • narodov; 4. italijanski sSpolnik; 7, rasti ina (po-vrtnima) fz -vrs-te čebulnic; 9. predplačilo — ploskočna-mera; 10. znano kraško vino; 12. pravimo tisti, ki pometa; 13. gorivo — eksploziv; 15. Varnostni svet; 17, glavno mesto -Švice (fonetično); 20. predlog; 23. nikailnica; 24. oblika glagola imeti; 26, vzklik, medmet. : L Pajek - ribolovec AH ste kdaj slišali d pajku, ki -lovi r-lbe? Take pajke, ki love ribe, nazivajo »Thalas-in.«, žive v Severni ;-n Ju-žni Ameriki, Novi Zelandiji i-n Južni Afriki. Juižno-af-riški Thafas-iuš živi na1 -obalah rek in močvirju. Pla-va lab. ko po vedi. Ka-dar -čaka na Svojo žrtev ,se-de na ralzno protje in listje, ki p'a-va po voli. Z zadnjima-dvema nogama ‘se drži te sVo-je opore, a s sprednjimi šest-iim-i se drži na površini v-ode, tako napade Svojo žrte-v, in sicer: -¡stisne Jo z nogami, a vilice zahode v hrbtenico p1 ena. V kratkem času je njegov p-)en ,zaradi zastrupljeni a mrtev (običajno kaka ribica a’i žaba). Izvleče jo potem na obalo iii j-i prične sei-ati kri. -Dogodilo se- je tudi. da- so ti pajki ujbili večjo ribo, kakor so sami. iežnoat! i Cerkvena gospoda v Trstu ni mogla mimo slovenščine . . . nmu!>nmii!ii!iiMUHitNittiMuiNuiiiitNiuiuiiiHNiu«nutiimMiimiHtiiiittiMiitNiiiHuiiHmHiMiMimiumuiiMiM«iiuitHttUH ttiHHmimuiituitiiHnimiiiriiiMtiiiiiiiiimtiiiitiiiuiiiiiiiiUdiiiiHiiuiiiHHHiitiimtmiiuinitii ... Za- časa volitev v okrajno Jjud- T/ 7 v (~1. . w . Kako rešujejo otrunjancam svoje narodnostno vprašanje fko Skupščino se je pakaizaro, da v Strunjanu še ni papo’ne enal-ro v poji-tičnih -nazorih. Nastopne sp kar tni stranke. Končni vcičtev pa je dokazal, da stoji o -vrača večina 'StrUnjarnčan-ov za L,:, d fco. fronto (SilAU). K! juto raz. J Vinka nazorom pa ;e vendarle res, da ; :i. d£*iovnj Iv-udje iz te vasi mar-;''bo i ali banj od ka.-kovosti zemlje, Ajko pa nameravamo saditi V vrstah, ie najbolje, da odpremo jarek širok 1.50 m, globok od 80 do 100 ictm. Fri tem pa moramo paziti, da ločimo gornjo plast zem’je trd' tiste, ki je v nižjih oia-steh. Ako se .odločimo, da bomo sadi i posamezna drevesa, oa pripravimo najmanj 1-50 široko ter 1 m gltatbokoi jamo. Zapomniti si moramo, da mora biti jama izkopana vsaj tri, mesece pred časom, ko 'nameravamo nasaditi. ■Ako ie za sadiavn.iafc namenjena zemlja v nižjih plasteh precej vlažna. je dobro, da napravimo na dnu jarka ali pa jame drenažo, ki bo pospeši"a odtok vode. Kakih 15 do 20 dni pred saditvijo napolnimo tri četrtine jame takole na dno namečemo navadne zemjj'e, vrh nje pa denemo zemljo, pomešano i dobrim gnojem. To napravimo največ zaradi tega, da se ne bo drevesce več used o, ko bo že vsajeno. Ce sadimo visoka 'n srednja . dreVeca, je potrebno, da prej v 'bližino, kjer bo stalo drevesce, zapičim« kol. Ta naj bo raven in o.;upi j en, ker bo le tako sode temeljito pragi.šemo in sumil ivo očistimo takole: 1, Ce lso: »pidi plesnivi ali; cika-jti, jih najprej umijemo z »irizj0 vodo, •nato ,jih izparimo' z : izparijmikem, ali kot!cm .z,a žganjekuho... tako da -napravimo podaljšek: cevi- v sod. Ce tega nimamo, pa z zavreto vodo. ki ji 'dodamo 2% pralne sode. Vodo večkrat... menjamo ipredno 'nrtna zdravega vina in sod ablijemo. Na' dnuigi način ovinimo sod tako, da ga znbtraj ablijemo s ičistim vin>k'h ovčtom (99% špirita), nato pa ga. zažgemo. Pri zažiganju, špirita umiramo fo&tj previdni, da, r.am plamen »ne opeče obraz-- 2, Bolho posodo očistimo nadalje VINOGRADNIKI! Oddala igirdzdja je '.prostovoljna, vendar ipa (za vais koristna. Cene grozdju o danes ugodnejše kakor pozneje pretočenemu vinu. Nihče vam ne ib,o dcmerjai’, koliko grozdja morate oddati:. Oddajte, kar mislite. da je odveč, kakor vama ,ie potrebno za domačo uporabo. Cim pozneje bo te trga i, večji odstotek sladkorja boste dosegi,i in grozdje bo boljše plačano. Sami sebe pa bo, te razbremenili-V Bujščini imajo že desetletja k etar ke zadruge, kamoir prodajo kmetje svoje grolzdje in to ne samo člani, ampak tudi nečlani. Iz tega se vid;..,da prodaja gm-.dia ni .Jako slaba. Ne pustimo ,se p’avti, ampak postavimo se na stališča, da bo 'udi naš trud dobro plačan, pridelek vi- trajal dalj časa ,in. ne bo nudil zavetišča škodljivcem, ki se najraje skrivajo pod skorjo. 'Pred saditvijo se je treba dobro prepričati, če so drevesca zdrava. Skorja ne sms bit i odrgnjena, prav tako ne ¡mejo biti koreninice ple°-njive. Biti morajo tudi dobro razraščene ter bogate z zlatimi koreninami. Pred saditvijo se* prepričaj, Če so koreninice slabe. Za to uporabljaj dclbre škarje. Tud: krono obreži, posebno ¡Pri spom «danki saditvi. Vse obrezane korenine nai bodo obrnjene navzdol. Pazi. da .'e korenina, tam, kjer jo odrežeš, sve-žaa, 'ker ie to znak da je zdrava Odre, ke slabih koreninic spravi stran. Nato pa namoči vse korenike v brozgo, napravljeno iz svežega kraivieka, ime zemlje in vode. Zapomni si, da ne vsadiš pregloboko drevesa, ako hočeš imeti dober u:peh. Cepljeno mesto mora biti najmanj 5 cm nad zemeljsko ■površino. Na vsak način vrat drevesca me sme hiti zakrit več kakor 10 cm. Tako vsajeno dreves.ee moramo razkužiti s triad tat no raztopino modre galice in apna ali pa 3 % prahu kaffare. Pri na adih se je treba držati naslednjih razda li: Mateliče: a) vi-sokodebetne na -5_ metrov raíz,dalje v vr.tah in med vrstami; ib) pritlikave. 10.m v vrstah, 12 m vr.ta od vrste. Češnje: a) 10 do 12 m; b) 4 in 5 m. tako, da v n.io. ,nalijemo apneno vodo. v kateri .sima. raztopi i .živo' apno. Znano je, da vsrka vase apnena voda vse tuje duhove in pri-kuse. Sod nafto izp’a‘knetno in, ovit-niimo, 4. Močno plesnive .sode moramo pred iizpariv&nrem znotraj'postrgati ali feoblati. To: pa lahko opravimo, če .sodu izbijemo dno, Nato •od izparimo in ga ovinimo. Veljaj pa naj prav! o. da močeno plelsmivi, posebno Ipa cika-ti sod, ni dober za vino in ne 'pada v vinsko klet. Sadovi, v katerih se je p esnoba močno razvila, ali v katerih je bilo vino. ki ie ,b.lo močno .napadeno po ocetni kislimi. • sadovi! v katerih se je razve.a zavreta, iniso kljub čiščenju več .sposobni iza kvalitetna vina. temveč naj jih uporabljamo za kis, sadie- Jafo ame: a) 10 dn 12. m: b) '6 in 8 m; pritl ikave jablane, cepljene na ivančke, 3 do 4 m. Hruške: a) 8 in 10 m; b) 5 ¡n fi m; prit ¡kave hruške, cepljene na kutine 3 m 3 m, Breskve: at) 5: in 6 m; b) 4 in 5 m. Češpl je: a) 5 itn! 6 m; .b) 4 in 5 jn. Vedeti moramo, da s saditvijo dreves nismo še posta,’t sadjarji. Ce hočemo imeti vsako leto pridelek, moramo .ikrbeti za cepljenje, zimsko škropljenje z raztopino modre gaiice, ki naj se opravi, vsa; dvakrat. S- tem je psreprečenamarsika-tera spemfadan: ka bolezen drevja. FccaiVti tudi ne smerno na redno gnojenje in ’ sedaj ni:mo mis HI, iker imajo tudi vecjj kradi le omejeno število živine. Toda s primemo organizacijo bi bil'p tudi v naših krajih mogoče uvest: umetno oplojevanje in s tem izkoristiti prednosti, ki jih daje umetno oplojevanje. Vi,riqgrai'n'ki. naj vam bo poleg ostalega, prva skrb, d-a ibo po»scida pravi no pripravi jena .in da boste pri predelavi grozdja opustili ¡tari način ter se pri predelavi. ravnaJi pq novih navodilih, Ce se boste drža- i teh kratkih in nepopolnih navodil pri trgatvi in spravljanju mošta, si bo-te -znatno pripomog i k bojši kivalitetj in s tem dosegi! boljšo ceno- Vlseni vinogradnikom, ki- nimajo dobrih, kleti in vinskih posod, ki bi odigavarjala za dobre, kvalitete pa .svetiujemo, da grozdje prodajo vinskim podjetjem, fci bodlo pod sitrokovnim vodstvom in uporabo kletarske znanosti doseg'i boTjšo kvalitete! in tipizacijo in .si bo talko istrsko vino ,’ahko utrip pot sipet n svetovna 'tržišča ter, s j priborilo spet t lis,to mesto, kj mi pripada. Kmetijske obdelovalne zddrulge pa' morajo piri kvafiteti prednjačiti. pa naj puste, »da grozdje .dobro dozori in. ga ne bodo.: trgale pred 25. septcnibrom. (Konecl buje organsko mašo j n če to po jemo, se v zemlji ustvarja huit: o (.-prstenina), ki je osnovni el ,i?hi za rodovitnost- 'zemlje. Zarad, r bo vsakega naprednega kmetova a prva skrb, da -bo prevažnega gnojil ai ¡pride a'., čim več,, zavedajoč se, da bo ¡e tedaj .zemljo pravjlric o-jil. Nj pa vseeno, kakšen gnoj .p» -dela/.no, temveč ie ravno tako no, da pridelamo gnoj, ki bo v bova' vse prej omenjene sne.' v čim večji meri. Ce pog'edamo gnoj šču po na Vi vaseh, ugotovimo ža ostno slik.'- P ». gosti so primeri, da se z gn-vsui ravna nepravilno. Raizinetan ;e p-> gnojišču in se v .poletnih vročih mesecih suši. Duš'k, ki .je važno gnojilo, se pretvarja v araonijak iv piiáa-'to telo) ,in hlapi v zrak; Ra.-, no tako se ¡razkrajalo in izgub'.la',o tudi druge hra>ni'ne snovi, p-o ..katerih gnoj ocenjujemo, Gospožor;! gnojišč so večkrat kure, ki s volim brskanjem in prematavanjem gnoj rahljajo in pospešujejo n.':g .-vo sušenje. Naši kmetje ne streme zaj tem, da bi gnoja čim več prjd;:-! ali- Ne polagajo dovolj važnost; ra davoljn-o preskrbo nastilja, in * 1 ne vedo, da čim več nastilja bodo p: i-de’aii, da bodo imeli tem več g.nc la. V Istri se povprečno pridela 160 ton hlevskega -gnoja, V tem »rojit je približno pot odstotka- čistega dušika, 'ki. se s pomočjo dezl ird-cijsk'h bakterij spreminja v am> ni.vak. Zaradi površnega ravnanja z gnojem gre v izgubo najmanj er.a tretjina dušika v obliki amer. 'ka,, ki je kot plin lažji od zraka ter e tako 'zgublja' v ozračje. Ce hoč-rno ta dušik, ki srna ga iizguibi’ii zaradi nepraivjfnega' ravnanj» z giojrnii dodači, ipiatreibuiemo najmanj 75 vagonov kar bi približno zneslo b » mj ijona 25D.OOO dinarjev. Te r-ie-vijke natn nazorno kažejo, kakšna gespedarka škoda nastane zaradi nepravilnega konzerviranja hlevskega gnoja. S hlevskim gnojem se letno p:i-šču lepo zložiti in dobro potlačiti. Ce je ginoi suih in plesniv, ga je treba '/ečkrE.t p-cf.iU vodo, še ba je p-a .le, da ga polijemo z gnojni o, S tem, da g,a dobro st ačiimo im polijemo, preprečimo »zhlapevr. re senr.nijaka. ki hlapi na račun v. nega' cl-uš'čilega gnojila. Tak anoj •lejjše zori, se pretvarjajo organ !;e snovi ,v hrmu?: 'n daje osnovne m. goje za u'-’pevanje rastline. Po'eg tega ce z bakterijami pretvarja'o dirige rudninske snovi in ise spreminjala v obiike, ki »o rastlini dostopne. Zaradi s'ateeiga gnojenja z org .n-sk im i" gnojili vsepovsod epa' » utrujenost in izčrpanost zemlje, ker ji prlmanjik-uje humusa: Da bomo zemljo dovolj gnfojlM, moramo m -no'povečat; ' pró'izvcdnjo hlevske •> gnoja nad 400 %. To mam nr'1' > narekuje še , posebno dejstvo, ker . p istrsko kmetijstvo intensiva-!-, bi tem je intenzivno tudi izikoriščc a zemlja» Fo'eg prej omenjenega bo ‘.■-v, pristopiti k naprav; komposta kot dragocenega gnoji1'a. .za kar n-a vsak krnet dane vse pogoje. Tudi tekača ¡ginloii a kot straniščni!- to gnojnico bo treba umsko izkoriščati in ne pustiti, da ise 'izigublja po raznih poteh, Samo z, davoljjiim -zalaganjem, zemlje s humusrm, to je gr,s'fn e s hlevskim .gnojeni, kompsjom in' tudi z zelenin gnojem.' Oibpr a v: uporabi umetnih kot pomožnih' g n --3Ü! b cm o kmetijstvo dvigni'! na sodobno stopnjo in dvignili proizv. d-njo. ,' i I G. 'T,. na pa odlične kakovosti. Kako bomo sadili mlada sadna drevesca Paša prihrani seno n a Šim kmetom Z(t zimo ooo Kdaj bomo začeli s trgatvijo ^ in kako bomo predelovali grozdje Z ° A, ° ¥°SoÂoKo©oG°A°R ° MoE°ICoA°J 1= Umetno barvanje a!i rjavenje Vse kaže, da so iy Vanganelu že od nekdaj prebivali gasilci, To sklepamo po tem, ker imajo velika črpalko več mesecev izunai na dežju, tam, pri tistem lesenem mostu. Zelo pametno 'je tisto podjetje — smo. Vsi mnenja, — ker ,ie verjetno1 mislilo Pri tem na kakšno umetno potbanvanie črpalke. Takemu barva-ju pravijo pametni ljudi e rjavenje, ki ima zelo dolgo življenjsko dobo. Premajhna brzina V* iisfrii časih, ko so Italijani še na vseh frontni bežali in še prodajaln svoje junaštvo po Ljubljani, je sta! na cesti avto prvovrstne znamke modernega tipa, Radovedna množica ga je obstopila in občudovala- Italijanski šofer bahalo pripoveduje: »Ta naš avto prevozi 160 km na uro.« Iz množice se oglasi prebrisani Dolenjec: ,! > ■ 1 »In mjslite, ča vam bo ta brzina zadostovala?« Soseda sosedi A: »Alj že veš, da je včeraj sosedovo Micko odpeljal zaščitnik izpred oltarja?« B: »Ježeš, ježeš! AH je mogoče? Zakaj pa?« A: »Zakaj neki? Oženil se je z njo!« ZA_N_ñ B_E__^±ONJ_RJE Prvič v osemletko Tonček se 'je zgodaj umival, ko je le , ni sim u pritekd, Angel praznično oblečen. ZeTo ponosen ie bil. Vprašal je Tončka, če je že pripravljen, če bo .vizel ¡zvezke, ali pa bo šel' kar prazen v šqlo. Saš le prvi dan iitaflo navada da ‘ e učite-ljiicai ka.v Oepetga pove in nič ne pišejo. Medtem še je Tonček brisal in vesela povedal, da bo šel kar prazen, kea- bq do Šmarij laže pritekel, Zriše! ie še Emi', in dekleta iz vasi. Bilo je pol osnih in veselo so se odpravili v Šmarje. Tekli ^o vso pot, pa' tud-i govorili o novi šoli, češ da bo teže kat v osnovni, a drugi sa dodali, da bq bolj zanimivo. Ugibali so, kakšni, bodo učitelji in učiteljice in kako jih ibodo sprejeli. Prišli ;o na vef.iko grobljo nad Križiščamj in pogled se -j'm ie odprl daleč t.ia do Trsta. Bliže v dolini je bil Koper. Pred' njimi pa so bile Šmarje. Srca so jim utripala, kaj bo sedaj in kako to v, novi šoli. Kaj je to osemletka,? Vsa ta vprašanja so si zastavljali in iim po svoje odgovarjali -Oni, ki so kaj več vedeti, so ponosna pravii'i, drugim, da ,co to šole, kjer lab,k o napraviš osem razredov namesto petih, kjer se «tčiš veliko novih reči in spoznaš, kakšen je svet, Mirca pa je povedala, da bedo po osemletkah učili profesorji, ,sai talko je dišala doma. Kaj pa so to profe-: or ji? O teh vedo tnai’o, a še tisto, kair vedo, priča, da sa sfalbi ljudje. Toda Mirca je vedela, da so tudi profesorji dobri in razlika je le v tem, da več 'znajo kot učitelji. Rekla jim je tudi, da je slišala od staršev- da jih letos še ine bo, prihodnje leto pa prav za gotovo. In tako so izvede11 naiši mali šolarčki .drug odi drugega kaj so osemletke. Emil 3e še dodal, da bodo po osem-le.tkah laibiko šl'i v IV. razred gimnazije, na kmetijsko šolo ali pa se bodo učili za kapetane naših I adij. Med pripovedovanjem, vpitjem in tekanjem so prišli V Smairje pred veiiko bela 'stavbo — novo šd’o. Nekaj novega so ¡začutili v mladih srcih, bo so prvič stopili V razred, prvič v osemletko. Učiteljica jih je sprejel» -s prijaznim nasmehom. Za radovedne računarje Številko 12845679 .pomnoži z 9, 18, 27, 36 IM., kakor kaže v stolpcu. Pošljite nam rešitve! Ako ste dobri računarji, boste prišli do zanimive ugotovitve. Kakšne? 12345.679 X 45 — ? 12345679 X 9 = ? 1234)5679 X' 1.8 — ? 12345679 X 27 — ? 1,2345679 X 36 — ? 12345079 X 54 = ? im. mo M MJ Pionirsko križanko v zadnji številki našega tednika je reši1 a .pionirka- Kopitar Tatjana iz Kočevia, zato bo dobila nagrado: lepo knjigo. Rešitev se glasi takole: Vodoravno; 1, mai; 4. SOS; 7. ara; 8. Ado; 9. smo; 11, Oda; 13, vsega; 14, Tatar: 16. pav; 17. STO 19. rti; 21. ima; 23. Ada; 24. kit, Navpično: 1, Mars; 2. ar; 3. Jugoslavija; 4. samoglasnik; 5. od; 6. Sara; 10, mv; 12. da; 14. ta; 15, rt; 16. pesa; 18. osat; 20, in; 22. mi, UGANITE ? Prav kratek sem krojač, ves boj sem ' in braz Kač, dve šfcarjiici imam, hudo vščipniti znam. Po vodi rad vesam. Kdo sem? Sumi, g-rmi, beli pokrov leti, le to? V. ucvlmci nove sole v Šmarjah TiCE ENO TICE: Pasja vera Mijo — jaz sen parav, da ja gotovo ta našla ča ta zadnja mentanai ke ja bla. MIJO: Ka' paraš da sen anka jaz tesna kluka kc/r ti? TICE: Ma na smeš rnega sa efendet za tu Mijo. Jaz sen samo ta roč, da se začel: anka ti star. MiMiO: Ni tako na Tiča. ,Ti force na boš pračakal kukavca. Jaz sa na menjam za vsakega mladega. T)I>0A: Skoraj da ja lih tako ja Mija, Danas ja daste stvar i no v eh, dfu be škoda mret. MIJO: Videš Tiča ke se pršo na moja. Znan znan, da smo stare Tiča sama zdaij ja vsa novo ono para n da sen anka jaz mlat. TIČA: Pasja duša, da ja lil taka. Taprve čedon sen bi u Kapre eno znaš tan kamar smo anibot spravljali vasla so zdaj zazidali ano valiko hišo za predajat riba, fru-ta eno vardura. Kaj beš reko a Mijo? Ni dugo od tega1 ke, so bla tan dve posute kažete. MIJO: Ma kaj Zares hodeš toku malo ti Tiča u Kupar. Videš von-de bo prva otobra moštra k e bomo anka mi kmete nas1 e tan po-katzat vuno bulIšo robe ke smo pradelale letos. Glej, da boš anka ti Tiča napravo kaj za vonde. TIČA: E so rahle moje sine, da vuno trto cebiba ke jimamb borne našle. Jaz staven Mijo, da nanka ti nimaš tašna ke znaš najbufša radet trta pre naiš. MIJO:E sen jamo zmerom namente zet cepa na vune trta pa sen pozabo, Ke se biv Kapre se pašav gor po BO veder je Tiča? Kamar so tnba zaprle ke se šrajav vune bot slovenska na monečipje so letos Zazidale ano valiko šoto za naša votroka. TIČA: Kaj rets Mijo? Pasja me tJerca, vonat pa sen ipozabo pasat. Alora kokar deš ti Mija sa bojo vhdle šrajat sloveni ko p>-av von-di» kamafl' sen biv jaz zaprt. MIJO; Za tu ja mvj sin eno anka tuj Tiča hodo bus gor i>o boškah. Pa kaj verjaš, da ja samo vonu. Ko se šu domu, lab Kančane niše .. . Dober prevajalec Pri upravi naše cestne železnice imamo morda najboljšega prevajalca i.z ital’jiamščine v slovenščino v vsem okrožju. 'Pred kratkim so izdali, majhen' ralzgiais v izvezi z nekaterimi spremembami vaznegal reda. Tako smo čitali nekaj primerov dobrega prevajanja; »la corsa« ie enkralt »vožnja«, drugič »potovanje«, tretjič »dirka«; »la partenza« pcs-tieni »odpet ovarij e«; »spettalbjle puibbliico« potnike; »Ta dirazione« pa spteh ni bilo mogoče prevesti. TICA: E znam kaj čaš rac. Vuno va'liko kanovo ke so zazidale na, MIJO; Videš Tiča kaj smo dosegle• Vonde bo parpaliav grozja vsake ko bo tu. TICA: Zifapš Mija ke v Buljah jima-jo vre dugo taku. PalsJa me verca tu sen jaz v ido, MIJO: Taku bo zdaj te. Na bo treba vač sa bat da te Zakiita. ale kaj tkišnega. Boš prodav grozja, doma se boš zrn rut e Za svoj bežonjo eno boš frank Vsega. TICA: Ben kor sa vjdb ti boš poljan daj MIJO: Z naš da ja. Pa' ti Tiča boš? TICA: Moje sine prave jo ds ja eno ¿kora da imajo prav. MIJO: Aicra zdravi Tiča! Sa bomo vid'e tan. TICA: Pasja verca lih taku, ja. PRVIČ NA MORJU V letošnjem polletju, je prišel na naše morje petleten Cicibanček, doma a Dolemjtke. Se nikoli ni videl taka velike »luže«, zato je ves prevzet .strmel v morje in preko njega. Želeti je ma'o vožnje po morju. Ker so bili v bližini znanci njegovih staršev z malo barko, je bil kaj hitro v njej. Imenitno ee mu je zdelo, da se lahko vozi po tako veliki luži Kma"u je postat boji živahen in ko je končno pokuril morsko vodo, mu: nekaj ni bilo prav. Končno se pa le Oglasi: »Oih, kaka so ti 8 oveki bili neumni, da so ¿izkopali tako velika jamo in nalili tolike vode vanjo! Pa še kolika soli so zmetali vanjo!« Pogovor v koprski Inki Zdravnik: »Ali so vašega moža že kdaj preiskali zrvradi sladkorja?« Zena: »Zaradi sladkorja ne, paš pa zaradi ¿rebrnih žlic!« Poleti muhe - pozimi mrož V ANIC: »Veš kaj Be po! Meni se zdi, da bi najbolje še tako, ko prideš z vozem v Koper, pa nimaš kam oisto privezati? REPO: »Ja dbbrc bi bilo . . .« VAN.IC: », . . Da bi napravili vsaj kako lepo, kjer bi osle in konje priveZtaValfi, ker drugače bomo mora’i prinesti tudi hlev s seboj? Kaj meniš?« BEPO: »Orka figa, seveda da je tako! Pred leti sta bila dva, danes pa nobenega hleva več!« OPOMBA: Z ato pa MLO Koper, zbudi se in hlev pripravi čimprej! Kmet ......................................................................mm................................................................... BRANIMIR NUSIČ In kar je poglavitno: ako bolnik okreva, pravi zdravnik, da so ga njegova zdravila spravila .pokonci; ako pa mu bolnik umre, reče, da je umrl naravne smrti. Kljub vsem 'tem in tako vabljivim besedam v prid (zdravniškemu -poklicu je mola mati le fool.1 in bolj naigjbaca k temu, da .bi bi!' škof »Ves svet ga spoštuje in vsi mu pojjuibijajo roko,« je govorila. »In potem nič ne dela. kdaj o a kdaj zapoje, na veliko nedeljo reče svoj amen, to je vse.« »Bojim se, fant je zelo živ, škof pa mera biti umerjen!« presodi »prota, najbolj .poklican, da pove svoje. »Čeprav!« ,se tolaži mati, »Oe se tudi v lem pregreši, talar vse pokrije « Tisti moj stric, k; 'e dobro sodil o zdravnikih; _ie bij odločno za to, da ¡postanem minister. .»Nič ni! lepšega od tega « je trdil stric, »oblast imaš v rokah in počenjaš, ikair hočeS jn nis; nikomur odgovoren. Laže je biti minister kot brivec. Brivec mora predvsem znati briti in druge mora paziti, da koga ne poreže. A ministru, bratec moj, ni treba, da bi znal briti in mu tudi ®i treba paziti, da ne bi koga porezal, kaitj četudi koga ureže, nj. kriv.« IZ AVTO-BIOGHA-F I J E Sosedi štacunar, ki je dotlej govoril samo o tulih nasvetih, ie šele zdaj prišel do tega, da ie 'lahko povedal svojo misel. »J’az bi .ga dal' 'za trgovca, toda' ne, da bj bil štacunar kakor jaz-To so majhni opravki. Kilogram riža stane štiri groše, kupica prikrajšan ¡pri vaigi za nekaj gramov, pa kaj je to? Komaj, da ga prikrajšaš za deset ali dvajset par. In tako je tudi s • sladkorjem in moko 'n vsem drugim. Pomešaš med moko malo peska, med riž malo ovsa, priložiš h kavi ma'o drobnih črnih, kamenčkov, doliješ petroleju malo vode — a kai je v.se to? Komaj da prislužiš na dan nekoliko dinarjev. Tudi ne kaže, da bi postal gailan- terist, ker mora meriti po metrih in ima vsak kupec velike oči. Pri tehtnici še lahko kdaj kaj .prigoiju'-fičiš, vssfj tako, da ,s svincem obtežiš tisto skodelo, kamor postavljaš rabo, aJ'i ,pa jo malce brcneš z mezincem. Ampak na meter ne moreš .ničesar, ker metra ne moreš skrajšati. Pravim, če že ne bo trgovec, naj bo g,rasist, in če bo že kje zg ■ 1, naj zgrabi na debelo. Toda takole toj rekel, da je izmed vseh štacuna lekarna najboljša- Cuj-te, lekarnar naj bo!« »Oj, lekarnar!« je vzdihnila Atro-pa. »To je tzaires prekrasno, Ta živi med samimi dišavami.« »Kajpada, prekrarno!« ie nadaljeval štacunar, ko ga ie tako lepo podpr’». »Prodaja: praške, suho listje, pajčevino in še to .in c«o. Nihče prav ne ve, kaj prodaja, in ti lahko da., kar hoče. Zdravnik predpiše kar koli — bog nam prizane- si .-) avatus- p-osrtatu.i aij porkali-ja omalija jn- stopiš v lekarno in apotek ar tj da, kar koli hoče, meri, kakor hoče, i® ¡zaračuna kakor hoče. Kaj mu moreš! Ne poznaš robe. Fa vzemimo, da opomniš: Tale vas salvatus purtatua ie nekoliko kisel, a!!-l denimo: Tale vaša porka-' K» omalija se je nekoliko vnela, E, ne moreš kaj opomniti. In tud» cene mu ne moreš ¡zameriti- Kako bi ,p