104. številka.
Ljubljana, v soboto 6. maja 1905
XXXVIII. leto.
[ibaja TS*it dan zvečer, izimSi nedela in praznike, ter ve\Ja po pošti prejeman za evstro-ograke dežele aa vae leto 186 K, aa pol leta 13 K, ia Četrt leta 6 K 60 h, za en mesec S K 80 h. Za LJubljano I posipanjem na dom ca ?i| it« ;4 K, m pol leta IS K, za četrt leta 6 K, za en meaeo 2 K. Kdor hodi tam ponj, placa za tbo leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikcr znana poštnina. — u baročb* brez istodobne vpoeiJjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila bo plačuje od peteroatopne petlt-Trate po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, pO 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če 80 tiska trikrat ali VCČkra*. — Dopisi ■a izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprcvnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, npravništvo pa v pritličja. —; UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročc no, rsklamacija,
oznanila, t j. administrativne stvari.
II
Slovenski Narod11 telefon št. 34«
Posamezne številke po 10 h.
j*
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Meščanska šola v Krškem.
Dolgoletni ravnatelj meščanske gole v Krškem je bil poslan v pokoj seda) se gre za to, kdo postane gov naslednik. V tem oziru vemo, da se v gotovih krogih klepliejo prav posebni laklepi in pisarjenje graškega nemškega čssopieja potrjuje te naklepe vredno s tem, da se zale-iva nekako božjastno na različne strani.
Tiko smo na primer v »Grazer Tscblastur. čitali napade, ki razode-- da smatrajo Nemci krško me* lansko šolo za nekako nemško po-s*. Tam 89 proglaša ustanovitelj te rajni Martin Hočevar, za — Nemca. >Ein strammer Dsutscher« da je bil Hočevar, piše rečeni graški t. Tudi se sanja graškemu listu, da je bilo Krško nekdaj nemško mesto in da je nemški občinski zastop pojavil Hočevarju spomenik. To eo iz-Fodki boiehnih možgan, priče patolo-gičnega stanja in zato ni vredno o teh otročarijah govori^. Dovolj je na jrimer, če vemo, da ie bil predeednik odboru za Hočevarjev spomenik slovenski župnik, račune pa je vodil slovenski učitelj.
limptomstičnega značaja je tudi zaletavanja »Grazer Tagblatta« o okr. š?Iskeg* nadzornika v Krškem »der Ruasland bereiet und ftir die russische Knute 8chwarmt*. Krški okrajni šolski nadzornik, »der Russland bereister, nima z meščansko šolo prav nikakega opravka; če bi ga pa imel, opravil bi svojo stvar najbrže nekoliko bolje, k&kor kdo drugi.
Z vso resnostjo pa bedi vzpričo teh očitnih in pritajenih nemških aspiraoij vsem prizadetim krogom naravnost povedano: da meščanska šola v Krškem ni nikaka emška posest in to tudi nikdar ne bo.
Meščanska šola ima sicer vsled
ustanoviteljevih starokopitnih nazorov nemški učni jezik, ali to je tudi vse, kar je na njej nemškega. Nemcev v okraju ni. Sola je torej namenjena slovenski mladini in kjer se gre za slovensko mladino, tam nimajo Nemci nobenih pravic in nobene besede.
Uprav predrzno je, da si Nemci sploh upajo govoriti, da imajo v tej šoli kake pravice. Šolo vzdržuje slovenski okraj in slovenski okraj p o p r a vi j a t u d i p o si op j e. Nemci ne prispevajo niti vinarja. Alt j z oziram na to nimamo prav, če nemške aspiracije glede te šole imenujem izrodke bolnih možgan?
Toda vzlic temu se kujejo v različnih krogih naklepi, kako bi se na ravnateljsko mesto na krški meščanski šoli spravilo nemškonacionalnega moža.
V gotovih krogih se prav resno dela na to. Takole kje iz n;mške Češke ali iz zelene Štajerske bi radi spravili v Kr*ko kakega ravnatelja, ki seveda ne sme znati slovenskega jezika in č'gsr oseba in mišljenje je jamstvo, da bo vodil šolo v nemškonacionalne m duhu in da napravi iz te šole ger-mani lacij ski zavod.
Ti naklepi so nesramni Milo rečeno: nesramni. Povemo pa vsem dotičnim gospodom, ki v tej zadevi napeljavajo vodo na nemškonacionalni mlin, da izlepa ne bo kruha iz te moke.
Povemo jim tudi, da ca šoli, na kateri se vzgaja slovenska mladina* pa naj je učni jezik tudi nemški, mere biti ravnatelj samo mož, kije slovenskega jezika popolnoma zmožen, mož, čigar oseba je jamstvo, da šole ne bo zlorab Ijal za raznarodovanje slo venske mladine, da bo vzgaja! otroke v tistem dubu, v katerem se mora.vzgajati mladina vsakega naroda.
To naj vzamejo na znanje tisti krogi, ki v tej Btr&ri na različne na
čine spletkarijo. Svarilno jim kličemo: Hands o i! — sicer pripisujte sami sebi jako neprijetne posledice.
Iz beneške Slovenije.
Gospod urednik! Gotovo Vas bodo zanimale novice iz pozabljene Beneške. Saj svojih veselih in žalostnih dogodkov ne moremo tu v Italiji z nikomer deliti; popolnoma pozabljeni in zapuščeni životarimo med tujci — Italijani. In vendar beneški Slovenci dobro vemo, da onstran laške meje živi čili rod Slovencev, čigar srce vroče bije za vkovane beneške Slovence!
Žal, da smo preveč oddaljeni in da premalo občujemo z avstrijskimi Slovenci. Ako trezno sodimo, se vrste beneških Slovencev krčijo. Vzrokov je več. Vsa beneška Slovenija visi na italijansko stran, vode teko v Italijo, vse ceste so napravljene med Lahe, javne koristi nas vlečejo k Italiji, in v vedni zvezi smo s tujim življem. Pa saj beneški Slovenci uiti med scooj mvK%e 1?^ču-jejo. Ker nas narečja neav'ii* ovirajo, ne občujejo šentpeterski Slovenci s tar-činskimi in ti zopet ne z Rezjani. Ke* so pa te razmere gotovo tako stare, kakor so stari Slovenci na Beneškem, bi jih vse to ne poitalijanČilo tako lanko, da se ni vlada poprijela drugega sredstva. Od leta 1897. nas italijanska vlada kar obsipa s šolami — seveda z izključno • italijanskimi. Celo zadnja pogorska vasica Črni vrh je dobila šolo. Ljudstvo občuje med seboj izključno slovensko. Celo na semenjskih dnevih je v Čedadu, Vidmu, Tarčentu vse slovensko. Največji zaščitniki slovenskega jezika so pač sloven. duhovniki. Ob jezikovni meji vlada sistematično nastavlja laške duhovnike, ki mrze slov. jezik in slov. živelj. Kajti kakor povsod, tako i tu vplivajo duhovniki najbolj na priprosto ljudstvo. Saj razen v cerkvi je slovenščina povsod izključena. Kakor rečeno, imamo edino narodno pomoč v dobrih patrio-tičnih duhovnikih in v sloven. knjigah. A teh obeh nam krvavo manjkal Ogromnega pomena za beneške Slovence bile
bi priprosto pisane slovenske knjige in listi. Veselja do čitanja med prostim ljudstvom ne manjka, pač pa primernih knjig.   Poudarjamo  pa primernih!
Dobili smo že dokaj knjig od avstrijskih prijateljev, a večinoma takih, ki nas beneške Slovence niso zanimale. Knjig, narodno navdušenih, priproBto pisanih potrebujemo! Družbi sv. Mohorja bi svetovali, naj bi izjemoma beneškim Slovencem knjige za 1 liro letno pošiljala. Sosebno radi in z nepopisnim veseljem čitajo naši ljudje knjige in tudi liste, kjer je pisano o njih delovanju in življenju. Italijanska vlada se v zadnjem času mnogo trudi, da razširi med ljudstvo poljudno pisane knjige, ker beneške Slovence povsod visoko povzdigujejo. Pred leti je advokat Pod-reka v „Slavia Italianau predlagal italijanski vladi, naj si ohrani Slovence, češ, da jih bode v slučaju vojne rabila kot oglednike proti Avstriji. Mogoče radi tega sedaj vlada tako vsiljuje gori omenjene knjige!
Be. ečani si sami ne znamo in tudi ne moreiro pomagati do zavednosti. Treba je, da nas prav avstrijski Slovenci kolikor mogoče podpirajo. Kolikega pomena bi bile za beneške Slovence ljudske knjižnice. V Šenpetru, Reziji, Tarčetu, Ronacu, Cezesiji, Sen-lenartu, sploh v vseh slov. občinah živi okoli 33 tisoč Slovencev, vseh Slovencev bo pa gotovo čez 40 tisoč. Bene-čanski Slovenci morajo spoznati celoten slovenski narod; le ako se jim vtisne mili slovenski jezik globoko v njih slovansko srce, bodo beneški Slovenci veselo napredovali sebi in celi Sloveniji v ponos! L-c-n.
¥ojna na Daljšem ¥ztokn.
Z morskega bojišča.
\l Londona se poroča: Zavladala je znova velika napetost zaradi do godkov na morju v vzhodnoazijskih vodah, ker se sodi, da se v kratkem prično pomenljive ali celo odločilne operacije na morju. Prihod eskadre admirala Nebogatova v Kitajsko morje
se smatra kot začetek nove dobe v pomorskem vojevanju. Kje se prav zaprav nahaja admiral Rcžestvenski, se še vedno ne ve natanko.
»DaiJy Mailu« se poroča iz Hong-konga, da Be nahaja del baltiškega bredovja v ziliru Lingšiu, južno od ctoka Hajnan. Kitajski vladni krogi so v silnih skrbeh.
Trgovske ladje, ki so priplule z juga, pa poročajo, da je usidrano rusko ladjevje v zalivu Honkohe, 50 milj severno od Kamranka.
Brzojavka iz Hajfonga potrjuje, da je admiral Bayle zopet prispel k franceski eskadri v zaliv Along in da je admiral Jonquie-res na krovu križarke »Guiohen« odplul iz Saigona v Honkohe.
Agentura Havas pa javlja iz Saigona: Ruska eskadra, ki je od 2. maja naprej usidrana v zalivu Hongkoe, saverno od Kamranka, se pripravlja, da v nekaj dneh odpluje i* svojega pristanišča.
Admiral Rožestvenski je o tem že obvestil francoske oblasti.
Nov japonski protest?
Kakor se zatrjuje, namerava japonsko poslanstvo vsled vesti, da se je rusko brodoije 30. aprila usidralo v luki Po rt Dackot v zalivu Penghoi, obnoviti svoj protest radi kršenja nevtralnosti s strani Francije. Poslanik dr. Moto no je že včeraj opozoril ministra Delcaseeja na to zadevo.
Agenturi Havas pa se javlja iz Petrograda: Ker je ruska vlada povodom konflikta v zalivu Kamrank admiralu Rožestvenafcemu ukazala, naj varuje nevtralnost francoskega obrežja, se ne pripisuje nobene važnosti poročilu, da Japonci zatrjujejo, da se je nevtralnost francoskega obrežja kršila.
Japonske vojne ladje pri Borneu?
Agentura Havas poroča iz Petrograda: Admiral Rožestvenski je poslal   ministrstvu  vojne mornarice
Orla.
Spisal J o s. Knaflič.
Tisto zimo sem stanoval v eni onih ogromnih mestnih kasarn, ki se dajo tako dobro primerjati mravljiščem ali ilnjakom, ki so stare in trohnive in ki jim navadno naredi konec požar ali kako napredno županstvo.
Imel sem sobo v četrtem nastropju, rata so se nahajala na neskočno dolgem D čisto temnem hodniku, okno pa je gledalo oči v oči v okna nasprotne še večje in še grše kasarne.
Pri kom in s kom sem stanoval, zato nisem vedel in za to se nisem brigal. Prvi dan vsakega meseca zjutraj mi je na hodniku zastavil pot mož s potlačeno kapo in bulastim nosom, z leščrbo v eni in s šopom papirjev v drugi roki — plačal sem svoj račun, in zopet se mesec dni nihče v hiši zame ni zanimal.
Pa sem se tudi bal te hiše kakor pekla; bal sem se njenega trušča, njene puščobe, vse njene temne in odurne grdosti . . . Odhajal sem zjutraj in pri-
hajal sem pozno zvečer, ko so bila I glavna vrata že zaprta in je hiša že spala. Tedaj je bila tiha tudi moja soba in tedaj sem zdel nad knjigami pozno v noč . ..
Nič me ni motilo; le tuintam so se oglasili na hodniku koraki, je zaškripal ključ v vratih; nad stropom so zabobnele včasih težke stopinje, a iz sosednje sobe na desni, katero so ločile od moje z žeblji zabita vrata, se je čulo često še ob pozni uri zamolklotrudno in nerazločno kakor samogovor, kakor molitev, kakor vzdihi ... In neke jedkomrzle, zlobne noči je potrkalo tam na vrata in grob-novotlo je poklicalo . . .
Preplašen sem šinil s stola in sem poslušal.
Zopet je trkalo kakor s koščeno roko in glas, votel raztrgan in zamirajoč, je prodiral skoz tenko steno:
„Doktor, doktor !  Oj, pomoč" . . .
Strmel sem nekaj trenutkov kakor nezaveden v luč, potem sem prižgal svečo, ogrnil plašč in tako sem stopil v sobo nepoznanega soseda, ki me je klical.
Soba kakor moja. Tesna, mrzla in tuja — enako nezdrava za dušo kot za
telo, vsa banalna, brez diha ljubezni ... Ob postelji plapola sveča, nekdo leži tam . . .
Stopil sem bliže: oj, človek umirajoč je to ! Snežnobel je njegov obraz kakor njegovi lasje, njegova dolga brada, in po globokih gubah in brazdah blešči znoj. Oči so zaprte, tiho hrope ...
Položim uho na njegove prsi: vse potrto! Vezi so potrgane, življenja kolesji se ustavlja.
Molče stojim ob postelji. Svit sveče blodi trepetajoče po sobi. . . Debele, črne knjige leže po mizi, na steni visi v velikem okviru doktorska diploma ... In on, nepoznani starec tu pred menoj, z visokim, koščenim telesom, z valovečo belo brado in s slovesno resnobo v obličju, se mi zdi častitljiv modrijan, čigar duh se zdaj poslavja od pozem-skega življenja in Čigar usta se morajo odpreti še enkrat, da mi sporoče nauke, polne globoke modrosti in resnice . . .
In glej, vztrepetalo je telo in starčeve oči so se odprle. Zagledale so me in ustnice so dahnile:
„ Vendar . . . človek !u
Razširile so se oči, zagorele in se uprle v moje ; ostroblesteče kakor blisk
\ v temni noči so bile te oči obdane od rdečih plamenov, in bilo mi je kakor da mi sežigajo možgane po glavi in Čutil sem divjo bolečino, toda zdržal sem njihov pogled.
Tedaj pa so ugusnile oči, počivale blagoprijazno v mojih, in zaplalo je na starčevih licih kakor usmeh . . .
nAh, kljubuješ, mladi orel?a je rekel. „Vidim: bistro je tvoje oko in drzno tvoje čelo, toda tudi ti boš končal z medlo glavo in hromimi perutmi .. .u
„No, leti! Morda boš letel dobro, morda dosežeš solnce . .
„Obupno se boriš š svojimi sponami, mladi orel, znano mi je to! Ti nisi vedel zame. a jaz sem pazil nad teboj. V samotnih nočeh sem čul tvoj bolestni glas, ki je v spanju klical po svobodi . . . Težek je tvoj boj, zato sem te poklical v svoji zadnji uri, da ti povem . .
Starec je umolknil in zaprl oči. Sveča ob postelji je gorela s svetlim visokim plamenom, slovesen mir se je razgrinjal okrog in okrog ...
In zopet je izpregledal starec, dvignil roko in rekel:
„Veruj vedno le v samega sebe! Nihče ti ne bo pomagal v sili, samo lastne peruti te bodo otele. Prijatelji — to je laž! Katerim boš zaupal največ, te prvi prevarajo. Prava in resnična je edino ljubezen žene. Ženi sami, njenemu telesu, njeni strasti ne zaupaj: tukaj mladi orel, se pogubiš; toda v ljubezen žene, v njeno dušo, vanjo smeš verovati kakor v samega sebe ! Ako si si pridobil dušo Žene, potem si si pridobil vse, potem moreš leteti k solncu. Kajti duša žene in njena ljubezen je čudo, ki ga ne razrešiš nikdar, Čigar moč pa boš občutil vedno. Ona bo razžarjala tvoje srce s plameni poguma in vzne-Šenja, bistrila tvoje oko in vlivala do v tvoja krila večnomlado moč ..."
„Zato, moj sin, ljubezni nikdar ne zavrzi! Naj ti jo podarja najnevrednejse bitje, ne zavrzi je! Brez ljubezni, mladi orel, ne dosežeš solnca .. . propadeš, orel moj — tako zgodi se ti... tako, da pogineš v jarku, ničvreden, izgubljen in pozabljen . .. kakor jaz, orel moj la
Utrgal se je starcu glas, roka mu je padla na prsi in izpod zaprtih trepalnic se je nrtnila svetla solza in se razlila po bledem licu.
brzojavko, da se nahajajo japonske vojne ladje v teritorijalnih vodah otoka Bornea. Ako se bode to poročilo izkazalo kot resnično, namerava Rusija vložiti energičen protest pri nizozemski vladi.
Pomorska bitka? »Echo de Pariš« priobčuje brzojavko iz Petrograda, ki zatrjuje, da je dospelo iz Hančulina poročilo, da se je admiralu Roiest venskemu baje po ljutem boju posrečilo z izgubo 8iadijraz-biti japonsko n ro d o v j e i n prodreti bojno vrsto japonskih ladij.
Rožestvenski se sedaj nahaja na potu v Vladivostok.
Dve torpedovki zaplenjeni.
»Berliner Tagblatt« javlja iz Lju-beka: Policija je zaplenila dve razloženi torpedovki, ki bi se imeli odposlati na Rusko. Deli dotičnih torpedovk so bili naloženi na 12 voz in deklarirani kot strojni materijal. Torpedovki bi se imeli na nekem finskem parniku prepeljati v Helsingfors.
Iz Ljubaka pa se v tej zadevi poroča: Konfiskacijo torpedovk, ki so bile določene za Rusijo, je brzojavno ukazal državni kancelar grof Bulo w sam. Ta zadeva je vzbudila povsodi veliko pozornost.
Vesti z mandžurskega bojišča.
Kakor poroča »Dailv Mail« iz Tokija, so Japonci že popravili vse mostove preko reke Hun, kakor tudi drugih rek. Ta vest potrjuje, kakor se kaže, domnevanje, d a se je splošna japonska ofenziva že pričela.
V dobro poučenih krogih se govori, da je maršal Ojama jel prodirati proti severu že koncem minolega meseca.
O številnosti vojsk na bojišču.
»Ruskija Vjedomcsti« pravijo, da je število ruske armade v Mandžuriji koncem meseca svečana padlo od 350.000 na 200000 mož. Skoro na to pa je prispelo z Ruaije 65.000 mož, tekom enega meseca pa zopet 60.000 mož. General L i n e v i 6 ima torej pod svojim poveljstvom zbranih 335000 mož, ako se všteje 10 000 ranjencev, ki so se že zopet vrnili k fronti.
Posadka v Vladivostoku šteje 45.000 mož.
Po teh podatkih bi torej štela Linevičeva armada 370.000 mož, dočim baje razpolaga maršal O j a m a z armado 510.000 mož. Vladivo-stoška eskadra je več nego polovico manjša, kakor japonska pod poveljstvom generala Hasegave se nahajajoča, za obleganje Vladivostoka določena armada, ki šteje 100000 mož. Po mnenju imenovanega lista bi Li-neviču ne preostajalo drugega, kakor da se umakne v Harbin ter tamkaj počaka nadaljnih ukrepljenj.
Še so govorila umirajoča usta, toda besede so se izgubljale, misli odbega-vale in v razvalinah telesa, ki ga je zapuščalo življenje, je že odmeval smrti votli korak . . . Plamen sveče je omahnil na stran, se divje premetaval, črne sence so se zgrinjale nad posteljo, in pobegnil sem iz sobe . . .j
Pobegnil sem nazaj v svoj stan, se zgrudil na stol in glavo zagrebel v roke . . . Besede umirajočega starca so mi šumele burno po možganih, moja duša se je tresla in misli, težke in mučne, so navalile name . . .
On, nepoznani starec, čigar poslednji zdihi so zamirali tam za steno — ali ni stalo njegovo življenje razločno pred menoj? Življenje njega, ki so ga prijatelji izdali in ki je hodil za strastmi, ljubezen pa je zavrgel? In ki zdaj osamljen, zapuščen in pozabljen žalostno umira . . .
In zvenele so njegove besede, njegova oporoka svareče v moji duši, ki je zrla plaho v svoje Življenje . . . Ah, neizmerne gore kroginkrog in samota in mrak nad njimi, a solnce, ljubezen, moč, peruti — kje, oj, kje je? . . .
Končal je stari orel v temni globini sfcalovja in kraj njega je mladi orel v bolestnem hrepenenju iztegal kvišku slabotna krila . . .
Temu mnenju pa odločno ugo varja »Petrogradaki Liatok, ki zatrjuje, da tudi Japonci nimajo sedaj dosti več nego 350000 mož.
O nakupu argentinskih in či-lenskih ladij.
Poročevalec »Dailv Maila« v Bu-enos-Avresu dementuje baje na pod lagi izpovedb argentinskega ministrstva aunanjih zadev in generalnega Štaba vest o prodaji argentinskih vojnih ladij. Argentinska vlada je sicer dobila glede prodaje ladij ugodne ponudbe tako od Rusije, kakor od Japonske, a je odgovorila, da je pripravljena prodati ladje, a da jih ne more preje izročiti, dokler se ne sklene mir.
»Times« pa poročajo temu na sproti, da deluje Mr. Sch wa b, predsednik ameriškega jeklenega trusta, prav marljivo v korist Rusije in da je bil on tisti, ki je posredoval, d a ste Argentinija in Čile prodali svoje vojne ladje Rusiji.
Iz Petrograda pa se brzojavlja: Generalni štab vojne mornarice dementuje vest o transportu pomoršča-ščakov, živil in streljiva na posebnih v to določenih ladjah, v kljub temu pa je resnično, da so iz Kron-štata in Sebastopola odpluli v južno Ameriko parniki, ki imajo na krovu številno moštvo, streljivo in velike zaloge živil.
V diplomatskih krogih se zatrjuje, da se nakup argentinskih in č ile na ki h vojnih ladij ne more več preprečiti in da se bo Japonska morala omejiti samo na protest, ker je bila kupna pogodba sklenjena že od začetka vojne. Protest pride torej že prepozno.
Rusija je plačala za ladje 80 milijonov rubljev.
Japonsko narodno slavje.
»Central News« poročajo iz Tokija: Narodno slavje na čast vsem onim, ki so padli do konca januarja, se je pričelo 3. t. m. in traja tri dni. V mestu vlada velik entuziazem! Cesar in cesarica sta bila bolna in so ju morali zastopati.
Angleška in Japonska.
Iz Londona poročajo: V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je malo upanja, da bi se obnovila angleško - japonska zveza, ki poteče prihodnje leto. Da se zveza ne obnovi, je odvisno od tega, ker je Rusija formalno zatrdila, da bo respektirala angleško posest v osrednji Aziji odslej kot nedotakljivo. Že iz mnogih dogodkov zadnjega časa se da sklepati, da je zveza med Japonsko in Angleško vedno manj trdna in da ee počasi razdira; v prvi vrsti se na Japonskem dvomi vedno bolj, da bi bila ta zveza kake posebne važnosti in tudi angleški konserva-
Koristka.
Povest. (Dalje.)
Rozmanka in Matilda sta kar za-vrisnili veselega presenečenja, ko sta zagledali podobo, ki jo je Jaklič izročil krojaču. Jaklič je bil v naglici in iz spomina naslikal krojačev portret. Podobnost je bila tolika, da je vsakdo moral krojača na prvi pogled spoznati.
Krojač je nekaj trenotkov strme ogledoval portret, potem pa s čudovito naivnostjo vprašal: »Kdo pa je ta gospod?"
Vsi so se smejali. Olga se je tako smejala, da se je morala usesti na posteljo. Matilda je s solznimi očmi dala krojaču zahtevano pojasnilo.
„To si vendar ti, Nacek", je za klicala; ..kaj še samega sebe ne poznaš?"
„Jaz?u, se je čudil krojač. „Jaz sem to? Saj jaz še ure nimam, tu je pa naslikana zlata verižica."
nTo se vendar samo ob sebi razume, da bodete enkrat imeli tudi zlato uro in zlato verižico", je rekel Jaklič. »Naslikal sem Vas v salonski obleki in tudi cilinder imate, pa tega se ne vidi. Ali morda ne bodete nikoli
tivoi niso nikdar prikrivali, da jim ni nič za angleško-japonsko alijanoo.
Državni zbor.
Dunaj, 5. maja. Nadaljevala se je razprava o carinskem tarifu. Poal. Schrott je izjavil, da pomeni novi carinski tarif, kakor tudi trgovinska pogodta z Nemčijo veliko nevarnost za Tirolsko, ker carinski tarif najvažnejše uvozne predmete, ki jih Tirolska ne more pogrešati, zelo podražuje, dočim trgovinska pogodba z Ndmčijo jemlje najvažnejšim tirolskim izvoznim predmetom vsako ceno. Izjavil je, da bodo tirolski poslane« glasovali za novi carin-Bki tarif le tedaj, ako dobi Tirolska dovoljno odškodnino kje drugje. — Poal. S t e i n je izpovedal, da je pomanjkljivosti dosedanjega carinskega tarifa pripisovati na račun dualizma. Zanimivo pa je, da se smisel na ločitev od Ogrske čimdalje bolj širi med sloji, ki so pred nekaterimi dnevi še goreli za dualizem. Izjavil je, da Vsenemoev ne bo nikoli več pridobiti za carinsko zvezo z Ogrsko. — Posl. Kolisoher je zagovarjal carinski tarif.
Dunaj, 5 maja. Gosposka zbornica je imela danes sejo. Obravnavalo se je tako naglo, da se je vseh šest točk dognalo v eni uri, med njimi zakon glede vojaške pri-prege in zakon o podaljšanju davčnih olajšav vsled potresa 189 5. leta prizaaetim krajem na Kranjskem.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj, 5. maja. N a g o d -bena komisija je imela danes plenarno sejo, da se je konstiiovala. Za predsednika je bil izvoljen baron C h 1 u m e c k y , za podpredsednika pa marki Bacquehem.
— S o c i a 1 n o - p o 1 i 11 i n i odsek je razpravljal danes o zakonu glede zavarovanja privatnih uradni kov. Izvolil je je pododsek 7 članov, ki bodo poročali o organizaciji zavarovalnici- Dočim je namreč posl. dr. Fort i ^Jlagal, naj bi se take zavarovalnice organizovale po deželah, zahteval je posl. M a r c h e t, naj se ustanovi enotna zavarovalnica za celo drŽavo.
— Poslanci nemške ljudske stranke bodo predlagali v eni prihodnjih sej državnega zbora, naj se § 303. kaz. zakona spremeni tako, da ne zakrivi žaljenja katoliške cerkve, kdor se ne odkrije najsvetejšemu, kadar gredo obhajat.
— V proračunskem odsek u je govoril minister B y 1 a n d t -R h e i d t o upravi sploh. Obljubil je reformo uprave na ta način, da se organizuje kemično-tehniška služba, da se ustanovi tečaj za uradne zdravnike. Povedal je, da so marsikje okrajna glavarstva še prevelika, vsled česar se bo po razmerju sredstev še
imeli zlate ure in zlate verižice, salonske suknje in cilindra?"
nO pač; čisto gotovo", je odgovo ril krojač energično. „Kadar bom bogat, se bom vedno jako lepo oblačil."
„Torej vidite! V duhu sem vas videl kot posestnika trinadstropne hiše in kot takega sem vas naslikal."
Krojač je bil tega pojasnila neskončno vesel in občuduje je ogledoval svojo podobo. Sicer mu je bil napravil Jaklič noB, ki je bil bolj podoben kaki okarini, kakor človeškemu nosu in naslikal mu je bil kravato, ki je izgledala kakor kaka kirurgiČna obveza, ali krojača je veselila samo zlata verižica, prestrobojni telovnik in salonska suknja in hvaležno je stisnil Jakliču roko.
Olga je poklicala Jakliča k sebi k oknu, pri katerem je slonela.
„Gospod Jaklič", ga je tiho vprašala, ..ali bi hoteli mene naslikati? Enkrat ste mi že sami ponudili in častno besedo ste mi dali, da bi me tako naslikali, da bi moj portret lahko poslali na vsako razstavo."
...laz sicer častne besede primi pijalno ne držim," je rekel Jaklič, „ali pri Vas hočem napraviti izjemo. Izvolite mi razložiti svoje želje in jaz bom poskušal —"
„Nikar ne govorite tako zbadljivo"
nadaljevalo z delitvijo preobsežnega področja in z ustanavljanjem novih okrajnih glavarstev.
Politični položaj poostren.
Dunaj 6 maja. Nemški poslanci iz Češke so na svojem sestanka sprejeli tudi predlog posl. dr. Bareu-therja, da se mora zapričeti nova neizprosna akcija za proglasitev nemščine kot državnega jezika, končno pa tudi predlog poal. Wolfa, da se mera vsa jezikovna akcija dognati še pred sestankom češkega deželnega zbora. S tem ao spravili Nemci v nevarnost delovanje parlamenta in Češkega deželnega zbora. — Načelnik češkega kluba posl&nec dr. Stransky se je oglasil z najoatrejšimi besedami proti itzi vajoČim nemškim zahtevam. Zagrozil je, ako Nemoi vztrajajo pri tej svoji zahtevi, odklonijo Čehi brezpogojno vse poskuse za spravo z Nemci. — Tudi posl. Sylva-Tarouca je izjavil glede Bareutherjevega predloga: »V trenotku, ko gre za tako važne zadeve za celokupno državo, je pač nepremišljeno, spravljati v ospredje velika notranja preporna vprašanja.«
Ogrsko-hrv/aški državni zbor.
Budapešta 5. maja. V današnji seji je najprej posl Issekucz polemizoval z izjavo hrvaških poslancev. Posebno je pobijal trditev, da imajo Hrvatje pravioo do hrvaškega poveljevanja v armadi. Nagodbeni zakoni obsegajo le take pravice Hrvaške, ki jih je suverena ogrska država podelila Hrvaški. — Posl. grof Zichv je govoril v imenu ljudske stranke, izrekel je spomenici združene opozicije na cesarja priznanje ter očital vladi, zakaj se še ni odstranila. — Med splošnim nemirom je nato govoril poldrugo uro mini strski predsednik grof Tis z a. Zelo ironično in sarkastično je kritikoval vsebino spomenice, očital opoziciji, da se o najvažnejših in najbolj perečih vprašanjih v spomenici ni izjavila, glede vojaških zahtev pa je skrajno nejasna. Potem je skušal dokazati, kako potrebna je skupna carina. Kmalu pa je opozicija vzdignila tak vihar, da se je morala seja prekiniti. Grofu Tiszi so klicali: »Vrhunec nesramnosti propadlega ministrskega predsednika. V čigavem imenu pa govorite? Že zdavno bi se bili morali odstraniti!« Ko je predsednik Jus t h zopet otvoril sejo, zagrozil je z odstopom, ako se njegove odredbe na bodo spoštovale. Nato je grof T is za mirno dovršil svoj govor. — Za njim je govoril poslanec M i ha Iv (Rumun), ki je odobraval v imenu nemadjarskih narodnosti, da se spomenica pošlje vladarju. Vendar spomenice same ne more odobriti, ker ni v njej govora o narodnostih. Protestoval je, da se v ljudskih šolab, kjer ni Madjarov, poučuje v madjar-skem jeziku. Končno je izročil saga je prekinila Olga. „Govorite vendar domače."
„Torej, Olgica, kaj hočete imeti."
„Napravite mojo sliko. Lepo in veliko sliko. In vse svetlo. Naslikajte me v beli svileni obleki —"
„Z mirtovim venckom v laseh in z dolgo tančico, kot nevesto? Ne. Jaz ne. Nikdar! Jaz sem zagovornik svobodne ljubezni j jaz sem prepričan, da je zakon nenravna uredba; jaz sem—"
„Vi ste bedak" se je smejala Olga; „prav resničen bedak. Kdo je pa kaj govoril o mirtovem venčku in o zakonu. Jaz na to več ne mislim, Čisto nič več. Naslikajte me v beli svileni obleki in s cigareto v ustih. Nič se ne bojte; jaz bom prej nosila svileno obleko, kakor pa krojač zlato verigo."
„Tako?" je vprašal Jaklič z vso sebi lastno hudobnostjo. „Ali imate že kaj napeljano?"
To cinično vprašanje je Olgo raz-razdražilo. Najraje bi bila Jakliča udarila po ustih. Zardela je do las in z istinitim ogorčenjem rekla: „Fej, kako morete kaj takega misliti."
„Ej, Olgica" je odgovoril Jaklič z brezstidno hladnokrvnostjo, „ nikar se tako ne rotite. Ni ga človeka, ki bi mogel sam zase jamčiti, pa bodi le*za en   sam    dan.   Jaz vas  bolje po-
moatojni adresni načrt (vseh .nemi djarskih narodnoati), v kateriV I zahteva splošna volilna pravicaSI uresničenje zakona o narodostih.
Papež za versko reformo?!
Rim 5. maja. Dokaz, da pa p J ni nasproten gotovi reformi, je zop«! dokaz to, da je dovolil, da kroji zelo značilno pastirsko pismo z nI nega kremonskega škofa Bon omeji lija v obliki brošure po Italiji. Gl«dl častenja Matere božje in svetnikol piše škof: »Žaljivo je za kristjana« čustvo in za naravno pamet, ako M Mater božjo in nekatere svetniki časti enako kot Kristusa.« Potegi kritikuje praznoversko častenje bI Antona Padovanskoga in nekega b| Ekspedita, ki se baje bavi s posebni nujnimi zadevami. Skof dokazuje, dl je ta svetnik popolnoma izmišljel in sicer je bil rimski kardinaini vil kar, ki je novega svetnika toplo pni poročal vernikom v čaščenje. In togi generalnega kardinala ter druge dol hovmke škof Bonomelli ostri apostrofira s stavkom v svoji brošuri »Ne samo, da so ljudje, ki veruje;! v sv. Kkspedita, temuč so tudi t ;l ki takšno čaščenje finančno izr.ibl ljajo in končno Še taki, da daj^B dovoljenje za izkoriščanje.« Nadali pravi škof, da se mu zdi popolno ml umevno, da v Italiji izobraženi i: I vsi višje stoječi ljudje vseh krogoi I in stanov nočejo ničesar vedeti 11 cerkvi. In zakaj? Ker je vera veči I noma mešanica brezmiselnih obreda I in običajev, ki brez pomena zabavaj I ljudstvo ter žalijo zdravo človeško I pamet.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 5. maja. V P h in Djakovi se je položaj zopet 7?io poostril. V Pcču so zopat ustrelili nekega srbskega orožnika. Obenem je vdrlo v mesto 2000 oboroženi Albancev, ki zahtevajo, da se nv.ra sodnik odstaviti, Sakir paša pa vrnit za valija v Skoplje. Kristjani so zei< vznemirjeni. Trgovine so zaprte.
Položaj na Ruskem.
Varšava, 5. maja. Vrhovr. gubernator Maksimovič je dobi zadnje dni več grozilnih pisem; vče raj pa mu je poslal revoluoijski od bor smrtno obsodbo. Gubernator ji zaukazal valed tega pomnožiti straži znotraj in zunaj palače.
Varšava, 5. maja. Na Vitko?! skem trgu je bilo sinoči zopet krvav klanje. Vojaška patrulja je namre s sabljami naskočila neke demon strante. Vojaki bo ubili dva otrok izpod 10 let in dva tujca.
Varšava, 5. maja. Vsak du se izvršujejo na ulici smrtne ob sodbe nad policijskimi uradniki. Dvi policijska uradnika, ki sta tud dobila smrtne obsodbe, sta pobeg nila.
Jgf9T Datlja w prilogi-
---- —i
znam,   kakor   mislite.   Tiha   in spe dobna punicu ste še; ne hodite še plese in ne lazite Še za moškimi: ali vaši notranjosti, prav na dnu, je skr; hudič. In pride ura, ko bo  ta hudii silil na dan, ko se Vas polasti in te ne bodo pomagale  nobene kapljice i: nobene molitvice."
„0, ko bi jaz koga resnično (jo bila, tako iz vsega srca in iz vse du> ko bi zapadla pravi ljubezni —"
„Ah, bežite s tem. S pravo ljube, nijo je ravno tako, kakor s strah* Ves svet govori o njih, videl jih pa nihče ni."
„Kaj pa je potem po vaših misl. ljubezen?"
^Hrepenenje po kaki gotovi oseb in prav nič drugega. In ker vsak hrepenenje nastane, se razvije, poten pojema in ugasne, zato tudi ni več; nesmiselnosti, kakor je govorjenje i večni ljubezni."
Olga ni vedela kaj bi odgovorila Rada bi bila ugovarjala in dokazal; Jakliču, da ni prav, toda ni ji prišla nič takega na misel. Čutila je samo da je v Jakličevih besedah nekaj res niče in to spoznanje je je bolelo Molče je gledala v jasno noč.
„Ali ste že kdaj Čutili kako tako hrepenenje, ki se imenuje ljube-
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 104, dne 6. maja 1905.
je poševno in napravljeno je kakor stena. Zvečer ni tu ntkake razsvet Ijave. Kdor se hoče prepričati o nevarnosti na tej ozki poti, naj so gre p. pr. kako nedeljo zvečer ta spre b&iat — ako ima pogum. Prosimo pristojno oblast, naj poskrbi za kako ograjo, naj bo še tako preprosta.
— %a pravico se je pognal in jo tudi našel. Sinoči ofcoli 11. ure je srečal na Mari|inem trgru Peter Marenko nekega orožnika, fci je crnal nekega človeka vklenjenega- To ]e bilo pa Marenku odveč. Začel je vpiti in zmerjati orožnika, jska: poštene ljudi preganja itd. Ta je pa skočil za njim, ga prijel in oddal slučajno mimo došli vojaški patrulji- Na vpitje je prišel tudi nad-stražnik Gcričan in ko je hotel Ma-renka prevzeti, se je ta vrgel na t»a ter z&Čel tako vpiti, da so po bližnjih hišah stanujoče stranke preplašeno zrle skozi okna in povpraševale kaj je. Goričan je Marenkota 8 pomočio vojaške patrulje komaj prignal n* magistrat. Ko so 2"% praskali in n»§H pri njemu etefclenico jeruža, je začel < >. bolj ^•'f,i Jn p? d»l ©roj« miru, da sj mu dal! pred odhodom v aiavno-snano špehc?ko pokupiti zadnii po-žirek njegovega najljubšega nektarja.
— Dezertira I je v torek dopoldne prostak IV. stotnije tukajšnjega ć. in kr. 27. polka, Karel Kovač iz Petlcvice v celjskem okraju. Zglasil se je bolan, in ko je moštvo odšlo iz vojašnice, je pokradel iz kovčegov svojim tovarišem 41 K denarja, srebrno uro in verižico, zlat prstan, bri-;ev, dva para črevljev, kapo in par manšet. Tako »oborožen« je prepasal bajonet in vzel neko knjigo, s katero je premotil stražo na glavnih vratih, da je v službi ter odšei v mesto. Tu si je izposodil pri neki tvrdii dobro kola, češ. da ima dupust in gre obiskat svoje sorodnike. Bilo ga pa ni *eČ nazaj. V šišenskem hribu so pozneje našii njegovo vojaško obleko in bajonet. Kovač )e rudokop, bil je pa pri stotniji krcjić in e že večkrat zaradi tatvino predkaznovan. Služil je za kasen četrto leto. Begun je majhen, hivd, dolgoliČen, ima majhne, temnoplave brke in lase ter izgleda uekohko bolehno. Napravil je dovolj prefrigano, boda imel pa vendar »tr-njevo« pot.
— S posebnim vlakom se bede danes ponoči ob 2. uri 17 min. peljalo z Dunaja skezi Ljubljano v Reko »Pevsko društvo združenih železniških uradnikov.« Bode jih čez 300
— Oce ara sin« Včeraj sta se ga bila oče in sin Karel T. nekje oreveč navlekla. Ko sta prišla na Bleiweisovc cesto pred hišo št. 22, je začel mladi T. tako razgrajati, da je vse letalo skupaj. Šel je potem še v navedeno hišo in tudi tem kazal 3vOjo »korajžc«. Na cesti je srečal nekega mladeniča ter ga brez vsakega povod* začel najkastiti. Na lice mesta poklicani nadstražnik Ažman a mladega K&relčka spremil, da se .zogne javnemu nasilstvu, mesto v zapor, domov, misleč si. »se bodemo ie pozneje videli«, kar se bode tudi zgodilo. 05e je pa je ponosen na svojega sina, pozneje pricapijal domov. Zakaj nimajo taki mojstri dela, je -ahko umljivo.
— Nagajiva dečka. Včeraj sta na senožeti Ivana KlopČarja zažgala dva šolska učenca kup suhega gnoja in mu s tem prizadela 4 K škode. Tu je gotovo najboljše mazilo — šiba.
— Pes zagnal se je včeraj popoldne v brusača Ivana Letiga, ko je pobiral po hiši št. 12 na Resijevi cesti nože. Ko je odpri neko kuhinjo, sa zakadi vanj pes, ga zgrabi za nogo **er mu razpara hlače. Telesno ga ni poškodoval. Let'g ima na hlačah 2 K tkode.
— Skrb starišem napravila
je včeraj služkinja M. P., katera je več ur pridržala pri sebi 6 letno hčerko trgovca V. G. Pri otročičku se je našel krajcar, s kojim ga je menda k sebi izvabila.
— Delavsko gibanje. Včeraj »e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev, 6 jih je pa tamošnji izseijevalni urad poslal nazaj radi očibola. 18 slovanskih tesačev e šlo v Feldkirch*n, 29 v Isohl, 47 ' Bischofshofen, 14 v Beljak. 11 v Galicijo, 17 pa v Tržič. 72 Hrvatov je šlo v Sch&ba, 68 v Heb, 21 v Pod-£>rdo, 41 pa na Jesenice in Hrušico. 28 Lahov je šlo iz Le3c, 13 Hrvatov je prišlo pa iz Hrušioe.
— Izgubljene in najdene rečia Policijski oddelkovodja Jožef Herceg je našel v frančiškanski cerkvi dežnik. — Gimnazijec Leopold Tratnik je našel denarnico s 40 K, katero je izgubila zasebna učiteljica ordč. Marta Demutb. — Vratar Fran Deiman je našel zlat prstan. — Sre Orna žepna ura je bila najdena. Lastnik je dobi v Kolizeju na Marije Terezije cesti it. 11, stanovanje Janša, črka M.
— Izgubljena knjižica.
Anton Zoreč z Notranje Gorice je Kcvnhil nd Liubiiane do Viča kniižico
s potrdili premij »Splošnega zavarovalnega društva za pogrebne stroška«, Najditelj  naj jo blagovoli oddati v
tuk. uredništvu.
— Hrvatsko iamburasko društvo „Gorska vila" iz Delnic, katero je na potovanja v Ameriko, priredi v soboto, 6 reaja, koncert v restavraciji pri »C?nem orlu« v Gosposkih ulicah, h kateremu p* bratje Siovenoi najvljudneje vabijo. Z*dttek ob 7 uri zvečer.
— Popravek. Pri goatovnem večeru W o i 1 n e r v hotelu »pri M*tiČu« dfcne3 zvečer in jutri zvečer bo vstopnin** « *    o 1 k r o n r.
— Ljubljanske društvene godbe konoert se vre. danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9 uri. Vstop prost. — V nedeljo popoldne je vrtni koncert v gostilni na »Zelenem hribu« (Do lenjska cesta) Začetek ob polu 4. uri. Vstopnina prosta. V slučaju neugod nega vremena se vrši mesto popoldanskega večerni koncert v hotelu »Ilirijp.«. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin.
— Hrvaške novice. — En-
keta zaradi novega učnega načrta za ljudsko Šole zboruje v Zagrebu.— Proti spietskemu škofu Na ki ću, ki je znan nasprotnik slovanskega bogoslužja, so včeraj v Zigrebu dalmatinski dijaki na kolodvoru tako hrupno dernonstro« vali, da so morali škcfa varovati policaji.
* Najnovejše   novice. —
Srbski kralj Petar pride baje koncem t. m. v Carigrad. Meseca junija sledi potem obisk italijanskega kralja.
— Odstop srbskega ministrskega predsednika Nenado-vića je kralj sprejel.
— Velik štrajk v Cikagu. Vsled štrajka voznikov vlada po mestu pravcata anarhija. Da ne bo treba pošiljati vojakov proti štrajkujočim, odredil je župan, da se pozovejo vsi za orožje sposobni moški od 18. leta naprej v boj zoper izgrednike.
— Grof Tisza kliče na dvoboj. Vsled žaljivih medklicev med včerajšnjim govorom v drž. zboru je pozval ministrski predsednik grof Tisza na dvoboj poslanca P o s z-g a y a.
— Bivši železniški minister Wittek je imenovan za dunajskega častnega meščana. Proti imenovanju je glasovalo  18  obč. svetnikov.
— Mednarodni železniški kongres se je otvoril 4. t. m. v Washingtonu.
— Boj med vojaki in m e-s ar ji je bil 4. t. m. na trgu v Nevtri. Priti je morala patrulja 100 vojakov, da je napravila mir.
— Učitelj ubil učenca. V Gorešti na Rumunskem je učitelj Kon-stantine3cu tako pretepal nekega učenca, da mu je v rokah izdihnil.
* Milijardarji starega veka. Neki francoski statistik pozna zanesljivo tisočkratne milijonarje starega veka. Kralj Salomon je imel baje 20 milijard — seveda frankov (?). Od svojega očeta je dobil za gradnjo templja 10 milijard. Kres je ime! a&mo 10 milijard ter je d^ifižkemi; svetišču daroval 100 milijonov. Aleksandru Velikemu je njegovo vojevanje doneslo 4 milijarde. Ptolomej Filadelfski je imel 6 milijard. Avgust, »lajbcgatejši rimski cesar, je izdal samo s.& napravo toplia 50 milijonov. LuknlOTd premoženje ceni statistik na 3 milijarde.
* Dru&tvo dostojnih ljudi. ..Berliner Zeitung" je prinesla nedavno okrožnico, ki poziva k pristopu novo ustanovljenega „reda dostojnih ljudi." Novi red ima baje zelo važne nauke, ki pa jih za sedaj noče izdati. V okrožnici je le rečeno: „Imamo nekatere dobre običaje, toda vsak član je zavezan, da o njih molči. Spominjamo, da se biserov ne sme metati svinjam, niti luči dajati v roko slepcu. Red ne pozna plemenskega ali strankarskega sovraštva, sprejema za člane moške in ženske vsakega stanu. Za sedaj zahteva red le dober glas, krepostno vedenje in plemenito prizadevanje za Člane, ki hočejo biti sprejeti. Okrožnico sa baje poslali tudi v Šenklavški tabor, toda tam so v imenu 37.000 volilcev pristop odločno odklonili.
* Iz Pariza v Newyark po železnici. Ni misliti, -i je t&ko naslov kakega romana v Jules Ver-nejevi zapuščini. To bo prava istina in železniška družba »Le Transaibi-rien Bshring-Alaska« ima že narejen načrt za to železnico, ki bo narejena kot električna zr&Čna železnica, vozilo se bc» pa 200 km na uro. Proga pojde skozi Evropo in Sibirije, po Behringovi ožini in Alaski po predoru in bo v zvezi 8 »Pacifio«-progo, ki pelje v Newyork. Cela vožnja bo trajala največ 20 dni.
* Visoka starost. V Svjehuloi pri Bosanskem Novem živi kmet Božo Borevie, ki je nad 115 let star, vendar je zdrav in krepak, da opravlja vsa dela na polju kakor mlad mož. Zobe ima ie vse čvrste, da orehe
hruata.  Dasi je živel vedno v siromaštvu, vendar ni bil nikoli bel- | Oženjen je bil samo enkrat in s 70.
iftora je dob?i aadnfega otroka. V svojem rojstnem krv.u je b«i ru*d 100 let pastir. V iste zri kraju je še več gtarČkov nad 100 let starib.
* Nedeljske borbe z biki v Španiji. B■»španski ministrski predsednik Maur* je prepovedal borbe s biki. S to opravičeno prepovedjo pa bojaielJDi š <..noi niso bili zadovoljni in niso nehali preje, dokler niso dobili dovoljenja za ko, Novo dovoljenje je vse sloje silno navdušilo. V Madridu se j« ptič*1!* borba med šestimi febranrmj and ruskimi biki in glasovitimi Darilc* bikov Le-gartijem in Mdzzantinitom. Ljudje bo že mnogo dni pr^je oblegali bte-Rajno, da bi si mogli čim preje na baviti vstopnice. Neverjetne csce so se dajale za prva mesta. Siromašni ljudje so prodajali obleko in pohištvo, da so dobili boljša mesta v areni. Pri prvi borbi ie bilo 20.000 gledalcev, okoli 80000 rapovednežev je pa ostalo zunaj. Borba je trajala 2 in pol ure. Pri tem je bilo ubitih šest bikov in enajst konj. Mazzantinito ne jo pri tej borbi stekel prvenstvo in oduševljeno ljudstvo ga je na ramah nosilo po areni. Nikdo pa ni inu! sočutja z drugimi bikob ,r>lci, katerih osem je težko, smrtnonosno ranjenih. Braroni Španci imajo p?»č svoje posebne zabave.
* Znorel, ko je ugledal svojo ženo. Praraogar Iv. Moško i a delal 6 let marljivo v rovih Kets-perta in končno prihranil tokko, da bi si lahko ustanovil svoje ognjišča. Ta edina želja ae in u je tudi gpol-niia in 18 m m. je prišla tja njegova soproga. VsieCi sestanka ae je pa ubog- Mceko tako razveselil, ća je cd B-!neg>- veselja — znorel in so ga mortiH or*?pnti v bolnico, d?, se p> miri. M &r.*(* pač flamr* v —
* Najdaljši kabel zemlje je pač oni, ki veže Združene države ameriške ozir. San Francisco z mestom Manila na Filipinih. Kabel je dolg 14.140 kilometrov. Velikanske važnosti je ta kabel za združene države, ki morejo zdaj brzojavke pošiljati direktno in le po svojem kablu, ko je morala preje brzojavka iz Vašingtona v Manilo prehoditi 15 postaj in rabiti same tuje kable. Imenovani kabel je tudi zato velikega pomena, ker veže z združenimi državami obenem tudi Havajske otoke.
* Lev Tolsto* proti „nep* vezni inteligenci". Ugledni ruski publicist Mihael Romanov priobčuje v „Ruskem Listoku" razgovor, ki ga je imel v Jasni Poljani z grofom Tolstim o notranjem gibanju na Ruskem. Grof Tolstoj je rekel: „Peterburžane je treba politi z mrzlo vodo ter jim pustiti par tednov, da si opomorejo. Nikoli se ni naša inteligenca pokazala tako neugodno kakor sedaj. Učenci ustavljajo učenje, ker hočejo imeti ustavo, starši pa si puste ukazovati po otrocih. Česa se naj uči kmet od take inteligence, ki nima ne vere, ne upanja, ne stanovske zavesti? Kmet je močan vsled dela, ki ga fizično in moralno utrjuje, je gospod sveta, dočim je naša nervozna, histerična, brezzoba, fizično kakor tudi moralno propadla inteligenca le suženj samega sebe ter vsled tega ne more kmetu nuditi ničesar".
* Šestletni morilec svojega brata* V Temešvaru se je zgodil sledeči žalostni dogodek. Šestletni Evgen Wickl je jako jeznorite nravi. Ko ga je pred par dnevi doj-nica nekaj opomnila, je skočil dečko k zidu, potegnil od tam očetovo lovsko puško in ustrelil v istem hipu na doj-nico, ki je držala osemmesečnega njegovega brata v naročju. Sibre so zadele malega bratca, da je pozneje umrl, dojnica je pa pod pazduho dobila nekoliko zrn brez večje nevarnosti. Na koga pade odgovornost za tak dogodek? Gotovo na nikogar drugega, kot na brezvestne starše, ki otročajem do volijo vse, kar hočejo in jih še sami uče slabih lastnosti.
* Zra&eeni dvojčki. V vasi Ivancu pri Varaždinu je pred kratkim porodila Jela Gotal dvojčki, ki sta bili zrašČeni in sta v eni noči umrli. Deklici sta bili zraščeni s trebuhom, da sta imeli le eden trebuh, a glavi sta se gledali z obrazom v obraz. Roke in noge so bile dobro razvite. V sredini je bil opaziti le eden spol in to ženski.
* Ali naj silimo otroKe k jedi? Gotovo ne. Najprej poskusimo odstraniti mržnjo do jedi, t. j. slab tek. Pripravno sredstvo za pomnoženje teka je Somatose, ki ima mnogo beljakovine v sebi. Vsled tega se začne telo ob uporabi debeliti in vidno moči pridobivati. Zdravljenje s Samatoso je torej priporočljivo tudi za bolne na želodtu in v črevih kakor tudi za okrevajoče, bledične in malokrvne osebe.
Književnost.
— A. Aškerca AH je Primož Trubar upesoitve vreden junak? Ta zanimivi polemični spis, ki je bil natisnjen v feljtonu
»Slov. Naroda« je izšel sedaj v po-sebni brošuri in stane 60 vin., s pošto 65 vin.
—   „Učiteljski Tovari*".
Stev. 18 Vsebina: Povoljni in nepo voljni glasovi o s)užb»no-staro%t£tih đokladah. — Naš denarni zavod — Žalostne razmere na Pfircorskem. — V of nzivi. — Dopisi. — Iz naše or-ganizacM«. — Književnost in umetnost — Liavoioo uredništva — Uradni razpisi uć'.t^jakih ninžb — Inserati. — zanimiv., s "I križ m nveta.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Haus Jainschegg contra Fran Kan dare. V noči od 8. na 9. svečana t. 1. je bila zbrana v kavami „Ilirija" večja, več ali manj vinjena družba. Okrog ene ure po polnoči sta se prizibala v kavarno klepar Hans Jainschegg in neki nadporočnik, ki sta sedla k nemškim gostom. Jainschegg je takoj pričel kričati, kakor je njegova navada. To seveda Slovencem ni bilo po volji. V kavarni nahajajoči se Kan-dare mu je baje rekel: „Ta ne bodete kričali! Vi po vseh kavarnah razgra-jete!" Nato sta dva gospoda vzdignila Jainschegga s stola, pritisnili so še drugi, in Jainschegg je sfrčal v vežo. V veži pa je začel vpiti in rjuti tako, da ga zunaj poleg vrat stoječi stražnik Erklavc ni mogel nič razumeti. Hotelir Novak je nato odklenil vrata ter pozval stražnika, naj spravi Jainschegga proč, ker „ta Človek vedno kraval dela.u Ko je stražnik vprašal Jainschegga, kaj da se je zgodilo, je ta samo vpil: „Rettui)gswagen! Rettungswagen !u ter stražnika zmerjal. Med vožnjo proti bolnišnici je Jainschegg še vedno zabavljal stražniku, ter imenoval sedaj de^no, sedaj levo nogo, da ga boli. Ko je dr. Galatia natančno pregledal pokazano mu desno nogo, ni mogel najti niti najmanjše poškodbe. Rekel je Jaioscheggu, naj gre domov, da se prespi, potem bo vse dobro. Tudi dr. Hoegler, ki je doma preiskal nogo, ni našel prav nobene poškodbe. Naenkrat "pa je začela noga pri Členku otekati, in dva zdravniška izvedenca sta celo konstatirala, da je noga zlomljena, kar se je pa pozneje s pomočjo Rontgenovih žarkov izkazalo kot neresnično. Menda teden dni se Jainschegg ni nič zmenil, kdo mu je prizadejal poškodbo, kar naenkrat se je spomnil Kandareta, s katerim sta si že dalj časa precej gorka. Vložil je proti njemu ovadbo zaradi — hudodelstva težke telesne poškodbe, provzročene s tem, da sta on in neki učitelj ali profesor v usodni noči sunila Jainschegga v desno nogo take hudo, da je ta več ko 30 dni ležal. S to imenitno ovadbo se je bavilo državno pravduištvo :?krat in okrajna sodnija dvakrat. Gospoda Kandareta se je hotelo na v<ak način uničiti. Včeraj je po pričah sijajno dokazal svojo nedolžnost ter je bil popolnoma oproščen.
S sekiro po glavi je udaril posestnikov sin Janez Ločnikar iz Dra-velj posestnikovega sina Franceta Kanca iz Dravelj. Ker je poškodba težka, bo Ločnikar sojen pred deželno sodnijo.
Janez Medved, sodar in bajtar v Tacnu, je napram orožniku Gregoriču rekel, da je na glavarstvu sama pod-knpnost in švindel. Obsojen je bil na 14 dni zapora in se bo vsak teden dvakrat postil.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1. Jožef Regar v Gradcu rojen in v Belo peč na Kranjskem pristojen, je na Dunaju kot pekovski vajenec meseca vinotoka 1. 1902. svojemu mojstru Petru Grieshamerju za prodano pecivo pone-veril 28 K. Mesec kasneje istega leta je pa Ivanu Prašilu izmaknil denarnico, v kateri je bilo 14 K gotovine in zastavni listek, glaseč se na 35 K vredno damenuro. V Beli peči je vzel svojemu mojstru Ivanu Dolencu iz zaprtega kovčega 38 K gotovine. Vsa ta mu pod-tikana dejanja Regar priznava. Ker je bil obdolženec vzlic svoji mladosti že Gkrat zaradi tatvine kaznovan, obsojen je bil na 13 mesecev težke jeee, po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo. 2.) Fantje iz Bukovice so na večer 2. sušca t. L, ko so se iz Kamnika od vojaškega nabora, skozi vas Vodice domu vračali, vpili in vo-diške fante na korajžo klicali. Ko so bili že zunaj vasi, so se spustili za njimi Vodičani oboroženi s količki in drugim orodjem. Podili so Bukovčane po kolovozni poti, katera veže imenovani dve vasi. Od vodiških fantov so se udeležili boja Franc Bališ, Janez Travn, Jernej Kuhar, Andrej Križnar, Jože, France in Tone Gubane. Bežečim bukovškim fantom sta prišla na pomoč Martin Pavlin, oborožen z lopato, in France Špenko. Prvi je udaril Franceta Bališa z lopato, a sedaj so tudi obtoženi obdolženci naskočili Pavlina, mahali so tako po njem, da kakor izpoveduje Špenko, je Pavlinu, ki je ležal v snegu, kar glava odskakovala. Ranjeni ni prišel več k zavesti, in je še isto noč okoli 11 ure vsled otrpnenja možganov umrl. Zdravniki so našli pri ubitem   Pavlinu  večstranski prelom
zatilnice in razpoke na dnu lobanje in na skalnici tja do zatilne rupe. Obdolženci večinoma priznavajo dejanje, in se zagovarjajo, da so bili razburjeni radi izzivanja nasprotnih fantov. Razen Franceta in Antona Gubanca, ki sta bila od zatožbe hudodelstva težke telesne poškodbe oproščena, so bili drngi obtoženci krivim spoznani in vsak na šest mesecev težke ječe obsojeni. S.) Martin Lotrič, dninar v Dražgošah, se je mudil v Jelenčevi gostilni. Tam je stresal Gregor Šmid neke sitnosti, prijel je poleg sebe sedečega Podlipnika pod vratom, nakar je tudi na drnji Podlip-nikovi strani sedeči Lotrič skočil na mizo ter tega proti oknu tako potisnil da je z glavo eno šipo ubil. Takoj nato je pa Podlipnik zadobil še s steklenico močan udarec na desno stran glave, ne da bi vedel r^edati, kdo da ga je udaril, on je bil ni cer le mnenja, da mu je to težko okvaro Lotrič prizadejal. Ker se pa to ni dalo temu dokazati, je bil obdolženec zat~. ker je Podlipnika proti oknu porinil, na 48 ur zapora obsojen.
Kazenska obravnava pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
Don Juan iz DobrniČ. Jože ČerČič, star 28 let, vojak, lepe rasti, rojen v Stranjah, stanujoč v Babči vasi, lesni trgovec, trgovec z vinom in sna-baČ 28 deklet, se je izdajal za bogataša in imel vedno bankovec za 1000 gld. pri sebi. Včasih je bil tudi trgovec z živino, in si je na ta bankovec izpo-sojeval denar. Se celo previdnega Nikolaja Stazinskega. župnika v Planini, je opeharil za 60 K. Obravnava je podala veliko, da preveliko zanimivega. Kako zna nevedno „pobožno" ljudstvo izrabljati človek, ki ga „Nemec" oznanjuje z besedo „Hoch-stappler", naj pokaže roman dobrni-škega „I)on Jnaua". Klatil se je brezposelno okoli, delal se bogatega in silno pobožnega, kadar je bilo potreba. Drugače pa ni bil izbirčen pri dekletih. Hodil je začetkoma okoli Trebnja, šel v Ljubljano, odtod v Vipavo, dalje v Trst in Koper. Le nekaj je čudnega, da more namreč Čisto navaden Človek opehariti previdnega Klav-žarja iz Trebnjega. Temu je klativitez šel prodajat živino. Izvabivši predujem se je peljal 27. januarja z mesarjem, med potjo pa je z izgovorom, da ima v sosedni vasi še nekaj opravka, mesarja poslal samega v Babčo vas. A mesar Klavžar ni tam dobil ^e volov ne teleta. Priča Frančiška Z a k r a j-šek iz Podgorice pove, da je toženi 7. februarja t. 1. prišel tja in jo zasnubil. Jedel in pil je dobro. Spal je pod gospodarjevo streho, skušal jo zapeljati, a se je zmotil nad dekletom, dasi je govoril: „Zaroka je toliko kot poroka". Prosil jo je slednjič za 3 K drobiža, a jih ni dobil. — Jožefa Miš-maša iz Brezovega Dola je poizkušal goljufati s pretvezo, da rabi za nakupljene hraste 200 K drobiža, a da ima bankovec za 1000 K. Prošnji Mišmas* ni ustregel, ker mu toženi ni mogel pokazati bankovca za 100.) K. Posrečilo se mu je ogoljufati Franceta Vidmarja od ravnotam. Sedaj je Šel v Višnje k Jos. Papežu se Ženit. Ta mu je obljubil 600 gld. Drugi dan bi se imela peljati na ogled; a po poti je CerČiČ pripovedoval, da on vzame samo tako, ki je pobožna, da nevesta ne smo iti z njim, sicer bi bili „gospod" hudi. Ker pa zopet ni imel drobiža, le bankovec za 1000 K, izposodil si je 30 K. Se isti večer pa se je ženil pri Mariji Ukan. Pri županu Franu ^kufcu iz Primče vasi se je tudi oglasil kot snu-bač. Bolj nesrečen kot s Terezijo Pa-kiž, pri kateri je dobil 20 K, je bil pri pastorki Franci Habjanovi. Ta mu je fige pokazala in ušla. — Ogoljufan je bil Janez Orel iz Fužin, okraden za havelok Andrej Petri č, trgovec v Vipavi. Župnik Stazinski tudi ni mogel menjati tisočaka, posodil je pa Čerčiča 30 K. Pri tem je bil CerčiČ vinski trgovec z Gorenjskega. Tako je kupoval tudi vino pri Antonu Stancarju; jedel in pil je, a plačal nič. Kaznovan je bil že radi tatvine v Trbovljah, v Ljubljani in v Kopru. Radi hudodelstva goljufije, prestopka vlačuganja itd, je bil obsojen na 16 mesecev ječe; po prestani kazni ga bodo oddali v prisilno delavnico.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. majsf. Današnja seja poslanske zbornice je bila jako burna. Seja je bila napovedana na 10. uro dopoldne, toda šele ob tričetrt na 11. uro je došlo okrog 100 poslancev v zbornico, da je postala sklepčna. Po prečitanju došlih vlog je stavil češko radikalni poslanec Choc predlog, naj se seja zaključi. Predsednik je dal predlog na glasovanje in je glasovalo „proti" 107 poslancev, za pa dva poslanca. Ko je predsednik razglasil izid glasovanja, so jeli raz« grajati in kričati, češ, da sa je pri
štetja glasov postopalo sleparsko. Na to se je nadaljevala in končala debata o carinskem tarifu. Govorilo je več poslancev, toda njih izvajanja niso vzbujala prav nobenega zanimanja. Prihodnja seja bo v sredo
Dunaj 6. maja. Socijaldemokratski pcslanci so odklonili poziv, da bi podpisali interpelacijo v kampanji lista „Die Zeita proti dr. Koerberju
Trst 6. maja. „Soleu poroča in jamči za vest, da sta inžener Menesini in profesor Alfieri Rascovich ponudila vdovi Boni c i o 11 i izdatno preskrbljenje, ako pri obravnavi zastran bomb krivo priča, da je namreč njen umrli mož porazumno s policijo napravil bombe in da so torej vsi obtoženci nedolžni.
Budimpešta 6 maja. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o adresi na kralja. Med drugimi je govoril tudi grof Palffy, ki je poživljal v svojem govoru vladarja, da se naj ozira na želje madjarskega naroda, ki bodo izražene v adresi. Za njim je govoril bivši minister Daniel. Seja še traja.
Budimpešta 6. maja. Dvoboj med ministrskim predsednikom Ti s z c in poslancem P o sz g a y e m sa ne bo vršil, ker je le ta odklonil dati Tiszi zadoščenje, češ, da ni reagiral na neko prejšnjo razžalitev. Tiszovi zastopniki so na to proglasili zadevo kot končano.
Rusko-japonska vojna,
Tokijo G* maja. Po zanesljivih poročilih iz Šanghaja namerava ruska križarka „Askold* s torpedovko „Grozo v o j" uteci iz Vuzunga, Čim se prikaže v bližini rusko brodovje. Na krovu ima polno streljiva in premoga. Kitajska huče „Askoldov" beg preprečiti s tem. da je dala vse trdnjavske tope naravnati v smeri proti izhodu iz pristanišča.
Pariz 6. maja. „Matinu" se brzojavlja iz Petrograda: Veliko pozornost vzbujajo sedaj operacije v Mandžuriji. Vojski si zopet stojite v bojni vrsti nasproti in se okrepljujete. Zadnji spopadi sprednjih vojev še sicer ne naznanjajo pričetka velike bitke, kažejo pa, da se obe stranki z vsem naporom pripravljate na odločilne operacije. Vojski ste razvrščeni približno tako kakor pred Mukdenom. Na skrajnem levem krilu se nahaja armada generala Nogi, poleg nje je razvrščena Nodzujeva armada, general Kavam ura stoji v gornji dolini reke Hun, O k u in K u r o k i pa tvorita rezervno armado severno pri Tjelinu.
London 6. maja. Japonsko ministrstvo zunanjih zadev priob-čuje izjavo, da je napram kršenju nevtralnih teritorij s strani admirala Roždestvenskega japonska vlada brez moči in da ne more v tem oziru ničesar ukreniti.
Petrograd 6. maja V Carskem selu je na vojaški reviji imenoval car Nikolaj 1100 gojencev kadetnih šol za častnike Car je pri tej priliki imel nagovor, v katerem je naglašal, da so izgube zlasti na častnikih na bojišču izredno velike in da so kadetje baš z ozirom na to štiri mesece preje, kakor je sicer običajno, imenovani za oficirje.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V zadnjem poročilu smo zavzemali stališče, da se mora na žitnem — predvsem pšeničnem trgu izvršiti preobrat, ki se je točno takoj začetkom tega tedna tudi res izvršil. Prejšnje dan za dnem nižje cene niso le ustavile svojega početja, marveč se krepko obrnile na nasprotno pot in v tekočem tednu pridobivale dannadan na višini. V Četrtek samo smo naznanili odnehavanje — včeraj je pa cena že zopet nadkrilila zgubo prejšnjega dne. Povod temu preobratu ne tiči le v barometru, od kate-
rega sicer mnogo zavise v tem času kurzi — pač pa tudi v dejstvu, da so bili kontrerainerji v realiziranju maje-vega engagementa skrajno neprijetno iznenađeni in občutno oškodovani. Kon-treminerji al la bes, ki so v aprilu prevladovali, so bili odločnega mnenja, da jim bo maj nudil zadostno uzančnega blaga ter da bodo svoje eugagemente z lahkoto in z dobičkom pokrili. Pokazalo pa se je, da je primerne množine blaga silno težavno o pravem Času dobiti, poBebno zato, ker se je v maju pokazala velika potreba, imeteljev blaga pa ni na trgu toliko, kolikor bi jih bilo treba, da bi se cene ne mogle dvigniti. V k ljub dejstva, da se rastline razvijajo normalno in da dsslej ni od nikoder pritožb, so se morale cene za lepe denarje dvigniti. Ker je pa maj za polje dostikrat muhast, ni izključeno, da preseže nekega dne še ta moment na trg, ki bi provzroČil lahka divjo hos.
Pšenica se je tekom tedna oja-Čila za maj domalega za 100 kron pri vagona, efektivne cene so se morale temu seveda tudi ukloniti in je blago dobiti le proti znatno višjim cenam. Izven tega pa so liferantje ponudbe tako zelo skrčili, da je kupčija in dodava blaga zelo težavna.
Koruza se giblje nadalje nekam na najvišjih cenah in ne daje nikakih znakov, da bi kmalu odnehala. Ceneje dobaven je le pokvarjen, zadnhel in plesniv Vellon, severoamerikanska koruza, katerej je primešan beli zob.
Oves tudi ne namerava dovoliti v kratkem nižjih cen, predvsem zato, ker je konzum normalen.
Moka se dviga vzporedno s pšenico. Samo v tem tednu je dvignila cene dvakrat, Če jih ne bo še danes tretjič.
Sladkor je nekoliko odnehal, nasprotno pa je opažati pri rafinerijah največjo rezerviranost, iz cesar bi sklepali, da se utegneje cene kmalu zbolj sati. Cene za novo blago so le nominalne, brez faktičnih transakcij.
Petrolej notira nespremenjeno.
Riž prav trdno.
Špirit nespremenjeno kakor prejšnji teden.
Mast in slanina zaznamujeta najtršo tendenco.
Poslano/
Odprto pismo g. dr. J. Vilfanu, odvetniku v Radovljici.
Velečastiti gospod doktor!
Po priliki sem izvedel danes, da ste pri kazenski razpravi proti g. župniku na Bledu, ki se je vršila dne 2. t. m. pred c. kr. okrajno sodnijo v Radovljici in pri kateri ste Vi nastopali kot zagovornik tega g. župnika, opetovano naglašali, da moje zdravniško izpričevalo ni merodajno in da se sod-nija nanj sploh ne sme in ne more ozirati. To pa radi tega, ker sem „mali bratranec" g. dr. Konrada Voduska, ki je baje pred predlogom na obnovo kazenske pravde poslal k meni od gosp. župnika poškodovanega Al. Plemelja. Trdih ste dalje, da se je ta obnova provzročila iz političnih vzrokov in da sem jaz v prvi vrsti kot sorodnik g. dr. Konrada Voduška oddal svoje zdravniško mnenje.
Javno moram izreči svoje obžalo- | vanje, da se kot zagovornik g. župnika poslužujete   takih  argumentov. Protestirati moram najodločneje, ne le kot stalno zapriseženi izvedenec c. kr. dež. j sodnije v Ljubljani, temveč kot zdravnik sploh, da me hočete spravljati v kako zvezo z osebami, katerih se tiče ta pravda ali njihovimi zastopniki ali ne- j zastopniki.
S kakimi argumenti pa ste skušali podpreti svojo opetovano in večkrat na-glašano trditev, da sem jaz kot zdravnik v tej pravdi „befangen", mi je popolnoma nerazumljivo. Zdravniško preiskavo sem izvršil zgolj s svojega strokovnega stališča ne vedoč, ima li g. dr. Konrad Vodušek z zadevo sploh kaj opraviti, ali ne.
Vaš zagovorniški nastop in Vaše za lasi privlečeno očitao je moje pristranosti je za me skrajno žaljivo, da se ne izrazim drugače. Izjavljam, da ■em pri c. kr. okrajni sodnji v Radov ljici vložil protest zoper Vase postopanje in govorjenje in da sem to zadevo naznanil tudi slavni odvetniški zbornici v Ljubljani.
Z veleodličnim spoštovanjem
Dr. Demeter vitez Bleivveis - Trsteniški
strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu.
V Ljubljani, dne 5. maja 1905.
Poslano*)
pobožnemu   Slovencu« v odgovor.
»Slovenec« je v včerajšnji svoji številki zopet imel histerične popadke in se spravil nad mojo osebo. Ni moj namen, odgovarjati na notoricne neresnice, ki jih je nagromadil v ogromnem članku, kajti le predobro mi je znano, da poštenjakovičem okoli    „Slovenca"   —  namen posvečuje
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
sredstva! Pošteni nasprotniki se bojujejo z odprtim vizirjem, kar pa pri Slovenčevcih ni navada, vsled česar njihovo lajanje ne doseže niti mojega zaničevanja. „Slovenec nekako skrivnostno pripoveduje o povesticah ki jih baje ve o meni. Nisem pisal, kakor tudi nisem inšpiriral člankov v „Tabak-arbeiterju", da pa svojim cenjenim nasprotnikom dam priliko, svoje trditve tudi dokazati, izjavljam, da je tudi meni znano, da je g. Ca t ar inkriminovane besede res govoril! Resnica je hčerka božja, pravi pregovor in ako je g. Catar mož-poštenjak, bode nastopil sodno pot in me tožil. Gospod Čatar, bodite toliko prijazni in dajte mi priliko, da pred sodnikom izvem one povestice, in obljubljam Vam, da se bodem revanžiral. »Slovenec ima posebno dopadaj enje nad mojo osebo, da skoro domnevam, da morajo biti moje zasluge zanj res prav imenitne.
V ostalem pa so njegove grožnje prav otroške, ki ni prav nič ne krate spanja in me tudi v bodoče ne bodo spravile iz ravnotežja. Zoper moje službovanje se doslej še nihče ni pritožil, pa imam tudi čisto vest, zavoljo tega se pa tudi ne bojim obljubljenih povestic, ker povestice ostanejo le povestice. Ali prepričanja si ne pustim jemati, nisem neznačajnež; na to polje Vam ne bom sledil, g. Gatar! Z neznačajneži, ki se skrivajo za široki hrbet imunitete, se ne bom prerekal; taki ljudje niso vredni dostojne polemike. V kratkem praznujemo stoletnico, odkar je izdihnil veliki nemški pesnik Schiller, ki je rekel
Der grosste Schuft im ganzen Land', ist und bleibt der Denunziant!
Zapomnite si to, cenjeni nasprotniki! Vse naprtane psovke lete na Vas nazaj !
Ljubljana, 6. maja 1905.
Ivan Kocmur
uslužbenec c. kr. tob. gl. lovarne.
Zavarovalne vesti.
C. kr. priv.
zavarovalno društvo
ione Miifa di Sicurta
v Trstu.
Dne 26. aprila t. L se je vršil občni zbor, kateremu se je predložilo ravnateljsko poročilo in računski zaključek za G6. upravno leto (1904). — V nastopnem navedemo bistvene podatke.
V oddelku za zavarovanje na življenje se je vložilo
8875 ponudb za K 52,115.581.—, izgotovljene police so znašale K 46,007.902.— zavarovanih glavnic. Zavarovano stanje je znašalo 31. decembra 1904 okroglo 2951/« milijona glavnice in K 758.052.— rent. Cisti prilastek je znašal K 19,511.076.— 'glavnice. Premijskih dohodkov je bilo K 12,451.993.—; za smrtne slučaje in za slučaje doživetja se je izplačalo K 6,334.142.—. Pomožna premijska rezerva za znižanje obrestne mere
se je zišala z odkazom K 100.000.— na K 1,800.000.—. Premijska rezerva in premijski prenosi tega oddelka vštevši prejšnjih kron 1,800.000.— znašajo K 81,752,772 43 vin. in izkažejo po odbitku pozavarovanja za K 5,408.662.— prirastka.
Premijski  dohodki  znašajo v
oddelku zavarovanja proti požaru K 21,961.845.—, v oddelku zavarovanja proti škodam     pri prevažanju
K 1,437.996.—, za zavarovanje proti tatinskem vlomu se je
prejelo K 302.809.— premije; za zavarovanje teh treh oddelkih se je potrebovalo K 10,647.564.—, za izplačila odškodnin K17,727.451 odštevši delež pozavaro vanju K 9,287.382.—. Premijska rezerva v požarnem oddelku je narasla — odštevši delež pozavarovanja s K 337.187.—naČistihK 7,355.819.
Vsled kurznega narastka vrednostnih papirjev nastala večja vrednost se je odkazala rezervam za kurzne menjave. Po odbitku
pravilniČnih dotacij ostali prebitek se razdeli kot dividenda po K180"— na vsako delnico kakor v prete-Čenem letu.
Društvene rezerve znašajo z 31. decembrom 1904 — ne oziraje se na rezerve za škodo — Čez K 95 miljonov, in sicer premijske rezerve (odStevsi poza-
varovanje) K 81,352.182—, pomožna premijska rezerva za znižanje obrestne mere K 1,800.000, rezerve dobička K 7,489.914.— in rezerve za kurzne menjave K 4,414.415.—. Premoženje pokojninskega zaklada ter hranilne  in preskrbovalne
blagajne društvenih uradnikov znaša skupaj K 1,575.415.—.
Glavni zastop za Kranjsko
pri tvrdili 1479
v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. II.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mizice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po dežeb zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno -namko in podpisom. 6 7-6
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. b
..Kuncrol^ Najboljša jedilna mast sedanjosti je brez dvoma rKUNEROL-, ki se prideluje iz sadu kokosove palme. Premnoga izkazila tehniških in zdravniških Kapacitet priporoča to mast, ki je glede slasti, čistosti in izdatnosti podobna najfinejšemu presnemu maslu. Pred manj vrednimi, slepilno podobnimi pona-redbami nujno svarimo.
Afajlepajil bi en k likanega perila lahko vsaka gospodinja doseže z najmanjšim trudom, če rabi splošno 'priljubljeni škrob na blesk j.Glanzine". ki ga izdelujejo kemiške tvornice Fritz Schultz jun. deln. dr. Heb na C. in Lipsko. Dobre lastnosti tega škroba so mu pridobile svetovno slavo in premnogo odlik, nazadnje v St. Louisu 1904 Graud prix. Clanzine obstoji iz škroba na lesk, in nima nikakršnih škodljivih snovi. Z največjo lahkoto in zaneslivostjo dosežete najlepši blesk, snežno beloto in elastično trdost. S tablico „Glanzina* raztopljenega v pol litra tople vode zadošča za 6 srajc, 6 parov manset in 12 ovratnikov. Navodilo je vedno pridejano. Pazite na besedno znamko „Glanzine* v rdečem pasu na vsakem ovitku. Dobiva se v tablicah po 10 v., po skoro vseh špecerijah, drogerijah itd.
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-085       jim očesom, žuljem Itd. 10
Clavna zaloga:
L
Dunaj -Meidling. Dobiva se v vseh lekarnah.
55letni uspeh Anatherina.
Splošno je že znano, đa so le v resnici dobra, poštena sredstva potrebna in koristna za snaženje zob, teh tako važnih delov našega telesa. Sredstva za negovanje in Čiščenje zob morajo biti brez kisline in pen, ker sicer uničijo zobe in azdražijo ustno žlezno kožico, ki nudi tako ugodna tla za glive, zdravju tako nevarne sovražnike. Profesorji in zdravniki zatorej priporočajo za ohranitev zdravih ust, zob in zobnega mesa edino zanesljivo ustnoin zobno vodo Anatherin" c. kr. dvorn. zobozdravnika dra. J. G. Poppa na Dunaju XIH/6, ki Čudovito deluje proti raznim bolečinam ust, zob in zobnega mesa. Steklenice po 2 K 80 h, 2 K in 1 K z modro franc. etiketo v zlatem tisku in s firmo. Anatherinova zobna creme v lončkih po 60 vin. za temeljito in neškodljivo čiščenje zob. Dobiva se povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Mavrju v Ljubljani.3 6
U'atanliA  T m 1005
Svila za neveste
od 86 kr. do gld. 11'35 per meter v vse parvah.   Franko in že ocarinjeno pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev pošlje s prvo pošto. Tovarna za svil llrnnebers, SSiirlcli. 3 61 —
najnovejše, najdovršenejše konstrukcije.
Za koncertno In plesn godbo, za restavraterje koncertne in plesne dvorane.
Čudovito ceno.
Odlična   lepota glasov moderna  izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na  najmanjše obroke brez i viška cene. — ProBpekti gratis in franke
S. Zangl na Dunaju
IV-, Favoritenplatz 2. 872—' Edini zastopnik in tvorniška zaloga firm Kuhi * Klatt v Berolinu.
Zdraviiski
konja
zajamčeno pristni vinski destilat po stalnim   kemiski n nadzorstvom. De stile rij a
Gamis l M
Trst-Barkovlje,
Vi steklenica K S*—, 1, r; kleno K 260. — Ha proda boljših Imovinah.
Preti zobobolu in gnilobi zoo
izborno deluj« dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlenno in odstranjuje
neprijetno sapo Iz o*t. 1 etelilentea z navodom t K
Blagorodnemu gospodu JI. Levstiku.
lekarnarju v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol. odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob. zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Ifelus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res bvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1905.
Dež. lekarna Mil. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta it. 1
d c leg novozgrajenega Fran Jožeiovega mbil. moata. 22—18
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Stepanji vasi se prav goreče zahvalj visokorodnemu gospodu Fidelisu Tr-pincu, nasledniku lastnika tovarne nu Fužinah, za velikodušni dar v znesk:: 110 K, ki ga je podaril gasilnem: društvu za delovanje pri požaru z dne 21. marca t. 1. x49l Prostovoljno gasilno društvo Stepanji vasi pri Ljubljani.
Darila.
Cpravništvu našega lista so poslali:
Za Prešernov spomenik:  Gosp. Joti Kenda, ueite^  na Ljubinju pri Tolminu  4 K. — Živel!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 58.  maja:   Adalbert  Zelenka, umir postni sprevodnik. 77 let, Barvarska steza 6, pljučnica. — Ivan Eppih, umir, vadniški učitel. 71 let, Slomškove ul. 6, Marasmus senilis.
Dne 3. maja: Helena Janša gostila, 77 I, Bleiweisova cesta 9, ostarelost. — Karohn.i Persehe, vdova nadsvetnika deželn. sodišča, 71 let, Marijin trg, 3, Diabetis mellitus. — Franje Šiškar, zasebnica, 74 let ostarelost.
V deželni b olnici:
Dne 30. aprila: Marija Tomšič, kroja Žena, 63 let, ostarelost. — Matevž Pavlin, kaj-žar, 39 let, Peritonitis tubercul.
Dne 1. maja: Fran Brnmen, kajžar, 65 l., naduha---Jožef Gorjup, gostač, 96 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Vialnaj u»<J raorjea 806-1.   Srednji sramni Mili 7160 mam
2	op*?°-i metra		Vetrovi	Nebo
		II		
5. 6.
B. zv.
7. r). 2 pop.
739 0
739 1
737 8
168 | brezvetr del. oblač sl.8vzh. oblačno
14 4
20b
ar. svobod i sk. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: lo o* connale: 1*7#. — Padavina 0 0 mm.
1. Priloga „SlovensKemu Narodu" St 1Q4, dne 6. maja 19Q5.
Dopisi.
Iz Ilirije*. (Brat Marti d). Kdor je v tujini  čital nekrologe o staroslav-iiem idrijskem gledališču,  ta je gotovo 5 tem  zgodovinskim spomenikom videl izginjati  tudi dramatično  umetnost v našem zapuščenem mestu. Ali temu ni tako. Staro gledališče se je sicer izneverilo  svojemu  idealnemu  namenu in odpovedalo  muzam svojo streho, „Narodna Čitalnica" pa je prijazno in gostoljubno  odprla vrata in sprejela Talijo  v  varno   zavetišče   svoje velike dvorane. Nafct. vrlo „Draniat. društvo" ravno letos deluje prav živahno, zlasti ker je spravilo v krog starih diletantov nekaj prav izvrstnih novih moči. Posebno g. prof.  Reisnerjeva je v krat fcem Času  postala t-ikorekoČ duša društva. Na njeno inicijativo je priredilo „Dramatično  društvo"   due  29. aprila vebko ljudsko igro „Brat Martin". Pred->Nva je  uspela  tako  v umetniškem kakor tudi materijalnem  oziru. Velika eitalniška dvorana je bila tako natla ceno polna kakor še nikdar. Občinstvo naj  bo prepričano,  da si je ta večer odslužilo vsled s! >ro neznosne vročine lep   del trpljenja  v  vicah.   In kako se je igralo!* Ce b:  bile še nekatere manjše vloge v boljših rokah, bi lahko smelo trdili,  da se smejo idiijski dile-tantje pokazati na vsakem odru. Neka teri prizori  so  bili   res  krasni. Brat Martin (g. prof. P.) je bil vzor dobrohotnega in pretkanega beraškega meniha. Samo dvomimo, da bi imel tako star menih tako lep, nežen glas, s kakršnim se je odlikoval naš Martin v svojih  kupletih,  posebno pa v ljubki pesmičici o ščinkovcu   Gospa prol. R.-jeva je briljirala kar v dveh vlogah. Rekli  bi,  da je bila v glavni vlogi Urša ali Uršula) prrva moderna Ksan-tipa, ko bi nam bila ti grška junakinja opisana samo kot huda žena,  ne pa tudi kot grda pokora, tako pa bi reso-lutni gospe delali krivico s tako primero, posebno ker se je nazadnje še spokorila in postala „možu pokorna", kakor pravi sv. pismo. V drugi vlogi je bila prava klepetulja, tip stare terci-jalke. Junak večera (Urša je namreč bila junakinja) pa je bil krojač Lipče OrviČek (g. prof. R.),  Urškina boljša polovica. Kakor se nam je smilil, dokler je še žena hlače nosila in denar pobirala, dokler je še moral keglje postavljati in kure pasti, dokler je Še moral likati ženino perilo in je prihajal v neposredno dotiko s kuhinjskimi lonci in nežno Urskino desnico, tako nam je naravnost imponiral,  ko se je, okrepčan z menihevimi   kapljicami   rbrez upa zmage" podal v boj za nebo in srečno pripeljal  svojo Uršo na pravo pot, ko sra niso le stare  babe  vpraševale za svet, predno so stavile v loterijo, ampak je celo kandidiral  za  župana. Videli smo v resnici, da je bila njegova skrb za obči blagor večja kot njegov precej visok ovratnik.  G. Filip Črviček nam je s svojim preobratom (samo bojimo se, da se ni zopet prelevil) pokazal, da človek moškega spola lahko postane v resnici mož,  četudi se je „revček v petek rodil". Ciliko je igrala gdč. V.-jeva vrlo dobro kakor po navadi. Tudi njen mož (g. V.) nam je zelo ugajal. Ker ga doslej še nismo videli v tako nežni vlogi, smo se kar čudili, kako more  biti  trdi  in robati  Blaž Mozol tako mehak in fino čuteč. Ostale vlog« so bile bolj majhne, vendar je vsakde skušal po svojih močeh pripomoči k popolnemu uspehu predstave. Nekaterim se je to bolj  posrečilo,  drugem manj, vsi pa so storili, kar so le mogli. Tudi njim   veljaj  naša zahvala! Dramatič-
zen" je zaupno vprašal Jaklič in se stisnil bližje k Olgi.
„Neu mu je odgovorila, a Jakličevo približanje jo je streslo po vsem životu, kakor bi jo bila napadla mrzlica. -Jaz nimam drage želje, kakor da bi imela lepa oblačila, udobno stanovanje in da bi živela prijetno in brezskrbno."
„Le potrpite, Olgica; tudi Vas se obidejo skušnjave." •
Ta zaupnost ji ni bila po volji. Čudila se je sama sebi, da se je sploh vdala v tak pogovor, saj je sicer vsako zaupnost hladno odvračala. Ali spoznala je, da Jakliču pač lahko kaj zameri, jezna pa nanj ne more biti.
Vstala je od okna in hotela oditi, a Jaklič jo je zadržal.
„Počakajte še malo, Olgica" je rekel, držeč jo za rokav. „Kaj pa je s portretom?"
..Čemu bi Vas mučila. Obšla me je bila želja, da me naslikate, kar nenadoma ; sama ne vem, kako sem prišla na to misel. Sama nečimernost me je."
„Ali jaz bi Vas rad naslikal."
„Ljubi gospod Jaklič — čemu naj mi bo portret ? Čemu naj mi bo podoba, na kateri bi bila naslikana v beli svileni obleki in s cigareto v ustih — ko se oblačim v cape in se dostikrat niti nasititi ne morem." (Daljo prih.)
nemu društvu pa kličemo : Le tako naprej na polju prosvete! G.
„Slovenska Matica."
I- Volitve v odbor.
Bližajo se zopet volitve v odbor „Slovenske Matice", ki se po neki tradiciji smatra za naš prvi literarni zavod. Sicer izhajajo že par desetletij sem najboljše beletristične stvari zunaj „Matice" pri privatnih založnikih, vendar so velitve v to liter, društvo važne, ker je od teh volitev odvisna reforma tega društva.
L>osedaj je bila navada, da so se kandidati za nove odbornike postavljali v odboru samem. Mi pa hočemo, da bi se kandidati postavljali  zunaj odbora. Ker ni bilo volilne borbe in ne agita cije za prave kandidate, se je zgodilo, da so prišli v „Matico" nekateri reak-cijonaiui elementi.  Da, prišlo je tako daleč, da je „Matica"  delala reklamo za ultrakatoliško „Leonino." Dr. Kos je bil n. pr. ponudil  „Matici" svoje znamenito   „Gradivo   za zgodovino Slovencev",  a „Matica" je publikacijo tega važnega dela odklonila! N?to je prevzela to Kosovo delo „Leo-nina   in ga začela izdajati. S tem si je „Leonina"  ugladila pot.  In koliko zahteva dr. Kos honorarja za „Gradivo" ? Ne vinarja! Pač pa še doplačuje iz svojega žepa za tisk svojih knjig, in vrhtega je dobila „Leonina" od vlade še posebno podporo za izdajanje Kosovih regest! Tako dela „Matica" reklamo za „Leonino!"
„Leonina" je bila ustanovljena kot ultramontan?ko papeško liter, društvo, kot nekaka konkurenca „Slov. Matici", katera se je zdela duhov nikom še premalo klerikalna. Ker smo svobodoljubni, nimamo ničesar proti temu, če se ustaiovi tako društvo tudi pri nas, čeprav ni potrebno. Ali tega ne razumemo, zakaj so poglavitni voditelji „Leonina" (n. pr. dr. Lesar, dr. Ušeničnik, dr. Opeka i dr.) obenem odborniki „Slov. Matice!" Naj ostanejo ti gospodje pri svoji „Leonini", „Matico" pa naj prepuščajo drngim! Zakaj je predsedništvo kandidiralo „Leonince" v odbor „Slov. Matice-4, nam torej ne gre v glavo.
Črez par let (1907. ali 1908.) bomo slavili 400 letni jubilej Trubarjevega rojstva. Treba bo vendar izdati zgodovino slovenske reformacije! Ako pa mislite, da se bo sedanji odbor, v katerem sedi veliko ^Leonincev", hotel navdušiti za Trubarjev jubilej ?
Že iz teh slučajev vidijo naši somišljeniki, da bo treba stopiti iz re-serve ter se živahno udeležiti letošnjih volitev za „SIov. Matico". Volitve se bodo vršile gotovo že meseca maja ali vsaj začetkom junija. Narodno napredna stranka naj sestavi seznam kandidatov ter naj agitira zanje, drugače se nam pripeti, da pride spet kak „Leoninec" v odbor! Pri volitvah je glavna stvar agitacija. Tako po domače kakor so se postavljali kandidati doslej, ne poj de več. Tudi pri Hrvatih se je začela „Matica" reformirati.
Loške novice.
V Skofji Loki živi obrtnik, ki se na vse strani skrbno varuje najmanjše zamere. Na noben list ni naročen in se ne vtika v politiko. Lahko si je m slit*, kako je bil ta obrtnik presenečen, ko je dobil naslednje pismo:
Spoštovani gospod!
Opozorjen sem bil, da se v Vadi delavnici bere »Slovenski Narod« in da ste Vi ud čitalnice. To veste, da je »Slovenski Narod« po božji in cerkveni postavi pod smrtnim grehom prepovedan. Čitalnica je liberalno društvo, liberalizem pa je sovražnik cerkve in kat. duhovni štva. Zato mi ne boste zamerili, da sem Vam obenem s tem pismom poslal 3 K kot dogovorjeno plačilo za ta mesec. V prihodnje naj ne prihaja več k meni Vas pomočnik. Svetoval bi Vam pa, d« popustite vse liberalne časnike in da nimate z liberalizmom prav nobene prijateljske zveze, ker bi Vam to utegnilo mnogo škoditi pri Vadi obrti.
Začelo se je daniti tudi v Loki in ljudje bo vedno bolj zavedni.
Z Bogom! Pa brez zamere.
Skofja Loka, 20 aprila 1905 Ign. Na dna h.
Ta Ig Nadrah je kaplan po po klicu, dasi ima na sebi prokleto malo duhovskega. Obrtnik, kateremu je pisal tn list, sploh ni naročen na »Slov. Narod«. Nadrah je morda kako neumno klepetanje slišal in znorel, še predno se je prepričal, če se morda obrtniku ne godi krivica.
To pismo pa kaže, s kakimi sredstvi delujejo klerikalci. Bodi jim povedano, da znajo tudi liberalci napeti enake strune. Akp pride do bojkotiranja, mislimo, da bodo klerikalci drugačne solze točili, kakor liberaloi.
Vrhniške razmere-
Mera klerikalnih lumparij na Vrhniki se je tako napolnila, da jo moramo nekoliko stresti v Vaš cenjeni list. Pred vsemi se je klerikalna zloba zaklela, da s pomočjo nežnega Tršarjevega Pranceljna vrže z žu panakega stola valezasluženega našega g. župana. Mladi mlekar Tršar in vaju kaplaneta Bonaventurove aorte vprašamo, ali ste sploh vredni, da bi možu, kakršen je g. Jelovšek, osnaž li čevlje? Koliko pa imate zaslug za naše ljudstvo, osobito ti amrtnokoŠA*»ni Matevž, vitez »lebele palice«? Na dan! Hujskati je labko. K •-.(:, t d; g. M »i ■ - * na Trati bo bili ljudje silno vzof*»)eml|ivi za tvoje črne rirmke namt-ne Na Vrhniki ne bo tako! S car so p« g. Matevž jako praktičen človek Tako n. pr. jih mlekarna |» odpira v marsikaterem oziru. Ali ue g. Matevž, ki zdravje brezplačno in gotovo? Sicer p* za žrtve ta bandi ni pripravljena, zveČ-|emu, če se vse akcije vrte okoli lastnih bisapr. ki, kakor znano, nimajo dna. Satanske nakane te zakotne klike, ki išče kakor netopir, le temo, so Be že posebno v pravi luči  pokazale, ko gotovi ljudje
skušali seveda po K'iatovem nauku, razdreti složno prijateljsko razmerje med vse časti vrednim g. dekanom in g. županom, med možema, ki sta lahko ponosna, da jima taka sodrga pri delu, ki je posvečeno ljudstvu, dela — silne ovire. To so Kristusovi nauki, kajneda hinavci? Če ste res vneti za blagor ljudi, ali se ne doseže v vsaki občini tisti najpreje, ako je med cerkvenim in občinskim predstojnikom prijateljska vzajemost? In ti ljudje n»i delajo za naše ljudstvo? Pojdi no Matevže po drugo, kadar boš na debelo govoril o delu za ljudstvo. Svetujemo tebi in tvojemu črnemu tovarišu, da čim preje umakneta prste cd naših razmer in mlekarju Tršarju dasta zaslužno plehasto kolajno za obilni trud mlekarne, ki je pričela »narodno« delo v neki smrdljivi štali.
Ne pogruntamo ponižno debelega gospoda zdravnika in ponižno suhega gospoda Verbiča, kakor sta mogla delati na to, da se je s to pa-kažo napravil kompromis.
Pšice iz ribniške doline.
§ 23. Da, marsikomu ne ugajajo naše pšice, no pa se jih bodete Že privadili, saj vršijo le dobro in Bogu dopadljivo delo.
§ 24. Najboljši in najpametnejši ponudnik je dobil glavno zalogo tobaka. Predčasom je dobil dvoje stvari, izgubil eno; dobil je za dobro voljo kočijo, konja in nazadnje je pa še izvoljen v odbor „Posojilnice in hranilnice." Pač srečen mož.
§ 25. Konsekventni so naši radi-kalci, ker kupujejo pri farškem podrep-niku Vendelinu Staretu svoje potrebščine, Češ, da daje vse cemeje. To pa ni res; tudi je vprašanje, Če je to re-elna konkurenca. Saj je pokojni kon-snm tudi ceneje, boljše in več prodajal, pa je šel rakom žvižgat; s tem seveda ni rečeno, da bode sel tudi Vendelin. — Šusteršičev „žro in žru" se pa s tem uničuje, ker se podpira mrtvo rojeno dete, torej živio Susteršič, živio škof! Kaj ai li to zmedeno?
§ 26. Govorili so, da pojde dekan na Gorenjsko, a tam ga niso hoteli in ostal je v Ribnici, radi bi premestili dekanijo v Dobrcpolje, pa so se premislili. Sedaj pa poroča „Domoljub", da dobimo nekega neznanega penzijo-nista šaleharja v ribniško župnišče, kjer se hode pripravljal na smrt. Bili smo že veseli, da bode manj duhovnikov v Ribnici, ker bi bilo gotovo potem tudi manj stroškov; nam se pa zdi, da je Ribnica za duhovne še vedno obljubljena dežela, zato pride tudi skopuh Šalehar v Ribnico ; če bo pa kaj za ribniško zanemarjeno cerkev testiral, vsaj toliko, kakor je za škofove zavode, potem mu pa želimo, da bi prav počasi umiral.
§ 27. Škofov list poroča, da pojde kaplan Traven tja, kamor bi bil moral iti dekan na srečno pot. A ta zgaga od škofa Bonaventure nam pošlje sebi slično zgago dolenjevaškega Gnidovca, kateri se je pa sedaj že prelevil. — Naj pa ne misli, da bomo mi njegovo golazen mirno prenašali, ogibali se ga bodemo.
§ 28. Ribnica dobi novo šolo in sicer prav pa ribniško so jo ukrenili modri možje. Šola naj bo tam, kjer je najbolj tesno, največji nemir in največji stroški, saj imajo davkoplačevalci denarja v obilju. Ko se draga šola pozida, potem je vsako dozidanje nemogoče, ker popolnama ves prostor zazidajo. Gospoda! ako vam je kaj za dnŠni mir, dobro premislite, da vas ne bodo davkoplačevalci in potomci kleli! Davkoplačevalci bodo imeli le velike in nepotrebne stroške in učenci nepravilen poduk, a kje se bodo dobile primerne šolske sobe? Lahko se reče, da je ta korak zelo nepremišljen. Šola mora
biti pri cerkvi, to je hudodelstvo na škodo davkoplačevalcev in šolo obiskujoči h otrok. Torej šolo drugam na prosto, potem pa naj bo že v Gorenji vasi, na Kolodvorski cesti, na Vidmu ali kje drugje, tako da se v potrebi lahko razširi. Smešno je govoriti: za 20 let zadostuje vsem potrebam, kaj pa potlej ? Zgodilo se bo tako kakor v Loškem potoku, ko so komaj šolo sezidali, pa morajo že najemati izven šole učne sobe!
Žirovske novice.
Njega visokost nadvojvoda Jožef Ferdinand je prtšel tudi letos v i • **o dolino na lov divjih petelinov. Šteli smo si v veliko čast, da nas je tako visok gost obiskal.
Prostovoljno gasilno društvo na Dobračevi je kakor prej skoraj vsako nedeljo ob lepem vremenu napravilo tudi dne 9. aprila vaje z brifgalno in drugim orodjem. Da pa imajo tudi taka prepotrebna društva sovražnike, je skoraj neverjetno. Poslušajte! Ravno pri teh pr vih letošnjih vajah v Novi vasi, ko so se cevi razvile in vse potrebno napravilo, zaženejo brizgalno, in glejte: veda ni tekla, oziroma ni m«-glaven, bila sta namreč ■ va prijatelja, ki sta »ounje« nabasala v cevi. Želeti jima ni drugega, kakor da bi — ako imata poslopja — pri njih se zgodila nesreča, da bi vedela, kaj sta a tem napravila. Dobro je samo to, da se ni kakšna druga večja nesreča pripetila — kakor na primer — da ri kotel počil, ali kaj drugeg* etiakega. Škode ni druge, kakor ena cev je počila, ki je iz nje priletelo več pre oej velikih kosov »cunj«. Opozarjalo se s tem slav. gasilna društva, da bi ne puščala nečlanov, oziroma tuioev v gasilne shrambe« da se ne pripeti tudi kje drugod kak tak slučaj.
Ob enem tudi poročamo, d a nam je vzela nemila smrt člana, oziroma tajnika, skozi ves čas delavnega in pridnega Franceta Žakeljna ter se zabvalju|e gasilno društvo kakor tudi starši in bratje vsem udeležencem od blizu in daleč za teh častno spremstvo pri pogrebu. Bodi izrečena vsem skupaj najiskre-nejša zahvala.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 6. maja.
— Osebna in duhovska čast „Slovenčevih" uredni-
Kov. Gospod dr. Anton Požar, bivši riemanjski kapla >, je priobčil včeraj teden v »Edinosti« naslednji poziv na naslov uredništva »S l o -venČevega«:
»V številki »Slovenca« od 26. aprila t. I. ste priobčili uvoden članek pod naslovom »Ricmanje«. S*mi priznavate, da je t \ ta članek pisan na podlagi neke brošure, izdane v Trstu. Z zavijanji in tudi direktnimi lažmi, ki so obsežene v omenjeni brošuri in ki so prešle tudi v Vaš uvodni članek, ne bom izgubljal besed. V kolikor se ta zavijanja in iaži tičejo stvari same, to je, bistva takozvanega riomanjskega vprašanja, jih je že od tal do vrba podrl v svoji glasoviti izjavi od dne 1. novembra 1904. gospod dr. Fran Brnčić, kakor Klasična priča dogodkov v razvoju riemanjske afere. Rečeno svojo izjavo je g. dr. Brnčić podprl s svojo moško besedo in svojim poštenim podpisom. Zaključil pa je svojo izjavo z znamenitim vikii kom: »Kdor drugače trdi, ta je laž-njivec«. Zato si jaz labko mislim: transeat! Tudi radi neslanih čvekanj, ki se tičejo moje osebe, se ne raz burjam ni malo in ostajam hladen do dna duše. D Utirala sta jih maščevalnost in zla volja. To vem in zato hočem z božjo pomočjo molče prenesti tudi to, kakor sem srečno prebil Že marsikaj — zlobnega. Meni zadošča moja vest, a dvomim, da bi bila vest vsakogar tako mirna kakor je moja. — Simo na eno trditev v »Slovenou« ne morem molčati. Predragoceno mi je moje osebno poštenje in integriteta mojega značaja, da bi dopuščal ko-mursibodt, da meče senco name a trditvijo, da sem ae v kritičnem času
— ko so mi bili od činiteljev, moč nejih od mene, odtegnjeni dohodki in  sredstva  aa  eksistenco — puščal vzdrževati od njih, ki sem jih — kakor hoče trditi »Slovenec«
— zavel. A to ravno trdi »Sloveneo« z besedami: »Ljudje (Riomanjoi) ao verjeli in mu prispevali za privatno
stanovanje ter ga vzdrževali.« Obračam se se sedaj do urednikov »Slovenca« in jih poživljam pri njihovi osebni in duhovski hati, nuj dokažejo resničnost te trditve in naj čimprej priobčijo imena onih Ricmanjcev, kisom« vzdrževali, in pa svote, ki sem jih prejemal od njih! — Trat, dne 27. aprila 1905 — Dr. Anton Požar, bivši rieman sfei kaplan.«
Danes je že teden teg», kar je »SiovenČevo« uredništvo dobuo ta poziv v roke, a — odgovorilo še vedno ni. Dr. Požsr je apeliral na osebno in duhovsko čast »Slovence-vih« redakterjev, a — zaman. »Slo-verčevi« duhovniki so duhovniku dr. Požarju kradli čast in poštenje, a ko jih je pozval, naj svoje trditve dokažejo, so se potuhnili; dokazali svojih trditev niso, zadoščenja za storjeno krivico pa tudi niso dali — dasi je dr. Požar apeliral na njih osebno in duhovsko čast. Ako »Slovenec« že z duhovniki postopa tako, si je lahko misliti, kako šele dela s posvetnjaki.
— Op. Susteršič v Toplicah. Prijatelj našega lista nam piše: Na svojem majnikovem izletu je dr. Susteršič svojim voliloem med drugimi budalostmi tudi to-le povedal: »Znano vam je, da so sedaj učitelji začeli preganjati šolske otroke zaradi donašan a »D 3mo juba« in drugih naš b časopisov. Dobro! Zapomnite si to možje, zlasti vi očetje, ki imate šoloobvezne otroke. Kakor hitro bi se drznil kak učitelj vaše otroke telesno poškodovati, nič odlašati, možje, kar meni pišite, zastopte, meni, vašemu poslancu naravnost, nikamor drugam, jaz jim bom že posvetil.« Pa ima že smolo dr. Susteršič, koli-korkrat jezik stegne. V ognju na na braniku domovine, katero hoče bajo na vsak način rešiti, je pozabil na svojega sobojevnika m pulUHSnog« kolega učitelja iz Bilte vasi, Dularja, ki je bil pred kratkim kainovan zaradi telesne poškodbe šolskega učenca Kreseta iz Gor. Straže, katerega je prav dobro, to je po krščansko na-klestil. Umevno je, da je moder govor modrega poslanca našega ljubega Dularčka spravil v nemalo zadrego in nepriliko. Ljudje so se začeli seveda drezati, DularČku pa je baje zrastel nos noter do štifJet. Kaj pa tudi mislite, to ni mala reč, če gre »obergeneral« svojega »untergene-rala« tako nesmiljeno blamirat pred lastnim regimentom. Hudomušneži pa trde, da je dr. Susteršič, spomnivši se svoje zmote, hitro pobral svoja šila in kopita in odšel, odkoder je prišel. Taka Be zgodi človeku, če je preveč oblagodarjen s katoliško modrostjo in če prehudo agitira na svojih shodih za svojo odvetniško pisarno1
— Krška meščanska dola.
Ko je bil že stavljen današnji prvi članek, smo prejeli iz Krškega obvestilo, da je okrajni šolski avet v Krškem sklenil, razpisati ravnateljsko mesto na meščanski šoli s pri-stavkom, da mora biti prosilec zmožen slovenskega jezika. Ravnateljsko mesto je bilo razpisano v uradni »Laibaoher Zeitung«, a v tem razpisu se ne zahteva znanje slovenskega jezika. To le potrjuje vse ono, kar smo pisali v članku, vzpodbuja nas pa tudi, da bomo tej zadevi posvečali najskrbnejšo pažnjo.
— Novomeškim dijakom je letos pri velikonočni spovedi pre* oej trda predla G;tovo na višji ukaz ao gospodje spovedniki pri vseh onih dijakih, ki so brali »Narod«, stavili trdo vprašanje: »Ali obljubite, da ne boste več »Naroda« brali?« Ker jih je mnogo izjavilo, da še, bo spoved-ničina vrata loputala, da ae je spo-vednioa tresla in obhajilo je bilo potem kajpada pičlo obiskano. Nekateri spovedniki ao dali svojim spovedan-cem čaa premisleka, čas poskusnje in bo jih povabili čez štirnajst dni zopet k sebi. Le en spovednik frančiškan je delal izjemo. Ta je odvezal vsakega, zato ao ae pa tudi gnetli okrog njegove apovednioe, da se je vse trlo. ritroge spovednike pa vprašamo: Ali
res mislite, da kaj dosežete, če prepovedujete branje »Naroda«? In škof Jeglič ali je prepričan, da ima njegova gonja proti naprednim časopisom tak uspeh, kot ga on želi? Z mirno vestjo lahko rečemo, da ne.
— Za Prešernov spomenik. Nabiranje prispevkov ca Pre šernov spomenik ao prevzele za Ljubljano gospodične Zor k a Ju-▼ anČičeva, Ana Juvančičeva in Angela Zalaznikcva; za Kranj sta to prevzeli gospodični Mara Polakova in Ana M a j e r -jeva. Zaana stvar je, da nobena na rodna naprava ne mora bolje uspeti, kakor če se poveri rodo'iubnim damam. Upamo, da bodo dobile navedene gospodične mnogo posnemovalk tudi v drugih krajih ter da bo slovensko narodno žer.stvo pohitelo v Čisti narodni vnemi, da nabere, kar je Še treba, za Prešernov spomenik.
— „Strafkarte". C kr. sodišče v Novem mest se nikakor ne more ločiti od svojega blaženega nemškega uradovanja s slo venskimi strankami. Na slovenska županstva pošilja izključno le v nemškem jeziku tiskane kazenske izkaznice v beležek tam pristojnih kaznjencev. Pri nas je mnogo županov v manjših občinah, ki ne razumejo niti besedioe nemški in kako naj tak župan vknj'ži v izvirno kazensko koiigo t-k^ »Strafkarte« ? Kje smo še Slovenci? Umestno bi bilo, da vsa županstva brez razločka zavrnejo take »Strafkarte« in jih vrnejo sodišču, ki si bode moralo nabaviti izkaznic v slovenskem jeziku.
— Klerikalne hijene. Uho-zna hiša v Vipavi je v prav slabem stanju in radi tega je pred kratkim kupila vipavska občina jako lično in prostorno hišo v svrho, da se v isti odkažejo brezplačna stanovanja vipavskim ubožcem. Ta hiša stoji na prav zračnem prostoru in se bo okrog hiše še napravil lep vrt. Vsak Človek, kdor ima le kaj srca, bo odobraval ta človeko-ljnbni oklep vipavskega občinskega odbora in velikodušnost vipavske občine za skrb do ubogih. — Klerikalci pa, kateri so brez srca, pa sedaj zaradi tega napadajo v „Slovencu" in „Laži-ljubu" vipavski občinski odbor ter namenoma hujskajo davkoplačevalce. Ti ljudje pa nimajo iskrice krščanske usmi-ljenosti v svojem srcu. Pač vero imajo le na jeziku, živeti pa nočejo po nji. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi „ Slovenec" in „Domoljub" zastran ubožne hiše v Vipavi prijela državnega poslanca Žitnika, da isti priskrbi vipavski občini kako državno ali deželno podporo, da bode laže pokrila kupnino za ubožno hišo. Saj je Žitnik Že dosti desetakov za dijete prejel na Dunaju, ali Vipavcem ni koristil še prav nič, pač pa s podpiranjem obstrnkcije v deželnem zboru mnogo podpor požrl Vipavcem.
— Podaljšanje vipavske železnice. „Slovenec" poroča, da radi prevelikih stroškov, katere bi podaljšanje te železnice stalo, ni upati, da se ista podaljša. „Slovenec" bi s tem le rad pomiril vipavske volilce, da bi isti vedno ne oprijemali državnega poslanca Žitnika radi rešitve tega vprašanja. Smešno pač bi bilo, da bi se država ustrašila stroškov grajenja železnice, koja bi bila dolga le okrog 18 Jon. Žitniku se le ne ljubi delati, zato hoče 8 takimi lažmi pomiriti svoje volilce. — Vipavske občine naj le energično zahtevajo, da se Čim preje izvrši podaljšanje vipavske železnice in prepričane naj bodo, da se bode končno ustreglo njihovi prošnji. Saj sedaj je ugoden čas za to, ker se vojaški krogi potezajo za podaljšanje. Vipavska železnica je za vipavske kmetovalce eminentne važnosti, da, vitalnega pomena in se bodo za to potezali tudi narodnonapredni državni in deželni poslanci.
— III. ustanovnik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev11 je postala slavna »Ljubljanska kreditna banka« ki je danes poslala odboru v goto-tovini 200 K. »Kreditna banka« je po zgledu čeških bank in denarnih zavodov, ki vsi z ustanovninami in bogatimi podporami podpirajo Češka pisateljska in Časnikarska društva, iz svoje inicijative storila ta korah, kar dokazuje, da ve primerno
oeniti važnost in pomen piaateljskega in časnikarskega stanu in uvažuje zasluge, ki si ga je zlasti časnikarstvo steklo za razvoj naših denarnih zavodov. Odbor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« izreka tem potom ravnateljst? u slavne »Kreditne banke« svojo najiskre-nej So zahvalo za velikodušno mu poslano ustanovnino in izkazano naklonjenost in izraža nado, da ne bo niti enega premožnejšega denarnega zavoda slovenskega, ki bi ne sledil plemenitemu zgledu »Ljubljanske kreditne bank e«.
— Kongres slovanskih časnikarjev    v Voloskem-
Opatiji, ki bo prihodnji teden dne 14, 15. in 16. t. m., bo, kolikor ae da soditi, izredno dobro obiskan. Zlasti veliko število se je priglasilo Poljakov in Rusov; tudi Slovenci bodo zelo častno zastopani. Edina iz;ema v tem oziru bodo menda Hrvatje, ki Še baje dosedaj niso prijavili, ali se kongresa udeleže ali ne. Slovenskim časnikarjem in pisateljem bodi povedano, da po posredovanju odbora »Društva slov. knji ževnikov in časnikarjev« ni treba plačati kongresne pristojbine po 15 K onim Članom, ki se udeleže zborovanja samo 14. t. m., takisto tudi ne pla čajo te pristojbine soproge društvenih članov. Kongresna pristojbina se lahko vplača neposredno pred shodom!
— Odborova seja „Društva   slov.   književnikov in
časnikarjev" bo v ponedeljek dne S t m. ob šesti uri zvečer v uredn. »Slov. Nar « Posvetovalo se bode o neki zadevi, ti čoči se kongresa slovanskih novinarjev v Voloskem - Opatiji. Gospodje odborniki se vabijo, da se te seje zanesljivo udeleže.
— lvZvezo jugoslovanskih književnikov in publicistov" so osnovali v sredo v Zagrebu zbrani hrvatski, srbski in bolgarski književniki in časnikarji. Prvi kongres te zveze bo dne 10. in 11. septembra t. 1. v Belgradu.
— Jugoslovanski almanah izide, kakor je te dni zatrjeval na sestanku hrvatskih, srbskih in bolgarskih književnikov Zagrebu urednik »Nove Iskre« v Belgradu, g. Rista Odavić, v treh mesecih.
— Za okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole v okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj je imenovan glavni učitelj na tukajšnjem učiteljišču gosp. Rudolf Peerz.
— Slovenska pisma in celjska posta. Kakor poroča „Domovina", je na celjski pošti večina takih uradnikov, ki slabo ali čisto nič ne razumejo slovenskega jezika, poleg tega pa še pri vsaki priložnosti kažejo svoje preziranje napram Slovencem. Pisma s slovenskim naslovom se poši ljajo vedno v druge kraje kamor so namenjena, ali pa romajo po teden dni, predno pridejo v določen kraj. Tako je „Domovina" poslala svoj list v Št. Got-hard pošta Trojane na Kranjskem. A list je šel menda v Švico, odkoder je okrašen z vsemi poštnimi pečati došel v Celje. Celjski uradniki zamenjavajo Radenjci in Rann. Pismo je bilo na nekega gospoda v Makolah, a ga je pošta vrnila, ker ni bilo naslovljeno v Makole. Taki strašni neredi se nahajajo dan na dan na celjskfpošti in teh so ne koliko Slovenci sami krivi, ker odpošiljajo nemški naslovljena pisma in samo takrat narede slovenski naslov, če je pismo namenjeno kakemu rodoljubu, ki bi se znal skandalizirati nad narodno nemarnostjo dotičnika. Ako bi bili vsi Slovenci, celjski in drugi, dosledni, da bi vedno in povsod pošiljali pisma in druge pošiljatve s samoslo-venskimi naslovi, bi se take razmere kmalu zboljšale!
— Slovensko dekliško solo v Celju vzdržuje »Katoliško podporno društvo« v Celju, ki pa ima za učiteljice na tem zavodu šolske sestre redovnice iz Maribora. Ker omenjeno društvo precej peša, vpe-
ljale ao učiteljice na svojo pest lansko leto šolnino, vsled česar je moralo mnogo deklic ubožnejiih staršev doma ostati. Ko je dežela prispevala 1000 K letne podpore, smele so deklice spet r šolo. Letos so si pa redovnice umislile novo sredstvo, da odpravijo ubožnejše deklice iz šole. Zahtevajo, da morajo vse učenke učenke oelo leto hoditi obute v šolo. Ako dospo le enkrat bosonoge v šolo, pusti Be jih za kazen pred vrati stati kot beračice ali pa se jih na kratko izbaone s pristavkom: »Doma ostani, ti itak ne veruješ v našo Šolo!« — Vse to je sama sekatura šolskih sester, ki ne morejo videti pred seboj ubožnejših deklic, katerim stariši ne morejo napravljati celo leto obuval. Na upamo si pa trditi, da bili otroci revnih staršev, ker so revni, tako veliki grešniki, da se jim zabranjuje na ta način šolski pouk.
— Volitve v rogaški okr. zastop. V rogaškem okrajnem za-stopu so imeli doslej Slovenci 6 zastopnikov, vsi d ugi so bili pa nemški, vsled Česar je vel v odboru pravi pristni nemški dub. Letos pa je na-mestništvo v Gradou razveljavilo vo litve v veleposestvu in veliki obrti in pri novih volitvah se je zgodilo, da so Slovenoi dobili še pet zastop nikov v zastop, tako da jih je zdaj 11, Nemcev pa 13. Nemci so vsled tega zelo vznemirjeni. Slovenska jav nost pa pričakuje od teh 11 Sloven-oev, da se bodo zavt-dali svoje naloge pri aajab.
— Skušnjo učne usposobljenosti so napravili sledeči gospodje in gospodične: za meščanske šole: Karel Javoršek za nemški jezik, zgodovino in zemljepisje s slov. učnim jezikom; za ljudske šole z nemškim ia slovenskim učnim jezikom A. Drašček od D. M. v Polju, Viktor G e r č a r, Oskar Moli z Laškega, Josip Primožič iz Sorice, Emil Schiffrer iz Ljubljane, Fran Silvester iz Črnega vrha, Albina Ažmanova iz Srednje vasi, Suzana Balo ho v a od D. M. v Polju, s. Cirila Gerčar iz Škofje Loke, Antonija Germek • Rakovceva iz Šent Lenarta, Friderika Kalmusova iz Gorij, Ivana Paternostrova iz Tržiča, Matilda Poženelovaiz Črnega vrha, Roza Randlova od Vsesvetov pri Ormožu, Hedvika Schottova iz Mirne peči in Ana Š u i 1 a j e v a iz Vel. Lašč: Marija Schmidingerjeva iz Ljubljane iz francoščine z nemškim učnim jezikom; Erlinda Bernardova od Sv. Jurja na Savnici za ljudske šole z nemškim in Josip Po lan c iz PuŠinc S slovenskim učnim jezikom; Alojzij Pfurtscheller iz Opatije in Margareta Wagnerjeva iz Škofje Loke za ljudake šole z nemškim in Doroteja Dereanijeva 8 Svete Gore pri Litiji s slovenskim učnim jezikom. — En kandidat za meščanske šole je odstopil, ena kandidatinja za francoski jezik je bila reprobirana in en kandidat za ljudske šole pa ni prišel k skušnji.
— Mestna občina in društvo 9|KazinoCA. Ker si lasti društvo „Kazino" pravico, imeti pred svojo ka varno verando in postavljati pod kostanje v „Zvezdi" stole in mize, Češ, da je to pravico priposestvovalo, je mestna občina nastopila pravno pot. Obravnava se je vršila te dni. Glede pravice postavljati stole v „Zvezdi" sc je društvo Kazino Že vdalo ; glede verande pa se bodo zaslišale priče, ki sta jih predlagali mestna občina in društvo Kazino.
— Javna nadloga za mesto Ljubljano je neprestano zvonenje po cerkvah, posebno sedaj o velikonočnem času Radi opoldanskega zvone-nja se tudi tujci pritožujejo Treba bi bilo, da ae mestne oblasti malo pobr'gajo za to. Če se policija že loti vsakega vinskega bratca, ki na cesti sauka, da kali mir, ali bi ne bilo mogoče kaj ukreniti zoper kakšnega mežnarja, ki se opoldne kar celo uro obesi za zvon ? Po našem mnenju je n. pr. 5 minutno zvonenje opoldne z vsakega — tudi z verskega — stališča popolnoma dovolj.
— Bogati  dr. Susteršič.
Štajerski listi poročajo, da je dr. š l-šteršič kupil graščino Bistrica v mu riški dolini za 505 000 K.
— Odbor akad. fer. društva „Sava" naznanja, da se vrši danes 6 t. m. zvečer ob polu 9. uri redni sestanek pri »Belem konjičku« ▼ Wolfovih ulicah i a vabi k istemu vse p. n. gg. Btarejšine in red neslane.
— Slovensko planinsko
društvo vabi svoje člane in prijatelje k otvoritvi „Divaške vilenice", ki se vrši v nedeljo 14. maja ob ugodnem vremenu. Ta krasna podzemska jama je sedaj v rokah „Tržaške podružnice Slov. pl. društva", ki je letos dohod in pota v jami temeljito popravila tako, da je jama labko pristopna tudi za dame in otroke. Jama je le Četrt are od postaje oddaljena in zadostno razsvetljena. Znamenita je pa radi krasnih kapnikov, velikanskih stebrov in mnogih, rožuordeče obrobljenih zastorov. Ker je divaŠka občina, posestnica jame, vedno skrbno pazila, da se »i jama razsvetljevala z bakljami, so vsi kapniki snežnobeli in tudi nepoškodovani. Dopoldne istega dne bode v senci okoli jame velika ljudska veselica, pri kateri bode za zabavo in telesne potrebe zadostno preskrbljeno. Otvoritve se udeleže vsa tržaška in okoliška narodna društva. V jami bode svirala godba. Udeležniki iz Ljubljane in drugih postaj po Notranjskem naj si preskrbe vožue listke za tje in nazaj. Poštni vlak gre iz Ljubljane ob 4. uri 55 min. zjutraj ter se povrne ob 11. uri 20 min. ponoči. Brzovlak zapusti Ljubljano ob 5 uri 59 min. zjutraj ter se povrne ob 11. uri 42 min. ponoči.
— Srbska čitalnica v LJubljani. V Ljubljani živeči Srbi ustanove svojo čitalnico in so dotična pravila že vložili pri dež. vladi.
— Slovensko pevsko društvo „Zvon" priredi v nedeljo, dne 14. t. m vrtno veselico na vrtu go stilne g. I Pavška na Martinovi oesti Št. 36. Spored: Petje, tamburanje, šaljiva pošta, korjandoli korzo, ples. Zvečer umetalni ogenj. Vstopnina 30 vin. K mnogobrojni udeležbi najvljudneje veh* odbor.
— Ljubljansko močvirje se sedai prav pridno požiga. Ako se gre na ljubljanski grad, vidi se vsa okolici v d mu. Z požiganjem močvirja in gesto kanalizacijo se je moč-vir|e z»lo meljoriiiralo oziroma sni žalo. Kmalu ne bo več kraja, kjer bi ne bilo posejano ali zasajeno. Zato se imajo posestniki močvirja zahvaliti posebno »Močvirskemu društvu«, katero zemljo pridno in umno preiskuje ter poskuša, katere rastline se dajo z uspehom zasejati. Na tem mestu opozarjam ) požigalce močvirja, da se požiganje zaključi s 15 majem. Kdor skuša po tem terminu na omenjeni nač!n močvirsko zemljo meljo rirati, zapade ostri postavni k/»zni. Prepoved požiganja po 15. maiu je prav umestna. Lansko leto, ko je bila suša, užgalo se je močvir e pri Borovnic*, katero ao ves teden gasili, da so tleči ogenj zadušil?. Kiko labko nastanejo na ta način veliki požari.
— Svarilo pred sklepanjem pogodb z inozemskimi tvrdkami, ki raz-pečavajo srečke in z ogrskimi kolektorji za razredno loterijo. V zadnjem času se množe slučaji, da vabijo ogrske in inozemske tvrdke, ki razpečavajo srečke, najrazličnejše vrste, posebno pa osebe, ki iščejo radi neugodnega gmotnega stališča potom časniških anons službenih mest, z najrazličnejšimi zapeljivimi objubami in pretvezami na agen-tiranje s prospekti za nakup mnogovrstnih avstrijskih in inozemskih srečk na obroke ali pa na udeležbo pri prepovedanih igrah s serijskimi srečkami, oziroma na pristop k prepovedanim družbam za izkoriščanje srečk. Ker se gre pri tem vselej — navzlic nasprotnim trditvam v prospektih — za javno ali prikrito prodajo srečk na obroke, ki je v Avstriji po zakonu z dne 30. junija 1878, drž. zak. št. 90 dovoljena le tuzemskim trgovinskosodno protoko-liranim tvrdkam in tudi tam le pod določenimi pogoji, katerih se mora stroko držati, so podvržene take inozemske tvrdke in ravnotako osebe, ki agentirajo s takimi prospekti po doho-darstvenem kazenskem zakonu jako strogim denarnim oziroma zapornim kazuam. Ravnotako je tudi strogo prepovedano igranje pri ogrskih in inozemskih razrednih loterijah. Svari se torej občinstvo pred sklepanjem pogodb z inozemskimi tvrdkami, ki razpečavajo srečke (n. pr. tvrdkami iz Švice, iz Nemčije, iz Holandskega, Danskega i. t. d.), dalje pa tudi s kolektorji za ogrsko razredno loterijo. Posebno se še svari izrecno pred temi le ogrskimi tvrdkami v Budimpešti: Wahrmaun & Cie; H. Fucbs, menjalnica; Fischer & Riesz; Bančna in meojalniščua delniška družba (Bank und Wechselstuben-Akti-engesellschaft); Schon 6 Breitner; Gla-vnome8tna menjalniška družba (Haupt-stiidt. Wechselstubengesellschaft Adler & Cie; Elfer & Adler; Merkurbanka; Menjalniška delniška družba Merkur; Avstrijsko ogrski Merkur; Ogrska splošna menjalniška družba ..Hermes" ; Fleitfig & Sandor, banka in menjalnica „Germes" in Kronfeld & Cie v Zagrebu.
— V Podpeči se |e podrl del mostu, ki je narejen čez Ljubljanico. Most je Že zelo star, treba bo novega. Znan je izletnikom in romar« jem, ki potujejo na Žalostno Goro.
— Predavanje. V nedeljo, dne 7. t m.t bode predaval g. mle-
karski nadzornik g. Lsgvart o mlJ karstvu in živinoreji ob 3 uri poj poldne v Polhovem grsdcu, kjer gj ustanov* niva rrtlekaraka zadruga, j
— Borba z volkom. V sredi ob 12. ponoči se je železniški ČuviJ Anton Zgonc v Preserjih. ko je bij odpravil svojo b'cždo. nekoliko vleg*] na klop pred čuvajmoo in saspal. K-si |e tako v najslajšem snu odpečiva svoje trudne ude, je v »panju začutil poleg  sebe  neko  mezgnnje, kar m; še m kratilo  sladkepa pr.Čitka, a k ar«  j«  pa  n«k*j  povohalo, je plani pokonou ni še ves zat*p*u pahnil ne kaj od aebe, a v tem trenotku se pol žene neka beštija zopet vanj, iu sedal šele je Zgono opazil, da ima predi seboj — volka. Strahoma je zbral M zadnje moči in ga  pahnil zopet od sebe H poma mu pade v glavo dobra! misel. Imel je namreč pod klopjo go j rečo  svetilko in ker je že večkrat Čul, da se volk luči boji, je naglo zgrabi zanjo in jo pomolil proti volke, misleč si: »V tem znamenju bodem zmagal.«   Ia res, kakor bi treščil ae pošast obrne in beli, kar so jo neslej noge. Čuvaj je šel potem v Čuvajnico! dobro zarigljal vrata in gledal skozi okno. Nekako ob 3 zjutraj jo pa »al kotnik zopet pribr.šd nazaj, išče voba okoli čuvajnice, ker pa ni bilo njegovega   »prijatelja«,   katerega je| prišel gotovo zopet, vnet prevelike ljubezni, objemat, nikjer najti, se -»tuznim srcem« poslovil in šel zopet i odkoder jo je bil primahai.   Ker j e I pri ruvanju volk Zgonca na roki inl pod desnim očesom z zobom nek -I iiko poškodoval,  bo čuvaja odpeljali! danes v Pasterjev  zavod   na Dunaj,] kjer ga bodo preiskali, ako bi mogočel ne imele te rane kakih poznejših na-sredkov
— Miliaria se širi. Tophški
zdravnik je bil včeraj poklic *n v Stražo, kjer je miliaria napatila n »sega moškega. To je sedaj prvi sine j, da je moški dobil miiiari kajti doslej je napadala samo žensk-. Tp*?j ie zopet tako, kakor svoj čai v š;. Jarneju, kjer ta epidemija tu:, moškim ni prizanašala.
— Nova sola v Prečni pri Novem mestu se je pričela pred 6 leti graditi in napreduje v sv i zgradbi izborno ter stoji baje že dovršena — na papirju pri novomeškem okr. glavarstvu. Posebne zasluge si t pri tem „ stepel" vrli napredni krajni Šolski svet. Bog ga živi!
— Postojnska jama. Upra viteljstvo   Postojnske jame   je izdalo jako lično in pregledno sestavljeno po ročilo o svojem poslovanju  v 1. 1904. Poročilo podaja izkaz o obisku jame, o načinu uprave ter zlasti o uvedbi elek trične razsvetljave, s čimer je jama jako mnogo pridobila. Navedeni so  dalje iz Častne knjige obiski vseh  Članov raz ličnih vladarskih hiš. Končno  je tudi! razloženo, da se ustanovi jamski muz«, kar bo za Postojno  velikega pomena. Predsedstvo jamske  komisije  se trudi res s hvalevredno vnemo za procvit jame in mu gre za to toplo priznanje.
— Savinsko učiteljsko društvo priredi v nedeho, dne 14 maja v dvorani gospoda Brinovca na Vranskem ob 4. uri popoldne ves. lieo v prid učiteljskemu konviktu i L'ubljani.
— Rogaška Slatina. Bliža se poletje iu z njim čas, ko se moraj" odločiti vsi zdravja potrebni, na katen« zdravilišče naj  se  obrnejo.  To  je pa gotovo važno, saj zavisi od te odločitve zdravje prihodnje zime, pogosto pa tu vse prihodnjosti.  Rogaška   Slatina je zaradi svojih zdravilnih vrelcev zdrav: lišČe  prve vrste.  Ti   vrelci   so glede učinka najbolj podobni karlovovarskim. glede ugodnih sestavin so pa nedosežui ^.ele prošlo  leto  so   po pospeševanja dežele Štajerske v tem napredujočem zdravilišču zgradili cesarsko kopališč izmed najmodernejših in najlepših z vodov za fizikaiske  zdravilne metode iu pa centralno polnišče. Iu zopet i izdali okroglo pol milijona kron za n pravo elektriške razsvetljave in zgradb velikega dietetskega zdravilišča in za drnge  investicije. Priznan je učiuta rogaške  slatine za bolne na želodcu, ua jetrih, za protin, sladkorno bolezi iu odebelelost, za kronične katarje u bolezni na ledvicah.  Osobito  pa iau Rogatec zaradi milega južnega podneb [a maja, junija iu septembra prednost pn bolj severnimi zdravilišči.
— Tatvina. V Trstu so v čet tek zvečer pokradli tatovi v Bergcrjc vem vrtnem poslopju mnogo namiznemu perila, več bakrene posode u: več steklenic vkuhanega sadja. Eno tako steklenico z vkuhauim sadjem so na mestu spraznili. Rastavrantinja je pogrešila tudi zlato uro v svoji spalnici Dva tatova so že dobili in sicer zlo glasnega Ivana Kolariča, ki je prekratkim ubeial iz zapora in Jakoba Maganja iz Naklega pri Sežani. Ostalim so na sleCu.
— Ograja treba.  Piše se nam:    Pot, ki   tefie   ol deželne bolnice dalje ob Ljubljanici do Hn barjeve tovarne ie brez ograje Obrezi**
Dalja v prilogi« ~*Jek
Itt obi o v & ii t*
vri ***■■'
^esečna soba
se takoj odda. —^Natančneje pri
pr. iglicu, Mestni trgjšt. 11. 1426-3
Valjar na za! cink
sprejme spretne valjače, livarje in druge delavce.
Dopise pod IPW. H. 2341" na naslov Rudolf Mosse, Dunaj I., Seiler-statte 2. 1423-2
Deček
^i ima veselje učiti se dimnikarstva, se taaoj sprejme.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
1411 3
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in vseh pritiklin, se odda takoj ali za avgust v novozgrajeni hiši z vrtom. 1279-?
Pismena vprašanja pod „Stanovanje 250" na upravništvo „Slov. Naroda".
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skubljenega K 18*—; K '24*— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30"—, K 36'—. Pošilja se f/anko proti rovzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov." 1375-1
Benedikt Sachsel, Lob.s 35. pošta Pizen na Češkem.
rc daj alko
izvezbano v špecerijski stroki, pošteno in marljivo   ter  s   primerno  kavči o sprejme v službo      1457—2 1
I«. LAVRENČIČ j
Šiška pri Ljubljani.
Prodajalno lahko prevzame na račun. :
1 "riumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr v vsakorgni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-frpežnejSi izdelek. Največja prihranitev iroriva. Specijaliteta: Stedtlna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni kataJog franko proti ooponlam -namki. 1255—1
Tovarna za šfedilna ognjišča „Triumph"
®. G Ol d soli btii < < t
Veliko presenečenje!
Mkdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gl.1'95.
Prekr. pezlač. preciz. ura, natančno idoča, s 3Ietno garanc in s primerno verižico, modna svilnata moška kravata, 3 fT. žepni robci, mičen moški prstan z imit. dragim kamnom, prekrasna usnjata denarnica, prekrasno Žepno toaletno zrcalo par man&et. gumbov, 3 naprsni gumbi, 3°/0 double-zlato s patent, zapono, prima nikljast pisalnik, mičen album b 36 najlep. slikami sveta, eleg. pariška damska broža, novost, par butonov s eimili briljantom, prav podobno, 3 šaljivi predmeti v veselje starim in mladim, 20 važnih Kore3pondenčnih predmetov in še 4C0 različnih predmetov, pri hifii nestrpljivih, vse Bkupaj z uro vred, ki je sama vredna denarja, stane samo sr!. Razpošilja po povzetja ali če se pošlje denar naprej, dunajska centr. razpošiljalnica
P. LUST, Krakov št 454.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 1477
fant. snataka; Siaru
Liniment. Capsici comp.
nadomestilo za 3048—33
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1"40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
rrl
m
lllrliterj* * u lekarni* pri Zlatem levo v Pragi,
I., £Uičin» o. b. Bas pošiljanje vsak dan.
Cunard-Line. Prva direktna parobrodna voftnja Trat—New-York in nazaj. Vozna cena v III razredu LJubljana— New-York K 186'— s prosto izvrstno hrano, niiačo in 100 kg prtljage 2e od Ljubljane. Najpri-pravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Pojasnila in vozne listke pri F. Nowy, agent v LJubljani, Marijin tr?8t. 1.
3633 - 21
Pariška svetovna razstava 1900.
Za vsako rodovino vaino^ . ilaatrovano knjigo o premno gem blagoalovn s otroki raz-' poiilja s prepisi več tisočev zahvalnih   pisem  tajno z^ 90 h v »vstr. znamkah/ eospa A. HAIPA Berolin S. \V. 220.
Svetovnoalavna ustna voda*
Dobiva se povsod.       3445—1
Ljudevit Borovnik
pudkar  v  Borovljah (Ferloea) no Koroakem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo k resnice, va prejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvifiuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-vajnici in od mene preskusene. — llustro-1/ vanl ceniki zastonj. 18
r
Za
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 19
salon modnih klobukov
Benedikt, Ljubljana.
••ft^ Wfi, ,'rtS jfrn
s
ffH
Vi+-< ylu \iaviv1
■ ' ^—v ^ _ ■
Pri Buč
rostorov.
Zaradi demoliranja svoje hiše na Marijinem trgu št. 6 otvorim prodajalniške prostore začasno
v folfovih
štev. 8
na dvorišču na levo
=  (Ahcinova   li i £ a). =
Ivan Ev. VVutscherja nasl.
VIKTOR SCHIFFER.
iS
jtfaznanilo otvoritve
najmodernejše opremljenega
ega umetniškega zavoda
prve vrste
Qvga$\a Jcrtljold v
v ^ednijsk'b alicaH) $t. 11.
. . se priporoča visoki gospodi in p. n. občinstvu v tjubljani in okotici v prevzetje fotografskih del kakor potretov, pokrajin, notranjih prostorov, športnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platinskih gumastih in ogtjastih posnetkov in zagotavlja umetniško izvršitev, solidne cene in najhitrejšo dovršitev.
F etc grofe ponj e  zunoj  ateljeja zaračunam najceneje, ii ii»iiii» Stelje je edprt tudi eb nedelja!) in praznilo'b« jttnogoStevilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem
S^gajt Bertheld
0 £ J ubijani, dne 6. maja 1905. fotograf
Lepo stanovanje
z dvema sohama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Več pove g. Alojzij Gangl na Karlovski cesti št. 32. 1455—3
s 3 sohami in predsobo ter pripadki, ležeče v I. nadstr., se odda za avgust. VeČ se izve Sv. Petra nasip 49.
V Stožicah je naprodaj
hiša št. 41
obstoječa iz 2 sob, shrambe in kleti. Pri hiši je sadni vrt in vodnjak. Kupna cena 32O0 kron.
Poizve se pri lastnici Mariji Čehun v Stožicah hšt. 41. 1453—3
Stanovanje1
na Kongresnem trgu št. 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin.
Vec se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Odda se s 1. avgustom dvoje lepih suhih, zračnih
stanovanj
in sicer prvo celo II. nadstropje Čisto za sebe, obstoječe iz 5 sob, ena z balkonom in drugimi pritiklinami in drugo v III. nadstropju, obstoječe iz 3 sob s pritiklinami
Vpraša se v Židovskih ulicah štev. 1, I. nadstr. 1430—4
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta 2.3. ljudi in domače živali, a 80 vin , m 120 vinarjev se dobiva samo
* deželni lekarni .,prl Ttlarljl po-*   vi.   JLeuttte-ka  In  v le* ikarnl   Vbald   pl.  Trnkurz-y a v/
I .J Utl IJ u 11 i.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen Po prvem nastavljenju sam naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. febr. 1899. 154—14       Mam Hpest) mlekarija.
na
redni občni zbor
Okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v nedeljo, 14. maja 1905 I.
ob eni uri popoldne v dvorani občinske hiše.
računskem
DNEVNI RED.
1. ) Poročilo načelnika.
2. ) Poročilo nadzorstva o sklepu.
3. ) Odobrenje računov.
4. ) Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
5. ) Poročilo odbora o nakupa posestev.
6. ) Slučajnosti.
Idrija, dne 4. maja 1905.
1482
IMačelstvo
Zenitna ponudba.
Lastnik tvornice v bližini Ljubljane, ki mu docela manjka zuanja z damami, bi se rad oženil z ne premlado premožno devojko. Samo direktne ponudbe pod najstrožjo diskrecijo se prosijo pod šifro: „Rodovinska sreča- glavna
poŠta v Ljubljani, poste restante, proti inseratnemu listu 1431—3
37
FD
5= HLODI :S
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1., hlode po sledeči ceni:
II
lil
hlode od 25 cm debeline naprej po K » 28 n L>4
.>->
n   — >>
yy
yy
yy
» yy
T) »
Hrastove Bukove Jelkove Smrekove Borovčeve
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo za kubični meter franko kolodvor Ljubljana.
Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na Antona Dcglieiiglil v LJubljani. 767-io
>y >y yy yy iy yy
30, 25,
14, 13,
16, 15,
17, 16, 16, 15,
20 11 14 15 14
Jtajboljše za Vaše zdravje!
m
1983—6
1
Neglede na dragoceno izdelovanje te livritec iz eltitegra soka w% e/i !■ Jabolk obstoječe namiaue p>jače, prodajam isto zaradi splošnega razširjenja Se
I.
3
Pristen samo z varstveno znamko: ,,PIJo« »niprl6*.
Izdolovalnice za CERES, Viljem Schicht, Ringelshain ». B.
Pozor!
Pozor!
VreStavraciji „DriLBVU", Marije Terezije cesta 16
se vrsi v nedeljo, dne 7. maja t. I.
s koncertom vojaške godbe.
Začetek ob polu 4. uri popoldne.   Vstop prost.
Točilo se bode izborno puntigamsko marčno in bavarsko pivo v sodeih in pristna vina. Postreglo se bode tudi z izvrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem 2472 Alojzij Kos, restavrater.
Vinska trgovina
3 van Gaspari ni Gržtna in sin
opusti kupčijo v Kamniku na Kranjskem In se preseli v '
putj, Uia di Circonvaltazione št. 1
I ter se priporoča slavn. občinstvu tudi zanaprej s prav izvrstno postrežbo. Vzorci se odpošiljajo poštnine prosto.   Nizke cene.
1401—3
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazel-Pariz-BoulogM-Amerika
Vozne listerpreskrbi in dajo brez-775        plačna pojasnila 9
edina  oblastveno   potrjena  potovalna pisarna
v Ljubljani == Kolodvorske ulice41 na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
Edvard Kristan
Preselitev obrta.
Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
metlarsko obrt
iz Florijanskih ulic
SHF v Hrenove ulice štev. 17 ~wm
(nekdanji Ž»bjelt)
in se priporočam, da mi slavno občinstvo tudi nadalje ohrani svoje za npanje ter me počasti z mnogimi naroČili.
Postregel bom kakor dosedaj vedno z dobrim blagom.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Zupančič
izdelovalec metla.
1473-1
Tj?
9
D I
Josip Reich
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4.
se priporofia za vsa v to stroko spadajoča dela.
PoMtrežb« lotna.
Cene nizke.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča« cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila iu sploh vse toaletne predmete, fV»ioya*ti.ii£f.«* apartitc in t»ofr*»l>i*£t*M**, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljc, vosek in paste za tia itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma« in ItoiiJafeM. — Zaloga svežih ml-nerulnlli vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za žiwlneve|ce
posebna   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vrtanja naroČila ee izvftnjejo točno in solidno.
-u Drogerija *<-
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
Kupuje po na j > 1 «iJ I rent razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd.
Blaž Jesenko
Iijutoljčfcaa, Stari trg 11.
priporoCa
klobuke
cilindre, slamnike itd.
najnovejše f«M*»iie po najnižji ceni.
Odlikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1904.
Anton Presker
kroiač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo  veliko zalogo
gotovih oblek za gospoda in dečke, lopic in plaščev za gospe, nepremooljivih havelokov itd. itd. 20
Obleke po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
i
■
Jv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlsfc|llt cenah: 1 It«. M> h, več a 9« n, pri
nakupu večje množine &e ceneje.
JfOVO! Patentirano JCOVO!
nepremoćljivo mazilo
Mm poCrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Ces. ki. avstrijske   ^    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz -vozziegra reda.
Veljaven od dne 1. maja 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osob vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Mooakoro, Ljubno, čez Selsthal v Ansst Soiuotfrad, ćez Klei -Reitiiu^ v  Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten.  — Ob 7. uri 5 ^ tjutraj osobni vlak v Trbiž. PonttheL Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dao*), ces Seliti. v Sjlnograd, Inomost,   čez Klein-Reifling v oUjT. Line, Bndejevice, Pisen, Mariji .e    are, He Francove vare, Prago, Lirsko, če* Amstetten ua Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlai v   Trbiž,   Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, fnomoet, Bregenc, Ženev Pariz   Dunaj. — Ob S. uri 68 oj popoldne * osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franienafest*, Ljubno,  čez  Kl«-u Reiflmg v Stevr Line, Budejsvice, Pisen, Manjine vare, Heb, Francove varJ Karlove v*W   Pra^u   direktni  voz I. in  II. razr.;, Lirsku,   na Dunaj ćez Amstetien. —- O 10. uri ponoči osebni   vlak   v   Trbiž,   Beljak,   Franzentjfehte,   Inomont,   Monakovo dirtk voz  l. i/i II   razreda).   -    PROGA V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlak. ( 7. ari ti  op zjutraj • Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  cb 1 uri 5  no pop MBofefc —   Ob  7.   ui   « in mVMČm i Nuvo  mesto,  Koievje.   —  PRIHOD V LJUBLJANO jož k PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3.  ari       na zjatrai osobni    vlak z Dunaja cez Amstetten, Monako lnomobt, direkt. voz 1, II. raz). Solnojjr?*<i   Franzensfeste Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Be' Ob 7. uri J •■ m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s J<-naja   čez   Amstetten:   Prago   (direktni   voz   1.   in   II.   razred*),   Karlove   vari    Heb, Mv ujme   7are,   Plzeu,   Bndejevice, Solnograd.  Line,   Steyr(   Paria.,    Ženevo,   Turih, Br> fnom-jgt,   Zeil   ob  Jezetu,   Lend-Gastem,   Ljubno,  Celovec,   biaolur,   Pontabei.   -   Ob 4. 29 m popoldne wnboi »lak z Dunaja, Ljubna, Selztbala,   Beljitin, Ceiovc.:, Monakome»a, li-uiosta, Franzeusf^ta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 ca zvečer (MOhllJ Vmk t Dunaja, Ljubua, Bel . Celovca,   Pontabia,   čez selzthal m  Inomo&ta, in Solno<ra<la   čoz   *2(ein-Keifiing. iz Stejn Lioca, Budejevic, Plzua, Mar. varov, He&a, Francovih varov Pra^e in Liptkega. — PROGA NOVKGA   MESTA IN KOČEVJA. Osof.ui vlaki    Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega meat* Kočevja, ob ž. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Eotevpi >u ob 8 uri 35 . enta  istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž   kol. V KAMNIK   Mešam vJaki: Oh 7. Q 4b m zjutraj,  ob  2. uri  6 m popolont, ob  7 uri iu m zvečer. — Ob 10. uri 45 m p0W samo   ob   nedeljah   in   praznikih    —   PRIHOD   V   LJUBLJANO   drž.   kol.   IZ KAMNIK Mešani   vlak- :  Ob «». uri       m   zjutraj,  ob 10. uri   69  m  dopoldne,  ob   d  ur>   1(1   nj i Ob ». uri 66 iu ^/onoči samo ob nedeljah ;u prazmaih — Čas prihoda in odboca je tettAM bjfcdoieevioj ekem času ki <e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani
o c.
kr. jiižjt-av.Htrijskem namestnistvu avtorizovano
Kuharstvo in
Gospodinjstvo
Belo šivanje
Krojaštvo
Modistovstvo
Friziranje
Umetne cvetlice
Peresni nakit
Ročna dela
Slikanje
Petje
Glasba
Tuji Jeziki
Literatura
Zgodovina
Zdravoslovje
penzionatom za kuharstvo = in gospodinjstvo. =
Predstojnica in iinetnica 1310 - 3
gospa Evgenija pl. Petravić, Dunaj,
I. Goldschmledgasse IO i. EztenuU
_ Srejemanje tudi v posamične kurze.
Poučujejo samo prve vrste učne osebe z državnimi izpričevali V vseh kurzih se izobražuje do državnega izpita.
Csebno se more govoriti od treh do petih popoldne.
Prospekti gratis. Telefon 20883.
Na prostovoljno prošnjo  dedičev po nmrli gospodični Emi ]Rei schagg, posestnici vile na Primskovem, se dovoljuje
prostovoljna dražba.
I. Zapuščinskih premičnin, kakor pohištva, kuhinjske oprave| posode, perila, dragocenosti i. t. d.
II. Zemljišča vi. št. 165 davč. obč. Frimskovo, to je vile št s vrtom in njivo.
Za dražbo premičnin se določa narok na
16. maja 1905 dopoldne ob 9. uri
in eventualno prihodnje dni na Primskovem št. 77, za prodajo vile narok na
20. maja 1905 dopoldne ob 10. uri
istotam.
Premičnine se bodo oddajale le za ali nad  cenilno vrednostjo takojSnemu plačilu.
Dražbeni pogoji glede zemljišča se smejo upogledati pri sodišču. Gla« teh pogojev je izklicna cena, pod katero se zemljišče sploh ne odda, ustuD ljena na 7000 K, varščine položi vsak ponudnik 700 K, ostanek kupnine pa| plačati v 3 mesecih.
Izkupilo se bo za zapuščinsko maso Eme Remschagg sodnijsko brat
Vknjiženih upnikov na posestvu ui.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. II
dne 3. maja 1905.
Q-P
Uorzua poročila.
Ljubljanska xreditn? banka1' v Ljubljani.
Zahvala.
4 , iVl i
i ■
4:-4% 4' •
4' %
iVi
4 *
4
1
4 i
'Jriaui Rurzi dan. borze lEalošbenl papirji.
majeva renta .   .   .   . .
irebrni renta.....
avstr. kronska renta    . .
a alata „ . . ogrska kronnka  m   .   • •
„    alata      „   .   . . posojilo dežele Kranlsk« . . posojilo mesta Spliet . o      »        m Z*dar 10 bos.-herc. zel. pos. 1902
JeSka dež. banka k. o.
n m „ Ž. O. . EBt. pisma gal. d. hip. b. pest kom. k. o. k. 10° c pr.......
!, čast. pisma Innaret. hr.
7.    a       t,     ogrske cen.
maja 1905.
IKm ■ .> - H!a- o
100*50 100*70
100*30 100'50
9790 »8*10
11945 119*65
97 90 98 10
118*20! 118*40
99*50: 100-50! 100- -j 101*601
101*—
101*50 100*—
102-55
100*15' 100*65 10015i 100'65 101-201 10215
Za dokaze presrčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma tašče in stare
matere, gospe
Karoline Persche
c. kr. višjesodnega svetnika vdove
in za premnoge prekrasne darovane vence in za mnogobrojno spremstvo na poslednje počivališče izrekamo naj-vtlauejšo zabvalo. 1497
Žalujoči ostali.
Stanovanje
do avgusta se odda in sicer v I. nadstropju 3 sobe s pritiklinami, v II. nad stropju istotako.
Natančno se izve v Rožnih ulicah št. 41, pritlično. 1485—1
107-6?»1 100*50
dež. hr....... 100-50
z. pis. ogr. hip. ban. . i 100-15 obl.  ogr.  lokalnih Že- ;
leznic d. dr.....! 100*—■
obl. češke ind. banke prior. Trst-Poreč lok. žeJL
4- , prior. doL Sel.....
S ; „ jnž. žel. kup. 1 . . t       avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
h«8ka od L 1860", .   .   . .
_   _ 1S64.....
ti t?
tizske ......
8em. kred. I. emisije .
■ - U. - • ogr. bip. banke . , . srbske a frs. 100-— . taršk«......
X3ilika        srečke .... kreditne jiomoske rakovskc abljanske rsL rud. križa
2T.       n 0
'ulolfove
Alcburške -. -i/ske kom.
100-751 99' — 99-50 S*20 — 110 95
193*75 289-25 170 26 309 — 808-— X79-— 109 — 143 40 27 ;;o 485*--78 — 89 — 66 — 57 50 37-50 6b*— 74*—
108-65 101*50
10110 10115
101*-101*76
100- — 322 —
101- 95
195*75 2*3-26 172 25 317-— 317 — 285C0
1J450 144 40 2930 495 — 82-50 95 — 72 — 59-50 39-80 69'— 83*70
63S-50   64S 50
Delnice
lažne železnice .... ržzvne Železnice ?Btr.-ogrske bančne delnice vstr. kreditne banke   . . grške       n ff       . •
iruostenske        „       . . remogokop v Mostu (Brux) oinske montan .... ^ke žel. tndr. dr. .   . •
Mnr4nyi.....
rbovljske prem. družbe iTstr. orožne tovr. družbe . leske sladkorne družbe
!. fcr. eekin ......
0 franki .......
D marke......
orereigns   . ....
(arke...... . .
bankovei .   •       • •
*>lji........
iarji........
90 ti5 663-50
1645-— 66325
j 775-25 247 50 646 —
! 635 oO
2670 — 656 20
! 263-— 6U- —
j 167 —
11-29 1907] 23-46 23*94 j 117-27J 95-40; 25-2 50 4*84
91 -25 604*50 1655 — 66425 776 25 248-60 650 — 536 50 2680 — 557-20 269 — 615- -169 —
11-33 19*09 2353 24 02 117-47 9560 253-50 5 —
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 6. maja 1905.
Termin.
. . „ 100 kg. K 18-82
. . „ 100  „   „ 17-36
. . „ 100  3   , 14*-
. . „ 100  „   m 1506
ienica sa maj .
ieaica „ oktober
i „ oktober
»ruža - maj
oktober
100
14-52
£f>ktii
Vzdržno.
1
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospa
Marija Mandič
vdova mag. uradnika
po kratki bolezni, previđena večkrat b svetimi zakramenti, danes dne 5. maja ob 7j5\ uri popoldne v 86. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v nedeljo, dne 7. maja ob 1 ,7. uri zvečer iz hiše žalosti, Pred prulami št. 27. na pokopališče k Sv. Krištofu in tamkaj v lastno gomilo položena k večnemu počitku.
Sv. mase se bodo brale v farni cerkvi Sv. Jakoba.
Predrago in nepozabno rajko se priporoča v blag spomin in pobožno molitev.
Ljubljana, 5. maja 1905.
Štefanja   Fiara,   Anton Volta,
uradnik. 1490
Mesto posebnih partov.
Zahvala.
Za premnoge dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega, nepozabnega sina in brata, gospoda
Antona Matajca
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, si. vodstvu in učiteb'stvu tukajšnje ljudske sole, si. požarni braaibi straiiški in si. pevskemu zboru „Narodne čitalnice" v Kranju. Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast.
Stražišče pri Kranju, dne 4. maja 1905.
1487
Žalujoči ostali.
Pomladno zdravljenje, j
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja te-esnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja.   V ta namen opozarjamo na 3891—1
alkalična kislina
kakor za samostojno zdravljenje, kakor
^ predzdravljenjB
plice, Franzensbad in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
Učenec
ne pod 14 let star, vešč tudi nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe na J. Rttzboršelrc, Šmartno pri Litiji. 1463—i
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
se odda na Starem trgu štev. 26 v
v III. nadstropju (solnčna stran in pogled na vodo) od 1. avgusta naprej obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in drvarnice. 1498—1 Več se izve pri hišniku.
Odda se za avgust
prodajalna in stanovanje |§
z dvema sobama in pritiklinami v Židovskih ulicah št. I. 1495—1 Vpraša se v I. nadstropju.
- : BsasaisKHaaHHaHss->
ožen|eof brez otrok, iš6e gostilno nu račun ali v nsjem v mestu ali na dežel', ker že veliko let izvršuje gostilniško obrt. 1489 Pismene ponudbe do 1. junija posterestante Ljubljana pod št. 100.
Trgovski pomočnik
vešč železninske stroke, dober prodajalec, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme tudi
trgovski ućenee.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda4*. 1461 1
li opstitre trgovine
se proda 172-2C
vse blago
IV  po znatno
znižani ceni
v modni trgovini
Rudolf Jesenka
Stari trg št. 13
in učenec
se takoj sprejmeta pri —-
F. ZUZEK
kleparju na Bledu.    1478—i
Redka prilika za nakup!
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno pozlačena, prec. ura, ki 36 ur točno gre in ki se zanjo 3 leta janiči, z jako primerno verižico : moderna svilnata kravata za gospode; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom; jantarjev ustnik za cigarete; eleg. par. broša za dame (novost); 1 jako fino žepno zrcalo; usnj. mošnjiček; nožek s pripravo; par manšetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, vse duble-zlato s patentiranim zaklepom ; ličen album s 36 najlepšimi slikami sveta; 5 šaljivih predmetov za stare i mlade; 20 stvari za korespondenco in 400 dragih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti pošt. povzetju ali Če se denar pošlje naprej. Ilazpošiljalnica ur
H. W«chtel, Krakov 101.
NB. Za neugajajoče se denar vrne. 1492
Okrajna hranilnica in posojilnica t Idriji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
oddaja konkurenčnim potom
zgradbo svoje nove hiše.
Ponudbe se sprejemajo do dne 14. maja 1905*
Natančni proračun in načrti so na razpolago v zadružui pisarni in pri gosp. Rudolf Treotu, arhitektu v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 12/1.
Hranilnični odbor si izrecno pridržuje pravico oddati vsa dela posamezno ali pa enemu podjetniku.
Vsak oferent mora položiti 10% ponuđene vsote kot varščino.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
1431
Znižane cene!
Zaloga čevlje
najnovejših oblik po znižanih cenah v
prvem in največjem zavodu za čevlje na Kranjskem
Jran Szantner,
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4. Lavvn -tennis in
1266-4
turistovski čevlji
v bogati izbiri.
GamaSe vseh vrst.
Racijonalni čevlji za otroke po najnžjih cenah.
O)
CL
(D
N
CD
00 CD
"O O
(/><
*5T
■o o
"O
o <
N
CD
Znižane cene!
Razglas.
Št. 1559
V ponedeljek, dne 8 maja
letos dopoldne ob 9. uri vršila se bo
prostovoljna javna dražba
v prodajalni hiše št. 6 na Starem trgu
in se bode prodalo 3 že načete sodčke z različnim vinom, 2 vreči moke, 21 stokov sladkorja In I vreča drobnega sladkorja.
Kupci se vabijo.
Mestni magistrat v Ljubljani
1494 dne 5. maja 1905.
■CTrsbćLrio dovoljan*.
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluzeb
G FLUX
Gosposke ulice št 6 147«
več jako spretnih, brhkih in kavcije zmožnih iiatakuiir.
9 kuhari«! h gospodi, 18 20 gld. plače, vee pestunj, 8—10 gld. plače, dekleta za vse, douačalee Jedil, (Špeisen triiger) za kopališče; restavracijske kuha-
rlee,    huhlnJHke    dekle   in pos.
dekle (Extrama.dchen)
Vrtni koncert
slavne Društvene godbe
pod vodstvom g. kapelnika
se  bo vršil povodom
otvoritve restavracijskega vrta na
„Zelenem hribu1'.
v nedeljo, 7. maja točno ob Vi 4. pop.
Vstop prost.
Za dobra jedila in pijače jamči ter se za mnogoštevilni obisk navljudneje priporoča
Fran Remic
1481 restavrater.
Voč stanovanj
se odda za takoj in za avgust v Spod. Šiški št. 22 ob glavni ceati.
Več  se  izve pri Antonu Stirnu istotam. 1480—1
Dobro znana, stara
gostilna
na Dolenjski cesti se odda v najem. 1483 -1
Izve se v pivovarni Auerjevih jded.
Gostilna v Šiški
se odda v najem s 1. avgustom ali pa tudi preje.
Ponudbe na zalogo piva bratov Reininghaus v Šiški. 1493—1
Kdor išče dohodkov, kdor si želi postranskega zaslužka, kdor stremi za samostojno eksistenco, kdor bi rad zaslužil denar,
naj takoj piše dopisnico na € nem. In-diiMtrletierk Slebenhlrten pri Dunaju in naj zahteva brezplačno dopo-slatev jlustrovanega kataloga. .Za eksistenco se imam zahvaliti Vam". Ig M v. A. „Skoda, da nisem vedel za Vaš naslov že prej". F. L. v. w. Takih izjav je na stotine. ___ 1464-1
Ustanovljeno leta 1842.
-1R
W CRKOSLIK/lRJ/1. SUKAKJA g/ ■J N/IPISOV IN QRBOV imTi
\BRATA EBERLl
UC1BURNR JSŽS^S c"ta,!t 6>
i ignšKe ulice št. 6, ~—■ - Telefon št. 154.
2ahvala.
Ob slavnosti, katero mi jc pred tednom tako Ijabeznjtco priredilo ..Ljubljansko proslav, gasilno in rešilno društvo" v spomin na SOletnico, odkar delujem na polja gasilstva, mi j< prišlo od toliko odličnih siram tako idarmik eestitk, da St mkdcur nisem nadejal, da mi bo ob moji SOletnici tako častno priznanje.
Z veliko hvah iit<)stjo se zahvaljujem za vse lepe trenotke, katere so mi po&-zročile te čestitke, ker v njih vidim pred vsem splošno jjriznanje in prijaznost napram delovanju našega društva. Zato sem v prvi vrsti dolžan zaJtvaliti se županu stolnega mesta Ljubljane g. Iv. Hribarja in obe. svetniku ravnatelju g. Iv. Šnbicu, ki sta s Svojo navzočnostjo počasti/a slavnostni v> >'>,-, potem pa vs> m svojim dragim tovarišem ognji<!<<«< n> v ..Ljubljanskem prostovoljnem gasilnem in rešilnem dntšttm*, s katerimi me j< r vseh časih družila ozka vez ljubi zni do društvenega prospehOj posebna hvala za požrtvovalni trud pri slavnvsti društvenemu podnačeluiku in predsedniku pevskega zbora g. Josipu Turka, in vsem gg. društvenim odbornikom, Vi h MM društrrnrmn »> vskemu zborn, kater*ga podoknica mi ostane r neizbrisnem spominu ter stavni društnni godbi. Se enkrat srčna hvala odboru in moštvu na 090 požrtvovalnost, ki je pričala o pravi kolegijalnosti, katera vladaj vedno med nami in hvala m prekrasno darilo, katera izročitev me je ganibi do solz.
S čuti posebne hraležuosti in vdanosti se zahvaljujem joebba/orodnim gospodom, ki so se me spominjali z nepozabnimi čestitkami, posebno velespoštovanim gospodom: deželnima odbornikoma gg. Pdru GraSSi lliju in Fr. Pov&etu, I. magistratu, mu, svetniku Jan. Vončini* gosp. nadzorniku Abčinu. predsedniku zvem gosp, lioberbtu star., tajniku zvezi g. nadućttelju F. Troštu, c. kr. prof. g. dr. Mihaelu Opeki, g. dr. Valentinu Krisjurju. svetniku g. dr. L Koprivi, primariju g. dr. Vinko Gregoriću, g. dr. Franu Jlfnerju. ravnatelju g. Hajku Samsi, zdravniku C. kr. tob. tovarm g. dr. I rami Zajcu, g. obč. sntniku Jos. Ltnč.ta, g. posestniku Antonu Frohlirhu. g. Fajdigi. g. Stefančiču v Kamniku} načelniku ognjegosnega društva v Dolenji vasi g. Lg. Merkurju, g. Mautselnku v Gradcu, g. nadw:itelju Franu Larfi:arju, čč. Suh :ijunr<m na liakovniku in VSi m drugim gospodom, ki 90 me počastili na domu, ali mi na kaft rikoli način čestitali.
Naramost preseuttili so me pa številni, lepi pozdravi ognjigasnih društev: c. kr. tobačm tovarne in iz (ramtlj. ki sta posluli )(a sluruost svoje, velecetljene zastopnike, dalje čestitke ognji gasnih društev iz Opatije, Emlolfon ga, Lttijt, Viž-marij. Št. Vida. Ribnice. Radovljice, Bleda, Gradca, Boh. Bistrice, Škofljicef Krškega, Karlovca, Vrhnike, Borovnice, Š/uarfna pri Litiji, Doloijcga Logatro, Begunj, Pirnič, Snu/rtna pod Šmarno goro in tovarniške požarne brambe. iz Vrč.
Vsem bodi na tem mestu izrečena odkrita zahvala z željo, da tudi naprej, kadarkoli nas kliči' dolžnost s hitrim delom pribitimo svojemu bližnjemu
...1V# potno**!96
Ljubljana, dne 6. maja 1905.
1488 JLjudoviJt Stricel.
Roparska morilca
Frančiško in Henrika Klein
>^|« 5u  I > 111»  1 .i 11 »f^>
v naravni velikosti si lahko ogledate od danes naprej
v Traberjevem muzeju.
, Vstopnina 40 vin. ■
^095
ki si hote zagotoviti trdno in stalno eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe del?, dobro vajo in veliko plačo v tvornici za klavirje 761-14
Bremitz v Trstu, Borzni trg.
na deželi se odda takoj v najem ali pa na račun pod jako ugodnimi pogoji. Radi ugodne lege se lahko uvede tudi trgovina s špecerijskim blagom.
Naslov  pove   upravnistvo „Slov. Naroda". 1462-1
*S8
£4 K
dokler bo kaj zaloge. Kompletna veleekganina stenska ura. najfinejša rezbarija s števi.kami in kazalci iz slo-novino, izvrstno zanesljivo kolesje s 24urnim tekom. Cena 3 K 3 kosi 8 K, 6 kosov 15 K. Splošni cenovnik zastonj.
Drarjem velik cenovnik na debelo, če se pošlje 60 vin. v znamkah. Pošilja proti povzetja
IVI. Rundbakin
1043—9 1     »trase«- «3.
Osak dan sveži
se dobiva
1030-6
v kavarni in slaščičarni Jakob Založnik
Stari trg štev. 21.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št !!
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 373—14
VOZOV«
rjatu!" — „1, ira, kaj češ Bpiet?" — „E, vajš kaj, samu najkaj te buom upraseu. S neruoču kaj ruobe od Adolf Merharja iz Trsta, poštni pre-predali 66 ?w — nAaa tok sem neruočl sem, kofe, rajš in lmone pa pomaranče, kofe je bla tok' duobr, de je moja žena štir' šale po večerji snajdla. Zdaj ga buom tiid jest prporuočn k boum ne Diinaj maroni piaku.u — ,1 nu al s5 vidu de sem t' duobr svajt dan, kukr muj rank uoča (Bug jim daj duobrn) suj cajt Zužemberčanom in Višnjogoreanom. Zdej muorm it7 naj' cajt.u — „Pa spet an driikrat. Hi, pram!" 1286—2
+ Sulici -h
slabotni, slabokrvni, blediCni dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo polteno Karton stane fl t 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajaJnica in razpo&iljalnica
gospa KSthe Menzel 62-18
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr. 64.
Perje
za postelje in puh
priporoča po   iiaj|iifžiiti cenah Wm   HITI "33!
Pred žfls:oiI;,o št. 20.
Zuuauja naroČila se točno izvršujejo. Popolnoma op "a vije« i
prostori
za manufakturno trgovino
v hiši št. 25 na Mestnem trgu v Ljubljani se dajo v najem.
Ravnotam so tudi ceno naprodaj
štelaže, pudelni itd.
Več v zavarovalnični pisarn; v I. nadstropju iste hiše. 1436—9
Fernolendta MiGRiM
je zlasti priporočljiv za chevreaux, box-calf in Iakasto usnje, daje usnju najlepši blesk in e ohranja stanovitno. — Pazit« lisi zg;**!'ft.j)dno vaiv'veno znaiiiiio. Uobirft »e j>oi»o«l.
Cene stanovanjem do 1. junija in od t. septembra 25 g ped tarifo.
Od 1. junija interurbana telefonska zveza.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske m Toplice
Hrvatskem
Leta 1904 je bilo 5120 ljudi.  Od za-
gorjanake železniške postaje Zabf k-Krapin-ske Toplice oddaljene eno. od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno-Rogat»\< pa dve uri vožnje. Od I. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlak« pruge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k : ■ ■• >1 i-skemu vlaku. — 30° do 35° R io7^° t 4:-;*uJ C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protlnu, mišični in članski rovml In njih posledičnim boleznim, pri ishtji, nevral-glji, kožnih bolezr ih In ranah , kronični Brightijevi bolesni, otrpnjenju, f" n:ijrr:z-I iičnejših ženskih boleznih. — Velike ba-j sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potllnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba, Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se d'»be v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja
1340—4      kopališko ravnateljstvo.
Sa%
■ Je poznam za gojitev kože, oso-■H bito za odstranitev peg in za doni šego nežne polti bo'ikeea in uspeš-
Bergmannovo lilijno mlsčnato milo
(enamliii 2jakrata) ' *
. jgf,  •■---•-".-^ • 6^» ' - %
Bergmann & Co.,$Dečin/ob Labi.
Prodajajo kos po 80 vin.:
Drogerija Anion Kane, J. VVutscherja nasl. V. Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 930—4   v Ljubljani. £57"
Kašelj
Kogar nadleguje kašelj, naj poskusi preizkušene, kašelj ublažu-joče in veleokusne 3117—23
Kaiserjeve
Prsne karamel
A"y| A  notarsko ove-
J I ILI I ■"«•*'U Nprl-im I TV cevni Jamel za gotov uspeti pri kadiju, Siri von« I. 24atnt-|i« in zasllzeiiju.
Le pravi z varstveno znamko „Tri jelke"
Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani In pri Ubaldu pl. Trn-koczyju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri Sv stefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Franc VVacha.
j AVGUST REPIGi
g sodar 19 l
J   Ljubljana, Kolezijske ulice 16 |
p i "v  Trnovem) *
J izdeluje, prodaja in popravlja P ^ vsakovrstne
Službo Stanovanje
Vi po najnižjih e en ali. r?
1 ^dajastare^vinske sode. |
v
i
1
9
KAREL JANUS
i juvelir in zlatar
1 v Ljubljani, v Židovskih 11U št, 3
s
priporoča svojo veliko zalogo
V
I briljantov in diamantov, I zlatnine, srebrnine, zlatih 'i in srebrnih ur ter verižic |
itd. itd. Vsakokratna
i popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno 7   lastni delalnici
v Rožnih ulicah št. 21.
J. S. Benedikt
i Ljubljani, Prešernove ulice
v  ssosfopju "„Mestne " hranilnice".
dobi takoj zadostno izobražena, ne premlada dama, ki ima energičen nastop kot gospodinja večje družine in primerno izobrazbo, katero bi morala uporabiti za vzgojo dveh otrok. — Biti mora obenem tudi dobra kuharica.
Naslov   pove upravnistvo „Slov. Naroda4*. 1460—1
Prodasta se v Spodnji Šiški
tik cerkve Sv. Jerneja štev. 2 in ob glavni cesti
dve hiši
z več stanovanji in dvema prodajalni cama. Pogoji so jako agodni in bi bilo takoj plačati samo 10.000 gld., drugo pa bi lahko ostalo na hiši.
Več se izve pri lastniku Jožefu Seid) v Spodnji Šiški ali pa v gostilni lfpri Figovcu" v Ljubljani vsak dan ob 9. uri dopoldne. 1434—2
II i 1026—
Globin
GLOBU!
PUTZ
L    S i
miz z
Nsueste
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobne !n debele,
brez truda provaroči
najlepši "blesls:-
Usnje ostane mehko in stanovitno
Edini izdelovalec
Fritz Schuitz jun., del. dr. Hsb in Uu
H
m m
m
m m
Fekarija
slaščičarna
111
varna
j. ZALAZNIK
m
m
Stari trg št. 21.
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
S m
Mi.*:* «^        **> <*>        +4+ v#v *A>        «J» *t> *4»
Avg. Apola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
PH" Q<3- leta. 1868. se TO) Etargerjevc medicinsko
kotranovo milo
ki (?a priporočajo odlični zdravniki, skoro t vseh evropskih državah  z odličnim uapehom   nporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim llšajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu. ozohlinan. potenju nog, luskinam na splavi in v bradi. H"rr}* rj**r>" K-otrtttutvo milo ima v •ebi 40 odstotku,< hnn**ja teotrmu* ta se razlikuje bistveno od vseh virugih kontranovih mil. ki se nahajajo v trgovini
Pri jtoltnih  boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo ketranovo žvepleno miio.
Kot blažje kotranovo mito za odpravljanje vse
nesnage s polti,
nror:   spuečajem  na   polti in glavi pri otrocih, kaker tudi  kot  nenadkriljivo kosmetično   milo za umivanj* in kopanj* m <rttuktta/»jo r-.it*, B....:
Bergerjevo giioeriiiuvu-kuiranoro milo,
v katerem je H odst. glicerina in ki je parfumovano.
Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim uspehom
Bergerjevo b:raksovo milo
in  eicer proti  u^rcem. Ogrorenjn.   pecani ino--••■I. »in in drugim neprilikam koz. .
Cena komadu vsaka vrste z naTodilom o uporni:! 70 v.
Zahtevajte  po lekarnah in zadevuih tr- » govinah izključno Berarrjeva kotranova k*d\'C mila in pazite na poleg stoječo varstveno —-znamko    in   ua polegstoječi Hrmin podpis (t. lleU. A Co. na vsaki rtiketi. Odlikovan s častr.o diplomo na Dunaju 1683
m z zlato »Tetiiiio na Kvetovui razMtavi v Pariza 19UO.
Vsa druea medic, in higien. mila znumke Berber 80 našteta v navodilu, ki se pridene vsakemu milu.
Naprodaj v vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo : G. Hell St Comp., Dunaj, I., Blberstrasse 8.
V  lijubljnnl   ser dobiva v lekarnah: iVIllan lj«»iiMtek.  Tfi. .VlarctetKelilai-«rer,  J. H»yi»,         Plfroll, V« Trnkofzv in v vseh drugib lekarnah ua Kranjskem. 861—8
Praihar Imala :
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. £3—51 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku »Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel s?ovcn8ki svet nad bogato zakladnico domišljije nar< da, bivajočega ob do-ler.jskih Gorjancih, začudil pa so je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pisatelj podajal. Snov, sleg, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabiraioč narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu,*pon*trođnel je pisatelj sam Trdinovo spise priporočamo z mirno veetio kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji In Iliri**
broš. 3 K, s poštnino 3 K L»o v. eleg, vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke  in Bajke in
povesti o Gorjancih. I.
bro8. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
v I. nadstropju s 3 sobami in pritikl nami se odda v Gradaških ulica« št. 8 v Krakovem. 1419 Izve se pri gospodinji v isti hi v I. nadstropju na levo.
■
1
pripravne za trgovino  in vsako ofy ima naprodaj pod ugodnimi pogoji
A. Casagrande I;
trgovec in posestnik    i37o J 1
v Ajdovščini (PrimorskoM t
99
Romulus"
napol svilnat «tl«esfcjnll<
s pristnim v blago vtkanim nap;
„RomuluH". 3t>64
55
Remus"
i^KaSliL :z čiste svile, popolnoL: rj* ->!■ ž^ne     Pr?»5te:i   ■^■■i'r.rt   z   • tpisc
,,R«-nm»c»% vtkanim v blaga
Ceno, elegantno, lahko, nepremc. Ijivo. Se ne trga po gubah.
V  Ljubljani jih prodaja samo Josip Vidmar,   izdelovalec   dežrikov . Sla-- trg. -
Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z bli gom „Romulus" in „Remusu.
Za snaženj
oken in stanovan
se priporoča 14C8-
po najnižji c«n* nanovo ustanovljena tvrdk
Alojzij Kosali
Trnovski pristan št. 8.
i —
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkoir priporoča 597—11
Petei* Wes*nig|
c. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Pozor!
I. kranjsko reklamno podjet ti W. K. NUCIČ.
Ljulljana, Sdaikvgtvt ulice š
naastianjaj
da izide v kratkem I
za kolesarje in pešce.
Mes
je, da proti Iuskicam in izpadanju ?as ni uepeftnejšega sredstva in tudi ne bolj osvežujoče ^ode za glavo, nego je EvetovncslavrJ
Bergmannov
originalni um Shampooing - Bay
(znamka: 2 škrata)
Bergmann* A Co., DeČin ob Labi
ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
brivec O. Fettich-Frankheim
3 930-4    v Ljubljani.
3104
Pod to znamko zavarovani Pellerjev rastlinski eseneni fluid je; kakor razvidno iz zdravn. priznanj in 60.000 pismenih zahval, izvrstno lečilo in domače zdravilo za lajšanje in zabranitev bolezni, posebno hvaljeno za pro-tinske in revm. bol., bodenjc, trganje, glavobol, zobobol, bol. v prsih, vratu in križu in za druge iz preh. nastale bolesti, nepril.krea in nervoz. 12m.ali 6 dvoj.stekl.franko 5 K. Pošilja: E. V. Feller, Stubica, Elzin trg, Hrvaško.
Sprejme se takoj
izprašan kurjač
v pivovarni AUER. Uil
TvnTn
žaga in precejšno posestvo, tri četrt are oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste, se iz proste roke proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Anionu Pogačniku, posest Diku in županu v Podnartu. 1383—4
Ddiikovano z najvišjo cdliko MGrand 2rix" na svetov, razstavi vSt. Louisu / tablicah po 10 h naprodaj povsod.
novost!
325 komadov sa 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno iđoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna magica s 25 -asniml podobam!, zelo zabavno; l zelo elegantna broža najnovejše oblike, i lepa kravatna igla 8 sitnili briljantom, l krasen kolije iz crient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mcšnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in srajčnih gamfaov s patent, zaklepom, 1 ff. mklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih kr-madov, vse, kar se potrebajev hiši z^tonj. Krasnih 3^5 komadov z uro. ki» is sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz-pošUjalnica
S.Koharie, Krakov
Nt. 2*3.
Ako ne ugaja, ne denar vrne. 1467 Mcogo priznalnih pisem.
preprn boste, da je
naravna studenčnica
I Coketova ^ = voda = ^1
najboljše zdravilo proti   gosi, oteklemu vratu,   bolečim ocem, težki   sapi, pokvarje nemu želodcu, otekle mu trebuhu itd.
Dobiva se pri lastniku
Štefanu Bergant
posestnik na CrnuCah pri Ljubljani
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja
z MAGGI-jevo 3E£Sr JUHINO ZAČIMBO
kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadošča, da dobe slabe juhe polivke, zelenjave itd. naenkrat presenetljiv, močan okus. 146»? ^
Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesarni in v drogerijah v stekleničicah od 50 v. (će se potem napolni od 40 v.) dalje.
HRANITI
i
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovratnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih tet pravico do dividende.
PP
PP
xr as su j e xn an. a, zavarovalna "to a, n ja: a« yr Pragi, R«z. fondi: 29,217^694 46 K. Izplačane odškodninein kapitalije: 78,324.623-17 *& Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
r ^r^vkozl slovansko • narodno upravo. 5—o3
Vu pojajmila daje:
lini auatft&p v l_gubljani9 Ćegsr pi&arne bo t lastn&j bančnaj hiši
nepj
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škodo cenjuje takoj in najkulantneje 02iva najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podporo v narodne m občnokoristne namene.
uvi »rrrrk**-«xa"kA:«v
^^^-^ i cenovnik o vsako vrst« od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko ' nih štampilijah.Najno-vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna veJai. al*°P. za HHK povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi j ™ flifA^Ki0^e*;„oeitj *iki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami ti. —-70 90 „ —83
127     „       „ I-20 140     n       „ I-60 211     ,. 2-—
253 črk fl 2-40
354   „ ||   3 -
468   H n 3-60
640 „ || 5--809   .. O-—
J. LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. D^e^ m^tST 7
Zastopnik.! se ls«»fJo.
IVeujtaJoee s« vzame uus.uj
za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočeni tisek. KliSeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvršeni
ODESA na Ruskem, Puskinskaja 16. CVnoinlki zastonj. 246—16
in
na Mestnem trgu ste s 1. novembrom t. 1. za oddati. 1444-2
Natančneje se izve pri Henriku Kenda na Mestnem trgu št. 17.
Nujno svarilo.
Castito občinstvo v njega lastnem Interesu opozarjamo, da *e delajo poizkusi rastlinsko mast pod razliiuiiui meni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 2oo8-
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kunerolu v vsaki boljši prodajalnici jest vin. V kraje, kjer se „Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne postne Škatle po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za Skatljo, franko na vsako avstro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po ty« ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Za gpossste prednostne cene!
j5BaaaHBHBBa    Brošure in zdravniška i2prič9vaia 2astonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarh ijl Emanuel Khuner  & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
32
,,Kafhe" voda za prsi.
1
Najlepši kras za ženskeAso lepe prsi
Senzacionalno Hredstvo za dosego   prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. tKathe* voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsa- | kršno konstitucijo ter je do- g i cela vegetabilna in zajamčeno l| neškodljiva.     Steklenica J stane 4- gld., poskusna I ^9 steklenica pa 2 gl. SO kr. * z navodilom o uporabi vred. — Razposuja idiskretno in pod povzetjem 63—18
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr.f Schulg. št. 3., I. vr. 39.
'm
avarna
ob praznikih, sobotah is? nedeljah
vso noč odprta,
kavarnar 73—2>
Kolodvorske ulice št. 22.
i Dobra kuharica
I      je izšla »'...^___ je izšla
I   v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani.
%f MB 8e sarr|o vezana: cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
mLmm .....i" —    i«      ■■m i ........wi ■.......
Obsega na 576 straneh več nego 13co receptov za pripravljanje zajokusnejSih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ¥ platno vezane.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kn-
harskih knjigah  nenavadne opreme, in končno varčna ospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nogo znane nemBke kuharske knjige. 60— 18i
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono jo IMT zajamčeno čisto "TPE in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstne Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—78
Varstvena znamki
Ustje
)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje (Ceškfl)
44i - 9
SELLE «£ KARY-jef
Mafbolffie
čistilno sredstvo *
za vsako boljša obuvalo.
Rumeno in črno.
Po3ebno priporočljivo za čevlje iz boxcalfs-, os-caria,   chevreaux- in lakovega usnja.
Dunaj XII. 1 j
Nia več telesnega zaprtja
Zaloga: Dunaj, I. Habsbur- *..-.„. -.-.I«
gergaase 1 a. Prospekt za- UUSOvO ..KUB.
stonj. 12 kosov K 3, 24 ko- • &
sov K 6 franko po povzetju. 13C9 2
Izvir moči za vse,
ki so čutijo bedne in onemogle nervozno in malo energične, je
Sanatoireri
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela.
dobiva se po lekarnah in drogerijah Brošure | p ožilja gratis iD franko Bauer & Cie, Berlin * S \V 48   Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Bradv, Dunaj, L Fieischmarkt 1.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Kosak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
BRZOJAVKA!
veliko zalogo zlatnine in srebrnine, briljautov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142  spadaj :čih stvari] 19
po najnižjih cenah.
H
II Atelje za galvanoplastiko, elektroplatiranje in kemično patiniranje
JOSIP BERDAJS
|>alvanoli'linili
v Spodnji Šiški pri Ljubljani, Kolodvorska cesta štev. 200
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Napravlja in preskrbuje umet-j niške osnutke, pripravne za razna darila itd. GalvanoplastiČno prevlečene predmete iz kovine, lesa, mavca, usnja in cvetlic. — Dobe se galvano-' plastično izdelani kipci Prešerna, Vega, Vodnika itd., visoki 25 nn po 8 K. i
Relief biskupa Strossmayerja, ki ga je modeliral Alojzij Repič, akad. kipar (profesor na obrtni šoli), stane umetniško izvršen 10 K, ,
po posti 60 vin. več.
Prvi zavod te stroke na Kranjskem. 1459
Špitaiske ulice št. 7
priporoča
795—7
konfekcije za dame in deklice, bluz in deških oblek, modnega blaga za dame in gospode; voile, saiin, levantin, preproge, najboljše platno, chiffon, perilo in kravate za gospode.
^elidne blage! JCJzk« cene!
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto.
ŽELODCA
tiči največ v ohranitvi, pospeševanja in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega «»-
prtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih seli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje poapešujnče in lahko od-vajaječo domača zdravilo, ki ublaži in odstrani inane nasledke nezmemosti, slabe diete, prehla-
jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. g-orečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin tor krče je
dr.   Ros*'  balzatn   za   iviotltf.  iz  lek.-irne B. FRAGNEIUA v 1'RAGI.
VARILO! *m
Vsi deli embalaže ,
imajo postavno de-ponovano varstveno ^ znamko.
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
c. in kr. dvornega dobavitelja
=   ,,pri  ernem  orlu" =
Praga, Malci Strana, ogel Nerudove ulice 203. Po poeti razpošilja  to vsak dan.
Proti vpošiljat^i K 256 se poSlje velika steklenica m za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
Y Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, ML. Mar-b      detschlager. J. Mavr. 2678-17
Kupuj pa „le v steklenicah1'!
X Ljubljani pri grospoellii:
Ant. Kane, drog. Alojzij Lilleg.
Iv. Fabiana nasl Anton Korbar. F. Grošelj. Kari C, Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Bled: Pavel Homann, Oton Kranj: Fran
Mihael Kastoer Edmund Kavčič". Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murmk. J. Perdan. Vaso PetričiC. Kari PlaniEšek.
Fod. Terdina. Uradniško konl damno društvo
Dolenc. Ivan
\V6Ifling.
Č rn o m e IJ: An dr ej Lackner, Kari Muller, B. Schweiger, Anton Zure.
Draga : P. S. Turk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-
petavec, Valentin Lapaine. Kamnik: E H&jekl.Klemen-
čič, J. Koscbikz, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik,Fran Loy, Peter Petsche, J. Rothel, Mat. Rom, Fran Schleimer
Kostanjevica: Alojzij GaČ.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Majdič, Kari Šavnik, lekarnar „pri sv. Trojici'", J. Krenner, R. & E Ross. Litija:   Lebinger  & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath. B. Sbil,
„pri škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon
čar. A.Pauser, F.P!etersky Polhov gradeč : J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich,
G. PikeL
Radeče: Ivan HaJIer, J. Trepečnik, I. občno rade-ško konsumno društvo.
A. Sušnik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Radovljica: L. Fursager.Fr HomaLn, 0:on Homann. bodražica: Ivan Levstik. Šiška : J. C. JuvančiC. Skofia loka:  E Burdycv M.Žigon 1201-' Travnik; G. Bartol. Trebnje; Jakob PetrovČ.O
Ivan Zernatto. Tržič: Fnd. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M. Doganoc. Vipava7 — Vrhpolje : Fran Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc. Zagorje:  R. F. Mihelčič. Iv. Miiiler sen. Žužemberk : Jak. Dereani
ponedeljek, dne 1. maja
697 18
se prične
I lis
pil Ca
bil
M
VG
do žil ki
Bt<
Bt< Bil
Zi
i»:
I m
pa
mi Pr
in nj
že kc
v
SE
je
Bt
re ni
la
O, Ti O
p<
di i)
o ki
n; H
modnega volnenega blaga, svile, raznih batistov, mi. narejenih
blttZ in površnih Črnih jopic zaradi popolne opustitve teh stvari.
pnton p
F. P.VIDIC Sl Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna
peci
ponudijo vsako poljubno množino
strešne opeke
1238-7 (Strangfalzziegel).
Barve«; aj rdeči naravno žgani, b) crno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, — Lastniki patentov: F. P.VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
N aj ličn ej še, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, '^pfi i^^—^^^^^ Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno, nmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Sprejmejo se zastopniki.   ~V8§ W*W   Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   "^Hl WMWT   Sprejmejo se zastopniki.
M o U u n ii d n i! o a Ii n u J c k v t D 1.
ii
8
1|
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr.Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne41.