Poltema	t	getoriai.
ITRC 134.
V LJUBLLJANI. pondeljek, 13. julija 1925.
Peline«*« iterilka Di* 1’—.
LETO n.
Irfiaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—.
endvtsen političen list
UREDNIŠTVO DT UPRAVNISTVO: &IMOS GREGORČIČEVA ULICA STBV. It. TMLKFOB 9T«V. S6X
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifu,
Pismenim vprašan jem naj s« priloži za odgovor, pri poštnem ček. urada Štev.
Slovenski emigranti.
Ni bolj brezupne usode, kakor je usoda političnih emigrantov. Odrezani od , živega narodnega telesa se vedno bolj odtujujejo lastnemu narodu in brez do- , Movine, brez opore tavajo po tujem svetu, dokler že v prvi generaciji v njem ne izginejo. Ne visoka inteligenca, ne visok položaj in ne bogastvo ne pomagajo političnim emigrantom. Njihova usoda je brezupna, ker je nasprotje med njimi in lastnini narodom vedno večje, kontakt vedno manjši. To dokazuje zgodovina francoske emigracije in to dokazuje tuii zgodovina sedanje ruske emigracije. In to bo dokazala tudi zgodovina slovenske politične emigracije, ki jo predstavljajo samostojni demokrati. Ne sicer geogra-lično, pač pa po ideji, po bistvu, ki tvori ' politično emigracijo.	j
Ideja francoske emigracije je bila, da zavlada v Franciji s pomočjo tujih vlad. , Za ta cilj je žrtvovala vse in pod firmo lažn-jivega patrijotizma so korakali francoski emigranti v pruski armadi v boj proti francoski vojski.
Čisto na isti način je postopala ruska emigracija. Na Daljnjem vzhodu je stopila pod poveljstvom atamana Senijono-va v japonsko službo in da vlada v Srbiji je biia pripravljena prepustiti Japonski Vladivostok in vso trgovino ob Amurju.
Ni iiolela ta emigracija razumeti novih stremljenj svojega naroda, za nobeno ceno ni hotela odstopiti od svojih privilegijev, pa najsi so ti še tako škodovali razvoju naroda, ker je poznala samo en cilj: vladati nad svojim narodom in biti v vsakem oziru gospodar nad narodom. Tako francoska ko tudi ruska revolucija pa je pomenila osvoboditev naroda od vsake nadvlade in zato je nuja o moralo nasprotje med narodom in emigracijo stalno rasti in končati v državljanski vojni.	j
-	V bistvu popolnoma ista je usoda slovenskih samostojnih demokratov. Tudi oni poznajo samo en cilj: vladati nad slovenskim narodom. Oktobrsko osvoboditev slovenskega naroda so ves čas razumeli le tako, na prinese njim nadvlado. Naš nared je moral naravno to zamisel odkloniti in zato je moralo priti med »jim in samostojnimi demokrati do konflikta, ki je tem bolj rastel, čim bolj so skušali naši samostojni demokrati potom tuje pomoči vladati nad Slovenijo.
Za ceno te tuje pomoči so bili samostojni demokrati pripravljeni žrtvovati prav tako vse interese Slovenije, kakor so to storili francoski in ruski emigranti Ha žkodo svojega naroda.
Pripustili so preobdačenje Slovenije, ! pripustili so nastop proti industrija!iza- , ciji Slovenije, pripustili so ukinjen je vseh avtonomnih pravic Slovenije in šli končno celo tako daleč, da so nastopili tudi proti slovenstvu.
Absolutno so se odtrgali od mišljenja slovenskega naroda in prestopili so v cfilati v neslovenski tabor. Kakor, da bi bili dejanski emigranti, tako so se ved-*o bolj oddaljevali od slovenskega mišljenja in tako je stalno padal njih kon-l*kt t. narodom. In samo v zvezi s tem je razumeti njihov nastop proti slovenski kulturi, ki so jo obsodili kot separatistič- !
'<er ni hotela razumeti, da bi moralo bili iu<f°slovenstvo njena smrt.
Usoda, ki uam je naklonil« ]. lojg ujed in jen je s Srbi in Hrvati, je k sreči preprečila, da bi postali naši mladini tudi dejanski emigranti in da bi prizadejali našemu narodu isto škodo, kakor so jo povzročili emigranti vsem drugim narodom. K sreči niso mogli postati tudi gjftografično emigranti in samo zato je njih Skoda manjša in ni v vsem identič-
Protokol o sporazumu podpisan.
PAŠIČ SPORAZUM ODOBRIL. - NOVA VLADA BO SESTAVLJENA V SREDO — VLADA P. P. ODSTOPI PO SEJI RADIKALNEGA KLUBA. — KONEC KOALICIJE MED RADIKALI IN SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI.
Beograd, 12. julija. V soboto zvečer je podal Pavle Radič novinarjem sledečo izjavo: Danes so delegati Narodno radikalne in HSS končali s podpisom zapisnika o dosedanjih pogajanjih, ko tudi t besedilom sporazuma, pogajanja. Vse to je bilo predloženo g. Pašiču, ki je takoj in brez pripombe vse odobril. Na seji radikalnega kluba bo prefitano Pašice-vo pismo, v katerem se priporoča sprejem sklonjenega sporazuma med NRS in HSS. Hrvat, seljački klub bo imel sejo
v pondeljek, na kateri bo sporočen I referat Pavla Radiča o sklenjenem sporazumu. S tem je to vprašanje popolnoma in definitivno odstavljeno z dnevnega reda.
| Beograd, 1‘2. julija. Včeraj od 7. do 9. ‘ zvečer je bil Pribičevič pri Pašiču v Topčiderski vili in je Pašie pri tej priliki naznanil Pribičeviču, da je NRS sklenila sporazum s HSS in je vsled tega ko-! alicija med NRS in SDS končana.
Kako bo sestavljena nova vlada.
Beograd, 13. julija. V parlamentarnih krogih so včeraj mnogo govorili o razdelitvi portfeljev. Pavle Radič bo dobil ministrstvo agrarne reforme, dr. Šuperi-na min. šum in rud, dr. Nikič min. trgovine, dr. Krajač podtajništvo v finančnem ministrstvu; dalje bodo dobili radi-čevci še podtajniški mesti v prosvetnem in socijalnem ministrstvu. Kdo od radi-čevcev bo dobil poštno ministrstvo, še ni znano.
V novi vladi ostanejo vsi dosedanji radikalni ministri. Po zatrjevanju radikalnih krogov bo Simonovič prevzel pravno ministrstvo, Velja Vukičevič prosvetno ministrstvo, ako tega resorja ne bi hotel sprejeti Miša Trifunovič. Vojno ministrstvo bo prevzel general Zečevič. Radikali debijo podtajniško
Protokol o sporazumu je bil včeraj poslan kralju.
PONOVNI SESTANKI DELEGATOV.
Beograd, 13. julija. Tekom včerajšnjega dne ni nobena merodajna oseba podala precizne izjave, kako je s sporazumom. Vendar se je moglo -na koncu do-znati, da je sporazum gotova stvar. Sinoči je bil poslan na Bled protokol in j zapisniki vseh osmih sestankov delega- ■ tov radikalne stranke in HSS. Pašič je včeraj hitro pregledal protokol in pristavil še nekaj pripomb.
Včeraj ob 12. se je vršil v kabinetu : ponovni sestanek delegatov, na katerem so izgotovili zapisnik, četudi so bili oni drugi podpisani že predsinočnjim. Po sestanku je bil ob 18. Trifkovič ponovno , pri Pašiču in ga obvestil o razgovorili, i Ker so razgovori končani, sta s Paši- !
VOJNI MINISTER ODPOTOVAL NA BLED.
Beograd, 13. julija. Vojni minister general Trifunovič je včeraj odpotoval na Bled.
NOVA VLADA BO IMENOVANA V SREDO.
Beograd, 13. julija. Danes se bo sestal radikalni klub. Na seji bo radikalni klub definitivno sprejel protokol sporazuma. Isti čas se bo sestal tudi hrv. seljački klub. Pavle Radič bo poročal o sporazumu in klub odobril dosežene zaključke.
Politični krogi pričakujejo sestavo nove vlade v sredo. Takoj, ko bostq radikalni in hrv. seljački klub sprejela spo-
ODLOfTLNA SEJA RADIKALNEGA KLUBA DANES.
Beograd, 13. julija. Včeraj dopoldne so bili v radikalnem klubu zbrani gotovo vsi poslanci. Seja kluba, za katero je vladalo veliko zanimanje, je odgodena za danes. Večina poslancev je izjavila, da je pričakovati gotovih sprememb v politični situaciji in da se bo sedanja vladna koalicija danes razbila. Poslanci, zlasti prvaki radikalne stranke, so izrazili željo, da vstopijo v novo vlado vsi stari ministri.
»a z narodnim izdajstvom, dasi je vseeno velika.
Po vseh svojih dejanjih, po vsem svojem bistvu so naši samostojni demokrati — politični emigranti slovenskega naroda in zato je tudi njih usoda brezup-
Vsebina sporazuma-
Beograd, 13. julija. Po zatrjevanju političnih krogov bazira tekst sporazuma med radikali in HSS na vidovdanski ustavi in na obstoječih zakonih. Vlada mora izvesti volitve v oblastne skupščine. Uradnike na Hrvatskem in v Sloveniji bo premestila nova vlada, ki bo • rešila tudi vprašanje uradnikov v ostalih | pokrajinah države, kakor tudi vsa osta-! la vprašanja. Na ta način se bo izvršilo tudi nameščenje velikih županov na Hrvatskem.
mesto v min. šum in rud. V notranjem | ministrstvu ne bo podtajniškega mesta. Dosedanji podtajnik notr. ministrstva Ranko Trifunovič bo dodeljen k agrarnem ministrstvu kot podtajnik za južno Srbijo, Ivkovič za Vojvodino, Vlade An-! drič za Bosno. Dobro obveščeni krogi povdarjajo, da se bodo v bodoče postav-: liali uradniki sporazumno. To velja v prvi vt.sti za velike župane in srezke na-j čelnike. Trdijo, da bodo radikalnim ve-| likim županom postavljeni za pravne referente radičevci 111 obratno. Takoj po sestavi nove vlade bodo radikali izvedli reorganizacijo svoje stranke v Sloveniji in na Hrvatskem. Pričeli so že s pripravami in ustanovili poseben agitacijski j fond. V Zagrebu bodo radikali pričeli 1 izdajati Samoupravo« v latinici.
SAMOSTOJNO DEMOKRATSKI MINISTRI SE PRIPRAVLJAJO NA ODIIOD.
Boograd, 13. julija. Iz radikalnih krogov doznavamo, da se samostojno demokratski ministri v svojih resorih priprav-| ljajo na izstop iz vlade. Gotovi so že raz-| ni ukazi, s katerimi nameravajo samo-' stojni demokrati v slučaju izstopa upo-i kojiti svoje prijatelje. Poslanci SDS so ! sinoči v parlamentu govorili o nekem potrebnem spajanju posameznih skupin i opozicije.
čem sklenila, da se pošljejo zapisniki kralju na Bled.
Sinoči ob 19.30. se je vršil v predsed-ništvu narodne skupščine ponovni sestanek delegatov. O teni sestanku delegati niso hoteli dati nobenega poročila. Vedno je treba računati z dejstvom, da kralj želi sporazum. Ako sporazuma ne bo, tedaj bo temu vzrok izključno le ena izmed pogodbenih strank. Sam' protokol vsebuje le izjave ene in druge strani, ne pa kakih pogledov na politična vprašanja. Zapisnik je sestavljen po hronolo-škem redu. Razen tega vsebuje politični del razne želje in predloge HSS. Ti predlogi bodo predmet razprave nove vlade.
razum, bo sledila ostavka PP. vlade. No-; va vlada bo imenovana v sredo in do i tedaj pričakujejo povratka kraljeve dvo-I jice v Beograd.
na, kakršna je usoda vseh emigrantov. Ravno te dni se ta usoda d o vrš uje in življenjski interes slovenskega naroda zahteva, da bo še usoda čim popolnejša dovršena.
Za politične emigrante ni pardona!
ZADOVOLJSTVO V ZAGREBU.
Zagreb, 13. julija. Vesti o uspehu pogajanj so izzvale v tukajšnjih političnih krogih najrazličnejše komentarje. Kadi-čevci so zelo optimistično razpoloženi, medtem ko zajedničarji mislijo, da bi moglo priti v zadnjem momentu do obrata. Zajedničarji povdarjajo, da morata sporazum sprejeti Pašič in Radič in ni izključeno, da bi se mogla stvar zavleči. Splošno mnenje pa je, da moremo pričakovati sprememb v vladi. To se posebno jasno vidi pri pristaših SDS, ki so bili včeraj zelo deprimirani.
PREISKOVALNA KOMISIJA SE DANES KONSTITUIRA.
Beograd, 13. julija. Preiskovalni cd-bor se bo na današnji seji konstituiral. Na prihodnjo sejo bo pozvan tudi Luki-nič k zaslišavanju.
RAZŽALJENI SAMOSTOJNI DEMOKRATI.
Beograd, 13. julija. Pri samostojnih demokratih vlada veliko ogorčenje proti radikalom radi sporazuma z radičevci. Vendar izjavljajo samostojni demokrati, ■da ne bodo podali ostavke. Današnja
Politika« piše sledeče: Med radikali in samostojnimi demokrati je bit svoj-čas dosežen pismeni sporazum, po čigar drugi točki niti prva niti druga stranka nima pravice voditi pogajanja in sklepati sporazum s kako tretjo stranko brez obojestranskega obveščenja. Radikali, trdijo sam. demokrati, so prekršili pogodbo in se pogajali z radičevci in z njimi sklepali sporazum, ne da bi o tem predhodno obvestili samostojne demokrate. Radi tega, ker so radikali prekršili sporazum, samostojni demokrati 110 bodo podali ostavke, ostavljajoč radikalom, da bodo do konca nekorektni. Poleg tega se je včeraj trdilo, da bodo samostojni demokrati objavili tekst svojega sporazuma z radikali. Nekoliko vodilnih radikalov je sinoči trdilo, da so bili samostojni demokrati pravočasno informirani o pogajanjih. Ze pred enim mesecem je Pašič obvestil Pribičeviča, da bodo radikali sprejeli ponudbo radi-čevcev za pogajanja. Pašič je ob tej priliki Pribičeviču naglasil, naj samostojni demokrati temu primerno uravnajo svoje ponašanje. Prav tako pa so sam. demokrati pričeli ostro kampanjo proti radičevcem in v tem času se je vršilo tudi Pribičevičevo zborovanje v Sisku.
Svinčena afera.
Incident na eni poslednjih sej narodne skupščine je spravil zopet na površje tako-zvano proslulo »svinčeno afero«. Poslanec Žanič je v medklicih očital ministru dr. Žerjavu, da je prejel od Jadranske banke en milijon dinarjev iz »Koroškega svinca« ter da je ta denar povečini porabil za »Jutro«. Že na seji sami se je zavračalo poslanca Za niča, češ, da trdi neresnico in prepričani smo, da bo mladinsko časopisje trobentalo v istem tonu, samo da bi oglušilo glas resnice.
Potrebno se nam torej vidi, da v širokih potezah predstavimo javnosti »svinčeno afero« in da dokažemo, da je imel poslanec Zanič s svojo trditvijo v bistvu prav, četudi ■se njegove navedbe številčno popolnoma ne ujemajo.
Kot viri nam služijo dragoceni podatki v »Slov. Narodu« iz leta 1922. Dostopen pa nam je postal še drug vir. V ministrskem predsedstvu se nahaja akt, v katerem se nahaja oficielno poročilo tedanjega predsedništva pokrajinske uprave za Slovenijo (predsednik minister Hribar) od meseca decembra 1922. To poročilo se bistveno krije z razkritji v »Slov. Narodu*. Ima pa nekatere podatke, za katere »Slov. Narod*, oziroma njegov poročevalec ni vedel.
Lastnik svinčenega rudnika v Mežici je bila tedaj »Bleiberger Bergwerks Union«. Kakor druga podjetja je prišel tudi rudnik v Mežici pod sekvestracijo. Sekvester je bil »Osrednji urad državnih montanističnih uradov« v Ljubljani. Višja sekvestracijska oblast je bil oddelek Ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani.
Deželna vlada za Slovenijo (predsednik dr. Žerjav) je kupila od rudnika v Mežici s pogodbo z dne 13. novembra 1919 — 386 vagonov svinca in sicer za namene Vojnega ministrstva države SHS. Samo pod tem pogojem, da je namreč svinec namenjen razpolagi Vojnega ministrstva SHS v Beogradu, je BBU pristala na prodajo. Kot odposlanec vlade je pri tej kupčiji posredoval tajnik dr. Andrej Druškovič. Pogodbo samo je odobrila sekvestracijska oblast.
Ni znano, da bi ji Vojno ministrstvo dalo naročilo za nakup svinca ali da je ta nakup kasneje odobrilo. Uradno poročilo od decembra 1922 dvomi, da bi bilo Vojno ministrstvo ali da bi bila centralna vlada vobčo obveščena o tem. Dejstvo je, da Vojno ministrstvo od nakupljenega svinca ni videlo niti j enega vagona.
»Bleiberger Berg-werks Union« je »ta rila namenoma ta pogoj, češ da bi bila s prodajo tega svinca Nemčiji ali drugim državam oškodovana, če bi jej naša država delala konkurenco z razpečavanjem svinca v druge države.
'Deželna vlada se pogoja ni držala, vsled česar je pretil naši državi celo mednarodni zapletljaj, ker je Unija grozila, čim je izvedela, da se je s svincem protipogodbeno razpolagalo in da se ga ni dalo na razpolago Vojnemu ministrstvu, da vloži tožbo na Društvo narodov, ker se jej je na nedopusten način izvabila tolika množina svinca.
Dozdeva se, da slada sploh ni bila imela namena dati svinec na razpolago Vojnemu 'ministrstvu, kajti že 26. novembra 1919, torej 13 dni po z BBU sklenjeni pogodbi, je sklenila pogodbo s posebnim konzorcijem, ki mu je dala svinec v svobodno razpečavanje. Res se je svinec prodal v inozemstvo, v Nemško Avstrijo in na Madžarsko.
Konzorciju so pripadale »Jadranska banka« (Avg. Praprotnik), »Zadružna zveza v Ljubljani, »Lika rudarska in industrijska delniška družba v Zagrebu (lastnik Emil Kramer, bral tedanjega ministra za trgovino dra. Alberta Kramerja) in kasneje še »Zveza Slovenskih zadrug; v Ljubljani. Konzorciju so bile torej pritegnjene tedanjim merodajnim političnim strankam pripadajoče institucije — izvzemši »Like«, kjer je prevladoval osebni motiv — da s teh strani ne bi bilo pričakovati ugovora.
Dogovor, ki ga je-sklenila deželna vlada s konzorcijem, ga je obvezal, da mora od .čistega dobička pri prodaji svinca odrajtati 80% »propagandnemu fondu za Koroško«, ki ga je upravljala deželna vlada, ostalih 20% pa se porazdeli med konzorcijaliste.
Razen prvih 386 vagonov je deželna vlada od BBU kupila kasneje še 66 vagonov.
Za prvi dve partiji je plačal konzorcij prodajalki BBU okroglo 24,000.000 K, prodal ga pa različnim odjemalcem po odbitku stroškov za okroglo 76,000.000 K. Čistega dobička je torej bilo 52,000.000 K.
Od tega čistega dobička je prejel Propagandni fond v smislu dogovora nekako 38 milijonov 500.000 K, ostalih 13.500.000 so si razdelili konzorcija] isti med seboj.
V	resnici pa je bil ta dobiček mnogo višji. In tu pričenje drugo poglavje te lepe afere.
(Dalje prih.)
Glavna letna skupščina Jugosl. gasilske zveze
Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršila ▼ dvorani Mestnega doma v Ljubljani redna .glavna letna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze, katere so se polnoštevilno udeležili delegati vseh v Zvezi včlanjenih gasilskih žup. Skupščino je otvoril starosta g. Barle, ki je z iskrenimi besedami pozdravil vse navzoče delegate in pa zastopnike ljubljanskega časopisja. — Po konstaticiji sklepčnosti poda kratko izčrpno predsedniško poročilo.
Jugoslov. gasilska zveza je izposlovala ■v preteklem letu svojim zaslužnim članom m 40 in 25-letno nepretrgano delovanje pri .gasilstvu odlikovanje. V Zvezi je danes včlanjenih 32 gasilskih žup s 500 društvi, ki Štejejo 18.000 mož broječo gasilsko armado. Zveza je najmočnejša tovrst. organizacija na jugu in je osnovana po vzvrcu gasilskih zvez severnih Slovanov. Lansko leto se je ustanovila Vseslovanska gasilska zveza, v katere predsedstvo je bil izvoljen tudi naš zastopnik, starosta g. Barle. Gasilski zlet se je vršil lansko leto v Varšavi, letos pa v Brnu, kjer se je sklenilo, da se vrši prihodnji v Ljubljani. To je bila izrecna želja delegatov \i Francije, Belgije, Češkoslovaške in Poljske, ki so obljubili kar najštevilnejšo udeležbo. Kongres se bo vršil 1. 1930. Toda danes je še prezgodaj o tem razpravljati, ker nas loči 3e dolga doba 5 let. Kako vzorno in priznano je delo Jugoslov. gasilske zveze, dokazujejo najbolj živo in verno številna vprašanja in prošnje drugih inozemskih in tuzemskih organizacij, ki se vedno obračajo na Zvezo za strokovno mnenje in nasvete. Zahvali se vsem, ki podpirajo gasilstvo na ta ali oni način, posebno pa časopisju, ki gre vedno rado z veseljem na roke, čemur pritrdijo zborovalci z glasnim odobravanjem.
Obenem se je odposlala s skupščine Nj. Vel. kralju Aleksandru udanostna pozdravna brzojavka.
Nate je podal tajniško poročilo zvezni tajnik g. Hoja n, ki je v daljšem govoru opisal delovanje Zveze v preteklem poslovnem letu Na novo je bilo ustanovljenih 47 gasilskih društev in 4 gasilske župe, med katerimi je bila ustanovljena matjanska župa v Prekmurju rndi tegn, ker se je moralo iz Zveze izključiti mursko-sobotsko župo, ker se ni pokoravala pravilom JGZ in radi mad-žsrstva, ki vlada v njej. Uradno je bilo razpuščeno eno samo društvo in sicer: Sv. Lenart v Slov. Goricah, vendar pa se. je takoj nato ustanovilo na istem mestu novo društvo Zn sprejem v Zvezo je zaprosilo 24 nemških društev iz kočevskega okraja, vendar jim je morala Zveza sprejem odbiti, ker niso hotela pristati niti na nekatera osnovna pravila Zveže, kot na pr.: Slovensko poveljevanje in uradovanje. Ljubljanska oblast šteje 286 gasilskih društev in 19 žup, mariborska pa 216 društev in 15 žup. Čuti se živa potreba, da se stopi v čim ožje stike s srbskimi gasilskimi četami, ki- so še zelo slabo organizirane, v Južni Srbiji jih pa sploh ni. Skupno delo bo pa povečalo agilnost organizacij. kar je razvidno že iz dosedanje praKse pri nas.
Z zlato kolajno za 40-letno službovanje je odlikoval kralj zaslužne gasilce trikrat: Decembra meseca 80, januarja 43 in maja 19 mož. Srebrno kolajno je dobilo 609 gasilcev.
V	tem številu pa ni všteto zvezno starešinstvo 7 oseb, ki je bilo odlikovano posebej.
T i i pristojnem ministrstvu se je izposlovalo kolkovno olajšavo 5 Din na vloge, dočim se tega ni moglo doseči za kolke 20 Din na rešitev in priloge. Ljubljanska železniška direkcija je šla Zvezi vedno na roko ter ji dovoljevala vse po zakonu dopustne vozne olajšave.
Nadalje konstatira tajnik v svojem poročilu, da se v številnih slučajih prošenj Zveze ni rešilo, ker se je izjavilo ministrstvo kakor tudi oba velika župana ljubljanske in mariborske oblasti nekompetentnim za rešitev, oblastne skupščine pa še danes ne poslujejo.
Po zaključenem poročilu se je razvila k zapisniku stvarna debata, v kateri se je obravnavalo tudi vprašanje carine na uvožene gasilske potrebščine. Podstarosta g. Turk obljubi, da bo podvzel vse mogoče korake na pristojnih mestih, da se oprosti carine uvor. gasilskih potrebščin.
Na predlog staroste g. Barleta se isreče tajniku soglasna zahvala.
Nato je bil per acclamationem izvoljen sledeči odbor in razsodišče: Starosta Barle, I. podstarosta dr. Bergman in II. Josip Turk, tajnik Hojan Janko, namestnik tajnika Speg-lič, prisednika Vengust in Rakuše; preglednika računov Majcen in Pristovšek, namestnik Ro^na Ivan.
V	razsodišče so bili izvoljeni trije člani, ki glasom pravil ne smejo biti v odboru: Predsednik Fr. Pristovšek, prisednika Jeločnik Avg. in Štuhec.
Ker je češkoslovaška gasilska zveza imenovala svojim častnim članom tri naše gasilce in enako je poljska zveza imenovala častnim članom našega starosto, g. Barleta, sklene občni zbor na predlog odbora, da se imenujejo častnim članom Jugoslov. gasilske zveže predsedniki gasilskih zves: Ceho-slovaške Seidl, Moravske Vozab in Poljske Chomiz. Radi tega je sklenil občni zbor dati izdelati diplome in odznake, ki se odpošljejo omenjenim odlikovancem. Obravnavalo se je še razna druga stanovska vprašanja kot: enotnost kroja, ustanovitev enotne gasilske organizacije, novi signali, službeni pozdrav, glavni zlet drugo leto itd.
Blagajniško poročilo izkazuje 56.082.58 Din dohodkov, 29.594.94 izdatkov, torej znaša prebitek 26.487.64 Din. Podporni sklad znaša 66.128.76 Din.
S tem je bil dnevni red, sestoječ ia 17 točk, izčrpan in je ostalo le Še zadnje vprašanje: raznoterosti in samostojni predlogi.
Predlog, da se uvedejo zimski tečaji o administrativno tehničnem vodstvu, se zavrne, ker je njegova realizacija nemogoča radi prevelikih stroškov. Sklene se poslati spomenico velikemu županu, da naj v bodoče rešuje vloge in prošnje za srečolov in slično srezki poglavar in ne več ministrstvo, ker je dosedanja praksa pokazala nesmiselnost takega, prevestno izvajanega centralizma. V gasilskih vrstah se pogreša v prvi vrsti našo inteligenco, ki bi morala vstopiti v gasilsko društvo To bi bilo posebno potrebno v Mariboru, Celju in Ptuju, kjer nemški element prevladuje. V to svrho se je obrnila organizacija na podružnico našega prvega narodno • obrambnega društva Jugoslovenske Matice v rtu ju, ki je obljubila svojo pomoč.
Nato je zaključil starosta g. Barle v najlepšem soglasju in složnosti vršečo se letno skupščino.
Politične vesti.
= Kako so poročali? Ves teden so pisarili mladinski listi, da je popolnoma izključen sporazum med radikali in radičevci in ves teden so lagali svojim vernikom in jim prikrivali resnico. Končno je bila resnica le močnejša in v soboto popoldne so se pričele kritične ure za mladine in njih zapeljance.
V	soboto popoldne je nakrat konstergiral »Slovenski Narod svoje bralce z vestjo, da dobe radičevci 4 ministre, v nedeljo dopoldne pa je »Jutro« dopolnilo nesrečo in sporočilo, da stojimo »Fred novo vlado RR.« 1 ako so prejeli bralci mladinskih listov na nedeljo zasluženo klofuto, ker so ves teden verovali mladinskim listom. — Temu nasproti pa bodi konstatirano, da smo pred enim tednom ugotovili, da je prehodna vlada izključena in da bo vlada RR upostavljena še v tem zasedanju skupščine. Tako smo tudi v tej stvari informirali svoje bralce pravilno in j ih obvarovali pred vsakim razočaranjem.
= Nedeljsko popoldansko glasilo mladinske stranke je poročalo, da je izključeno, da bi bil g. Svetozar Pribičevič pripravljen sodelovati z radičevci. Zakaj je biio potem mladinsko popoldansko glasilo tako neinformirano, da je še par dni preje pisalo, da je vsaka konbinacija brez samostojnih demokratov izključena, in kako to, da je še par dni preje sam g. Svetozar Pribičevič pisal v »Vremenu«, da ima garancije, da se ne misli na kombinacijo z radičevci brez samostojnih demokratov. Lepa je bajka o lisici in kislem grozdju, če jo človek ne mora okusiti na lastni koži.
= Logika in mladinska politika, že večkrat smo imeli priliko, da smo opozorili na nelogično politiko mladinov. Da se je ta lastnost mladinske politike sedaj, ko so doživeli popolen polom, posebno pokazala, je le naravno. Tako pišejo samostojni demokrati v vznesenih besedah, kako da je zmagala politika »nacionalnega« bloka, a obenem jim je hudo, da so radičevci s popolno »kapitulacijo« to zmago omogočili. In kako bi jim ne bilo hudo, ko pa je »nacionalni« blok tako sijajno zmagal, da je sploh prenehal obstojati, in kar je še najhujše: račun plačajo edino samostojni demokrati! Kako naj bi potem ostali mladini še logični, ko pa je izpadla politika za nje tako neverjetno »nelogično«!
= Na lastno zahtevo pride dr. Lukinič prod preiskovalno komisijo piše od svinčenega fonda podprto »Jutro«. Zakaj pa so potem samostojni demokratski, poslanci branili ministra Lukiniča? Zakaj ga je branil g. dr. Žerjav? Ce je minister Lukinič res sam hotel, da pride pred preiskovalno komisijo, ali ni bilo potem najbolj logično, da bi dejali tudi samostojni demokrati naj bo njegovi prošnji ustreženo, ne pa da so glasovali proti temu, da pride pred preiskovalno
sodnijo. Kaj misli od svinca obteženo »Jutro«, aa so ljudje res taKo naivni, da ne bi vedeli, kaj je to lepa gesta? Kljub dr. Žerjavovi obrambi, kljub dr. Palečekovemu govoru, kljub strastni agitaciji samostojnih demokratov med radikali, da ti glasujejo za prost prehod seje na dnevni red, je bil dr. Lukinič vendar izročen preiskovalni komisiji.
^Kultura samostojnih demokratskih poslancev. Na četrtkovi seji narodne skupščine so bili med drugim zabeleženi sledeči medklici samostojnih demokratov: Sv. Pribičevič: Ova gospoda, ki se poslužuje takih laži in klevef ne zasluži drugega (ko da se jim reče ordinerni lažnik, tako je namreč malo preje tituliral g. Pribičevič poslanca Zanica, ^p. ured.) in jaz obžalujem te neparlamentarne izraze in prosim narodno skupščino, da mi oprosti.« In kmalu nato je dokazal g. Svetozar Pribičevič, kako zelo obžaluje te neparlamentarne izraze s tem, da je tituliral poslanca Žaniča vnovič z »lažnikom, lopovom in lopovlukom«. — G. dr. Žerjav pa jo zaklical Žaniču: In to je laž. Zopet si lagal. Zopet lažeš.« Vse pa je prekosil oče Valerijan Pribičevič s sledečim medklicem: Pridi sem bližje, pa reci, k.... ena, tu, da se pogledamo, kakor pravi narodna pesem.«
—	Komentar k vsemu temu naj napiše »Jutro«.
. — Značilno. V nedeljo sta imela »Slovenec« in »Jutro« enako naslovljeno usodno brzojavko. Razlika je bila le ta, da je »Slovenec« še dostavil vesti o novi RR vladi vprašaj, dočim je »Jutro« že izgubilo vsak up. Zdi se nam, da je »Slovenec« čisto po nepotrebnem pokazal z vprašanjem, da je sedanja rešitev zanj tako neugodna, da bi razočarani njegovi pristaši smeli z ozirom na vprašaj še upati.
= Češka volilna retorma. Praškemu parlamentu je bila te dni predložena cela vrsta »ikonskih načrtov, med njimi tudi volilna reforma. Po tej volilni reformi bo imela Češkoslovaška 300 poslancev, dočim jih je imela sedaj nekaj manj. Najvažnejša določba nove volilne reforme je, da dobi mandat samo tista stranka, ki je dobila v enem volilnem okraju vsaj en mandat in v vsej Češkoslovaški vsaj 2 odstotka oddanih glasov. Ker je v Češkoslovaški med 7 milijonov vo-lilcev in volilk, bo torej potrebnih za izvolitev poslanca najmanj 140.000 glasov. Majhne stranke so s tem obsojene na neuspeh. Nadaljnja važna določba je, da izgubi poslanec, ki izstopi iz stranke ali ki je iz stranke izključen, svoj mandat. Enako izgubi mandat poslanec, ki noče priseči na ustavo ali kdor ne bi smel biti poslanec po inkorn-patilitetnem zakonu. Volilno sodišče razidi, če je bil poslanec pravilno po statutih stranke izključen. — Opozicionalne stranke so seveda vsled novega volilnega reda, ki favorizira močne vladne stranke, zelo ogorčene.
—	Maroški dogodki. Kooperacija francoske in španske armade se je pričela s izvedovalno akcijo pri Lugos. SP1® “ misli, da ne bo kooperacija med Spanci Francozi velika. — Glede Tangerja ni bilo mogoče doseči od Anglije nobenega pristan-
ka. Je oči vidno, tia Anglija vsled Gjjtealtar-ja ne trpi Francije kot sosed kinje tena važnega mesta. — z Abdeikrimom so nrileli Spanci neoficielna mirovna pogajanja. #e-vort se, da se tem pogajanjem pridruži tudi francoski delegat. Pogajalo bi se na podlagi neodvisnosti Rifa m priznanja maroškega sultana. -	Poročila	govore, da	hoče	Abdel-
krmi na vsak način	zasesti Fez.	V te	»jav««
so usmerjeni vsi njegovi napadi. P0 vesteh iz Tangera se je Abdelkrimu posrečilo prodreti do železnice Taza—Alžir in bi bil Fez odrezan od Alžirja. — Francosko ujsd-«o poročilo pravi, da je pri Tazi prejšnj« stanje vpostavljeno. Taza je še vedno r *?.CuSxih r°kah. — Vrhovni poveljnik ma-''.m i genera* Nauein je izjavil, da ne be zahteval od vlade ničesar izrednega in da \tm i ‘ec*ni trausPoi'ti vojske zadostovali. Nikakor se	ne sme	sovražnika podcenjevati,
toda enako	napačno	je videti v	njem	druge-
ga Atilo. Čas, metode in trdna volja bode privedle do zmage.
= Nemški protest v Moskvi. Nemška vlada je poslala sovjetski vladi vsled smrtne *>b-sodbe nad nemškimi dijaki protestno noto, v kateri pravi, da je bilo postopanje sovjetskega sodišča tako nezadostno, da je treba smatrati obsodbo kot neosnovano. Nemška vlada je mnenja, da se s tem procesom postavlja nemško-ruska zveza na preizkušnje in zato pričakuje nemška vlada, da bo Moskva smrtno obsodbo anulirala.
, = Kitajski dogodki. Poveljnik kitajskih kadetov v Hampo je izdelal načrt., kako hi z žrtvovanjem 1000 kitajskih vojakov in ruskih letalcev zasedel v treh minutah evropsko naselbino v Kantonu in velikobritauske
v	Kaolonu. Načrt je bil odkrit. — Nasilja proti delavoljnim delavcem se nadaljujejo. Veliko število delavoljnih delavcev v Šait-gaju je bilo napadenih, prenešenili v kitajski del mesta, kjer so bili pretepeni in mučeni.
—	Predsednik Coolidge je odpoklie3l državnega tajnika Kelloga z dopusta ter se a *ji* posvetoval glede sklicanja posebne kitajske konference, ki da je vsled napetosti položaja neizvedljiva. — Sangajska mestna uprava je odklonila vsaka pogajanja z diplomatskim zborom, ker se uprava pogaja samo s svojimi davkoplačevalci. Vsled tega Je onemogočeno, da bi pričela od velesil Imenovana komisija za preiskavo šangajskih dogodkov delovati.
= Vojna dolžnost dijakov na Poljske«. Pred kratkim je bil sprejet na Poljske* zakon, glasom katerega imajo zadostiti vsi dijaki vojni dolžnosti do 26. leta. Vsled tega je bilo vpoklicanih n. pr. » varšavske univerze 350, z visoke politične šole pa 150 sTnSa-teljev. Z ozirom na to, so se obrnili rektorji na ministra prosvete s prošnjo, da iawSeva-nje zakona ukine, dokler ne pride do druge zakonske določbe. Tudi dijaki so radi novega zakona zelo nezadovoljni. Sklicali {te vel protestnih shodov.
   '   ...
Mnogokratni morilecLAngerstein.
Dramatični trenutki pri zasliševanja pri#.
Angerstein misli tako, kakor opica v kletki, ki pravi, »kako je dobro, da so vsi ljudje za mrežo«, iz poteka obravnave rezultira, da gleda preko tribunala, porotnikov in iaved*n-vec s preziranjem, ker je mnenja, <fe vsi skupaj niso v stanu prodreti v globočino njegove pobožne duše. T akonstatacija nibakor ne bazira samo na za sli ša vanjih, ne, Anger-stein Je napravil par opazk, ki razodttvaje nedvomno to njegovo naziranje. Ako sme govorili pravkar o njegovi pobožni duši, tudi to ni mišljeno ironično. Ta množestveKi morilec je trdno prepričan, da je bogabejei človek. Smehljaje gleda proti nebu. Weki izvedenec je menil, da igra Angerstein komedijo, in do gotove meje je to tudi resnično. Kljub temu je pa obtoženec tudi ileve-8ka uganka. Distanca od normalnih moigau do njegovih je velikanska.
V	sredo zjutraj se je pričelo zasliševanje prič, ki so z Angersteinovimi žrtvami v sorodu. Žalosten kapitel. Iz številnih iapovedh rezultira samo nekaj bistvenih točk. Tako izpove oče umorjenega Geisa, da ni njegov sin nikdar o tem govoril, da je dobival pri Angersteinu kavo. Obtoženec je trdil nasprotno — očividno zato, da bi motiviral; na kak način je prišel Geis v kuhinjo. Zakonca Kiel sta mnenju, da je Angerstein pripravljal umore že dolgo časa. Zakaj, njiju sin, umorjeni pisarniški pomočnik Kiel, je povedal čudne stvari. Angerstein je trdil celo, da je moral ponoči že večkrat odpoditi vlomil««. Te mistične avanture smatrata priči mogole ne po krivici, kot glavni coup obtoženca.
Vrtnar Darr, mož sredi petdesetih let, je izgubil svojega prvega sina v vojski, dragega pa mu je ugrabil Angerstein. Šibe so mu kolena, in sesti mora. Dramatično opisuje, kako je pripovedoval njegov sin zjutraj, na da» svoje smrti, da je imel strašne sanje. >Jfiie-sar drugega ni videl kakor kri«, je vedno ponavljal. Pozneje se je izrazil sin: »Angerstein ima nov načrt, oče, ti moraš iti enkrat k njemu.« Nato navaja priča še nadaljne vt-lo važne stvari. Gospa Angerstein se j® primer izrazila napram mlademu Darnj • »Imam siguren občutek, da se mi b<> kmalu nekaj pripetilo.« Dalje je klical obtožene« oba vrtnarska pomočnika Darra in (jeisa že več dni, popolnoma v nasprotju s svojo prejšnjo navado, skoro vsako uro v hišo. Priča domneva, da je Angerstein obadva ta-korekoč »treniral«, da bi se v danem trenutku nemudoma odzvala, ako bi jih pokli-Cfll.
Nato pride črnooblečena gospa umorjenega Ditthardta v dvorano. Voditi jo mora sodni sluga. Prizor je tako pretresljiv, da si b«" Sejo ljudje ne samo med občinstvom, več tudi na porotni klopi, oči. Pr®^8?rnik naredi kratko. Sicer pa gospa Dittnar« ne ve mnogo povedati, zato jo kmalu odpusti. Angersteinov obraz ostane nepremičen, kakor izklesan iz kamna. Predsednik: »Obtoženec, vidite to gospo v njem tugi: ali nimate ničesar reči?« Angerstein: >Ne!< Ko
st razpravlja vprašanje, ali je odrezal An-gerstein vodovod od svoje hiše, da bi preprečil gašenje, pride do prepira med obtožencem in pričo Breuerjem. Samo on je imel ključ do pokrova basina. Tega on niti ne taji, toda sklicuje se na to, da en sam človek teaa pokrova ne more vzdigniti, fcreuer se mu smeji v obraz. Obtoženec napravi z roko aeokretno gesto. Zopet je doživel poraz.
Čudno je, da je vse ljudi, ki jih je Angerstein na dan umora za kratek čas vzel v svojo hišo, prevzel strah. Vsi so ugotovili pri njem neko čudno zmedenost, podvzeli pa niso ničeaar. Pri priči Daemerichu, robustnemu možu, je bil občutek, da se nahaja v strahotni okolici, tako velik, da je sklenil že med pogovorom, da bo dal Angersteinu, ako mu pride preblizu, s čevljem brco v trebuh. Daemerich je imel pred leti kot zidar i opravka v neki blaznici. Tam je videl tudi i blazne ljudi. Angerstein napravi nanj podo- 1 ben utis, kakor blazen človek. Oba državna j pravdnika skočita pokonci ter izjavita, da ni j mogoče ugotoviti tekom deset minut trajajo- j čega razgovora, če je kdo prismojen. Zago- j
Dnevne vesti.
j? LaTbnrfčaVaDa°emerich S	°.	J**™«?
ZAKAJ TA MOLK?
Ni še doživela naša skupščina večje senzacije, kakor je bil rezultat glasovanja o obtožbi opozicije proti ministru Lukiniču, ko je bil predlog opozicije sprejet s 138 proti 103 glasovi. Senzacija je bila tem večja, ker so glasovali za predlog opozicije tudi radikali, pa čeprav so bili tedaj še v koaliciji s stranko ministra Lukiniča.
Vsi jugoslovenski listi so zato na široko poročali o tem glasovanju, ki je za Jugoslavijo nad vse razveseljivo, ker dokazuje, da smo prišli vendar enkrat do tiste dobe, ko velja ludi za ministre zakon in se ta uporabi brez pardona tudi proti njim, če so krivi.
Samo »Slovenski Narodi je edina izjema med vsemi jugoslovenskimi listi, samo »Slovenski Narodi je tisti žalostni list, ki o tem glasovanju ni poročal.
Zakaj ta molk?
Ali je »Slovenski Narod« nezadovoljen, da
orno-
dostuje mu, da je dejal	^"vTedu	S	sti ‘!1 da 8;l skupščina	proti krivim	mini-
spontano: >Pn Angersteinu nekaj m v redu. .	uporablja’
Končno ta moment tudi zadostuje za podkre-	J	^ p P ^ovengki	Narod< dnlge	vzr0.
•a . 1*1.	Ar.	*»	o	tv	ol>n	rrrtMvA	omn.	‘	.iNcirUU*	UTUgC	VZiJU-
pitev .trditve, da g	S	1	i	te, da prikriva svojim bralcem, da	se je
čenje uma. Zadnjo besedo o tem imajo se- ,	gkupMina	proti	dr. Lukiniču?
Ali pa mar »Slovenski Narod« o tej stvari
veda izvedenci.
Nato zasliši sodni dvor več prič, ki so govorile z Angersteinom popoldne na dan umora v Haigerju. O kaki razburjenosti ni bilo pri njem ničesar opaziti. »Bil jo Pra*.ta-!j kakor sicer,« izjavi neka priča. Na pošto' 1 šel Angerstein po pisma. Uradnica ni ničesar posebnega opazila na njem. Ir c <g neria je vprašal obtoženec izrecno po naročilu svoje gospe, kakšno je stanje njene hčere ki je pravkar porodila. Medtem je ležala gospa Angerstein z devetimi ranami, prizadejanimi z lovskim nožem, v prsih, mrtva
ne sme poročati, ker je bil mogoče tudi on deležen dobrot iz afere Thum-Taxis?
Ali je treba to slednje vprašanje podčrtati?
— Kakor čujemo, se je še zadnji teden zelo trudil bivši minister, g. Anton Kristan,
da ostane vlada »nacionalnega« bloka še nadalje na krmilu, ker da niso radičevci dovolj zanesljivi monarhisti. Ker je bil ta trud brezuspešen, naj vsaj ne bo pozabljen.
ustreči, kadar argi
»magarci«. Zato naj bo samo zabeleženo, da
Ne"spomta ja” se nikdar, kadar je treba do- [	«nuiiM zal s polemiko ne moremo
kazati da je skušal na dan umora pri več i llstleei- kadar argumentira s psovkami ko ljudeh vzbuditi mnenje, da so umorjeni še »magarci«. /ato nai ho samo zabeleženo, da živi. Angersteinovo omračenje duha je vsaj
zelo komplicirane narave. Nemogoče je pre-»umirati, da je bil Angerstein v času dejanja pri popolni in jasni zavesti; to pa radi monstruoznosti dejanja in vendar so nekatere Angerateinove šahovske poteze popolnoma jasne. Ali je izvedel te šahovske poteze v megli tipajoč? Čemu pa pravzaprav?
ANGERSTEIN PRIZNA.
pri obravnavi dne 10. t. m. je bila posebno j zanimiva izpovedba Angersteinovega brata, ki je izjavil, da je stara mati umrla na blaznosti ter, da je bil tudi stari oče čudak. On sam je moral kot otrok spati vedno pri Krojem starem očetu in, ko se je nekega dne prebudil, je ležal stari oče mrtev poleg njega. Angersteinov oče je bil najprej mizar,
Yotem rudar ter je bil jako priden človek, tnel je 10 otrok. Obtoženec je bil aedmi. Ko
so postali gospodje pri »Slov. Narodu« zeleni od jeze in rdeči od sramu, ker smo ugo-j tovili, da je roman »Razpad carstva« ne samo ; glup do skrajnosti, temveč tudi vseskozi : avstriakautski. Za »državotvorne« v opo-
• ziciji pač dvakrat neprijetna konstatacija.
— Govori se tudi, da je dobil neki visok uradnik od mladinov pred kratkim povelje
• za neko stvar, ki ni ravno preveč dišala po j zakonu. Dasi je bil dotični gospod uradnik j ves čas naravnost neoprostljivo ubogljiv mla-
dinskim poveljem, je vendar odklonil izvedbo povelja, ker je čutil, da prihajajo novi časi. Novo spoznanje dotičnega visokega uradnika zelo spoštujemo, toda zdi se nam, da je prišlo malo prekasno.
— Maeafizolj dobil naslednika. »Duhoviti« Macafizelj je dobil konkurenta, ki je njegov vreden vrstnik tako glede »duhovitosti« in stila, kakor glede srčne kulture. V včerajš-
j — Novi živinozdravniki. Na veterinarski fakulteti zagrebške univerze so bili promovirani veterinarji Ivan Kapus, Josip Drolf, Alojzij šepic, Josip Nardin, Boštjan Kordaš, Josip Kelc, Marko Karič in Valentin Resman.
— Iz državne službe. Premeščeni so: komisar finančne kontrole Anton Česnik iz Ljubljane v Sarajevo, carinik Franjo Eržen iz Ljubljane za blagajnika carinarnice v No-
vi	Sad, carinik Julij Jelenc iz Beograda za knjigovodjo v Novi Sad, pomočnik skladiščnika Ernest Černač iz Maribora k carinarnici v Zagreb, carinik Gliša Maleševič iz Maribora v Zagreb in carinik Metod Veje iz Ma ribora v Zagreb; imenovana sta carinika Fran Pajtler in Emil Aljančič za knjigovodjo ljubljanske carinarnice.
Glasbena Matica v Mariboru razpisuje
za svojo šolo učitelja za violino. Zahteva se dovršeni konservatorij z učno prakso; prednost imajo ob sicer enakih ocenah prosilci, ki so usposobljeni kot dirigenti. Prošnje z osebnimi, študijskimi in morebitnimi službenimi dokazili naj se vložijo na odbor Glasbene Matice v Mariboru do 14. avgusta. Plača se odmeri kakor* državnim uradnikom iste stopnje z 10% dodatkom. Služba se nastopi 15. septembra.
— Opičji proces. V Daytonu se je pričel v petek kuriozni opičji proces zoper prof. Sco-pa. Sodnik je prišel k obravnavi s svetim pismom v roki. Porotnikom so bila stavljena med drugim tudi vprašanja, nanašajoča se na sveto pismo in na Darvvina. Porotno sodišče obstoji iz 10 kmetov, enega delavca in enega sodnika.
— Komunistična demonstracija proti draginji v Parizu. Te dni so priredili komunisti v Parizu veliko demonstracijo proti draginji. Demonstranti so nosili po mestu table z napisi proti podraženju živil.
— Izprtje delavcev v Tržaškem tehničnem etablismeju. V petek je izprla direkcija Tr-zeškega tehničnega etablismaja vseh 25.000 delavcev. Kljub temu ni prišlo do nikakih pogajanj.
— Uspehi Amundseuovega poleta na severni tečaj. O uspehu Amundsenovega poleta na severni tečaj piše neki holandski geo-grafični strokovni list med drugim sledeče: Ako smatramo Amundsenov račun kot popolnoma zanesljiv, se je približal raziskovalec severnemu tečaju na distanco 250 km. Da ni dosegel severnega tečaja, je mogoče za njega samega velikega pomena, s stališča znanosti je pa to dejstvo popolnoma irelevantno. Strogo vzeto ni podal njegov polet, kolikor je dosedaj znano, nobenega direktnega pozitivnega znanstvenega rezultata. Par sto kilometrov, ki bi jih bil preletel nad neraziskanim Beaufortskim jezerom, bi bilo večje važnosti. S svojima aeroplanoma Ainundsen preko severnega tečaja ne bi bil mogel priti niti do rtiča Kolumbije. Toda nekaj je sedaj ugotovljeno: Za vožnjo od Spitz-bergov do tečaja in nazaj bi bilo treba več
^	_________________ njem »Jutru« se norčuje v člančiču z naslo-
»e le^vrnTl iz^iijetništva!* je^obTškaf ‘svojega ; vom »Sredstvo zoper zapor« iz človeka, ki je	.	_________________________
brata ter izvedel pri tej priliki, da se počuti	i	obsojen	na	smrt, pa bi se eksekuciji rad iz-	bencina,	kakor	ga	je mogoče vzeti na naj-
nienova gospa zelo slabo. Hujšala je bolj	°gnl1 s	da se sklicuje na svojo naduho.	- modernejših	aparatih,
in bolj, tako da je končno bila podobna ske-	j	Tako postopanje je surovo. Iz človeka, ki je
lotn Vionvvr hrnt ie bil radi bolezni svoie	i	obsojen	na	smrt, se dostojen človek ne nor-
čuje.
— Praznovanje francoskega državnega praznika. Danes dne 14. julija praznuje francoska republika svoj državni praznik.
Naš narod, kateremu je bil in je hrabri in mogočni francoski narod v najtežjih prilikah
letu. Njegov brat je bil radi bolezni svoje žene zelo obupan. Ko je priča zakonsko dvo- j jieo pozneje zopet enkrat obiskal, je dobil utis, da vlada med možem in ženo popolna , harmonija. Za obtoženčevim bratom je bil i zaslišan policijski predsednik Wagner, ki je j pripravil Angersteina do priznanja. Pripo- j
vedo val je, da je stopil Angersteinu, ko ga je i najboljši in najzvestejši prijatelj in sobo-izpraševal o 20 tih roparjih od strahu pot j jevnik, praznuje ta praznik z njim ter se
na čelo. Pravi, da je končno svetoval obtožencu, da naj olajša svojo vest napram kakemu članu svoje rodbine. Poklicali so potem Angersteinovega brata. Ko ga je Angerstein zagledal, je dejal: »Pljuni pred menoj.« Policijski asistent Reichert, ki je zasliševal Angersteina glede vzrokov, ki so ga dovedli do denjanja, je izpovedal, da je dejal Angerstein: »Hotel sem, da umro vsi oni, ki so storili moji ženi kaj hudega.« Nato pokličejo še enkrat Angersteinovega brata, ki izpove na tozadevno vprašanje, da mu je brat pri drugem obisku odkritosrčno priznal, ko je odšel policijski komisar: »Da, jaz sem morilec. Vseh osem sem umoril. Moli za me.
raduje mogočnega poleta francoskega dela in duha. Ta svoja bratska čustva pa uveljavimo ta dan najlepše s tem, da prispevamo vsak po svojih močeh darove v prid »spomeniku hvaležnosti Francoski«, ki se ima po plemeniti zamisli beograjskega glavnega odbora postaviti v Beogradu. Nabrani prispevki naj se blagovolijo do 20. julija poslati velikemu županu ljubljanske oblasti.
— Krediti za popravilo telefonskih prog. Ministrstvo pošte in brzojava je odobrilo kredit 100.000 Din za popravilo telefonskih prog Beogp-ad—Skoplje in Beograd—Sarajevo, odobrilo bo tudi kredit za popravilo telefonske linije Zagreb—Split.
-- Zakon za zgradbo uradniških stanovanj. Ministrstvo za socijalno politiko namerava izdelati zakonski načrt za zgradbo urad-
V	pekel bom prišel.«
Nato so bili zaslišani zastopniki tvrdke, pri kateri je bil Angerstein nastavljen, ki so iz-povedali m Angersteina obremenilno. Sod- i niških stanovanj, ni kemik je izjavil, da je bilo sežganih v j — Trgovska akademija v Beogradu. — V Angersteinovi vili nedvomno več trgovskih i Gradbenem ministrstvu je izgotovljen na-knjig. Nato je bila obravnava preložena. . črt za zgradbo nove trgovske akademije v Sodba se izreče najbrže že danes zvečer. , Beogradu, ki bo stala na oglu Cetinjske in
---------  j	Hilendarske ulice.
*	J	— Cesta Zemnn—Novi Sad. Za popravilo
DOPIS.	j	državne ceste Zemun—Novi Sad je odobrilo
i ministrstvo javnih del kredit 140.000 Din.
Zagorje	ob	Savi. Tukajšnji	državotvorni	i	Dela se prično 15. t. m.
demokrati, bivši stebri medvojne	avstrijske	]	— Vandalizem. Razposajeni ponočnjaki so
»oldateske, ki so oškodovali s svojim avstro- i te dni izruvali pred restavracijo Bellevue filstvom zagorsko občino za ogromne vsote ! dve palmi te marezali pet oleandrov. Ako vojnih posojil, so prišli vnovič do sa- ! se drevesca posuše, bo imel lastnik okrog
—« I 6qqq Djn gkode
— Boj med mestnim odborom za pobijanje draginje in gostilničarji v Zagrebu. Med
zagrebškimi gostilničarji in mestnim odborom za pobijanje draginje je prišlo do hudega konflikta. Gostilničarji so razžaljeni izjavili, da odklanjajo odslej vsako doselova-nje z mestnim odborom. Kakor se poroča iz njihovih krogov, so sklenili, da bodo zaračunavali kljub vsem sklepom mestnega odboia za pobijanje draginje cene, ki se jim bodo zdele primerne z ozirom na 25% dobiček ter da so pripravljeni nastopiti na eventuel-ne tožbe tudi pred sodiščem.
— Promocije. Na praški univerzi je bil promoviran za doktorja medicine g. Stane Tavčar iz Ljubljane. — Na gospodarski fakulteti v Zagrebu je položil g. Ivan Zaplotnik z Jezerskega diplomski izpit.
— Promocije. Na tehniški visoki šoli v Pragi so napravili Ivan Gorše iz Medvod in Slavko Trobej iz Šoštanja. Za doktorja medicine so bili promovirani na praški univerzi gg. Jožef Lajs iz Žalca, Zdravko Sodja iz Radovljice in Stane Tavčar iz šiške.
pe. Dočim se pri zadnjih občinskih volitvah v sled znanih medvojnih afer niso ujmli niti sestaviti svoje volilne liste, se čutijo danes dovolj močne ter so v svoji naivnosti pozabili na obrtnike in gospodarje, ki so jih pri zadnjih občinskih volitvah izigrali ter vrinili škodo vsega obrtnega in gospodarskega javlja svojo pristaše v obrtno gospodarsko hsto, tako, da je bila v resnici zastopana sama SDs ne pa obrtniki in posestniki. Toda gospodom povemo, da bodo volilci volili le one ljudi, kateri jih bodo v resnici zastopali. Dalje jim prijazno sporočamo, da njihova dejanja se niso pozabljena ter bomo tudi v bodoče skrbeli, da se ne pozabijo. Ako naši skromni opomini ne bodo zadostovali, bomo imenoma navedli predlagatelje vseh vojnih posojil ter tudi junake nabiralce zlata za avstrijske vojne svrhe, ki so s ponosom nosili na prsih avstrijskega orla ter pobirali našim ljudem prstane iz rok itd. Tudi opozarjamo vse prizadete, da bo trajala sedanja moč SDS morda le še kratek čas ter ni treba prav nikakega klečeplazenja! Možje pokažite svoje prepričanje.
Mici Lederer po proglasitvi mrtne obsodbe Mici Lederer je sprejela, kakor smo poročali, smrtno sodbo popolnoma mirno. Imela je še toliko moralne moči, da je govorila po proglasitvi s svojim zagovornikom smehljajoč se. Ko pa se je vrnila v celico, jo je energija zapustila. Padla je na »prično«, se prijemala za glavo ter bulila topo predse. Njena sojetnica, Bogumila Oreskovics, ki je obsojena radi roparskega umora na dosmrtno ječo, je hitela k njej ter jo vprašala, kaj se je zgodilo. Mici Lederer je nekaj minut molčala, nato pa je zaječala: »Na smrt sem obsojena«. Več ni hotela povedati. Šele proti večeru je dejala nenadoma: »še vedno ne morem verjeti. Gusti je vsega kriv!« Okrog polnoči je dobila histerični napad. Planila je na svojo spečo sojetnico ter jo hotela za-daviti. Oreskovicseva je klicala na pomoč. Prihiteli so justični vojaki, ki so rešili že skoro mrtvo žensko iz rok pobesnele Le-dererjeve, katero so zaprli v drugo samotno celico. Proti jutru se je napad ponovil: Le-dererjeva je tekala po celici gori in doli, kričala^ in klicala na pomoč. Nato je imela vizijo. Zdelo se ji je, da je v sodni dvorani, odgovarjala je na vprašanje, končno pa je prosila s sklenjenimi rokami milosti: »Mlada sem še! Hočem še živeti! Prosim, ne... prosim, ne ..!« Naslednji dan so jo preoblekli v obleko kaznjenke. Tudi to se ni zgodilo brez incidentov. Mici Lederer se ni hotela ločiti od svilene obleke, ki jo je imela na sebi med obravnavo. Sleči so jo morali s silo.
— Množestveni dvoboji v Budimpešti. —
Športnik dr. Viljem Racz je pozval te dni štiri poslance ogrske zbornice: Juliusa Gom-bosa, Belo Danerja, Nikolaja Budahazyja in Belo Szemereja v odprtem pismu na dvoboj. Poslanci so izjavili, da sprejmejo kontraha-žo. Posebno pogumen je Nikolaj Budahazy, ki je izjavil, da sprejme dvoboj pod sledečimi pogoji: trikratna menjava krogel; znano mu pištolo nabaše vsak sam; distanca petnajst korakov. Na zbornični seji se je več poslancev nad temi pozivi zgražalo. Dejali so, da gre za množestven pokolj, ki se odigra v obliki dvobojev ter zahtevali od ministra notranjih del, da dvoboje prepreči.
— Povodenj na Japonskem. Iz Tokija poročajo, da je bilo vsled silnih nalivov uničeno važno mesto Magonya. Voda je udrla v več tisoč hiš.
— Železniška nesreča v Zagorju. V soboto ob 2. uri ponoči se je zaletel v Zagorju brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.58 v na kretnici stoječ vagon, naložen s premogom. Vagon se je razbil, stroj brzovlaka pa tako pokvaril, da so morali pripeljati iz Trbovelj rezervno lokomotivo, nakar je nadaljeval vlak po več kakor dveurni zamudi vožnjo proti Dunaju. Od potnikov ni bil nihče poškodovan, pač pa je povzročila karambolaža med njimi precejšnjo paniko.
— Veliki potresi. V četrtek je bil v vsem severnem delu Portugalske močan potres.
Podrobnosti še aiso znane. Na Japosakem je bil v letrtek ponoči ob 1.45 močan pelrei.
V	mestu na Gaki je pobegnilo prebivalstvo iz hiš ter prebilo noč na proste«.
— Boksar obsojen na smrt. Znani mmum-ski boksar Serestlev je bil te dni v Ifaaejju obsojen na smrt, ker je ubil v prepiru nekega človeka.
— Velike ponererbe v Novem Sadu. V državni predilnici svile v Novem Sadu se prišli na sled velikim poneverbam. Celokupna poneverjena svota presega vtX).0OČ dinarjev. Več uradnikov je aretiranih.
— Tamburašica težko telesno poškodovana. V soboto okrog polnoči so pripeljali »a beograjsko rešilno postajo 21 letno taaabu-rašico Danico Dragič, ki je bila pokoa modrih bunk in prask ter imela tudi par ubod-ljajev od noža. Rekla je samo: »ubili so me, mene in žandarja in...« ter se onesvestila! Njene poškodbe so zelo težke. Polieija je uvedla poizvedovanja.
— Aretacija ženskega morilca. V petek je aretovala policija v Milanu trgovca Gregorija, ki je umoril, kakor smo poročali pred približno 14 dnevi svojo ljubico, neko poročeno žensko ter truplo zaprl v kovček.
— Umor, nesreča ali samomor? Identiteta mrtveca, ki so ga, kakor smo porolali, našli v četrtek povoženega in strašno razmesarjenega na železniškem tiru v Šmarju pri Grosupljem, je ugotovljena. To je upokojeni orožnik in trgovec, oziroma trgovski potnik Stare iz Ljubljane. Če gre zn samomor, za nesrečo ali pa za roparski umor, še ni ugotovljeno. Ker niso našli pri njem nobenega denarja ter bi bil moral imeti po zatrdilu njegove vdove pri sebi par sto dinarjev, na izključeno, da ga je kdo umoril i* oropal ter nato nalašč položil na železniški tir, da fingira nesrečo.
— Tragična smrt inženirja. Te dni se je peljal dunajski inženir Weithase v družbi svoje neveste in par prijateljev z nekega izleta v velikem motornem čolnu po Donavi. Ker se je čez dan preveč solnčil, ga je začela boleti glava. Zato se je podal v aeki stranski prostor. Ker se dalje časa ni vrnil, so šli njegovi prijatelji pogledat, kaj dela. Našli so ga nezavestnega na tleh. Zastrupil ga je ogljikov kisik, ki je izpuhteval ia motorja, Ko so se pripeljali do Nussdorfe, je mogel poklicani zdravnik ugotoviti samo še smrt.	*
— Nenavaden poskus samomora. V* originalen način je hotela napraviti te dni ko-nee svojemu življenju 21 letna dninarica A»-tonija Gianchetti. Na dvorišču hiše, v kateri stanuje, si je zadrgnila okoli vratu ]?a8 svoje obleke ter se davila ž njim toliko iasa, dokler se ni onemogla zgrudila. Neka soseda, ki je to davljenje videla, je priklicala ljudi, ki so življenja sito Tončko spravili zopet k zavesti, vendar pa se bo morala zdraviti kakih 8 dni v bolnišnici. Vzrok poskušenega samomora so nesrečne družinske razmere.
— Pustolovstva Bosanca. Te dni je kil je bil aretovan v Zvomiku 72-letni Vitomir Jovanovič. Mož ima za seboj pestro preteklost. Meseea decembra 1918 je prilakal » puško v roki dva kmeta ter ju oropal. Kmalu nato je ogoljufal tri rojake za veijo vsoto denarja, nakar je pobegnil v inozemstvo. Klatil se je v Avstriji, Poljski, Češkoslovaški, Rumuniji in Grški, dokler ni prišel končno domov. Povsodi je puščal »a seboj sled. Bavil se je z vsemi mogočimi pasli: Ril je kondukter, natakar, raznašale« iaso-pisov, šofer, dijak itd. Potoval je peš, a avtomobilom, po železnici (z voznim listkom in brez voznega listka), pod železniškim strojem, nekoč pa je pobegnil iz Madiarsk« v aeroplanu. Živel je od same goljufij« ia tatvine. Med drugim je ogoljufal tudi našega poslanika v Pragi za 300 Kč. Predstavil s« mu je namreč kot kapetan ter ga nalagal, da mu je bil ukraden ves denar. Na podobem način je ogoljufal leta 1922 našega poslanika v Bukarešti. Pri varšavskem poslaniku mu j« izpodletelo. Te dni je bil tako nepreviden, da se je vrnil v Zvornik, kjer ga Je dohitel« njegova usoda.
— Tragedija mladega epileptika. M-l«t-nega Dalmatinca Ivana P. je obdarila narava z vsemi lepotami duše in telesa. Že od
! mladih nog je ljubil lepo raščeno draSestno i devojko Anko M. Pred par dnevi ga je pri-, šla njegova ljubica v svojo materjo obiskat,
! da se določi dan poroke. Pri tej oriliki j«
. šla trojica na izprehod. Nenadoma pa je dobil mladenič epiletičen napad. Ko se je s penami na uBtih zopet zavedel ter videl svojo zaročenko, ki je stala poleg in milo jokala, je dejal »zbogom za vedno-:. Nesrečna deklica je odšla zopet domov in s poroko m bo niš.
!	Ljubljana^
1— Kongres sa proučavanje vzhodnega bogoslovja. Včeraj se je pričel v Ljubljani »kongres sa proučavanje vzhodnega bogoslovja«, katerega se je udeležilo poleg Slovencev tudi okrog 200 zunanjih gostov vse-učiliških profesorjev, škofov in drugih visokih cerkvenih .funkcionarjev itd. Za važnost kongresa govori dejstvo, da so se ga udeležili gostje ne samo iz Jugoslavije, tem vel tudi iz Češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, Italije, Rumunije, Carigrada itd. Kongres ima predvsem znanstven pomen in ni namenjen širši javnosti. Vendar se pa vrš« tudi razne prireditve za širšo javnost. V nedeljo je bilo v stolnici in v dvorani hotel« »Union« več cerkvenih govorov in med drugim tudi pontifikalna maša po vzhodnem obredu. Kongres bo zboroval do incl. srede, ves ta čas se više predavanja in razgovori.
1— Sprejem pri francoskem konzula. Dne 14. julija ob priliki francoskega narodnega praznika, gosp. Vice-Konzul tukajšnjega francoskega konzulata sprejema oficijelno od 11. do 12. ure. Na ta dan se za stranke ne uraduje.
—	Nova udobnost na železnici. Odslej bodo v vsakem klosetu direktnih kurznih voz (pri brzovlakih) na razpolago brisače in milo. Te predmete bo imel v oskrbi sprevodnik.
'i.
NARODNI DNEVNIK, 13. julija 1925.
šfev, 134.
Gospodarstva.
rBK»N0;;?OP.A ALI NEPRAVA PLIftJBN ,NA GROZDJU.
Vsieti vednega, skoraj vsakdanjega deija ia posebno vsled večkratne megle je po dolenjskih vinogradih napadla grozdje perono-spora, to ja ista bolezen, ki jo poznajo vinogradniki na listju pod imenom palež.
Napadane jagode potemne, pozneje počiva in odpadejo. Nekatere, bolj drobne jagode kaiejo snežnobele, rahli volni podobne liiosmižo, to je trose (seme) peronospere, to ja isto, kar se pojavi na spodnji strani od paieža (peronospora) napadenih listov v •toliki belih I is.
Radi belih kosmičev na jagodah zamenjavajo mnogi vinogradniki peronosporo nit grosdju s pravo plesnijo ali oidijem, kar je sareda pogrešeno.
Od prave plesnobe ali oidija napadene jagod* nikdar ne odpadejo, ampak ostanejo z«l«afl in izgledajo le, kakor da bi bile s
sivkasto belo (na pr. ajdovo) moko na fino popražene. Pozneje postane ta prevleka bolj temnosiva (pepelnata) in jagode razpokajo česar pri nepravi plesni ali peronospor' uikdar ni.
Proti pravi plesni oidiju rabimo žveplo ali sulikol, proti nepravi plesni ali perono-spori na grozdju pa galico ali nadomestila za galico kot iiosnapasto ali Horstov prašek.
llorstov prašek se je pri letošnjih po-skušnjah dobro obnesel. S pomočjo žveplal-nika se ž njim poprašijo rosne jagode, ki se jih dobro prime in jih prav dobro obvaruje proti peronospori.
B. Skaliekv, (Irm.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
IZDAJALSTVO DR. JOSIPA FRANKA.
Najlepša služba, ki si jo je bilo mogoče misliti v madžarski državni službi, je bila služba šefa tiskovnega urada. To pa iz sledečega vzroka: radi lepega razgleda iz oken
pisarne. Tam sva sedela naslednje popoldne Abranyi in jaz. Kakor neprisiljen in domač, vesel in razposajen je bil *v eivilu«, v i | službi je bil korekten Človek, ki se zaveda svojih dolžnosti. Aktov, ki jih je dal svojemu najboljšemu prijatelju v roke, ni izpustil iz oči. Bili pa so tudi krasni eksemplari politične perfidije. Zavzemali bi v vsakem političnem muzeju častno mesto. Bila so to zaupna poročila strankinega načelnika dr. Josipa Franka, naslovljena na ogrskega predsednika dr. VVekerleja. Šlo je za madžarske napise na hrvaških postajah. Seve, da se je o teni vprašanju intimno debatiralo v Star-čevičevi stranki. Za rezultate intimnih posve-) tovanj zvedo nasprotniki navadno samo po-I tom idiskrecij. V tem slučaju pa je poslal ! strankin načelnik poročilo na ogrsko vlado.
I Dr. Frank pravi v poročilu, da bo sicer | stranka seveda uvedbi madžarskih napisov ! hudo oponirala, toda on bo stvar že uredil. Ohladil je z dobrimi besedami in velikimi svotami denarja preveliko gorečnost nekaterih članov stranke. Njegova stranka se torej te obstrukcije, ki bi utegnila postati
ogrski vladi zelo neprijetna, ne bo udeležila. Opozorilo na materijelne žrtve in veliki trud, ki ga je bilo ubogemu strankinemu načelniku treba, da je pripravil svojo stranko do tega sklepa, ni manjkalo v nobenem od teh poročil. Protiutež so tvorile vsot«, ki so g* stekale ia Budimpešte v žep gospoda dr. Franka.
»Ali ti to zadostuje?« je vprašal Abranyi.
»Za enkrat pač« sem odgovoril. Toda vedel sem, da to nikakor še ne aadostuje, da bi ujel dr. Franka v svoje mreie. Bil 'sem mnenja, da je treba poiskati pctrabnih niti na Dunaju.
»Peljem se za par dni na Dunaj.<
J? postranska stvar. Prevzel sem misijo in izvedel jo bom.«
»Dobro, ako bi bil mislil, da nisi zmožen, bi ti sivari ne bi zaupal. Torej na svidenje.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksaadež. Tiska tiskarna >Merkur< » Ljubljani.
V oklopnjaku okoli sveta,
Spisal Robert K raft.
(29) ogleduje poglavar s prezirljivim pogledom. Preiščejo	i	mu pokaže tomahavk,	iz cigar	dr/.aja	puši; ko	g a
tudi žepe, ki jih imajo moški, a ne odvzamejo nič;	!	hoče Deacon stresti za	golo ramo	in se	ga komaj	do-
pričakovali so, da najdejo zaželjgne revolverje. Puste	i	takne, dobi tak udar z	roko po	ustih,	da mu takoj
jim tudi žepne nože, ki se zde Indijancem igrače, če-	počijo ustnice.
»Pojdimo skupaj dalje po njegovi sledi, našli bomo lokomotivo in potem ti plačam, kar zahtevaš.<
»Dolarje?«
Leonor prikima <fcrez pomisleka. Da bo le zopet imela avto, Indijance potem že odpravi.
Pravtako zvit pa je tudi Indijanec, ki ima rajši denar, odeje, orožje in podobno.
»In če dobe beli ljudje svojo lokomotivo, uide ta iznova, tako hitro, da je naši konji ne doidejo.
»To lahko preprečite, ne izpustite nas preje, ne dovolite nam vstopiti v voz dokler nismo zadostili vašim zahtevam.«
Poglavar se dvigne.
»Odloči naj modri bober, velika lisica ne more.«
Indijanci v nekaj trenutkih pogoltnejo pečeno meso.
»Odvežite nas vsaj, kar tako nas ne smete napraviti za svoje ujetnike!« zakliče Leonor.
»Smemo.«
»Ne smete!«
»Če plačate.«
»Dovolite nam vsaj, da jemo, lačni smo že od danes zjutraj.«
»Bledi ljudje se bodo najedli ob naših ognjih.«
prav so bili precej veliki.
»S čim so ustrelili beli ljudje te ptice?
»S to puško,« odgovori Leonor prisiljena.
Kje so patrone?«
»Postrelili smo vse patrone,« odgovori pametno Leonor.
Še enkrat obrne poglavar prezirljivo malo puško in jo potem da tovarišu, da jo nese.
En migljaj in odpravijo se na pot; vsak jetnik ima dva Indijanca poleg sebe. Zadaj vodijo konje, ker v gozdu bi jahali le s težavo.
■Taka nesramnost,« se krega Adam v že temnem gozdu, ko se spodtakne ob korenino, »kako naj pa nos nabašem, če imam roke na hrbtu?«
Kmalu zagledajo velik svit. Na planoti v gozdu so postavljeni vigvami, med njimi so ognji, kjer pripravljajo žene zadnji lovski plen, večinoma jelene in antilope. Bivola ni več, ta je le še v coološkem vrtu.
Jetnike takoj ločijo in odpeljejo vsakega v drug vigvam.
Ostanimo pri Deaconu, s katerim so ravnali, kakor z ostalimi.
Košček lesa razsvetljuje vigvam, teman Indijanec razloži Deaconu z znamenji, ki jih vsak ume, da bo beg kaznoval s tomahavkom, nato mu odveže vezi, dado
Ujetnikom odvzamejo orožje in se takoj odpra- J mu usnjene hlače, srajco in mokasine, prinesejo mu vijo. Od orožja imajo dve zračni puški, eno je vrgel jedi, in slednjič mu napravijo ležišče iz kož in odej.
proč Georg, to je nosil Charles, Leonor je imela še zračno pištolo v torbi, ki je visela na pasu. Te tri stvari
Tedaj ima zadosti.
Jaz vas tožim,« reče še, drugega nič.
Tako mine dan; napoči zopet-,večer. Deacon leži na odejah, dobro je nasičen, a vseeno misli na New-Yorške lonce; tedaj dvigne nekdo šatorov zastor in v še nekoliko svetel prostor stopi zanemarjen človek, le na laseh je videti, da je kavkaškega plemena.
Bdeči Indijanec pozdravi došleca z lahnim gibom z glavo, ta pa pozorno ogleduje ležečega.
Za vraga, Artur, ali si res ti?«
Nagovorjeni strmi v govorečega.
»Jaz ne vem ...«
»Dick Walton.«
>Dick, jeli mogoče, ti tu!«
Vriskajoč poskoči Deacon kvišku.
Bil je sošolec, s katerim je pa tudi Se pozneje v Ne\v-Yorku prebil divje dneve. Tudi bogatašev sin, ki je le iz lovske strasti poklicen lovec in nastavljale« pasli, treba bi mu ne bilo. Če je prišel vsakega pol leta v Ne\v-York, je zapravil v enem dnevu obresti, ki jih je dajalo njegovo premoženje in sicer na najbolj blazen način, kakor to stori vsak traper, ka-dar odda svoj letni plen, le da je ta imel veliko premoženje.
»Pravkar prihajam iz New-Yorka — to smo zopet noreli — še sedaj se ves tresem — iskal sem tebe, ki si prišel iz Pariza — in tedaj sem slišal vse, o avtomobilu — da si se ti z njim odpeljal — in ko sem
Indijanec bdi na svojem ležišču; zjutraj pride drugi, i prišel sem, mi povedo, da imajo jetnike, ki zamorejo prav tako teman in molčeč. Če ga Deacon nagovori, j biti le oni ljudje iz avtomobila, ki je baje ušel...;
■
■
■
m
S
s.
i
n
m
■
L
VINOCET;
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa,
Zahtevajte ponudbo!
'S
m
13
m
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
araSbosjiH Itvalni »irojt In H olcta so «dlno la
Josip
Pitellnc-a
aemk«
ORiTZUa, PHČNIX In AEUS
m re&iM, *Wt bi Uduitrijo
Ljubljana
mi ^opraTtla
K«*	TiMh	m	J*«	malo.
v.
Tekstilbszar
MODNI SALON
MINKA HORVAT, Ljubljana
5ŠTAHJ TRO ŠTEV.
Ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi
Popravila se sprejemajo.
iogi
L
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna besed
30 par.
Ljubljana, Krekov trg. 10, _	prvo	nadstropje,
Ji prodaja:
- j	FROTIRJE,
«. I	K	REPE,
DELENE.
C RF IR. J E,
MIZNE PRTE itd. i po vnovič znižanih cenah.
GNMUFOVO umetno gnojilo za m\\\m
P* kborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno !wjnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo Intenzivnejšo nianso barve Cena zavojčku Din 5--.	Razpošilja	društvo	l
^VRTFlfARSKA ŠOLA" V KRANJU.
Stalna salogat Havraaaskjr, Kor tika, Adria, Baje, UrbanlC, Kaa*
II
5 I
is j
Oglase
s* vso liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Knez Mihajlora uliva 110 telefon 2680.
Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme, mk Mn kuinno, mravljinca jajca in drugo pridelke kupnjc
SHVBR & KOMP., LJUBLJANA. Cene sporoCamo na zahtevo.
Potne vizume
od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, št. 2039. Po pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov.
Odda se gospodični
Akademik
mlad, dobro situiran, želi znanstva z istotako gospodično v starosti od 18 do 22 let v svrho ženitve. Dopisi pod šifro »Srečen zakon« na upravo »Narodnega Dnevnika .
Gospodična
•:’u«uje citre proti nizkemu hono-
-*rjn. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
2 trafiki
ne oddasta v najem na sejmišču
„SROM“
CARINSKO POSnU>Nl9KI M ftPKDICIJSlU BUKMAU
ir-JUBIJANA, KOIODVOHSKA UIiIOA 41.
S<a»Iov imojavkonri	Telefon	tniumb«
Itev. «4.
PODSUŽNICB:
Maribor, Jesenice, Rakek.
•»•*)}• »*• v to Btroko ipadetoCa posl« nnjf-.iu aj« ln pod kulnntnlml pogoji.
Zasioptiikl družbe spalnih vok 8. O. B.
ia ekspresne poStlJke.	Q
♦«♦♦»♦»♦♦♦♦»♦« « ♦ ♦ >  .
Abs. jurist
Tapetniki!
meaeSna soba z električno ra zavet-1 ,)b prj]Vk~i letošnjega velesejma. Po- vstopi v odvetniško pisarno. Cenj. iMorsko travo dobite najcenej«
ra- ' nudbe naj se predlože do 11. julija ponudbe prosi pod šifro »Vesten« | pri »Fructus«, Ljubljana, Krek o*
ljavo ter hrano. Naslov pove upra va lista.
ravnateljstvu velesejmskega urada.
na upravo lista.
trg št. 10.
TRO. IND. D. D.	%	^	jOT
Tlaka knjlff«« pravila« cenilce, račune, letake, čašo-	1
nncolnfrft (n FiaSEanrlfculIrii
Tlaka kn]ig«> pravila« cenike, račune, letake, alt«, lepake, broSure, posetnice m rase&ledrtlce. vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge Uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica.
AN A - SIMON GREGORČIČEVA UK,. 13. - TELEFON
■'.j