U7. strnih. i mm. • tu*.a. vm va. i. lm. .Slovenski Narod" *el|a p# pe«l: »i Avstm-Ogrsko: m\o leto skupaj naprej . K 30*— I pol leta m „ • • . 15 — I četrt leta . » t . , 7 50 I na mesec m • . • • 2-50 | u Nemčijo: ćelo leto naprej . . . . K 34 — za Amerlko in vse druge dežele: ce!o leto naprej .... K 40- Vprafaniem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. DpraTnUtro (spodaj, dvorišče Ievo). Knaflova ulica šL 3, tela.'on *t 89. Izha|a vaak iaa svtćor Uvttail ■•4*tJ« ta »raitik*. iaserati se računajo po porabljene*n prostoru in sioer: 1 mm visok, ter 63 mm Urok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin.t oarte in zahvale (eruk prostor) 10 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Na pismena naročtla br« istodobne vrtosUtv* nvo!nlne se ne ozira. „llaradaa tlsHarai" ttltfoa *t SS. Upravnifttvu naj se pošiljaio naročnifie, rekla nacije, i ritera ti i. t đH to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* rdja w &|«bl|aal dostavljen na dom ali če se hod! ponj * eek» leto aiprej , . • . K 28*— I pol leU ,......14*— I Ilčetrt leta m . • . . , 7*—■ na mesec ,.....9 2°$Q P 9 sa Tri sina Stevilka veJja 12 vinarjev. Dopisi naj se frantdrajo. Rokopisi se ae vračajo. ;-} Vr«dal*tro: KaaHova mlloa *t 5 lj na na-rodnostni princip se opirajočega programa, ako priznavamo upraviče-nost češke deklaracije. Seveda sto-rimo to pod enim pogojem: Cehi mo-rajo garantirati tistemu delu nemške-ga naroda, ki naj po njihovi deklaraciji pripade češki državi brez vseh pridržkov pravico popolne narodne cnakopravnosti in sam oporave, ka-kor so to zastopniki Češkega Svaza v ostalem že slovesno izjavili v parlamentu, nudeč Nemcem na Češkem carte blanehe, da si po svoji lastni volji uredijo svoje narodne zadeve v bodoči češki državi. Na podlagi vzajemnega priznanja obojestranskih deklaracii je torej mogoče trajno skupno delo Cehov in Jugoslovanov. Da je tuđi neobhodno potrebno, o tem razpravljati bi bilo od več. Le eno naj poudarimo: nenv ški odpor proti preustroju monarhije v zniislu narodne emancipacije ne-nemških narodov, si je Izbral posebno lokavo metodo, da rodvoji svoje nasprotnike ter potem dnigega za drugim porazi. Nemški politiki kaže-jo tokrat nam Jugoslovanom smeh-ljsioči obra« in iz vseh kotov se nara prijateljsko šepeta: ne zaletu]te se z glavo v zid, ne dajte se od C«hov speljati na led. Svet ni bi! nstvarjen v enem dne\Ti, politika Vaše dckla-racije je za enkrat neizvodljiva, vze-mite odplačila! Ponujajo nam razne avtonomistične naj>rave v krooovl-nah, pripravljeni so nam dati tu KaK okrajni šolski svet, tam kakšno solo, govorili bi z nami morda o slovensid kuriji v štajerskim d^elnem •boru. o nekaterih ljudskih Šolah na Koro-škem, »koncedirali« morda v tuž-nem Korotanu narodno matriko. Nu-dijo nam drobtine z bogato obložene miže, ker vedo. da smo izstradani in se nadejajo, da bodemo poželjivo posegli po vsem, kar bi vsaj nekoliko potolažilo naš narodni glad. Za prijazno smehljajočo krinko pa se skriva neizprosni gorgonski obraz nemškega programa: centralizem, nemški državni jezik, dualizem. To so stebri nemske nadvlade. Dokler stoje ti stebri, tako dolgo nobenemu slovanskemu narodu ne zasije solnee svobode. Kdor d a n e s zagovarja politiko malih kompromisov, kdor za skledo lece prodaja dragoceni ama-net naše narodne politike, ta pomaga nemškim zidarjem, ki so pridno na delu, da bi podprli in zavarovali stebre nemške nadvlade v državi. Nemška taktika je prozorna. Prva njena naloga je, razdreti češko-jugoslovansko vzajemnost, ki je v prvem obdobju državnega zbora zadala centralističnemu sistemu tako hude udarce. Nemci se zavedajo, da je njihova igra že na pol dobljena, ako odločijo Jugoslovane od Čehov. Tega bi se morali v Pragi zave-dati zaupniki našega in češkega naroda, ko se bodo posvetovali, kako je mogoče ohraniti nadaljno skupno de-lovanje obeh narodnih delegacij. Eden gia\rnih voditeljev radikalne struje v Češkem Svazu, bivši mi-nister Prašek, se izreka v >Vcnko-vu* za sodelovanje Čehov v ustav-nem cdseku. »Ministrski predsednik Seidler je izjavil, da naj se narod-nostna in politična vprašanja razre-šijo še pred svetovnim mirovnim kongresom. Mi se taki resnični razre-šitvi po intencijah našega programa pač ne bodemo izogibali. Ako se udeležimo razprav v ustavnem od-seku, storimo to za to, da naš program z dne 30. maja še točnejše, jas-nejše in silnejše poudarimo, da vse činitelje ne le v naši državi, temveč tuđi onkraj mej prepričamo o iskrenosti naše zahteve po polni samostojnosti češke države.« Tu je Arhimedova točka seda-njega položaja. V načelu smo si Ju-eroslovani in Čchi edini, fundament vse naše politike ste obe deklaraciji, zedinitl se je treba le še glede taktike. Nacijonalni problem monarhije se da razrešiti na dva ustavna načina : pred mirovnim kongresom s pogajanfi med stranka-mi. legislativamf in vladami. pri mi-rovnern kongresu v zmislu či. 5. in 6. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. St. 145, ki dajeta cesarju pravico sklepati mir po svoji prevdarnosti in sklepati državne pogodbe. V politiki je treba poskusitl vsako pat. Zato smatramo za potrebno, da se Čehi in Jugoslovani udeležijo akcije za revizijo ustave v parlamentu, da vidijo, ali je mogoče, da se tu najde kak izhod iz labirinta avstro-ogrskega narodnostnega vprašanja. Čehi sodijo po večini, da se Nemci in Madžari za nobeno ceno prostovolj-no ne odrečejo svojim privilegijem. Dobro. Portem je treba v ustavnem odseku ugotoviti odgovornost, kl jo prevzemajo, ako nreprečijo, da bi monarhija še pred mirovnim kongresom uredila svoje zadeve. Jugo-slovan! in Čehi naj se skupno ndele-žujejo razprav In pogajanj, dokažejo nad, da iičejo z vnemo poti, po kateri bi se doseglo srečno logiasje med interesi narodov, monarhije in dinastije. In će prkle do tega, da se Uh po-vabi v vlado, kl bi vodila pokajanja za razrelltev narodnostnega problema, naj se tuđi tega sredstva nm ustrašijo. Erri in drugi (toda ne eni brez drugfh) naj pošljejo svoje z*-npnflce v ministrstvo, 5e se le-to iskreno postavi na platformo koreni-im revteiie usUveu I Ore, kakor pravimo, za poskus. Neobhodno pa je potrebno, da se ta poskus napravi. Ako bi bili upravi-čeni, da podamo na praški konferen-ci formalen predlog, bi na kr itko rekli sledeče: Čehi in Jugoslovani sklenejo na podlaci svojih deklaracij, kot funda-mentov svoje politike, pakt solidarnosti in zvestobe. Udeležijo se skupno razprav v ustavnem odseku ter z vlado in se drug: druze^a z vso energijo podpirajo. Ako naj preide inicijativa revizijske akcije v roke parla-mentaričnega ministrstva, ne odklar-njajo niti Čehi, niti Jugoslovani sode-lovanja. Pripravljeni so prevzeti portfelje v kabinetu, ki bi dejal: ak-ceptiram deklaracijska načela; v ko-likor se tičejo deklaracije avstrijske države, jih hočem čim najpreje uve-Ijaviti, hočem teritorijalno avtonomi-jo v Avstriji. V kolikor pa presegajo deklaracije po dosedanji ustavi dolo-čeni delokrog vstr. vlade, bo mini-strstvo stopilo v dogovor z Ogrsko in posredovalo, kako bi bilo mogoče izvršiti na ogrske, oziroma hrvatske dežele se nanašajoči del deklaracij. To je predlog, ki se nam zdi pri-praven, da omogoči sodelovanje Čehov in Jugoslovanov na Dunaju. Češko - jugoslovanska vzajemnost bi moral biti ceterum censeo naše in češke politike v smanji veliki in usodni dobi. Politični položaj. Novo ministrstvo že na potu? Praga, 23. julija. »Narodni Listy« javljajo, da bo novi parlamentarični kabinet imenovan preje, kakor se splošno pričakuje. Bodoči načelnik vlade je že določen (baron Beck?). Njegov in njegovih soministrov poklič, da dokazuje, da eksistira na naj-višjem mestu že trden nacrt za ob-novitev Avistrije in da bo režim ostal v oni politični smeri, ki se je kazala že pri zadnjih dogodkih. Baron Beck. Dunaj, 23. julija. Baron Beck, ki je pričel svoje politične razgovore pretekli teden s poslanci dr. Koro-bcem, Dobernigom In StanSkom (objavo je cenzura dosedaj prepoveda-la), nadaljuje svoje konference. V so-boto se je dolgo posvetoval z grofom Czerninom, v nedeljo pa z mini-strskim predsednikom Seidlerjem. Politične avdijence pri cesarju. Cesar je zadnje dni sprejel zo-pet nekatere politike v avdijencL V soboto so bili pri cesarju član gospo-ske zbornice prof. Lammasch, voditelj čeških klerikalcev poslanec dr. Hruban in prvak nemške socifalno-demokratične stranke poslanec Per-nerstorfer. Tri seje poslanske zbornice v avgustu. g D u n a i, 22. julija. Odsek ta vojno gospodarstvo bo irrel plenarno sejo 6. avgusta. da bo obravnaval poročilo pododseka o — premogu. ki je neizmerno va-žen predmet za najbližnjo bodoČnost Na Dunaju grozi n. pr. te dni, da ustavtjo obrat — tovarnezaled. Kaj bi to pomenilo za življenje v ve-likem mestu, ni lahko na kratko opisati. Na tisočen drugih obrti bi bilo uničenih. Tuđi ta kalamiteta je po* spešila delo pododsekovo. — Oospo-ska zbornica pa je premenila marsi-kaitere določbe v rakonih, kl jih je sprejeU poslanska zbornica. Da bi se v posianski zbornici uredila vsa ta pereca vprašanja, baje natnerava-jo določiti v avgustu tri plenarne seje. Dvomi se sicer, da bi samo tri seje zadoSčale. Počitnice bo-đo torej kratke in v porcijah. Ruska armada v razkroju. Naše uradno porodio. Dunaj, 23. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta geseraf* feldmarša'a von Mackeni sen a. Mestonia moćan topovski boj. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Med dolino Sušite in kotom treh držav je bejno delovanje moćno naraslo. Sovražnik je izvršil na več točkah napade. Povsod smo ga za-vrnili. Zavezniške čete so dospele v zmagovitem prodiranju pri Tarno-polu do Sereta ter prekoračile želez-nico Kozovo - Ostrov na obeh stra-neh Stripe v široki fronti Rusi se umikajo tuđi ob Narajovki. Učinek zmage šega na južni breg Dnjestra do Karpatov. Povsod zapušča sovražnik svoto pozicijo. UALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJISCE. NIčetar novega. Sef generalnega štaba. HemšKo uradno poročilo. Berolin, 23. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina prestoL Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem se je artil}erijska bitka razvnela zopet do polne sile. Trajala je vso noč. Naš], za vodstvo topovskega boja neizogibno potrebni privezni baloni so bili na ceii fronti cilj brezuspešnega sovražnega ognja Iz daljave. Vzhodoo od Ypresa so 8h enotno napadli tuđi s števflnhni flo-tiliaml leta!. Naši bojni letalcl In obrambni topovi so zlomfli te napade v zraku. Privezni baloni so ostali nepošk odo vani; 8 sovražnlh letal smo zbDi. Izvidni sunk) angleikfh ba-taljonov so se ponesrečili. Silni nočnj napadi so se izvršili med Avionom in Merteourtom. Začetne uspehe so-vražnika smo Izravnali. Armadna skupina nemške-. ga prestolonaslednika. Pri dobrem razgledu je strelja-nje povsod ožlvela Na severnem pobočju Froidmonta pri Craonnu se je posrećilo v mogočnih, z ognjem dobro pripravljenih bojte položiti iastno pozicijo na širini 1 km naprej. Brsndenburške In gardne čete so vrgle Francoze iz nadaljnjih črt jar-kov ter vjele nad 230 mož. Ob gori Cornillet, južno od Nauroya, so bila podvzetja hessensko - nassavskih polkov v sunkDi nspešaa. Neka naša letalska flotilja je metala včeraj do-poldne z vidno dobrim uspebom bombe na Harwich ob angleškl vzhodnl obalL Letala so se rrnfla pofaiošte-vflna. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-* feUmaršala princa Leo« polda Bavarskega. Armadna skupina general-obersta ▼. Eichhorna, Ob Drfcii, tkrnđ pr! Dvkukn In im obeh straneh NaroJkega jezera se je artiljerijsko delovanfe zelo oiačflo. J«go - zapadno od Dvinska se je po-nesreći ruski sunek. Južno od Smor-gona tja do Ksijeva s tem krajem vred so Rusi po izgub pohrih napadih melinkiga večera zjutraj Iznova na-padfc BotasJoSI oceol •© Je vrti pred napadom, ki je ime! za pošlo dlco izraene polne boje v naši prednji poziciji, v katero so bili Rusi na po-samnih točkah vdrli. Zvečer je bila pozicija vsled odločnih protlsunkor zopet v naših rok ah, izvzeraši dve točki, kjer so bili Rusi vdrli. Dancs zlutraj so obležali novi široki napac^ Rusov jažno od Smorgona v našem zapornem ognju. Armadna skupina genera,l.-' obersta v. Bohm-ErmollijaJ Naš protinapad južno od Serefa se je pretvori! ▼ operacijo. Rusi s& umfkajo t)a do Karpatov. Izborna vodstvo m nevzdržno pritiskanje čt^ naprej je nresničllo, kar smo upali* Stojrao na višinah tik zapadno odj Tarnopola, smo prekoračili žefeznfcOj Robatin - Ostrov, vzhodno od našinj starih poziclL ter pričelt prodirati na? obeh straneh Dnjestra. Sovražnik sei južno od te železnice moćno uptrad Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa. Ob grebenu Karpatov do Putne se le rusko bojno delovanje zlastl v južnem delu čutno ojačllo. VeS sovražnlh sunkov smo zavrnlli. Armadna skupina genertt feldmarlala von Macken* sena Ob dotenjeni Sereta nacitante žlvahen ogenj skorajšnje boje. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Ničesar novega, Rnri generalni kvartirni mofater T. Lndendorli • . • NEMSKO VEČERNO POROČILO. Berofin, 23. Julija. (Kor. urad.) W. u. p. 23. julija zvečer: Artiljerijska bftka na Flandrskem traja % ne-zmanjšano silo. Močni ruski napadi jugozapadno od Dvinska so se ponesre-* čili V vzhodnl OalicUl se vrste hitro zapored uspe-hiDautpehe. Dona}, 23. julija. Današnji dan nam kaiže rusko armado na vzhodu Galicije v popolnetn uraikanju. Jaz-* no od Dnjestra Rusi umikajo svoie pozicije na lavem krilu. Rusi 80 sb tn obrnili proti vzhodu. Severno ođ Dnjestra se Rusi tuđi na vsej &đ nmikajo. Dima), IZ. Julija. (Kor. aratLX Prebitje pri Zločovu je bilo na raz^ meroma ozki fronti zasnovanoi Pre^ bitie se je posrečilo po nacrtu. Bild je to vzor v najmanjše podrobnosti izđelace priprave in izvedba se je iz-* vršila od trenutka do trenutka, kako* je bilo zamišljeno. Cilji prvega dne-va so bili daleko prekošenL Drugi dan so obvladale napadalne kolona že železnico in cesto ZloČov - Tar-nopol. Na vseh točkah, kjer se je mo-gel nasprotnik postaviti v boj, smo v, najkrajšem času zlomili njegov odn por. FMhodnji cilj je bila za sovrai-? nika izredno važna železniška progai Brzezani - Tamopol, ki so jo neprestano prodirajoče, nikdar astrujen^ čete tretji napadahii dan tuđi res đo-: sesrle, če upoštevamo vroči letni čas in tefavne razmere ter dejstvo, da se je nasprotnik nekaterim napatlal*: nim kdonam vendar resno upirat moramo delo čet le ometijatl z vso pohvalo in priznanjem. Najboljše s| morerno predstavljati težkoče, po4 katerimi so morali Rusi izvršiti svr*-Je umikanje, če si predočimo, đa s0 bili deli sovražnika, ki se nišo mogn izognlti preko Sereta severno od Tarnopola, ali preko Tarnopolai proti vshodn, prisiljeni umikati se qn di>=* Stran 2, .SLOVENSKI NARQU»t om 24, Jdfla IJ17. 167. ttev. sedanji front! proti zapadu fn Jugu, torej prav oko tno na njih dosedanje '/.veze. Če je že za Čete taka izpre-lnemba fronte, zlasti če je izsiljena v boju, zek> težavna, je seveda za ves preskrbovalni aparat, ki je vezan na konec Čet, pod gatovimi pogoji katastrofalna. Kako daleč je vsled tch dogodkov morala ruskih čet omaja-na, se še ne da jasna pregledati. Ćela svrsta znakov govori pa za to, da je po popuščanju zvez, kf so bile potis-njene na razne srneri, tuđi notranja pdpoma sila Rusov kar najbolj v živo zadeta. Đerolin, 33. julija. (Kor. urad.) Wolfrov urad poroca: V vzhodni Ga-Ifciji se je nadaljevalo mogoćno napredovanje tuđi 22. t. m. Vsled silne-ga tišcanja za sovrainikonj s strani našili čet se je inajaJa niska fronta od Tarnopola do Karpatskoga spred-cjega ozemlja. Naše čete med Brze-zani in Haličem tuđi prodirale Štetilo vjemikov še ni ugoto\ ljcno. Do-s!ej je bilo pripeljanih 47 topov, med temi veliko število težkili. Ker so imeli Rusi namen, da kakor pri prejš-iijih umikih vse požgo, nišo mogli tega nacrta v naglici umikania popol-noma uresničiti. Pri Zhorova so mogli samo veliki ces*ni mos; zaž^ati. Stevilne desno in levo čez Stripo vodeče lesene mostove so morali pustiti neđotaknjene. Istotako veliki cestni most pri Jezjerm čez Vosužko. Ruska bivališča v krajih za fronto dokazujejo povsodi nagli odJiod. Po-.vsodi so prišle znatne množine zlvil In municije v roke zasledovalcev. Poskusi Rusov. da po^enejo v zrak municijske zalogo v Jezjerni, so se jLosrečili le delonia. Ogromne množine so ostale nedotakn.ien-3 in že do-poldne 21. julija so prišli nemški to-vorni vlaki, da jih odpeljejo v svojo lastno vporabo. Tuđi ogromne zalo-ge živil v Jezjemi so mogli Rusi le Ueloma napraviti nerabne s tem, da so jih polili s petro^ejem. Že proti poldnevu 21. sta bila kraja Medova in Kozlov, 10 *cm jugovzhodno in 1 km južno Jezjerne zavoje vana, ko so biie naše čete že na 9 km proti iTarnopoiu prodrle. Z zavzetih Pozi-cij so zasiedovalci že razločno videli zvonik tarnopolski. Niti z združenim ognjem na cesto niti z močnimi proti-napadi nišo mogli Rusi zadržati od-ločnega prodiranja. Sunek z oklopni-rni avtomobili iz I'arnopoLa pripelja-Tiimi se je izjalovi!. Zaporni ogenj nemških topov je prlsilil oklopne vo-f$ove, da so se naglo umaknili. Dan 22. julija je prinesel zasledovalcern iopet ogromne prostorne pridobitve. Na južnem bregu Strine prodirajoče kolone so dosegle že v noči 22. s ka-valerijo pri postaj! Denvsov ob Stri-pi železnfško Crto Zyčlaczo\v - Tar-nopol. Proti vzhodu odhajajoče ruske kolone je zagrabila naša artiljerija z iiinlčujocim učinkom. Na vseh cestah in poteh Iežijo trupla padlih Rusov. fNeki vlak, ki je hotel zbežati proti [vzhodu, je bil z naše strani prisiljen 'pri Denisovu, da se je vrnil. Razven preobiiice municvje in Živil so bili tu-kaj vplenjeni jako težki topovi, ki so bili na kolodvoru, da jih naložijo. Dopoldne 22. je infanterija prekoračila železniško crto na široki fronti. Ćeprav so stevilne obrambne naprave na vzhodnem bregu Stripe s svo-jimi široko razsežnimi in še povsem nedotaknjenimi žičnimi ovirami nudile izborno priliko za obrambo v od-sekih, se vendar Rusi nišo nikjer res-no vpirali. Njihove zadnje čete so bile povsodi vržene. Daleč na horizontu so se videle med obema brego-voma Stripe bežeče ruske kolone, Jtaterih umik je bil mesioma beg. Oorko, suho vTeme je pospeševalo hitro prodiranje naših čet. Pred Tar-nopolom so se Rusi trdovratno vpirali. Na višinah vzhodno mesta so bili zbraii veliko množina težke in lah-ke artiljerije. Zjutraj 22. je dosegla nemška infanterija pred Tarnopoiom slično jezeru razsirjeni Seret. Rusi so obsuli zapadni breg rcke s točo šrapnelov in granate. Istočasno so otvorile Številne strojne puške, postavljene na zvoniku in visokih mest-nih stavbah, ljut ogenj. Lahko bi bilo zlomiti ruski odpor s težkim ognjem na mesto, ki jim je dajalo varstvo in kritje, slično kakor so Francozi v ta-kih slučajih svoje lastno mesto se-strelili in razbili. Razpoloženje in duh naših Čet sta primemo sijajnemu uspehu vesela zmage m pripravljena na napade. Franko brod, 22. julija. O ofenzivi v vzhodni Galiciji brzojavlja po-ročevalec „Franldurter Ztg.u : Rusi so se hitro umaknili iz česar se da raz-lagati razmeroma majhno število vje-tih. Vjetniki poročajo, da je prišel naš napad iznenadno. Slikali so jim nas kot izstradane in izmozgane, obljubljen jim je bil sprehod v Lvov s puškami na rami. Razmerje med častniki in moitvom se zdi zelo napeto, drug se drugega boje, Častniki Še najbolj. Tako smo vjeli od nekega polka enega sa-mega — poveljnika; to je razumljivo, če izvemo, da je moštvo tri dni po-prej njegove^ra prednika umorilo. Zdi le pa, da duh v ruski vojski, opit na pretirane uspehe pred SUnialavovei, ni slab; prehrana je baje povsod dobra. Ćete so povsod bojevite, disciplina večidel ni bili slaba, Trdni namen držati fronto je omajal ide nai premoćni artiljerijski ogenj, pri čemer so bile udeležene tndi avatro - ognke baterije. Rotterdam, 23. julija. .Mor-ningpost" poroča, da so ruske banke zapustile v soboto Brode. K rakov, 23. julija. O zadnjem zasedanju Kaluša s strani Rusov po-ročajo: Nastop revolucijonarnih voja-kov je bil še bolj divji, kakor nastop carjevih čet. Vse mesto Kaluš je zgo-relo, izvzemši srednje mesto. Plenili so v mestu. Sila in umor sta bila na dnevnem redu. Mnogo hiš v notra-njem mestu je bilo popolncma izro-panih in razdejanih. Mnogo oseb je bilo ubitih. Ženeva, 23. julija. .Echo de Pariš" poroča iz Petrograda: Nastop čet na nekaterih delih fronte je nego-tov. Zdi se, da umikanje še ni kon-čano in da se je bati novega sovraž-nega prodiranja. Iz neznanih vzrokov je moskovska garnizija zamenjala po-sadko v Kijevu, „Petit Journal" po-roča iz Petrograda: Uradno se poroča, da je prišlo pri 5. polkih jugozapadne fronte do od povedi pokorščine. Med temi polki sta tuđi oba moskovska polka. POZIV PROVIZORICNE VLADE FRONTI. Petrograd, 22. julija. (Kor. urad.) Provizorična vlada je izdala tale poziv na operativno armado: Pred tremi tedni so pričele na odredbo vojnega ministra armade jugozapadne fronte pod poveljništ-vom vrhovnoga poveljnika v mogoč-nem revolucijonamem zanosu z ofenzivo. Nad 36.000 vjetih, nad 90 topov in nad 400 strojnih pušk so armade pripeljale nazaj. Slavno označerne »Polki 1S. julua« bo za vso bodoČ-nost zaznamovano v analah revolucije. Ti junaki so višje cenili čast in obstoj svobodne domovine in blagor ruske revolucije na fronti, nasproti cesarju Viljemu udanim bajonetom v zaledju. ogroženi od izdajalskega upora, kakor lastno življenje. Moč naroda je razbila notranji upor. Vendar grozi revoluciji še velika nevamost. Zunanji sovražnik je zbral svoje moči ter pričel z ofenzivo. Njegov nacrt, obenem predreti fronto in udariti nam v hrbet, združuje vse cne, katerim Rusija in njena svoboda nišo prazne besede, še bolj tesno. Ćete revolucijonarnih armad, vaši brat je, ki so Sli z rdečimi zasta-vamf v boj, vas pozivljajo. da se jim pridružite in da se z njimi v imenu sprejemljivih pogojev trajnega miru borite za varstvo svobede. Uklanja-joč se volji revolucijonamega ljudstva, se postaviti na prvo povelje svojih voiašHh vrditeljev v bojno crto se ne zmenite za strahopet-ce in izdajalce domovine. Resite svobodo! Resite domovino! Prot; Brusilovu. MBaselcr Nachrichten11 poroča iz Petrograda : Delavski in vojaSki sovjet zahteva z majhno večino odpoklicanje Brusilova. RAZKRAJANJE RUSKE ARMADE. Dunaj, 23. julija. Ta-le oficijelna brzojavka, ki se glasi, kakor klic na pomoč, kaže, kako zelo je ruska vojska že razkroiena: Brzojavka eksekutivnega komiteja ruske jugo-zapadne fronte, armad-nega komiteja X!. armade in komi-sarja ruske armade vojnemu ministru, provizorični vladi, centralnemu komi-teju sovjeta delavskih in vojaških pp-slancev, izvršilnemu komiteju kmetskih poslancev in vrhovnemu poveljniku vojske na bojišču: Nemška ofenziva, ki se je pricela dne 19. julija pred fronto XI. armade, se razvija v strašno katastrofo, ki more imeti pod gotovimi pogoji za posledico pogin revolucionarne Rusije. V razpoloženju čet, ki so bile pred kratkim vsled junaškega napora smo-trenih manjšin poslane naprej, je prišlo do ostrega in nevarnega preokreta. Volja za napad gineva hitro in večina čet se razkraja. O kakem priznavanju predpostavljenih, o subordinaciji, ni govora. Prigovarjanje in podučevanje je brezuspešno. Oni odgovarjajo časih na grožnje ćelo s tem, da prigovarja-joče ustrele. Nekatere formacije xapu-ščajo strelske jarke, ne da bi počakale, da se sovražnik približa. V več slučajih se je razgovarjalo o ukazu, da naj podpirajo čete borilce, ure in ure na zborovanjih. Posledica tega \e bila, da se je pomoč zakasnila za 24 ur. Opetovano so čete zapustile pri prvih strelih svoje pozicije. Zm fronto se viečejo kilometre daleč skupine de-zerterjev brez puSk, zdravi in krepki, brez sramu in popolnorna varni Ipred kaznijo. Časih zapuste svoje pozicije kar ćeli oddelki. Konec brzojavke je nečitljiv. RUSKO 'RADNO POROClLO. 21. julija. Zapadna fronta. Jugo-zapadno od Dvinska tovrafnik moćno strelja » topovi, V ima m POgOy je 90f¥T9mBtm UlflMJUOC O0Cf^* radje prebitj« naše fronte me 20. jn-lija nadaljeval ofenzivo v sploini smeri na Ttrnopol. Naie Me to se, ne dt bi se bile v splofoem iitauale n sU-novitne, smaknile ter te mestoma niti nkazon poveljnikov nte pokoravale. Rano zjvtraj so se nttevile naše čete na crti Renjov - Hladiti - Pokropivtu-Vibudov. Na fronti Rtflti - Potutori ob-streljuje sovražnik energično s pre-sledki naie jarke. Ob reki Lomnici v okolici vaši Novice je sovražnik več-krat presel v ofenzivo. Vsakikrat pa smo ga vrgli nazaj, izvzemši severo-vzhodno od vaši, kjer se mu je posrećilo vzeti eno izraed utrjenih višin. Na ostari fronti ogenj pušk in izvidna podvzetja. — Romunska fronta. V okolici izliva Rimnika je sovražna pehota po artiljerijski pripravi napadla. Romunske čete pa so jo v protina-padu vrgle nazaj ter zopet zavzele prvo crto. Na ostali fronti ogenj pušk. — Kavkaska fronta. Neizpreme-njeno. RIKTATOR Kf RENJSKU? Petrograđ, 22. jnliia. (Kor. urad.) Reuter. Kerenjskij se je v soboto od-peljal na fronto. Odposlanstvo mo-štva vzhodnomorskega brodovja je bilo na zahtevo centralnega komiteja delavskega in voja^kega sovjeta vče-raj zvečer izpuščeno. »Birževija Vjedomostl« poroča, da je zborovanje zastopnikov Preobraščen-skega polka in polkov na fronti sklenilo, da je neiz-ogibno potrebno, da pre-vzame Kerenjskij vso moč. Ženeva, 23. julija. Glasom petro-gradskega poročila je odklonila soci-JalistJčna revolucionarna stranka iz-volitev Kerenjskega v strankarsM odsek. Ruska demokratična republika. Lupano, 23. julija. Glasom poročila „Agenzia Stefani* iz Petrograda z dne 22. t. m. ponoči, so se ministri posvetovali o vpraianju, al i naj se Rusija takoj proglasi za demokratično republiko. Sklep se bo storil, ko se bo odločil o tem vpra-Šanju sovjet delegatov delavcev in vo-jakov. Kerenjskij se je zopet odpeljal na fronto, ker so iz Galicije došla poročila, da so nemške in avstro-ogrske čete razširile vrzel v ruski fronti. LENIN ARETIRAN. Ćurih, 23. julija. Lenina in več voditeljev maksimalistov so v Petrogradu zaprli. Drobne ve%tt iz Busije. Bern, 23. julija. (Kor. ur.) Listi prinašajo poročila lista „Times" iz Odese, da je ljudstvo izvršilo pogrome proti posestvom nepriljubljenih veleposestnikov v gubernijah Kijev in Poltava. Tuđi v Besarabiji narašča anarhija. Bern, 23. julija. (Kor. urad.) Iz Petrograda poročajo: Izredna preisko-valna komisija je sklenila sodno po-stopanje proti bivšemu ministra car-skega dvora baronu Frederiksu in proti poveljniku carske palače generalu Vojekovu zaradi goljulivega opro-ščanja. Oproščali so ljudi na ta način, da so jih vpisovali za carske kuharje in služabnike. London, 22. julija. (Kor. urad.) Delavski poslanec Wille Thorne je go-voril v Birminghamu o svojem poto-vanju v Rusijo ter izjavil, da je povsod naletel na nemške Špijone. Rusko staliJče glede aneksij se mu ne zdi zelo različno od angleškega, ker smatrajo Rusi alzaško - lotarinsko vpra-šanje kot restitucijo ter poleg tega iz-javljajo, da morajo Poljaki dobiti samostojnost. Pač pa vlada med Anglijo in Rusijo nesporazumljenje glede vpra-šanja odškodnine, ker so v Rusiji mnenja, da naj centralne države po-pravijo škodo le v zasedenih pokra-jinah, ne pa tuđi one škode, ki so jo napravili letald in podmorski čolni. Thorne pravi: Odkar je odstranjen stari režim, ni možnostj, da bi Rusi sklenili separatni mir. Če dobi Rusija zadosti municije, bodo Rusi brez dvoma storili v vojni svoje. ITALUANSKO URADNO POROClLO. 22. julija. V nod 20. na 21. Je obnovil sovražnik z večjimi bojnimi silami napad na naSo izpostavljeno postojanko pri Malgi Salpra, potok Maso. Bil je gladko zavrnjen. Tekom včerajšnjcga dne je bilo bojno delo-vanje na vsej fronti zmerno. Na no-tilni ogenj sovražnika smo odgovorili s hitrinu in učinkovitim! salvtmi naiih baterij. &■ mirili ti)h mtnUi Miihl London, 22. julija. (Kor. ured.) Reuter poroča iz Bangkoka: Vojno sttnje z Nemčijo in Avstro-Ogrsko obstoji. — Vsi Nemd, Avstrijd in Ogri so bili tretirani, njih trgovine zaprte in 9 parni-kov z 18.965 tonami zaplenjenih. Na Dunaju na uradnih mestib ta ff* ac mi potrje« Politične vesti. =* PolMia xv«ut Med poljskimi poalanci se vršijo posvetovanja, da bi se sedanji Poljski klub reorganizirat v »Poljsko Zvezo«, ki bi obse-gala vse poljske skupine. Zlasti gre tuđi zfi to, da se pridruži ostalim poljskim strankam skupina posL Sta-pinskega, ki je bila dosedaj izven PoUskega kluba. = BegunskJ odbor. Ker gosposka zbornica ni odobrila begunskega ta,-konaT je sklican podobor begunskega odseka poslanske zbornice na dan 28. t. m. k posebni seji,da se posvetu-je o položaju. s= Dr. KramaF In dr. Rašin. Fi-načna prokuratura je končno povsem ustavila tožbo proti dr. Kramaru in dr. Rašin u za 6 miljonov kron odškodnine državi. — Sodišče je že ob-vestilo oba kuratorja, da sta odvezana svoje službe — in oba uživata že vse pravice do svojega, doslej zaplenje-nega imetja. — .Lidove Novinv* za-htevajo, da se morata ta dva rnoža voliti v „Češki narodni odbor*. = Gospodarsko razmerje med Netnčijo in Avstro - Ogrsko Iz Be- rolina poročajo, da se naj te dni obnove lani pričeta pogajanja glede ureditve gospodarskih odnošajev med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. V ta namen bodo prišli nemški delegati na Dunaj ter pričcli pogajanja s strokovnimi referenti pristojnih av-strijskih in ogrskih ministrstev. Pogajanja se bodo vršila najbrže delj časa. — Castne afere v hrvatskein sa. boru. Vsled zadnjih burnih dogodkov v hrvatskem saboru je prišlo do več častnih afer. PosL dr. frank je po-slal svoje priče posl. J. Kovačeviću, ker mu je le ta zaklical: Oklofutani lajtnant. Dr. Frank je posial svoje priče tuđi posl. Peršiću. Istega po-slanca je pozval na dvoboj izza vele-izdajniških procesov znani septem-viralni svetnik Accurti, češ, da je Peršić v saboru razžalil njegovo ženo. Posl. Peršić in Kovačevtć sta Starčevićanca, dr. Frank je Franko-vec. = Konfereoce cesarja Vtliema z nemškim parlamentarci. Dne 20. julija je konferiral nemSki cesar z državnim tajnikom notranjih zadev dr. Helfferichom in državnim kanelerjem dr. Michaelisom. Pozneje so se vršile konlerence z ministri, državnimi tajniki, predsedstvom državnega zbora in z voditelji državnozborskih frakcij. Bilo je to prvi, da si je dal cesar Viljem predstaviti zastopnike ljudstva in posebno pozornost vzbu-ja, da socijalno - demokratični poslan ci od sprejema nišo bili izklju-čeni. Zatrjuje se, da je nemški veleposlanik v Carigradu v. Kiihltnann določen za državnega tajnika v zu-nanjem uradu ter da stopi na njegovo mesto dosedanji državni tajnik dr. Kelfferfch. »Lokalanzeiger« pa pravi, da je dr. Helfferich določen za kanelerjevega namestnika brez portfelja in da bo stal državnemu kan-clerju na strani kot pomočriik. Govori se pa tuđi, da bo sedanii državni tajnik Zimmermann ostal na svojem mestu. Trdi pa se nadalje tudl, da bodo vstopili v državno vlado, a tuđi v prusko ministrstvo parlamentarci. Zdi se, da je zopet odvela mi-sel parlamentaričnega vojnega In mi-nlstrskega sveta ter se zatrjuje, da so tozadevna preddela že v teku, m Jloveoste latite". »Slovenska Matica« je po svojem pravnem zastopniku vložlla te dni pritožbo na državno sodišče, đa se je s postopanjem oblasti proti njej kršil državn5 osnovni zakon o zborovalni in združevalni pravici državijanov. Pritožba navaja, da Je deželno predsedstvo za Kranjsko z odlokora z dne 16. avgjsta 1914 št. 1130/pol., razpustilo »Slovensko Matico«, češ, da je prekoračili štatutaričnl delo-krog. Zoper ta odlok vloženi pritožbi ministrstvo norranjih zadev ni ugodilo, pač pa je izreklo, da opusti po-trditev odloCbe rizpusta, ker društvo do predmetne^a slučaja ni dalo povoda za grajo prekoračenega $ta-tutaričnega delokroga ter le posvari društvo z zapretnjo hudih posledle v slučaju zopetnega protizakonitega delovanja. Ves način re&tve, kf se ga Je ministrstvo poslužilo, napravila vtist kakor da bi se hotdo »Matici« s to odločbo lzkazati kako milost »Matica« pa niničesar zakrlvlla, graja ministrstva Je povsem neutemeljena in zaradi tegađet] društvo ne more in noče sprejematl nikake milosti. Povod xa razptist društva po dcželni vladi sa Kranjsko je bfla v prvi vrsti Podltmbarskega knjiga »Čospodin Franjo«, ki jo je »Matica« izdala in založila. Deželna vlada se je postavila na stališče, da ima knj- I* &*&<> poUUžbq tmdim&K da ote i la vsebina knjige tvori objektivni učinek hudodelstva veleizdaje po § 58. lit c. kaz. zak. in da Je društvo z izdajo te knjige prekoračilo svoj štatutarični delokrog. Ta u temelj i-tev razpusta je nelogična, prisiljena in ne odgovarja dejstvom. Glasom svojih štatutov je »Matica Slovenska« upravičena Izdajati in zalagati romane, tuđi romane ten-denčne vsebine, kakršne nahajamo v vseh literaturah celega sveta. In ravno tak tendenčni roman in prav nič drugega je tuđi »Gospodin Franjo«. Avtor, ki je ćelo vrsto let pre-živel kot državni uradnik v Bosni, ki torej iz lastnega opazovanja pozna razmere v deželi, kritizira način vladanja z rnanjšino proti večinl, kate-rega so do zadnjega časa pri nas v Avstriji smatrali naši državniki za visek modrega vladanja. Opisuje, kakŠne sadove je rodil ta način vlade v Bosni in Hercegovini, ko se je večino prebivalstva pritiskalo k tlom. Ćela vsebina knjige je le kritika nezdravih raz-merv upravi Bosne in Hercegovine in to povsem dopustna kritika. Av-tor se y knjigi poteguje za Srbe v Bosni in Hercegovini, tedaj za državljane naše države, in ne morebiti za podanike srbskega kraljestva. O kaki veleizdajski vsebini torej ne more biti govora. Pisatelj, ki tiči pod psevdonimo.n, je višji vo-jaški uradnik in se istemu pač ne more pripisovati, da bi bil prožet ve-leizdajniškega duha. Bil je radi predmetne knjige tuđi v preiskavi radi hudodelstva veleizdaje, pa se mu seveda ničesar dokazati ni moglo, In se je postopanje proti njemu moralo ustaviti. 2eto govori za to, da vsebina knjige ni mogla biti obstoju države nevarna, ker se racl$a J)ne 20. t. m. ie bi! na Dunaju promoviran za doktor-ja prava gosp. Jakob Doiinar, c. in kr. nadporočnik v rezervi, avskul-tant okrožnega sođišča y Sarajevu. Čestitamo! — Zbirke bakrenih kotlov, po-sod itd., ki so morda še pri raznih žu-panstvih obležale, ne da bi se bile do sedaj oddale na pristojno mesto, naj blagovolijo dotična županstva prigla-siti na naslov: »Zavod za pospe§?ya-nje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 22.* Navede naj se približna množina nabranega materijala v ki-logramih. Zavod za pospeševanje obrti bo potem posredoval, da bo kovinska centrala v najkrajšem čfsu pnvzela yse zbranp blagog —v.j Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 23. julija 1917. 166. štev. — 32. državna dobrodetna krte-rfja. 26. julija je žrebanje 32. drž. lo-terije v vojaške đobrodelne namene. JgTralni nacrt izkaztije 21.146 dobitkov |y skupnem znesku 625.000 K, med temi glavni dobitek 200.000 K, dalje dobitke po 50.000 K, 30.000 K, 20.000 K itcL Izplačajo se v gotovini. SreČke a 4 K se dobe v loterijah, po-slovalnicah razredne loterije. menjal-nicah in poštnih, davčnih in drugih uradih. — Prevzemanje klavne živine za Tojaško upravo. Dne 2. av^. ob 8. uri ■dop. se vrši v Ljubljani na sejmišČu pri kiavnici prevzemanje klavne ži-,yine za vojaško upravo. Kdor hoće *prostovoljno oddati svojo živino radi iPomankanja krme ali kateregakoli i.vzroka, io lahko prižene na ta dan k dobavi na lice mesta, kjer se bo pre-vzela. — Kranjsko deželno incstc za vnovčevanje živine v Ljubljani. — Umrla je v Ljubljani gospa Jerica Pirman, roj. Rozman. Na-Se sožalje! — V Seniaci pri .Medvodah je umrla gospodična Štefanija Trampuš. Počivaj v miru! Toča je pobila 20. t. m. v mnogih krajih v Beli Krajini, ponekod je padala 25 minut. Nevihta je navala in lomila tuđi močno drevje. Tuđi v Prcžganjah pri Litiji je napravila toča isti dan veliko škodo na žitu, koruzi, krompirju in sadnem drevju. Toča. V petek, dne 20. julija po-poldne okoli 5. ure pobila je toča v vaši Mali log v občini LoškI potok. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni. Pomoč je nujno potrebna, ker je tuđi krompir ves tiničen. a ?ta-rega več ni, drugega pa tuđi nič. Ubogi ljudje! Kino Ideal. Danes nastopi prviČ dražestna umetrvca Klara Kimball Joung v prekrasni igri »Srca v pro-gnanstvu" (eksilu.) Nikdo naj ne za-mudi priliko ogledati si ta izboren film, kateri se predvaja samo danes torek 24. julija. Poleg tega še ena izvrstna veseloigra ter najnovejša vojna poročila. Predstave navadno ob 4. uri, zadnja ob 9. uri na vrtu z spre-mljevanjem gledal. orkestra. Zgublena je bila v petek zvečer od gostilne Kovač v Kolodvorski ulici do kolodvora južne železnice lisinica z legitimacijo, Hrinami in 2000 kron. Odda naj se na policiji. Zgnbitelj je reven, zgubil je tuji denar in bi prišel radi tega v resne neprilike. Pod Tivolijem je pozabil včeraj neki begimsc svitlorjav dežn! plasč na neki klopi. Kdor ga je našel, naj ga odda v Rožni dolini št. 227. Z gubljena denamica. Včeraj na denarnica s svoto 230 K in Iegiti-okoli 9. ure zvečer se je izgubila čr-macijo. Pošten najditelj naj jo odda na policiji. Aprovisacija. -\- Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice C. V sredo, dne 25. julija popoldne bo me-sina aprovizacija oddajala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice, zaznamovane s črko C, goveje meso po 2 kroni kilogram. Določa se naslednji red: Od 2. do pol 3. ure št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do 600, od pol 4. do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. št. 801 do 1000, od pol 5. do 5. št. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. 1201 do 1400, od pol 6. do 6. št. 1401 do 1600, od 6. do pol 7. št. 1601 do 1800, od pol 7. do 7. št. 1801 do konca. Poleg rumene izkaznice se mora vsaka stranka izkazati tuđi s kartami za meso, ki so se razdeljevale pri zadnjih krušnih ko-inisijah. Pripraviti je drobiž. Sra siveri, • '■**■ To je minister! Iz Londona Jporočajo: Spodnja zbornica je doži-,vela te dni nenavaden dogodek. Dr-Javni kancler minister Bonar Law je nepozvan povedal, da ima osebno od .vojne veliko korist in spada očitno med »dobičkarje<'. Vršila se je raz-prava glede povišanja davka na vojne dobičke. Par poslancev je poudar-jalo, da ti novo povišanje davka last-nike brodov upropastilo. Tu pa je tvstal Bonar Law in rekel: Sicer go~ yorim nerad o svojih lastnih poslih, ali moj slučaj je tako poučljiv, da ga lie morem zamolčati. Jaz imam akcije 15 parobrođmh druzb v skupni ivrednosti 8110 funtov šterlingov |(funt šterling = 25 kron). V mirnih 'časih bi bil zadovoljen, ako bi mi te fekcije dajale 5fo ali 406 funtov šterlingov. Ali prinesle so mi leta 1915. 3824 fuutov šterlingov in lani 3847 funtov šterlingov, kljub davku na vojne dobičke. Ali to še ni vse. Pri feni ladji, ki je bila ali prodana ali se je potopila, ne vem natanko, sem imel delež 200 funtov šterlinzov. dobil pa Bern sedxy rtakazilo 1000 funtov šter-Ungov. Pri neki družbi sem naložll p50 funtov šterlingov. Te dr»i sem in dobil sem nakazilo 1050 funtov šterlingov. In to je industrija, ki sto-Ce, da se jo hoče upropastiti. Senzacijo je vzbudil ministrov govor in neki poslanec mu je rekel v šali, da tak angleški minister, ki tako odkri-tosreno govori, se lahko kaže za denar. * Amerikanci v Parizu. Švicarski listi poroČajo obŠirno o velikanskem sprejemu ameriške brigade, ki je prišla zdaj v Pariz, da pomaga Franco-zom v vojni. Ti listi pravijo, da se je zdaj pokazalo, kak uspeh je imela heroična pomoč Francozov, ki so leta 1776. poslali Amerikancem na pomoč oddelek franeoskih prostovoljcev pod generalom Lafavettom. Narodi pač še čez sto let ne pozabijo prijateljske pomoči v trenotku velike nevarnosti. Posebno značilno pri sprejemu Ame-rikancev v Parizu je bilo to, da so se poklonili ameriškemu generalu tuđi nasledniki onih junakov, ki so šli leta 1776. na pomoč Amerikancem v boju za njihovo neodvisnost. — Ti nasledniki — sami grofje, vojvodi in marki-ji, sami pripadniki prvih aristokratskih franeoskih družin — so izjavili ameriškemu generalu, da so njihovi pred-niki šli v Ameriko v boj za zmago demokratizma in da so tuđi oni pripravljeni za vsako žrtev za d e m o-kratizem. Najstarejši aristokratje pa se slovesno in v smislu tradicij svojih družin postavijo na stran demokracije! Aristokratje v fevdalnih državah se bodo pač za glave prijemali! * Življenje v Lvovu. Ogrski list „Az Ujsag* prijavlja obširen dopis o sedanjem življenju v Lvovu. Dasi je očividno, da merijo Rusi tuđi z leto-šnjo svojo ofenzivo na Lvov, se to v mestu nič ne čuti in nič ne pozna. Po ulicah polno elegantnih ko&j, v kavarnah godbe, veseije in ćelo raz-posajenost povsod. Dopisnik pravi, da je Lvov glede vojne hlađen in brez-srčen in da vlada tam življenje, kakor svoje dni v Parizu. Rusi so pustili pri svojem prvem obisku silno mnogo de-narja v Lvovu in to se zdaj čuti: ljudje so bogati in lahkomiselni. V Lvovu se dobi vse, kar si kdo more želeti. Sladkor in riž je dobiti v vsaki bol;ši trgovini, krojači in čevljarji imajo prodajalne, v restavracijah se dobe najboljši poljski likerji in najfinejša inozemska vina. Neprijetna so prebi-valcem samo zgodnja policijska ura in krušna nakazila, kajti moke ni nič preveč. Da je v blizini vojna, je spoznati pravzaprav le na kolodvoru po i vojaških vlakin. V treh gledališčih so vsak dan predstave in predstave so tuđi v šantantih, a obiskovane nišo mnogo; vojaštva namreč ni v Lvovu skoro nič, civilno prebivalstvo pa je vajeno boljših predstav in hodi le malo v gledališča. Darila. Dartla za begunce. Gospod Valentin Ba-tič v Pečinah p. Slap ob Idriji, je nakloni] po-sredovalnici za gonške begunce v Ljubljani zncsek 60 K v pomoč ubogim pregnancem. Darilo. V kratkem čašu bodo začeli po-bajati na?i begunčki v toli zaželjeno solo v Št Vida nad Ljubljano, kjer se bo poučevalo za goriške m^Ićke. Ni pa Šolskih knjig. Pre-častito predstojništvo .Uršulinskega samostana* v Ljubljani je poslalo precej šolskih knjig katere je .Posredovalnica" stavila na razpola-go vodstvu begunske §olc v Št. Vidu. Dobrot-nikom wBog povrni stotero." Velikodirtno darilo. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je volil blagopokojni gosp. Martin Kerže iz Sodralice 2000 K, kateie je te dni izplačal g. Ivan Kerže. posestnik iz So-dražice. Blago pokoj nemu dobrotniku časten spomin! Družba sv Cirila in Metoda je pre-jela znesek K 210, kateri se je nabral povodom imendana naših blagovestnikov in z ozi-mm na boljše dni med zavednimi rodoljubi v Št. Petru na Krasu. K tej vsoti so prispevali narodno čuteči črnovojniki tamkajšnjega želez-niško varstvenega oddelka lepo vsoto K 63. V isti namen je prejeta družba od g. Zmago in Pavle Bregant, poro^, Orahovica K 5. V spomin pretresljive smrti nadebudnega poroČ-nika Pavla Miklavčič-a v škofji loki so darovali C M. družbi sledeči p. n. gg. po 5 K: Dr. ing. Karol, nadporočnik Alič, ČadcŽ Ig-nac in dr. Simon Dolar. Slovenski fantje g. S. 2. Resoffz. - Schule des VII. Korp. voj. poštn 357 so nakazali družbi lepo zbirko K 89. C. M. družba je prejela vsoto K 285 kot darilo slov. častnikov spodnje štaj. strelskega polka o priliki srečne zaključitve zmagoslavnlh bojev na sedmih obČlnah. Vsem vrlim rodoljubom in darovalcem izrekami našo srčno zahvalo ! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntoi In tisk »Narodne ti^karne« Samski penzijonist n,,1;^ X7e in nekaj denarj.i v hianilnici, i§če pohlevno družmo blizu farne cerkve, kjcr bi imel stanovanje in pripiosto hrano, za plačilo me* sečno naprei. Včasih bi tuđi pomagal delati najraii v gostilm ali pri malem trgovcu. Tuđi se išixe}o stanši brez otrok, ki bi vzeli b letnega dečka za svojega v popolno oskrbo in vzgojo za mesečno plačilo, dokler oče živi, in ko bode deček 24 let star dobi C000 K dote Prosi se za resne ponudbe s točnimi rogoji pod ,Penzilonist 2423" na upravniStvo »Slovenskega i\aroda^. 2423 I Ponudite I v hlodih ali polenju edino I I tvrdki Vinko Vabii, I talec, Joinoštajarska. I I Takoišaje plačilo proti dupli- I I katu izvoznega lista ! Kulantno I I poslovanje! Navesti je ceno, I I množino v vajj. in rck oddaje. S Fellerjeve tek pospešujoče, voljno odvalajoče rabarbarske kroglice z zoamko „El-7r?knoglice" prineso olajianje. Predvojne cene : 6 Škatltc franko 5 K 57 h Lekarnar E V. Feller, St«ibica. Elzatrg št. 238 tHrvaško). Čez 10OO00 zahvalnih pišem. ■ I Globoko žalujoči, tužnim srcem naznanjamo vsem sorod- I nikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je Bog oaŠo I preljubljeno hčerko, ozir. sestro, teto in svakinjo, gospodično Štefanijo Trampnš I včeraj ob 3 uri zjutraj po kratki bolezm, previđeno s tolažili I sv. vere, poklical v deželo večnega miru. I Pogreb naše ljube pokojnice se vrši ▼ sredo 25. julija ob I 10. uri dtp'.ldne n;i farno pokopaliŠče v Preski. I Seiiiic* pri Med vod ah, dne 24. julija 1917. 2426 Žalujoči rodbini: TraitipuI • SCtlWelg«r. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom naznanjamo pre-tužno vest, da je naša predobra soproga ozir. mama, gospa Mu Pirili ni Rozman danes ob 7. uri zjutraj previđena z sv. zakramenti boguvdano preminula. Pogreb se vrši iz mrtvačnice pri sv. Krištofu dne 26. julija ob 4. uri popoldne na pokopališće k sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. LJUBUANA, dne 24. julija 1917. Žaluioii ostali. w^r HpiH ran iniffpiHiit trgovsko hišo i ■•kt| smilliiteai In Trtom nm MraBlskem ail %p*4L ttm\*ruk*m. \ Pismene ponudbe pod 9fTJPf#¥tka \ Mia/2328 na^uprav. »Siov. Naroda«. ■ KONJAK"! destiliran iz vina lasinega prlđelk« Pri oslabelosti od starosti in 2člodčuin tež-kočah je iz vina destiliran star konjak 2e stolet a znano preizku^eno okrepČilo. 11 l6f stmrerja v 4 pollitrskih steklenicah polljem >. franko za 40 K, mlajSega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdigavalno sredstvo zoper trgan-a v ndlh, 4 ooliitrske stekle-nice 32 K 2 litra vinsUega tgan|a 28 K. : B^nedikt Hertl, veleposestnlh, graščlna Goliče pri Konjicah, Štajersko. Zastcnj in poštnine prosto dobi vsak na 2eljo me j glavni katalog s ca. 4oCO slikami vr, srebrnine, zlatnine, godben h in 23? :wi biivskih predmetov. Solske in koncertne viotfne po K 12, 14, 16, 20 25, 30 in viŠ. Dobre harmonike a K 8. 10, 12, 14, 16, 22. 30, 40, 50, 70 in višje. Premena do-voljena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetiu alt predplačilu. RazDOšiljalnica JAIf KONHAĐ, c kr. dvorili dobawrte!j. Most (Brfljt) Jtev. 1666, Ćeiko. | ; Z lastne izkušnjc morem kar naj- bolje priporočati aemo. Deluje jako dobro na polt in ohrani jo nežno in prozno. Mcrmina Hattuiova članica opere na Kral. Vinogradih Izdeluje: Laboratorij Hera, Praga- | VrSovice, Halek. ni. 35, telefon 6443. | Veliki lonček 3 K, srednji K 150, za i | poskuSnjo 60 vin. — Pošllja se po i i pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto. i Zaloga v Ljubljani Lekarna i U. PL Tmoczy. 3084-Xni j U0STIin3 «" k»ka trgovina •• *JU*MIIIU 1U^ _ Ponudbe pod WM. B ;2422* na upravniStvo »Slov. Naroda. Mizarski pomoćnik se Ukof sprefaio pri tvrdkl J. PogačnJk« I L|nal|aaav Marl)e Teretije oesta st. 13. r || • teiak, se proda, tri leta star, 16»/» H Om pe5tl visok» Proda ^ tad' moćan voz IIIIIII za ttžko vožnjo Poizve se pri ' llUlll A- Zorman, Stari trg itv. 32. | *__________Ljubljana. 2424 Pra ffllsie «3 vagone, kakor tuđi v partijah od 100 stekle- nic naprei in prosi za ob§irne oferte A« Kohn, Praga, Karlln* 496. 2416 fmmUtth m mama ^c en0 ati d?e meblovan-I 3\THll V /Onfl sobi z električno razsvetl UlJUJin J LullU ljavo io vporabo kuhinje, e?eot tedi klavirja. Naiemnina po dogovoru. Ponudbe ood wSUncTanjc V2/2419* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2419 Primerno Bo SJf^s grafije, ter strojepisja in vseh pisarniških del. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2256 Gospod m ililon sobo s klavirjem ali pianino, če mogoče separat-nim uhodom za deli 6esa ter tako i. — Pismene ronudbe pod Oberarit dr. Paul Loewy/2398 na uprav. »Slov. Naroda«. Državni poduradnifa soliden, srodnim po&ctvc. Seli se?nan;a v sur/ro ženitve po vojnt 3 gospico siaro do 26 let, \ Prednost tmaio one 5 svojim domom. ; le resne ponudbe 5 siik° ^oct- «Z- #. j t885l242i" na uprav. „J/, JZaroda". ■^■T .^b^ ibfek ai 9 .^aa^. I\ODIIO 6 let staro, Simlo, 153 cm visoko, katero sem s krasnim žrebetom vred kupila, prodam za ceno po dogovoru. — Kobila je krotka, popolnoma zanesljiva za jezo, nekoliko vajena voziti in je brez telesnih napak. Kupljena je bila od vojaščine, katera jo je za jezo rabila. Helena Garjanc Čennelice št. U pošta Prestranek. 2420 Na državni ieJeznici v Ljubljani, t sprejmejo za Želeinicarsko knhinjo: 1«: vi. lx