Št. 31 (1982) Leto XXXVIII j NOVO MESTO četrtek, 6. avgusta 1987 Cena: 300 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Konkurenca ne izbira sredstev
Trimo zmanjšal izgubo, ima pa velike težave z nelojalno konkurenco
TREBNJE — Izgubo, kije v Trimu prvo četrtletje znašala 919 milijonov dinarjev, so ob polletju sicer znižali na okrog 350 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo to izgubo pokrili iz revalorizacijskih sredstev. Toda slabi rezultati skrbijo vodstvo delovne organizacije, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, ker kovinskopredelovalna industrija vse bolj drsi v še globljo krizo.
Na zboru delavcev prejšnji petek v Trebnjem so brez večjih pripomb sprejeli usmeritve sanacijskega programa, ki je zdaj v javni razpravi v sindikalnih skupinah.
Spodbudno je, da je Trimo vsaj drugo četrtletje po vseh pokazateljih zaključil s pozitivnim rezultatom. Znižal je zaloge za 440 milijonov, še vedno pa je neplačane realizacije m
4,5	odstotka celotnega prihodka, kije znašal 5,89 milijarde dinarjev. Izvoz na trge s čvrsto valuto je približno enak lanskemu, bistveno manj pa so v Trimu izvozili na klirinško tržišče, predvsem zato, ker konkurenca skuša zriniti Trebanjce s trga s prodajo pod lastno ceno (dumping). Nelojalna konkurenca je celo znotraj Jugoslavije, kjer tovarne iz južnih republik prodajajo jeklene proizvode celo do 30 odstotkov ceneje, kot so trebanjske cene. Nemalo težav ima Trimo z nabavo materiala iz tujine. Spodbudno pa je vsaj to, da so kljub vsemu proizvodne zmogljivosti razmeroma dobro zasedene.
P. P.
51.622 PAROV KLOMP IZ KOPITARNE
SEVNICA — Glede na letne dopuste in veliko število drugih izostankov delavcev so v sevniški M-Kopitami junija dosegli zadovoljive proizvodne rezultate. V enoti polizdelkov pri izdelavi kreker palic, v enoti kopit pri raztezačih in napenjač-ih, v enoti lesene obutve pri izdelavi kompletnih klomp ter v enoti plastike pri proizvodnji rolet, oblog in pregibnega poliuretanskega podplata sicer niso povsem dosegli operativnega plana, zato pa so izdelali, denimo, kar 14 odstotkov več kopit. Ker je za program obutve za prosti čas na trgu precejšnje zanimanje, računajo, da bodo junijsko proizvodnjo lesenih klomp 51.622 parov presegli.
IMV: daleč najdaljši lanski skok
Lestvica 300 največjih podjetij Slovenije — Kje so naša
LJUBLJANA — Gospodarski vestnik je v juliju objavil seznam 300 največjih delovnih organizacij Slovenije. Pripravila ga je Služba družbenega knjigovodstva, za osnovo razvrstitve pa je vzela doseženi dohodek, to je razliko, ki nastane, če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva.
Po tej razvrstitvi je najmočnejša slovenska gospodarska organizacija Železarna Ravne, kije lani ustvarila 33,8 milijarde dinarjev dohodka. Zaposlovala je 6.384 delavcev in po številu zaposlenih zasedla šele 6. mesto. Nasprotno pa je TAM Maribor zaposloval največ delavcev, po doseženem dohodku pa dosegel še vedno zavidljivo 3. mesto.
Za nas bo seveda zanimivejše, kako so se odrezala naša podjetja. Na 7. mestu je JE Krško, na 8. pa Tovarna zdravil Krka. Prva je v primerjavi z letom poprej nazadovala za dve mesti, druga pa napredovala za tri. Se spodbudnejši je izjemno dolg skok v IMV. Medtem ko je bil leta 1985 še na 38. mestu v Sloveniji, je lani pristal na dobrem 13. mestu z nad 20 milijardami dinarjev dohodka. Po številu delavcev je 10., Krka 23., JE Krško pa šele 282., kar pomeni, da ima jedrska elektrarna daleč največ uporabljenih poslovnih sredstev na zaposlenega.
' In še lanske uvrstitve drugih: To-varna celuloze in papirja Krško je
32., GIP Pionir 38., Riko 61., No-voles 91., Novoteks 100., Beti 105., Lisca 120., Iskra Semič 134., Labod
143., Zdravstveni center Dolenjske
155., Inles 164., Jutranjka v197., Belt 199., SOP Krško 227., Železniško gospodarstvo Novo mesto
236., ZKGP Kočevje 273. in GG Novo mesto 281.
M. L.
Še nejasno, kod bo šla cesta
Zadnja razgovora o avtomobilski cesti nista prinesla bistvenih novosti glede trase novomeškega odseka — Skrb za kmetijska zemljišča, strah pred hrupom
NOVO MESTO — Gradnja avtomobilske ceste bralstva in enotnosti bo tehnično zelo zahtevna in bo hkrati predstavljala izredno hud poseb v prostor. Kod naj bi bila speljana, naj bi natančno določil idejni projekt, ki so ga naročffi pri Dolenjskem projektivnem biroju Novo mesto.
Ta je za odsek Hrastje—Kronovo izdelal štiri variante: severno, srednjo, jug 1 in jug 2.0 posameznih trasah so pretekli teden razpravljali predstavniki strokovnih organizacij in prebivalci krajevnih skupnosti, kjer bo potekala bodoča avtocesta. Najkrajši in tehnično najsprejemljivejši severni varianti so nasprotovali turistični delavci, češ da bi tako speljana cesta odgnala turiste s Trške gore in z Otočca. Enako so menili varstveniki narave in prebivalci otoške krajevne skupnosti, ki bi jih motila predvsem skažena pokrajina.
Srednjo inačico so ocenili kot neprimerno z vidika varovanja kmetijske šole.
Cesta na tem mestu bi presekala šolsko posestvo in bi s hrupom motila pouk, so menili razpravljalo. Mnogi so še spraševali o smiselnosti prestavljanja nedavno preseljene šole. Veliko razpravljalcev seje nagibalo k varianti jug 1, ki postavlja avtocesto najbliže sedanji magistralni, in to z argumentom, da bi z njo najmanj posegli na nova zemljišča. Varianti jug 1, za katero sicer večinoma vsi priznavajo, da bi približala hrup naselju Pod Tiško goro,
GOSTJE IZ BRAUNSCHWEIGA NA OBISKU — Minuli konec tedna je Novo mesto obiskala skupina rokometašev iz Braunschweiga in tako novomeškemu rokometnemu klubu vrnila obisk iz letošnjega maja. Gostje so se v dolenjski metropoli zadržali tri dni, vmes odigrali dvoje srečanj z rokometaši Novega mesta, bili v pleterskem samostanu, v ponedeljek pa jih je sprejel tudi predsednik novomeškega izvršnega sveta Ivo Longar (na posnetku). (Foto: M. Klinc)
Krška nuklearka pred remontom
Popravilo JE Krško se bo začelo 21. avgusta in bo trajalo do 11. oktobra
KRŠKO — Priprave na redni letni remont in izmenjavo goriva v JE Krško so v polnem teku, potekajo pa veliko mimge kot kdajkoli doslej. V prvih sedmih mesecih tega leta je elektrarna namreč delovala brez prekinitev in prejšnji rekord 130-dnevnega neprekinjenega delaje izboljšan na 162 dni, temu primerni pa so tudi proizvodni rezultati, ki so boljši za več kot 5 odst
Remont naprav je letos z elektroenergetsko bilanco predviden v času od 21. avgusta do 31. oktobra. Ker pa letos ne bodo opravili Uidi inšpekcije reaktorske posode, kije sicer bila planirana in je sedaj odložena na prihodnje leto, bo remont trajal dvajset dni manj in naj bi bil končan do 11. oktobra, ko se bo elektrarna spet vključila v omrežje.
Glavna dela med remontom bodo seveda potekala tako v primarnem jedrskem delu kot v sekundarnem. Pred odpiranjem primarnega dela in izmenjavo goriva je treba doseči določeno kemijo, hladilne vode v reaktorju, določena dela
Sobotni	ceno
Sobotni udarec je bil hujši od vseh dosedanjih Kruh se je podražil za 70 odstotkov, premog za 39,6, železniški prevoz za 52, elektrika spet za 38,9. Podoba je, da so pred plazom cen z vlado vred vsi dvignili roke Koga naj krivimo? Kam drvimo, kaj se dogaja z nami? Po odgovor bi lahko šli — če nam je res kaj do znanosti — ceh dvesto let nazaj k utemeljitelju politične ekonomije Adamu Smithu in k njegovi razpravi Bogastvo narodov, pa seveda k Ricardu in Marcu. Po odgovor bi lahko šli vsaj k zdravi pameti. Blaga ne ustvarjajo besede, rodi ga le deb, pa spet ne vsakršno. Spodbuditi ga mora konkurenca in potrditi trg. Zakon tržne ponudbe in povpraševanja velja tudi v socb-lizmu, pobm dogovorne ekonomije nas je menda dokončno o tem prepričal Toda odločilnega koraka ne naredimo. Še naprej gospodarimo voluntaristično, na trg prisegamo s figo v žepu, skrivaj se dogovarjamo o visokih kartelnih cenah in sanjamo o monopolu. Toda gospodarskih zakonitosti ni mogoče ukaniti, neskladnje med blagom in denarjem je tolikšno, da smo že prestopili prag trištevilčne inflacije Inflacije ki ruši vse tudi moralna načela Pa tudi to še ne bi bilo najhujše če bi v ljudeh živeb vsaj upanje na izboljšanje Tako pa že prevladuje strah in boj za gob preživetje Se bo moral gospodarski sistem res sesuti vase preden bomo v Jugosbviji ukrenili kaj korenitega?Kdo bo odgovoren za pobm in za kompromitiranje socializma kot ideje? »Mali« čbvek ne
M LEGAN
bodo opravljena na motoiju primarne črpalke, montirali bodo dvigalo ipd.
• Elektrarna je v prvih sedmih mesecih delala zelo dobro, saj je bila za prvih sedem mesecev planirana proizvodnja 2.778.000 MWh električne energije, proizvedene pa je bilo 2.931.512 MWh. Zaradi hitreje opravljenega remonta bo moč doseči še boljše proizvodnje rezultate. Ta uspeh je tem večji, ker je JE Krško prva jugoslovanska jedrska elektrarna, zato pa delavci JE Krško čutijo zaradi svojih rezultatov večjo odgovornost in tudi zadovoljstvo.
LETOVANJE METLIŠKIH OTROK
METLIKA — Občinska zveza prijateljev mladine in metliški Rdeči križ sta letos za otroke iz te belokranjske občine organizirala dve koloniji na morju. Od 15. do 25. julija je letovalo na Debelem rtiču 28 otrok, od 13. do 27. avgusta pa bo v Nerezinah 44 otrbk. Letovanje na Debelem rtiču je stalo
55.000	dinarjev, za Nerezine pa bodo starši odšteli po 60 tisočakov. Za tiste, ki tega stroška ne zmorejo, sta delno ali v celoti plačala organizatorja. V okviru izmenjave otrok med pobratenimi občinami Metlika, Wagna in Ronke je od 11. do 20. julija bilo na obisku pri svojih vrstnikih v avstrijski Wagni 10 metliških otrok, z njimi pa je bil učitelj Nenad Jelenčič.
>J
V drugi polovici tedna bo precej jasno in toplo vreme.
Kasneje bodo potekala dela okoli priprav za start, testiranje in sinhronizacijo v omrežje s poskusnimi delnimi do popolnimi obremenitvami.
Hkrati z opravili v primarnem delu bodo potekala obnovitvena opravila tudi v sekundarnem delu, kjer bodo predvsem kontrolirali ventile, motorje, črpalke. Med pomembnejša dela na tem področju pa štgejo tudi pregled generatorja, odpiranje turbine visokega pritiska, spremembe grelnika pare in pregjed dizelske-
nost za spremembe in dopolnitve nekaterih delov opreme predvsem zaradi izboljšav in tehnološkega posodabljanja.
J. S.
je nasprotoval predstavnik projektanta. Poudarjal je, da bi bila ta cesta najdražja in da bi jo bflo zelo težko izpeljati tako, da bi potekal promet na odseku brez nevarnosti.
Sestanka sta dala verjetno manj od pričakovanj. Z obeh so se razšli s spoznanjem, da je za izbor najustreznejše trase
• Na območju Novega mesta bo predvidoma 25 km avtomobilske ceste. Odsek naj bi zasegel okrog 170 hektarov površin, od teh bi odpadlo 40 ha na zemljišča ob sedanji magistraDd. Nova trasa bo pobrala 55 do 68 ha dodatnih kmetijskih površin in 68 do 73 ha novih gozdnih površin. Blizu 2 ha bo šlo še za cestno vzdrževalno pos-
ostalo malo časa. Prav zato bo izbral novomeški izvršni svet predlog o najprimernejši varianti najverjetnge prav kmalu.
M. LUZAR
OKTOBRA PRIDE NEMŠKA DELEGACIJA
NOVO MESTO — Tukaj se je pred dnevi mudila na neuradnem obisku Waltraud Kriickeberg, županja mesta Langenhagen. Pogovarjala se je z nekaterimi uradnimi predstavniki novomeške občine in jih seznanila z željo svojega mesta, da naveže tesnejše stike z Dolenjsko. Na srečanju, ki se ga je udeležilo tudi nekaj predstavnikov društva Krka iz Hannovra, so se med drugim dogovorili za uradni obisk nemške delegacije v Novem mestu.
na 2. strani:
• Trije ključi do uspešnosti
na 3. strani:
• Strela pokvarila računalnik
na 4. strani:
• Dražje komunalne storitve
na 5. strani:
• Ukrepi po dveh zastrupitvah v Kočevju
na 6. strani:
• Ugoden veter za sev-niško obrt
na 7. strani:
• Šele zakon bo Rogu zagotovil pravo mesto
na 9. strani:
• Svetov je neskončno veliko
na 16. strani:
• O odgovornosti za Plomin II
Masažni bazen
Novosti iz metliškega Novolesovega tozda
METLIKA — Do sedaj je metliški Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme izdelal in prodal okoli 60 sanitarnih celic. Gre za nov izdelek iz njihovega programa, že izgotovljene sanitarije in kopalnico v enem kosu. Za te celice je precej zanimanja, primerne pa so tako za hotele, bolnišnice, delovne organizacije itd. Sedaj tečejo pogovori, da bi z elementi teh celic opremili novo blokovsko naselje v Ljubljani. V Metliki izdelujejo tudi okvitje za ladijska okna, ponudbe pa so dobili tudi za izdelavo ladijskih sanitarnih celic.
V zadnjem času so začeli izdelovati tri nove modele kopalnih kadi, in sicer polkrožno kad za prho, kotno kad ter 1,7 m dolgo kad z možnostjo vgraditve naprav za vodno masažo. Tako sedaj izdelujejo tri modele kadi z vodno masažo. Novost je tudi masažni bazen za štiri osebe, ki meri 2,1x1,65 m in gre kljub sorazmerno visoki ceni 2,37 milijona dinarjev dobro v prodajo. Zadnje čase je več zanimanja za kadi z vodno masažo iz Turčije.
A. B.
KRANJČEV VELIK USPEH V AVSTRIJI
VELIKOVEC — Od 30. julija do 2. avgusta je bilo v avstrijskem Velikovcu evropsko srečanje mladih kolesarjev, starih od 14 do 16 let. V slovenski reprezentanci, ki jo je vodil Jože Majes, so nastopali kolesarji, ki niso imeli ekip za državno prvenstvo, kije bilo na dirkališču v Zagrebu, med njimi pa so bili tudi Igor Kranjec iz Krškega ter Metličana Gregor Puš in Borut Omer-zel. Še posebej prvi se je imenitno odrezal. Na 46 kilometrov dolgi cestni dirki 30. julija je bil drugi, Puš pa tretji, dan kasneje je Kranjec v kriterijski vožnji zasedel 4. mesto, Puš je bil 7. in Omerzel 18., v vožnji na kronometer 1. avgusta je bil Kranjec 9., Puš 23. in Omerzel 28., v nedeljski gorski dirki pa je Kranjec zasedel 6. mesto, Puš 22. in Omerzel 27. Sodelovali so mladi kolesarji iz Avstrije, Francije, Velike Britanije, Peruja, Zahodne Nemčije in Jugoslavije.
BRIGADE NA TREH DELOVIŠČIH
BREŽICE — V drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Gorjanci 87 sodelujejo brigadirji občinske konference ZSMS Cair iz Skopja v Makedoniji, občinske konference ZSMS Vukovar na Hrvaš-kčm in OK ZSMS Sokolac v Bosni in Hercegovini. Naknadno se jim je pridružila skupina študentov iz Gruzije. Tem so med bivanjem pri nas že razkazali Slovenijo. V torek so jih odpeljali na izlet do Bleda in Bohinja, od tam pa na Primorsko.
-c j*
4'
POMAGALI PRIMOŽANOM DO ZDRAVE VODE — Vaščani Primoža so se prejšnji petek hvaležni poslovili od brigadirjev zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 87, ki so opravili pri gradnji vodovoda na Primožu 7500 norma ur in tako vaščanom močno približali izpolnitev dolgoletne želje, da bi prišli do zdrave pitne vode. V imenu KS Primož seje brigadirjem zahvalil predsednik sveta Alojz Tomažin, v imenu sevniške občine pa predsednica SO Breda Mijovič. Komandant ZMDA Tone Petrovič je ob zaključku 2. izmene akcije vsem brigadam izroči! najvišje priznanje — trak akcije. (Foto: P. Perc)
Prenovljeni
Slovenski
vestnik
Poslej bo izhajal obsežnejši in ob sredah
LJUBLJANA — Slovenski vestnik, glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je prejšnjo sredo naredil nov pomenljiv korak po več ko štirih desetletjih obstoja: nadel sije docela novo grafično podobo, več strani manjšega obsega je vsebinsko pestrejših, enkrat na mesec bo prinašal posebno prilogo, prek povzetkov v nemščini bo časopis dostopen tudi Avstrijcem, poslej pa bo izhajal sredi tedna in ne več ob petkih, ko izidejo še druga glasila slovenskega življa onstran meje.
Glavni namen časopisa je kajpak še naprej enak: biti hoče torišče za odkrito in strpno razpravljanje o raznovrstnem pehanju in nehanju koroških Slovencev ter z njihovim nezavidljivim položajem seznanjati avstrijsko in slovensko javnost. Kolikšne so možnosti, da bi bil časopis pri tem kar se le da uspešen, sta ob izidu prenovljenega Slovenskega vestnika v Ljubljani govorila Feliks Wieser (v imenu izdajatelja) in glavni urednik Ivan P. Lukan, ki sta dala pobudo za tesnejše sodelovanje med Slovenskim vestnikom in tukajšnjimi pokrajinskimi časopisi, torej tudi Dolenjskim listom, ne nazadnje pa je že čas, da Slovenski vestnik dobi večji odziv še tostran meje, naročilo je mogoče opraviti prek Adita (v Ljubljani, Gradišče 10).
D. R.
Trije ključi do uspešnosti
Na seji 10 MGZ za Posavje govorili o kadrih, inovacijah in naložbah
Naša anketa
KRŠKO — Kakšen bo razvoj gospodarstva v Posavju, je v veliki meri odvisno od ljudi, ki bodo to gospodarstvo vodili, in pa od tega, kako bo gospodarstvo sposobno sprejemati najnovejše tehnološke dosežke in tudi samo iskati nove poti. Jasno pa je, da brez naložb ne bo šlo. Tem trem področjem je bila posvečena tudi zadnja seja izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Posavje, ki se je sestal v TCP Djuro Salaj.
V Posavju že dalj časa poteka razprava o tem, da gospodarstvo pravzaprav nima dovolj kadrov, še posebej, če se hoče prestrukturirati in posodobiti proizvodnjo. Eno izmed možnosti nudi Center za usposabljanje vodilnih delavcev Gospodarske zbornice Slovenije na Brdu pri Kranju. Celotno posavsko gospodarstvo pa že nekaj časa ni izobraževalo v tem centru niti enega svojega delavca ali kandidata za prevzem vodilnih ali poslovodnih nalog. Vsekakor namerava zbornica tak način šolanja in izobraževanja — tudi na seminarjih, ki jih prireja center — v prihodnosti spodbuditi. Veliko govora je bilo doslej tudi o potrebi po večjem razmahu inovativne dejavnosti. Sedaj seje začelo nekaj premikati, saj je izvršilni odbor odobril predlog pravilnika o spodbujanju inovacijske dejavnosti in podeljevanju nagrad najboljšim inovatorjem.
Kot kaže anketa o načrtovanih naložbah za modernizacijo slovenske industrije, ki jo je za to srednjeročno obdobje izdelala Gospodarska zbornica Slovenije, bo med približno 600 slovenskimi naložbami tudi 18 posavskih. Največje investicije se bodo lotili v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem, katere predračunska vrednost šteje med 50 največjih v Sloveniji.
V TCP Djuro Salaj so se lotili temeljitega prestrukturiranja proizvodnje, zlasti pri izdelavi papirjev, kjer so deloma že prešli na proizvodnjo bo-
ljših vrst papirja, ki so namenjene tudi izvozu. Celotna naložba za prestrukturiranje pa bo veljala okoli 120 milijard dinarjev. Več kot jasno je, da s svojo akumulacijo delovni kolektiv TCP tega ne bi zmogel sam, zato računajo tudi na sovlagatelje in na kredite dobaviteljev opreme. Vendar novi izvozno-uvozni predpisi zavirajo uresničevanje načrtov, zapisanih v srednjeročnem planu.	J.	S.
Starši si bodo oddahnili
dodatnimi začasnimi rešitvami bodo zagotovili varstvo še za 120 otrok v novomeški občini
Tudi brez kr
METLIKA — Trgovci so vedno za vse krivi tako pri strankah kot pri inšpektorjih. To je najlažje in najbolj priročno. Lopni po tistem, ki je najbliže in ki se ne more in ne sme braniti To velja tako za že skoraj iz dneva v dan višje cene kot za pomanjkanje nekaterih stvari ki jih proizvajalci držijo v skladiščih, čakajoč na (še) višje cene, in za dolge dobavne roke. Povrhu vsega pa trgovci pred inšpekcijo odgo varjajo in so kri vi za vse, karje z robo narobe. Kako naj trgovec ve, da je vsebina v pločevinasti konzervi pokvarjena ali da sestav salame ne ustreza predpisom?
»Mi naše krivde ne tajimo,«pravijo metliški trgovci »Če gre za prekoračen rok pri živilih, če na pogled ali po vonju ugotovimo, da blago ni primemo za prodajo, pa ga vseeno prodajamo, smo brez dvoma krivi Ne moremo pa se sprijazniit, da smo grešni kozli kadar gre za napake drugih!« Pred kratkim so bili na sodišču, ker je inšpektor med kruhom našel štruco, ki je bila preveč zapečena in je imela nekaj centimetrov dolgo razpoko. Kruh je bil še v košarah, saj so ga ravno pripeljali iz črnomaljske pekarne. »Nemogoče je med 1.000 kg kruha najti na primer šest štruc, ki po
naših predpisih ne bi bile oporečne. Tako ne smemo prodajati zapečenega kruha, nekatere stranke pa zahtevajo prav zapečenega. Če bi bili tako dosledni, bi morali marsikatero peko v celoti zavrniti Pa ne krivimo pekov, ker dobivajo pač slabo moko.«
Pred kratkim je inšpektor v eni metlikih trgovin odkril trajno salamo, pri kateri je ovoj odstopil od mase, in orehova jedrca, ki so bila menda žaltava. Salamo so dobili tri dnipredtem, jedrca pa pet dni. Sodnik jih je kaznoval s 400 tisočaki, tožilec pa se je zoper to kazen pritožil Pred dvema letoma so plačali 120.000 dinarjev kazni, ker je dvema maggi juhama, katerih trajanje je 18 mesecev, dva ni prej potekel rok.
A. BARTEU
NOVO MESTO — Večina staršev okrog 350 otrok, ki letos v občini niso bili sprejeti v vrtec, je obupanih, ker so se znašli pred nerešljivim problemom, kam z otrokom.
Problematika je prišla tudi pred občinski izvršni svet, ki je dal pristanek, da skupnost otroškega varstva in vzgojnovarstvena organizacija poiš-četa ustrezne dodatne začasne rešitve za varstvo otrok. Program dodatnih rešitev za varstvo predšolskih otrok so pripravili v enem tednu, preteki torek ga je že podprl novomeški izvršni svet. Tako bodo v prvem stohriču Doma učencev Majde Šilc v Šmihelu do septembra usposobili za varstvo otrok, starih nad tri leta, prostore za 69 otrok v treh skupinah (če bo možnost, celo za pet oddelkov, ker naj bi to bila nekajletna rešitev). S tem se bo sprostilo tudi nekaj mest po drugih vrtcih v mestu, kjer je precej otrok z Drske. Za premestitev iz drugih v tukajšnji vrtec je letos prosilo 44 staršev.
Prav tako izredno hud problem varstva dojenčkov oz. malčkov do dveh let starosti bodo reševali z družinskimi varstvi. Novomeške jasli so letos premajhne za 134 otrok iz mesta, okrog 30 najnujnejših primerov bodo rešili z zaposlitvijo vsaj petih družinskih varuhinj v raznih krajevnih skupnostih v mestu. Z zaposlitvijo treh družinskih varuhinj, ki naj bi jih poiskali s pomočjo Iskre, morda iz vrst njenih delavk, pa bodo reševali problem varstva najmlajših v Šentjerneju. Starejši predšolski otroci v Šentjerneju, odklonili so jih 28, pa še ostajajo brez organiziranega varstva. Adaptacija šole v Zameškem, ki sojo tudi tehtali v ta namen, iz več razlogov ne pride v poštev.
Za ves program je potrebno zagotoviti dodatnih 61 milijonov dinarjev v letošnjem proračunu skupnosti otroškega varstva. Na ta način se bo za 0,20 povečala občinska prispevna stonnja, precej na silo zmanjšana zaradi povečanih republiških potreb. Izvršni svet je tudi zahteval, da v skupnosti otroškega varstva in VVO ponovno ovrednotijo potrebe po varstvu otrok v občini do 1990 ter v predvidenih prizidkih k osnovnim šolam (Vavta vas, Mir-
Hkrati izguba in presežki
Delo izobraževalne skupnosti — Izguba doma
METLIKA — Metliška skupnost otroškega varstva je polletje zaključila brez izgube. Za okleščen občinski program se zbere dovolj denarja, da nimajo likvidnostnih težav, pa se delno lahko zahvalijo tudi denaiju, ki za porodniške
Mariborsko pismo
Mariborčan, reci
Zakaj se politiki ne mudi s komentiranjem mnenjske raziskave
MARIBOR — Medtem ko bo letošnja raziskava slovenskega javnega mnenja v prihodnjih tednih in mesecih najbrž še predmet razprav v republiki in v državi, pa je neka druga zanimiva mnenjska raziskava, namreč o pogledih Mariborčanov na svoje lastno mesto, vsaj /a zdaj šla začuda skoraj neopazno mimo. Vsaj za zdaj, pravim, kajti možno je, da se v tej vročini ljudem ne ljubi razmišljati o njenih pred dnevi objavljenih izidih, oziroma so — to velja zlasti za mestno inteligenco — preveč zaposleni z aktualno polemiko, ki teče v mestu in se posredno navezuje na to raziskavo, namreč, ali je Maribor kulturno siv ali ne.
O tem, zakaj je za zdaj tudi mestna politika tiho, sta prav tako možni dve razlagi: da se jim glede na nekatere neprijetne ugotovitve, ki izhajajo iz raziskave, ne mudi s komentarji, pač po načelu, ne drezaj v sršenje gnezdo, ali pa so najogodgovornejši funkcio-
narji že tako zaposleni s iskanjem novih služb (večini konec jeseni poteče mandat), da bi rade volje komentarje prepustili svojim naslednikom. V teh minulih mesecih so se vsaj nekateri med njimi najbrž tako prenajedli kritik za ves mandat nazaj, kdo med njimi morda še za polovico naslednjega.
Omenjeno raziskavo je pred spomladanskim referendumom za četrti mestni samoprispevek opravil ljubljanski inštitut za mnenjske raziskave, ki pa ni spraševal Mariborčanov samo o njihovem odnosu do samoprispevka (mimogrede — izid referenduma je napovedal z veliko natančnostjo), temveč tudi o njihovih drugih pogledih na Maribor, njegov razvoj in njegove politike.
Slednji se morajo zamisliti predvsem nad večinskim mnenjem, da Mariborčan nima nobenega vpliva na reševanje problemov v mestu (tako je odgovorilo blizu 80 odstotkov anketiranih); da tudi nima vpliva na občinsko politiko (72 odstotkov), kar je še zlasti bridka trditev, če jo primerjamo z velikimi napovedmi, s katerimi so mestni funkcionarji in krajevni aktivisti pred petimi leti prepričevali ljudi, kako pomembno je, da glasujejo za preoblikovanje tedanje ene občine v sedanjih šest. Prav sodbe o novih občinah so najbolj porazne: skoraj 70 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da se z delitvijo občin ni nič spremenilo, samo petina jih je bila mnenja, da so nove občine prinesle več demokracije, četrtina jih trdi. da zdaj mesto slabše deluje kot prej, samo petina jih meni nasprotno. Več kot dve tretjini jih je tudi ocenilo, da se je s preoblikovanjem občin samo povečalo število uradnikov.
Ker so mnogi od tistih, ki so pred petimi leti dajati takšne obljube, še zdaj na odgovornih mestih položajih, jih res razumem, da se jim s komentarji ne mudi.
MILAN PREDAN
pride nazaj iz Ljubljane in ga lahko kakšen dan vrtijo. Ob polletju je tudi metliški otroški vrtec posloval pozitivno.
Težje pa je pri izobraževalni in kulturni skupnosti. Izobraževalna ima 1,40 milijona dinaijev izgube, hkrati pa 3 milijone presežkov.
Še večjo izgubo pa ima kulturna skupnost, okoli 5 milijonov dinarjev; precejšen del te izgube gre na račun metliškega kulturnega doma, ki je kulturni skupnosti bolj na silo obešen. Medtem ko stroške za sprotno vzdrževanje krijejo z vstopnino od raznih prireditev, najpogostejše so seveda kino predstave, pa vsi stroški amortizacije bremenijo kulturno skupnost.
Težav pa nima raziskovalna skupnost, ki je tudi intervencijski zakon ne prizadene. Poleg tega so, da bi zagotovili potreben denar za arheološka izkopavanja na Hribu v Metliki, povišali stopnjo.
na peč, Šmarjeta, Škocjan) zagotovijo prostor vsaj za trenutne potrebe.
Z. I..-D
Odpadki se ločijo od odpadkov
TREBNJE — Spremenjen odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Trebnje določa, da bi v prihodnje nekatere negospodarske organizacije plačevale prispevek od kvadratnega metra pokrite koristne površine, oziroma po posebni ceni glede na dejansko opravljeno storitev. Merila za določitev cene so zdaj razdelila plačnike v tri kategorije.
Po mnenju delegacije Labodove temeljne organizacije Temenica pa pavšalni izračun po površini ne more biti osnova za obračun stroškov. V Labodu so predlagali obračun, ki bi temeljil na dokumentiranih podatkih posameznih delovnih organizacij za preteklo leto o odvozu odpadkov — sekundarnih surovin, tako da bi gospodarskim organizacijam, ki zaradi odprodaje sekundarnih surovin nimajo toliko odpadkov, sorazmerno znižali znesek stroškov za odvoz odpadkov. 1. člen omenjenega odloka je namreč za vse gospodarske dejavnosti stroške za zbiranje, odlaganje in odvoz odpadkov poenotil ne glede na to, da količina odpadkov ni odvisna le od površine, ampak tudi od njihove količine in vrste.
Tako tozd Temenica odpadke selekcionira in odproda posebej papirne in posebej tekstilne odpadke. Lani so v tej Labodovi temeljni organizaciji v Trebnjem odprodali 10.588 kilogramov tekstilnih odpadkov in 9.218 kilogramov odpadnega papirja, posebej pa še papirne cevi iz tekstilnih bal	R	pERC
HE VRHOVO
LJUBLJANA — Pred začetkom gradnje HE Vrhovo bodo o lokacijskem načrtu tega energetskega objekta glasovali še delegati občinske skupščine Laško. V lokacijskem načrtu, za katerega so sevniški delegati že sprejeli dopolnjen osnutek odloka, so planerji celjskega Razvojnega centra podrobno opredelili meje ureditvenega območja. Podrobno so določili jezovno zgradbo z varovalnim nasipom in spremljajočimi objekti, dovozno cesto, območje vodne akumulacije, priključek elektrarne na dvojni 110-kilovoltni daljnovod Trbovlje — Sevnica in usedalnik na Sopoti. Prav tako je poskrbljeno za zaščitne objekte, za rušenje in nadomestnegradnjeterza črpališča podtalnice in zalednih vod. Odlok lokacijskega načrta 34-mega-vatne HE Vrhovo, ki bo »vzela« nekaj čez 27 ha zemljišč, obvezuje Združena cestna podjetja za urejanje potrebnih cest na območju predvidene novogradnje. (Po informaciji Elektrogospodarstva Slovenije)
NOVI DEVIZNI TEČAJI
. avgusta 1987
za devize, elektivo, čeke, kreditna pisma
		tečaj	in	poštne nakaznice	
državi	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	5648,05	5656,53	5665,01
Belgija	frank/C	100	1921,36	1924,25	1927,14
Belgija	frank/F.	100	1912,41	1915,28	1918,15
Danska	krona	100	10483,64	10499,39	10515,14
Finska	marka	100	16445,62	16470,33	16495,04
Francija	frank	100	11942,32	11960,26	11978,20
Nizozemska	gulden	100	35258,02	35310,99	35363.96
Italija	lira	100	54,79	54,87	54,95
Norveška	krona	100	10893,41	10909,77	10926,13
Portugalska	escudo	100	507,96	508,72	509,48
ZR Nemčija	marka	100	39706,86	39766,51	39826,16
Španija	pezeta	100	584,77	585.65	586.53
Švica	frank	100	48052,88	48125.07	48197,26
Švedska	krona	100	11384,72	11401,82	11418,92
V. Britanija	funt	1	1174,87	1176,63	1178,39
Japonska	jen	100	494,20	494,94	495,68
Kuvajt	kv. dinar	1	2598,32	2602,22	2606,12
Kanada	dolar	1	553,87	554,70	555,53
ZDA	dolar	1	740,05	741,16	742,27
Avstralija	a. dolar	1	515,96	516,74	517,52
	ECU	1	827,57	828,81	830,05
Grčija	drahma	100	526,61	527,40	528,19
Irska	funt	1	1068,35	1069,95	1071,55
C
rywwv\A/v
D
Zasebna zdravniška praksa?
Imamo dobre zdravnike, saj so ti cenjeni tudi v svetu, po številu prebivalcev na enega zdravnika smo blizu razvitim državam, po zdravstvenem stanju prebivalstva pa smo le malo pod najrazvitejšimi. Vseeno niso redki očitki na račun dela zdravnikov, posebej v zobozdravstveni službi, s tem da največ pripomb leti na počanost v ambulantah. Nekateri vidijo rešitve v zasebni zdravniški praksi, ki se kot siva ekonomija pojavlja že sedaj. Vendar ne gre brez pomislekof, ali naj bodo zasebniki le zobozdravniki ali tudi drugi zdravstveni delavci. In dalje: ali ne bi plačevanje ekonomske cene, ki bi ga nekateri najbrž ne zmogli, le še bolj razkrilo našega siromaštva?
Dr. TONE ŠUKLJE, zobozdravnik iz Metlike: »Stanje v zdravstvu bi se dalo urediti s spremembo odnosov v zdravstvu ter z višjo prispevno stopnjo ali višjim osebnim deležem zavarovancev. Zasebno prakso, bi morali urediti preko socialnega zavarovanja, ob finančni in storitveni kontroli, ne pa da bi bilo to ločeno od oscialnega zavarovanje, ker bi bila taka praksa le privilegij za bogate.«
Dr ZLATKO BORIČ, zdravnik iz Črnomlja: »Načelno sem za zasebno prakso. Zlasti v zobozdravstvu bi zasebna praksa omogočila precej novih zaposlitev. Verjetno bi se izboljšale zdravstvene storitve, saj bi zdravnik vzel le toliko pacientov, kolikor jih normalno zmore, medtem ko v zdravstvenih domovih moramo presegati vse normative. Privatna praksa naj bi bila urejena preko socialnega zavarovanja.«
VINKO MRHAR, organizator AOP pri RIKO Ribnica: »Menim, da bi morali čim-prej in čimveč zadev predati v roke zasebnikom, ker je v tem rešitev. Sposobni, ambiciozni in pridni bodo odšli med zasebnike, manj sposobni bodo ostali v družbenem sektoiju. Ker plačujemo zdravstveno zavarovanje, bi moral SIS za zdravstvo plačati tudi storitve zasebnih zdravnikov, saj bi sicer vsak bolnik plačal dvakrat: prvič sisu za zdravstvo in drugič zasebnemu zdravniku.«
JOŽE GOLOB, nadzornik pri Elektru v Kočevju: »Kdor bo imel več pod palcem, bo hitro prišel na vrsto, kar se ponekod že zdaj dogaja. Vem, da hodijo ljudje iz Kočevja k zasebnemu zobozdravniku v Čabar. Zobozdravnik v Čabru ti popravi zobe v treh tednih, medtem ko drugače prideš na vrsto pri zobozdravniku enkrat na mesec. Z zasebno zdravniško in zobozdrav-niško prakso bo več konkurence, kar je lahko le koristno.«
NADA VINTAR, študentka ekonomije s Primoža: »Menim, da bi se kvaliteta storitev izboljšala, če bi imeli tudi zasebno zdravstvo. Družbeno bi ob konkurenci moralo misliti na boljše storitve. Kolikokrat ljudje v odročnejših krajih zaman ali predolgo čakajo na zdravnika! Zasebno zdravstvo bi bilo sicer dražje, toda za zdravje ni cene.«
JOŽE AJDIČ, kovač iz Štefana pri Trebnjem: »Sem za zasebno zdravstvo. Verjetno bi se marsikdo raje odločil za zasebno ordinacijo, kot da bi čakal celo dopoldne v zdravstvenem domu. Ljudje pričakujejo, da bi z zasebnim zdravstvom privarčevali vsaj čas. Denarja bi šlo za zasebno zdravstvo več, vendar bi bili vsaj čisti računi. Zdaj tudi veliko (ne)posredno prispevamo za zdravstvo, pa vemo, kje smo.«
IDA BRINOVEC, socialna delavka v JE Krško: »Sem proti zasebnemu zdravstvu, ker bi bilo zaradi visokih cen dostopno samo ljudem z visokimi plačami. Dogajalo bi se, da bi v zasebnem zdravstvu delali le najboljši zdravniki in bi bilo družbeno zaradi tega v podrejenem položaju. S tem bi se pri nas socialne razlike še poglobile. Dvomim, da bi bilo družbeno zdravstvo zaradi konkurence boljše, saj pri nas konkurenca ne deluje. Vendar nisem v celoti proti zasebnemu zdravstvu, imeli naj bi zasebne zobozdravnike.«
FRANC PETERKA, vodja recepcije na Otočcu: »Prepričan sem, da bi se z uvedbo zasebne zdravniške in zobozdravniške prakse marsikaj spremenilo na boljše, saj zdravstvo dolenjske regije ne more pokrivati potreb občanov, predvsem bi bilo potrebno urediti zobozdravstvo, kjer je večmesečno čakanje prav smešno. Tudi v splošnem zdravstvu naj bi bila zasebna praksa, ker bi se s konkurenco_dvignila kakovost.«
ANTON BAŠKOVČ, tehnični vodja v tozdu Cvetje brežiške Agrarie na Čatežu: »V splošnem zdravstvu po mojem še niso potrebne zasebne ordinacije, saj popoldne v brežiškem zdravstvenem domu še nikoli nisem čakal dlje kot 15 minut. Zobozdravstvo pa je pri nas popolnoma na tleh. Menim, da morali imeti več zasebnih zobozdravstvenih ordinacij, saj ljudje radi plačajo hitro popravilo zob.«
Strela pokvarila računalnik
Raziskane so okoliščine, v katerih 13. julija protitočna obramba ni delala, ne pa še, kaj je bilo vzrok katastrofe 25. julija na Goričkem
SEVNICA — »Za strokovna vprašanja skrbi po zakonu Hidrometeorološki zavod, skupnost pa le za samoupravljanje in za operativno delo na terenu, se pravi za šolanje strelcev, rakete in za popravila opreme na strelnih mestih. Predvsem to je naša naloga,« sta nam povedala predsednik skupščine skupnosti za obrambo proti toči osrednje Slovenije inž. Albin Ješelnik in sekretar skupnosti Matjan Zidarič.
Kolikšna je odgovornost radarsko-	gla postreči z objektivno analizo, kajti
računalniškega centra na Lisci in same skupnosti za po mnenju številnih, zlasti v Prekmurju, neučinkovit sistem obrambe pred točo v zadnjem hudem neurju, kije najbolj pustošilo na Goričkem? Zal nam 30. julija omenjena predstavnika še nista mo-
to bo v nekaj dnevih izdelala komisija pri koordinacijskem odboru za obrambo proti toči v Sloveniji. Tako so sklenili na 8-umi »vroči« seji tega odbora, ki je bila 29. julija v Ljubljani. Na osnovi poročila Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je odbor sicer
OVCE POGINILE
KOČEVJE — Bratoma Ja-nčevskima iz Kočevja oz. Livolda je 24. in 25. julija poginilo skupaj 30 ovac, ki sta jih imela na paši pri Rajndolu. Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič je povedal, da je pregled pokazal, da ne gre za bolezen, ampak za nesrečen slučaj, ker so ovce dobivale sol, vode pa premalo.
Uživa v šviganju raket
Po zaslugi vestne strelke Slave Korevec ni toče
MARTINJA VAS PRI ŠENTLOV-RENCU — Strelno mesto protitočne obrambe osrednje Slovenije, ki ima številko 123, je nad Martinjo vasjo pri Šentlovrencu in je eno najzanesljivejših in najučinkovitejših v sistemu slovenske protitočne obrambe. Za to ima veliko zaslug Slava Korevec, ki je skupaj z
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Mai^ P?enice
Pretekli ponedeljek je bil obisk srednje živahen. Na stojnicah so prodajali solato in korenček po 800 din, krompir in jedilne bučke po 200, čebulo po 400 in rdečo peso po 600 din kilogram. Za paradižnik so zahtevali 250 do 500 din, za kumarice 500 ali 600, za stročji fižol tisočaka in za sveži fižol v zrnju 1.500 din za kilo. Kilogram hrušk je stal 700 din, jabolk 500 do 800 in ringlojev 400 din.
Breskve so veljale 800 do 1.200 din. Naprodaj so imeli nekaj smetane v lončkih po 1.000 din in skute v zavitkih po 800 din. Prodajalci na stalnih stojnicah so nudili papriko po 500 din, lubenice in paradižnik po 250, breskve po 800, hruške po 650 in banane po 1.200 din.
O *	■	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 225 prašičev, starih od 8 do 12 tednov, in 111 prašičev, starih več. Mlajši so stali 35.000 do 70.000 din, stareši 70.000 do 120.000 din. Vseh skupaj sojih prodali 57. Na sejmu so prodali še 3 do 7 pripeljanih krav po 400 do 700 din po kg žive teže, 10 pitancev po 850 do 1.000 din po kilogramu žive teže in eno žrebe po 1.800 do 2.200 din po kilogramu žive teže.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 146 prašičev, starih do 3 mesece, in 22 starejših od treh mesecev. Mlajših so prodali 96 po 1.500 din in 12 starejših po 950 din za kilogram žive teže.
METLIKA — Odkup pšenice je v metliški občini končan. Obveza te belokranjske občine do skupne slovenske kašče je za letos znašala 610 ton pšenice, odkupili pa so jo 456 ton, od tega 377 ton od kmetov, 79 ton pa znaša pridelek na poljih metliške Kmetijske zadruge.
Na manjši odkup pšenice je, pravijo v Metliki, vplivalo zadnje neurje, ki je, računajo, pridelek zmanjšalo za 20 do 30 odst., brez dvoma pa tudi odkupna cena, za katero kmetje niso vedeli niti po končani žetvi. Tudi sedaj, ko so iz Ljubljane končno le sporočili odkupno Opno, ljudje z njo niso zadovoljni. Čeprav so iz ljubljanskega Žita sprva obljubili, da bodo priznali v glavnem prvo kvaliteto, so kasneje besedo požrli in je vsa belokranjska pšenica v glavnem druge kvalitete. Povprečna odkupna cena znaša — po odbitkih — 125 din, 18 din pa je še regresa v obliki dobropisa za nabavo zaščitnih sredstev in semen.
POMURSKI ČEBELARSKI ZGLED
MURSKA SOBOTA — »Čebelaiji so se oddahnili« je naslov prispevka v murskosoboškem Vestniku, v katerem predsednik Zveze čebelarskih društev razlaga, kako seje čebelarjem posrečilo omejiti varozo. »Bili smo že popolnoma obupani, saj nam je ta nevarna bolezen uničila tretjino od nekaj nad 9.000 čebeljih družin, kolikor jih imajo naši člani. Nekatere je že zajelo malodušje, vendar nismo odnehali. Organizirali smo predavanja, potem pa s pomočjo občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva zagotovili dovolj zdravil in jih brezplačno razdelili med čebelarje. Zdaj se je stanje že skoraj povsem normaliziralo, saj čebelaiji spet natočijo že skoraj toliko medu, kot so ga pred katastrofo,« je povedal predsednik zveze Koloman Korpič.
Kmetijski
Avgusta se dobro okulira
Ljudje nismo narejeni po istem kopitu ali industrijski meri. Naj je moderno jabolko, gloster, idared ali jonagold, še tako kakovostno po zahtevah sadne trgovine, ne prija vsem enako. Posameznik si zaželi dobro staro renetko, kosmačka ali caijeviča. V kateri drevesnici bo lahko staknil sadike sort, kijih ni več v slovenskem sadnem izboru? Preostane edina možnost: cepljenje, in zdaj je čas za to.
Avgust je najboljši mesec za poletno cepljenje sadnih rastlin. Gre za cepljenje na oko, okuliranje, ki je tako in tako najprimernejša oblika cepljenja, brez katere si sploh ni moč misliti sadne drevesnice. Postopek je preprost, zmogljivost cepljenja velika, prav tako pa tudi odstotek prijetnih očes.
Za poletno cepljenje potrebujemo muževno podlago in dan pred cepljenjem narezane cepiče, debele približno tako kot svinčnik. Narezani naj bodo na zunanjem delu krošnje, da bodo čvrstejši in z bolj dozoreli brsti, liste na njih odstranimo tako, da pustimo pol centimetra ostanka peclja, kar bo kasneje služilo za kontrolo, če seje oko v resnici prijelo. Za podlago so primerni letošnji in lanski poganjki.
• Okuliramo tako, da z ostrim cepilnim nožem v podlago zarežemo rez v obliki črke T, v razmaknjen lub (zarezo), ki mora biti seveda muževen, pa potem vstavimo oko, odrezano s cepiča. Rezanje očesa je najbolj natančno delo, saj mora biti oko plitvo, z malo preostalega lesa. Rezne ploskve se ne smemo dotikati z roko, zato oko (ščitek) primemo za ostanek listnega peclja in ga vstavimo v zarezo v obliki črke T. To je potem treba samo še trdno povezati (v drevesnicah uporabljajo za to posebne patentne gumice), vendar tako, da ostane oko prosto.
Po dveh tednih se bo pokazalo, če seje oko prijelo. V tem primeru bo ob že najmanjšem dotiku odpadel preostanek listnega peclja nad očesom. Daje zanesljivost cepljenja še večja, lahko vstavimo več očes, priporočljivo pa je tudi cepljenje v oblačnem, mirnem vremenu, da se stvar prehitro ne suši. če je cepljenje uspelo, naslednjo pomlad odrežemo podlago tik nad cepljenim mestom in drevesce vzgajamo naprej.
Inž. M. L.
možem Francem pred štirimi leti nadvse resno sprejela za žensko dokaj redko pogodbeno delo. Ob manjši kmetiji vsak dinar, ki pricurlja od koderkoli že, precej pomeni. In Slava hoče zaupano ji odgovorno in niti ne nenevarno delo vselej pošteno opraviti. Zato njene rakete pravočasno in zanesljivo razbijajo grozeče točne oblake nad vinorodnim Medvedjekom, Čatežem, Veliko Loko in preprečujejo toči pohod nad Trebnje: Včasih ji priskočijo na pomoč tudi sinovi.
»Prav uživam, če vidim, da mi rakete lepo švigajo. Še največ pa mi pomeni
ZANESLJIVA STRELKA -va Korevec iz Martinje vasi
Sla-
5
S
V
!
*
*
*
S
pohvala ljudi, češ da če jaz ne bi streljala, bi jim toča uničila pridelek in celoletni trud. Ne čakam grmenja, marveč grem v kontejner takoj, ko vidim, da se oblači Tako pripravljena čakam na komande centra z Lisce. Dostikrat slišim, ko Lisca kliče, pa se kakšen strelec ne oglasi takoj. Pri protitočni obrambi ne gre le za minute, ampak za sekunde. Če strelci odpovemo, je zaman ves trud centra na Lisci. In dostikrat ljudje center tudi po krivici kritizirajo,« pravi Slava Korevec.
Neko nedeljo je bila v kontejnerju ves čas od 21. do 2. ure zjutraj. Komaj seje malo naspala, žeje klicala Lisca in je morala nazaj na hrib od 3.30 do 5.30. Zgodilo se je že, da je bila na srečo hči doma na obisku in ji je nedeljsko kosilo prinesla kar v tesno izbo betonskega kontejneija, od koder varno izstreljuje rakete.
P. P.
NAJBOLJŠI
KOSEC
BUKOŠEK — Za traktoristi so se v nedeljo popoldne na travniku pred gasilskim domom po ustaljeni navadi pomerili še kosci. Prijavilo seje osem tekmovalcev, ki so jih gledalci navdušeno spodbujali. Najbolje se je odrezal Marjan Preskar iz Račje vasi, drugi je bil Ivan Baškovič iz Krške vasi, na tretje mesto pa se je uvrstil Janez Levak iz Bukovška in rešil čast domačinov.
ugotovil, da je sistem obrambe pred točo v Sloveniji deloval tudi 25. julija, vendar je dejstvo, da so bili nevihtni oblaki nad Goričkim, ki ga je zajela katastrofalna toča, premalo obdelani. Odbor je tudi podprl predlog prizadetega območja, naj republiški izvršni svet imenuje posebno strokovno komisijo, ki naj prouči vzroke katastrofe na Goričkem.
»In če se vrnemo k akciji 13. julija na območju Goijancev, ko je bila več-
• Na območju celotne Slovenije je bilo letos (se pravi od 15. aprila, ko se je pričela protitočna obramba) izstreljenih 5470 raket, od tega je bilo 54 neuporabnih, večina jih je izgorela v strelni rampi, nekaj pa jih je padlo na njive in drugam ter so spet povzročile precejšnje razburjenje med ljudmi.
ja škoda na območju občine Metlika, lahko povem, da smo takoj zatem naredili analizo. Na centru smo ugotovili, daje v tej, že 21. letošnji akciji zaradi udara strele prišlo do okvare na računalniškem sistemu in v času od 20. do približno 23. oz. 24. ure računalnik ni izpisoval komand. V tem času pa je na tem razmeroma ozkem pasu za območje osrednje Slovenije padala toča. Letos smo v 26 akcijah izstrelili 3180 protitočnih raket. Kakovost raket je letos dobra, saj je izpad pod enim odstotkom,« je odvrnil Zidarič.
P. PERC
KJE SO KMEČKI FANTJE IN DEKLETA?
NOVO MESTO — Srednja kmetijska šola Grm je za šolsko leto 1987/88 razpisala dva oddelka srednjega programa (kmetijski tehnik) in en oddelek skrajšanega programa (kmetovalec), skupaj 80 učnih mest. V srednji program je doslej vpisanih 32 učencev, v skrajšani pa le 14, kar pomeni, daje nezasedenih še skoraj polovico vseh mest Šola zato poziva kmetijske organizacije, predvsem pa njihove pospeševalne službe, naj poiščejo in v šolo usmerijo kar največ učencev, ki so po končani osnovni šoli ostali doma. Grmska kmetijska šola je pripravljena organizirati tudi izobraževanje ob delu, če je vsaj 20 kandidatov tudi pri posamezni kmetijski delovni organizacgL Vpisni pogoji so enaki kot za redno izobraževanje, prijave pa šola zbira do 30. avgusta.
r
s
>
s
I
s
I
\
I
>
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
N
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
>
v
I
s
I
N
I
S
>
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
L
EN
HRIBČEK
BOM
KURIL-
Ureja: Tit Doberšek
Pri izbiri trt niso upoštevali vinogradnikov
V Dolenjskem listu je bilo 19. marca letos objavljeno sporočilo, da je »Poslovni odbor za podravski in posavski rajon pri Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije 23. februarja na podlagi večletnih proučevanj določil trsni izbor za ta dva vinogradniška rajona. Trsni izbor vsebuje priporočene in dovoljene sorte. Priporočene sorte so glavne sorte plemenite vinske trte, ki na določenem vinorodnem območju zagotavljajo pridelavo vin z geografskim poreklom (namizna, kakovostna in vrhunska vina) ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vinogradništva in vinarstva. Dovoljene sorte pa so dopolnilne sorte, tiste, ki v posameznih območjih kot samostojne sorte niso širše uveljavljene za proizvodnjo vin.«
Katere sorte naj sadimo?
V navedenem sporočilu je za jugovzhodno vinorodno območje, to je za bizeljsko-sremiški, dolenjski in belokranjski vinorodni okoliš, med priporočenimi in dovoljenimi sortami napisano:
Sorte za bela vina: Vrhunska bela vina naj bi dale sorte beli pinot — chardonay (beli brugundec), renski rizling, sauvignon, zeleni silvanec, rumeni muškat, traminec. Kakovostna bela vina naj bi dale sorte laški rizling, šipon, rizvanec, ranina. Namizna bela vina naj bi dale sorte kraljevina, rumeni plaveč, ranfol (štajerska belina).
Namizni beli sorti sta bela in rdeča žlahtnina (beli in rdeči španjol).
Sorte za rdeča vina: Za vrhunsko rdeče vino je določen modri pinot (modri burgundec). Za kakovostno rdeče vino modra frankinja, šentlov-renska, game a (žlahtni in barvarica). Za namizno rdeče vino pa žametna črnina in portugalka.
Če navedene sorte vzamemo enot no za celo jugovzhodno vinorodno območje (za navedene tri vinorodne okoliše) kot enoten vinorodni prostor (kar po vseh naravnih danostih tudi je) in če sort ne delimo na priporočene in dovoljene (kar je velik nesmisel), je za vinogradnika izbira sort dovolj bogata in ne potrebuje glede tega posebnih dopolnil. Pri tem so pa predlagatelji marsikaj prezrli.
Med 6210 ha vinogradov v jugovzhodnem vinorodnem območju (brez šmarsko-virštajnskega vinorodnega okoliša) je le 190 ha družbenih vinogradov (največ na Bizeljskem in okrog Krškega), to je 3% vseh vinogradov. Zato bi bilo prav, da bi se predlagatelji izbire trt za vinograde morali pred dokončnim sprejetjem trsnega izbora vsekakor posvetovati z zastopniki vinogradnikov, to je z društvi vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine. Od februatja do srede julija so za to imeli dovolj časa. Ko so med vojnama sprejemali trsni izbor, so se takratni predlagatelji pred sprejetjem intezivno posvetovali z zastopniki takratne organizacije vinogradnikov—Vinarskim društvom. Prezreti sedanji obstoj teh društev ne samo da ni korektno, je tudi v nasprotju s sedanjimi smernicami SZDL, ki želi, da se odločitve, važne za gospodarsko in politično življenje občanov, sprejemajo v soglasju s prizadetimi občani, v tem primeru z vinogradniki, Z ozirom na to, da trsni izbor še ni dokončno sprejet (po dobljenih informacijah je sprejetje tega priporočila predvideno za jesen), je še vedno čas, da se predlagatelji pred sprejetjem priporočila posvetujejo z vinogradniki navedenih društev, ki bi na skupnem posvetu lahko predlog dopolnili.
Vinogradnike, ki imajo z napisanimi sortami svoje izkušnje, zaradi vsega tega pozivam, da mi svoje izkušnje najkasneje do 15. avgusta pismeno sporočijo. Te izkušnje bodo služile bolj temeljiti razpravi na predvidenem sestanku vinogradnikov o trsnem izboru. Posredoval jih bom tudi preko Dolenjskega lista (v naši rubri-
TIT DOBERŠEK Novo mesto
T
*
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
v
*
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
>
I
s
I
N
I
S
I
s
I
N
I
S
I
v
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
J
VINO GRE V DENAR
METLIKA — V teh poletnih mesecih je prodaja vina iz metliške Vinske kleti dokaj dobra, bolj pa gredo v prodajo zaščitena vina kot tista brez porekla, čeprav so slednja cenejša. Najbolj se prodaja njihovo prvo vino, metliška črnina, zaloge pa bodo, predvidevajo, zdržale do novega leta, pri nekaterih vinih še kakšen mesec dlje.
m
V NEDELJO V BUKOŠKU — Priprave na start (Foto J.
Teppev)
Trikrat zlati sremiški rizling pozne trgatve
Nekaj let bo še zorel v steklenicah — Obetajo še druga vrhunska vina
KRŠKO — V primorskih krajih z zvrhano mero sonca je pot do vrhunskih vin lažja kot v Posavju, kjer je vreme bolj muhasto in narava bolj skopo odmerja sončne dneve. Zaradi tega je pot do medalj dosti zahtevnejša.
Direktor Tozda Vinogradništvo-kle-ti Agrokombinata v Krškem inž. Darko Maijetič pravi, da sajenje vrhunskih sort v tem vinorodnem okolišu ni novost, saj so na Sremiču in na Libni včasih že pridelovali odlična bela vina.
Za pozno trgatev laškega rizlinga, za katerega so na mednarodnem vinskem sejmu Vino 87 v Ljubljani prejeli častno diplomo z veliko zlato medaljo, so se prvič odločili 1985 v lastnih vinogradih na Sremiču. Takrat so ga pridelali
f
Zmagali v traktorskih veščinah
V nedeljo je bilo v Bukošku pri Brežicah regijsko tekmovanje — Združili so ga z demonstracijo kmetijskih strojev tozda SCT v Krški vasi
BUKOŠEK PRI BREŽICAH — V tej gostoljubni ravninski vasi so v nedeljo, 2. avgusta, zjutraj prisrčno pozdravili udeležence regijskega traktorskega tekmovanja, goste in prijatelje nastopajočih. Med gledalci je bilo tokrat največ kmetov in mnogi med njimi spremljajo že drugo ali tretjo generacijo najboljših mojstrov v oranju, spretnostni vožnji in drugih traktorskih veščinah.
Tekmovalcev je bilo 21, od tega 13 iz Brežic, trije iz Krškega in pet iz Sevnice. Pomerili so se mladi zadružniki, članice in člani.
Predsednik organizacijskega odbora Lovro Žnidaršič je že zjutraj napovedal favorite in izkazalo seje, da se ni motil, da je zelo dobro poznal sposobnosti tekmovalcev. Njihovo pripravljenost je ugodno ocenil in tudi teren je bil po njegovem mnenju solidno prirejen. Pri organizaciji je posebej pohvalil sodelovanje strojne skupnosti Bukošek z Ivanom
Hrastovškom na čelu, sicer za priprave ni bilo posebnega odziva in še vedno nalagajo vse funkcije samo tistim najde-lavnejšim.
Tekmovalci so imeli po Žnidaršičevem mnenju dobre traktorje in zadovoljive pluge, to dvoje pa je na primerni
parceli že 80 odstotkov uspeha. S številom udeležencev na lejošnjem posavskem tekmovanju pa Žnidaršič ni bil zadovoljen. Premajhen je bil zlasti odziv iz krške občine in tudi iz Sevnice bi jih bilo lahko več.
J. T.
• V kategoriji mladih zadružnikov je zmagal Franc Vogrinc iz Cun-drovca, drugo mesto je osvojil Slavko Petan iz Dečnega sela, na tretje pa se je uvrstil Franc Hrastovšek iz Bukoška. Med članicami je bila prva Brigita Juratovec z Volčjega, druga Danica Stušek iz Sevnice. Med člani seje najbolje uvrstil Ivan Curhalek z Mosteca, drugi je bil Anton Butkovič z Volčjega in tretji Ivan Juratovec, prav tako z Volčjega. V konkurenci oranja je bil za najboljšega orača Posavja proglašen Franc Vogrinc. Vekipni uvrstitvi je bila zmagovalka ekipa mladih zadružnikov iz Brežic, v kateri so bili: Franc Vogrinc, Franc Peterkovič in Slavko Petan. Na republiško traktorsko tekmovanje bosta šla Vogrinc in Petan in kot rezerva Franc Hrastovšek. Udeležili se ga bosta tudi obe dekleti, Brigita Juratovec in Danica Stušek, od članov pa Ivan Curhalek in Tone Butkovič ter Ivan Juratovec kot rezerva.
Darko Maijetič
3500, lani 6.000 litrov. Minulo jesen so trgali 14. in 15. novembra. Grozdje je imelo okrog 24,7 odst. sladkorja.
Pri ocenjevanju letnika v kategoriji laških rizlingov pozne trgatve, ki ga je Mariboru že pred ljubljanskim sejmom organizirala Poslovna skupnost za vi-noarstvo in vinogradništvo Slovenije, se je vino iz Krškega uvrstilo prav na vrh. Istočasno je prejelo veliko častno diplomo z zlato medaljo tudi na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem sadu.
Na najviše ocenjeni rizling pozne trgatve so krčani upravičeno ponosni. Tako kakovost po besedah enologa Zdravka Mastnaka lahko dosežejo le s skupnim trudom vinarjev in vinogradnikov, če so jim hkrati naklonjene vremenske razmere. Za pozno trgatev se odločajo že spomladi. j XEPPEY
Ifj IZ NAŠIH OBČIN
IZ NAŠIH OBČIN
Trgovci z napol praznimi žepi
Skoraj polovica občinskih prodajaln z živili in mešanim blagom v prvem trimesečju v izgubah — V manjših krajih pokupijo manj — Ni dogovarjanja_
NOVO MESTO — Kar 47 odst. vseh prodajaln z živili in mešanim blagom v občini je v prvih treh mesecih letošnjega Irta poslovalo z izgubo. Ker je to značilnost tako trgovin v samem občinskem središču kot tudi prodajaln v krajevnih skupnostih drugod, je problematiko pretresal tudi občinski izvršni svet
Od 27 prodajaln v Novem mestu jih je pridelalo izgubo v prvem četrtletju 6, mod 51 trgovinami v drugih krajevnih skupnostih jih je poslovalo z izgubo 26. Omeniti gre še t im. odročne prodajalne, ki so bile ekonomsko neuspešne kar v 11 primerih; skupaj je takih prodajaln 13. Zato prav odročne prodajalne trgovci predstavljajo kot breme, češ da jim one-mogoačjo delo na ekonomskih načelih. V tem je moč videti namig, da bi nedonosne trgovine zapirali, če ne bi bilo na voljo denaija za pokrivanje izgub. Zaenkrat sredstva zbirajo trgovci sami v tozdih
znotraj svojih delovnih organizacij, vendar so prav na seji izvršnega sveta znova poudarili potrebo po širši družbeni pomoči v takih primerih. Člani izvršnega sveta so se izrekli za tako pomoč, vendar niso razčistili, kateri kriteriji določajo odročno prodajalno.
Nedvomno pa so se izrekli člani izvršnega sveta za drugačno organiziranost trgovine v občini. Preskrbo občanov z živili in mešanim blagom zagotavljajo Emona-Dolenjka, Mercator Standard in Mercatorjeva Kmetijska zadruga Krka, ki načrtujejo prodajo še vedno vsaka
Dražje komunalne storitve
Komunala: premalo celo za enostavno reprodukcijo
NOVO MESTO—S prvim avgustom so se v občini Novo mesto podražile komunalne storitve. Tako velja po novem kubični meter porabljene vode v gospodinjstvu 240 din, porabniki v družbenih dejavnostih plačujejo za to količino 300 din in gospodarstvo 570 din. Stroški za kanalizacijo, izračunani za kubični meter, znašajo za gospodinjstva 130 din, za družbene dejavnosti 185 in za gospodarstvo 280 din. Čiščenje odpadnih voda plačujejo gospodinjstva 31 din od kubičnega metra, medtem ko je cena za družbeni sektor in obrt 117 din. Za odvoz odpadkov prispevajo
* Za povišanje cen so se izrekli delegati na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti in je stopilo v veljavo, kot rečeno, 1. avgusta. V Komunali Novo mesto menijo, da kljub porastu cene ne bodo pokrile niti stroškov enostavne reprodukcije.
odslej gospodinjstva 21 din od kvadratnega metra površine, družbene dejavnosti 40 din in gospodarstvo 93 din.
Kar zadeva priključitev na javno vodovodno omrežje, znaša prispevek pred priključitvijo za individualno hišo 198.010 din; za stanovanjsko enoto v bloku je 92.860 din, ko gre za površine do 50 m2, in 113.230 din, če so stanovanja večja, medtem ko stane priključitev počitniške hiše ali zidanice "a javno vodovodno omrežje 133.390 din. Za dejavnosti, kot so kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in obrt, znaša cena priključka na vodovod 6.980.390 din, s tem da se računa za objekt povprečna dnevna poraba vode liter v sekundi. Vrtci in šole plačujejo 3.490.190 din, industrija, ki rabi vodo iz javnega vodovoda za tehnološke namene, prispeva za vodovodni priključek 12.215.690 din.'
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo se plačuje za enodružinsko hišo, za enoto dvojčka ali vrstne hiše in za stanovanjsko enoto v bloku 94.330 din, če obsega bivalna površina največ 50 m2. Za stanovanja, ki so
Vrli Metličani!
** Noči do jutra so za vas
Noči do jutra, metliške poletne kulturne prireditve na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja, so sicer dobro obiskane. Letos so že petič. Zvrstilo se je že nekaj uspelih predstav, vendar nekaj le mote med gledalci je
2 vse premalo Metličanov, mladih in starih. Res je, da gledalcev nihče ne more prenesti na grajsko dvorišče na ramah ali jih pripeljati z mercedesom. Resnica pa je tudi to, da se Metličani radi pritožujejo, kako je njihovo mesto kulturno mrtvo. Pa ni V tem gnezdu se dogaja marsikaj, le zraven je treba biti Pa na prireditvah ni videti niti družbeno-političnih delavcev, niti učiteljev, niti delavcev iz Beti, še najmanj pa stanovalcev iz novega naselja. Kot da se njih vse, kar se dogaja v kraju, ne tiče. Ko so na grajskem dvorišču prireditve, večina mladih sedi v gostinskih lokalih, če je veselica, pa so tam. Je pa program Noči do jutra sestavljen tako, da se najde za vsakogar nekaj. Ob vsem tem je upati, da se bodo ljudje le navadili na to, da se da večere preživeti tudi kako drugače kot ob steklenici, kozarcu in praznem čvekanju. Avgusta bo na grajskem dvorišču še marsikaj zanimivega, le na plakat je treba pogledati in priti.
T. G.
večja, je prispevek 117.800 din. Za vikende in zidanice velja cena 94.330 din. Prispevek za priključek na kanalizacijo, odmeijen na kvadratni meter površine, znaša za neproizvodne prostore 1.646 din. To velja za šole, internate, trgovine, ustanove ipd., medtem ko se plačuje za gostinske prostore, zdravstvene domove in bolnice 1.880 din. Za industrijo in obrt brez porabe vode v proizvodnem procesu znaša prispevek 2.120 din. Pri zunanjih površinah, s katerih je speljana voda v javno kanalizacijo, znaša prispevek 378 din za 1 m2.
L. M.
0 turističnih gradovih v oblakih
15. avgusta še en razgovor o zavoženem be-lokranjskem turizmu
Povojni belokranjski turizem se lahko pohvali le z dvema bodečima nežama pa morda še z močno onesnaženo Krupo in vedno bolj onečiščeno Kolpo. Družbeno gostinstvo lahko temu doda še premalo ležišč, mizemo malo kopalnic, aluminijaste pepelnike, ponudbo brez specialitet, nizke osebne dohodke in zvečer zgodaj zaprte lokale. Pa je bilo toliko načrtov, obljub, praznih besed, zidali so se gradovi v oblakih, kampi ob Kolpi, trgovine in kdo ve kaj še vse! Besede, besede.
In spet bodo: 15. avgusta na grajskem dvorišču, kjer bo razgovor na temo: turizem — da ali ne? Prireditev sodi v okvir noči do jutra, k metliškem kulturnim prireditvam, ki so že petič zapored. K razgovoru so povabljenk Stane Bajuk, metliški župan, ToneOmer-zel, predsednik metliškega Turističnega društva, Valentin Papež, predstavnik belokranjskega Golf Turista, Slavo Brunskole, zasebni gostilničar s Hrasta, prišel bo nekdo iz Turistične zveze Slovenije in tako naprej. Vse skupaj bo zanimivo že zato, ker bodo povabljenci skušali odgovoriti na več vprašanj: je Bela krajina zanimiva za tujega in domačega gosta? kaj obiskovalcem lahko ponudi svet med Gorjanci in Kolpo? kako skrbimo, da ne bi zasvinjali nekoč pravljično deželico z belimi brezami in čistim zrakom ter belo oblečenimi deklicami? kaj je storila Bela krajina za razvoj turizma? koliko jije pri tem pomagala širša družbena skupnost, zakaj in kje so zatajili nosilci razvoja belokranjskega turizma? in podobno.
Pa ne bo samo govorjenje. Organizatorji zanimivega večera pripravljajo vrsto glasbenih točk, udeleženci večera bodo lahko postavljali vprašanja in prav zani mivo bi bilo slišati odgovor, kaj je bilo storjenega z denarjem, ki so ga pred leti dobili zasebniki za razvoj kmečkega turizma. Tečnih, žgočih in zbadljivih tem je dovolj, namen vsega tega pa je v tem, da bi se na področju turizma tudi v Beli krajini kaj premaknilo. Čvekanja je že dovolj in preveč.
TONI GASPERIČ
zase. Zato jih je izvršni svet zavezal, da proučijo do konca leta možnost združevanja oz. specializacije trgovin v krajih, kjer nastopajo skupno in imajo izgubo. V vsakem primem naj organizacijske spremembe zagotavljajo osnovno preskrbo
• V zvezi z osnovno preskrbo občanov je izvršni svet dilemi, da se od stopnje 0,40 od bruto osebnega dohodka za potrebe občinskih stalnih blagovnih rezerv izloči stopnja 0,10 od bruto osebnih dohodkov in se nameni zagotavljanju osnovne preskrbe v prodajalnah v odročnejših krajih. Tako imajo že urejeno v nekaterih občinah v republiki.
• Ugotavljajo, da se izgube poznajo v manjši akumulaciji in slabših osebnih dohodkih. Emonin—Dolenj-kin tozd Engro-detap je namenil za akumulacijo 36.839 tisoč dinarjev, M-KZ Krka—tozd Oskrba 29828 tisoč ter M. Standard 70.515 tisoč. Podatki veljajo za prvo trimesečje. V tem obdobju je znašal poprečni čisti osebni dohodek v omenjenem Dolenjkinem tozdu 150.421 din, v tozdu Oskrba 140.742 in v M-Standardu 185.751 din.	________________
prebivalstva na sedanji ravni ali celo na višji. Sicer je tak sklep izzvenel v očitek trgovcem, ker ti še niso uresničili več kot leto dni starega sklepa izvršnega sveta.
M. LUZAR
ZAPIRAJO MOST V OTOČCU
OTOČEC — V kratkem bodo zaprli močno načeti most čez Krko v vasi Otočec. Do prenove, katera naj bi se začela prihodnje leto, bo na tem mostu možen prehod prek Krke le peš, mgdtem ko bo vožnja prepovedana. Šoferji so se mostu ogibali že doslej, kar je zgostilo lokalni promet pri otoškem gradu, nad čimer negodujejo turistični delavci.
Danes cesta — jutri bo telefon
Iz KS Podgrad
PODGRAD — »Zdaj, ko imamo novo cesto, bomo gledali, da bi po njej čimprej vozil avtobus. Zanj smo prosili pri Gorjancih že prej, vendar nismo uspeli prav zaradi slabe poti. Ker je zdaj možen krožni promet, pričakujemo pri avtobusnem prevozniku več razumevanja. Potnikov bi bilo na avtobusu dovolj, vsaj za delavske proge glede števila nisem v skrbeh,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Podgrad Jože Gazvoda, sicer Vinjevaščan.
Zaradi asfaltirane ceste bodo imeli ponekod v podgrajski krajevni skupnosti boljšo pitno vodo. Koder gre ce-
>%,
Jože Gazvoda: »Sodelujemo s krajevno skupnostjo Birčna vas.«
sta, seje prej, ko je bil še makadam, v strehe zajedal prah, ki ga je dež spiral v vodnjake. V krajevni skupnosti namreč nimajo vodovoda.
Drugače so krajani močno zavzeti z gradnjo telefona. »Napeljujemo ga iz telefonske centrale v Stopičah. Za zdaj bomo dobili 28 številk, pozneje pa jih bo več, ker vlečemo kabel za 130 številk. Kabli so v glavenm že položeni. Delo nam gre od rok tudi zato, ker nam pomagajo občina in tovarne. ,Krka‘ npr. nam je lani dala sredstva namensko za telefon, ki je po predračunu vreden 50 milijonov. Seveda bi težko delali brez krajevnega samoprispevka,« pravi predsednik krajevne skupnosti, ki se vidno trudi, da bi se rešila nerazvitosti. Če bo šlo po pričakovanjih, bodo njenim prebivalcem prvi telefoni zazvonili že v septembru ali oktobru.
L. M.
ii
Bo prostora . za hiše in kašče?
Težavno usklajevanje na-sprotujočih si interesov
Kje v novomeški občini bodo prebivalci lahko zidali stanovanja in kje obdelovali zemljo, ni veliko jasneje tudi po sprejetju smernic za spremembo občinskih planskih dokumentov. Poselitvena politika ostaja slej ko prej razpeta med težnjo po ohranjevanju kakovostnih kmetijskih površin in željo po razvoju naselij. Zal se v veliko primerihh naselja stikajo s kmetijskimi zemljišči prvega območja in to omejuje gradnjo.
Zunaj meja takih naselij, to je na prvem območju kmetijskih zemljišč, bo najbrž možno graditi sorazmerno lahko, ko gre za lokalna središča. Vprašanje je, kako bodo zadeve tekle v krajih, ki jih planski akti ne označujejo tako. Sprejete smernice predvidevajo, da bi bili v takih primerih posegi na najboljša kmetijska zemljišča možni tedaj, če bi bile v postopku usklajevanja določene razumne meje za možne širitve krajev.
Usklajevalci mnenj in stališč bodo imeli težak posel Občani so med drugim naslovili na kmetijsko zemljiško skupnost prek 150 vlog in v njih predlagajo drugačno razvrstitev kmetijskih zemljišč v kakovostna območja. Kar vseh pobud skupnost najbrž ne bo upoštevala, saj ji je družba v strahu pred lakoto naložila skrb za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Da bi predloge enostavno zavrnila, ni verjetno zaradi pomislekov glede pravilnosti razvrščanja zemljišč v kakovostne razrede. Nekateri namreč menijo, da bi pri ponovnem popisu mnoga zemljišča dobila nižjo oceno, kot jo imajo sedaj. Ob tem se nekateri še sprašujejo, če je smiselno ohranjati zaščitene kmetije tako rekoč v naseljih, posebej še takrat, ko je za naselje predvideno
***
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 8. avgusta, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
• v Novem mestu: Blagovnica Žabja vas,
• v Šentjerneju: Dolenjkin Market,
• v Dolenjskih Toplicah: Stan-dard-grodajalna ROG,
• v Žužemberku: KZ Krka,
• v Straži: Dolenjkin Market.
Vse ostale prodajalne z živili bodo odprte do 13. ure.
PARKIRNINA NI VEČ »BAVBAV« — Kako prijetno je bilo pred meseci na novomeškem Glavnem trgu, ko je Komunala uvedla pristojbino za parkiranje, je le še bled spomin. Novomeščani so se plačevanju parkirnine privadili, svoj delež je prispevala poskočna inflacija in parkirišča so bila kmalu spet zatrpana. Niti zadnja 66-odstotna podražitev voznikov ne odvrne od parkiranja vozil v središču mesta. (Foto: M. Klinc)
Partizanska 4, Novo mesto (nasproti KOTEKS TOBUSA) obvešča stranke, da bo RAZPRODAJA poletnih in jesenskih izdelkov od 1.8. do 20.8. 1987.
POPUST 15% — 60%
633/31-87
Novomeška kronika
CENA — Stranka je v eni novomeških I turističnih in potovalnih agencij v začetku leta kupila letalsko vozovnico JAT. Ko jo je | hotela pred dnevi uporabiti — na njej namreč piše, da velja eno leto—so ji rekli, da bo morala doplačati, saj so se vozovnice od nakupa do danes kar precej podražile. Zenska se ni vdala, rekoč, daje bil njen denar v začetku leta veliko več vreden, kot je danes, razen tega pa ga je JAT tudi že zdavnaj porabil. Začuda je uspela. Zdaj pa si zamislite, da bi tudi drugi tako ravnali kot JAT. V trgovini naročite in plačate na primer pralni stroj, ko pridete čez par dni ponj—dostava na dom namreč večinoma ne dela — pa vam povedo, da bo treba še nekaj doplačati,
| ker seje aparat vmes podraži
SLADOLED — V kavami na Glav-I nem trgu stane porcija sladoleda 450 din, v Metropolovem gostišču na Loki pa 1.500 din. V središču mesta se lahko torej ra poldrugi tisočak (ostalo bi bilo pa parkirnino) posladkajo in ohlade trije ljudje, ob roman-| tično smrdljivi Krki pa le eden.
TRŽNICA — Na tem zelo obiskanem 1 kraju se zbira vse več sumljivih osebkov. Pred dnevi sta se za boljše prodajno mesto z besedami, ki jih ni v besednjaku srbohrvaščine, spopadla dva trgovca z ničvredno plastiko. Eden, starejši, je trdil, da je obrtnik že 20 let, mlajši pa mu je nemočen zabrusil v obraz, da ga plastika hrani že 60 let. Oba skupaj sta imela morda 50 let, a kaj, ko imamo na Balkanu za marsikoga dvojna leta in beneficiran delovni stal
-
Ena gospa je rekla, daje na Otočcu videla nemški par, ki je naročil eno porcijo špagetov, še ene vilice in še en krožnik. Kaže, da se v Jugoslaviji celo turisti obnašajo primerno krizi.
'3)
V času od 22. do 29. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Evica Kos s Krke — Martino, Zdenka Papež z Malkovca —vMarka, Jožica Vidmar iz Šmihela pri Žužemberku — Boštjana, Renata Erman iz Tržišča — Nadjo, Doroteja Johane iz Rovišč—Tjašo, Mari-j ja Hočevar iz Dolnjega Ajdovca — Primoža, Mojca Žam iz Brestanice — Benjamina, Fani Novšak iz Dolenjih Dol — Aleksandra, Terezija Lavrič iz Dolenje Straže — Anjo, Marija Hočevar iz Gorenja Stare vasi — Mašo, Jožefa Debevc iz Trebnjega — Stanka, Daija Novina iz Dolenjskih Toplic — Deo, Marija Dokl iz Radovičev — Petra, Pavla Kos iz Krmelja—Tjašo, Nataša Kulovec iz Dolenje Straže — Davida, Vera Malenšek s Potokov — Ireno, Mojca Planinc iz Zdol — Roberta, Slavica Ajdovnik iz Velike vasi — Jožeta, Brigita Gorišek iz Drage — Sonjo, Marica Dehlič iz Stankovcev — Kristino, Ida Kastelic iz Šmihela pri Žužemberku — Heleno, Djurdja Ba-j dovinac iz Magovcev — Sanjo, Irena Bahor iz Vinice — Dejana, Martina Bahor s Tanče gore — Tadeja, Jožica Kavšek iz Trebnjega — Judito, Vesna Erdeljac iz Jurovskega Broda — Ivana, Mihaela Celič iz Gornjih Sušic — Jureta, Martina Čemas iz Žilj — dečka, Lea Jordan iz Dolenje Brezovice — dečka, Danica Blatnik iz Šentjerneja — dekli-j co, Marija Štrucelj iz Gribelj — deklico in Silva Zajec s Potoka — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Anica Hočevar, ob Težki vodiv92 — Andreja, Dragica Koncilja iz Šegove 11 — Mitja, Tatjana Krištof z drske 46 — Nino, Vida Šter iz Šegove 74 — Tomaža, Rajna Bartolj zv Mestnih njiv 11 — Marka, Danica Šenica s Ceste herojev 32 — Tino. Čestitamo!
Pošteno delo prinaša izgubo 1 (Sprehod po Metliki j
Neskladje cen in škodljivi'zakoni potisnili zadrugo na rob životarjenja — Izguba z lastno proizvodnjo in kooperacijskim pitanjem živine
METLIKA — Čeprav natančni rezultati poslovanja prejšnji teden še niso bili znani, je gotovo vsaj to, da metliška Kmetijska zadruga polletja ni zaključila z izgubo. Vendar jih to ne navdaja s posebnim zadovoljstvom, saj sta tako TZO Kooperacija kot tozd Vinska klet komaj pokrivala stroške poslovanja in ni nikakršnega ostanka dohodka.
s tem tudi zadostno količino mesa za
Velik vpliv na poslovni rezultat ima o revalorizaciji zalog, kije močno prizadel zlasti TZO Kooperacija. Največjo izgubo je Kooperaciji prinesla lastna proizvodnja, okoli 18 milijonov dinarjev. Res pa je, da pri polletnem rezultatu še ni upoštevan izkupiček od pšenice, ki sojo pridelali na svojih poljih, in od oljne repice. Te so pridelali 54 ton in so jo po 281,50 din za kilogram prodali oljarni v Slovenski bistrici. Zardi neskladja cen in revalorizacije zalog jim izgubo prinaša govedoreja in prašičereja, in to v lastnem in kooperacijskem pitanju.
Da bi zadruga zagotovila dovolj živine in prašičev za svojo klavnico in
oskrbo metliške občine, so v kooperacijskem pitanju uvedli tak način, da je vsa živina, kije v pitanju pri kooperantih, zadružna last. Kooperant dobi 90 odst. od cene, ki velja na dan klanja živine, zadrugi oziroma njeni temeljni zadružni organizaciji Kooperacija pa ostane 10 odst. S to desetino mora kriti vse stroške. Tako ni čudno, da jim je pitanje živine, lastno in kooperacijsko, v prvem polletju prineslo 15 milijonov dinarjev izgube. Poleg tega pa tudi kooperanti zaradi
Slovenija
Moja dežela.
neskladja stroškov za rejo in odkupnih cen mesa niso zadovoljni in trdijo, da imajo s tem delom izgubo.
Kako donosna je danes pri nas reja prašičev, nazorno pove dejstvo, da je
• Ni čudno, da v zadrugi resno razmišljajo, da bi opustili lastno rejo živine, saj si od tega tudi v bodoče ne morejo obetati nič drugega kot izgubo. Isto velja za kooperacijsko rejo. Samo kaj bodo potem sploh kmetu še lahko ponudili in na čem naj bi poštena kooperacija, kot so si jo zamislili in jo tudi izpeljali, sploh še obstajala, se hkrati spra-šujejo._________________________
cena krmil, potrebnih za kilogram prirasta, višja, kot znaša odkupna cena kilograma žive vage prašičev.
A. BARTEU
NASLEDNJO PRIREDITEV V I okviru noči do jutra je treba najaviti glasno in z debelimi črkami, kajti v Metliki bo. vzbudila veliko pozornosti. Gre za predvolilne govore županskega kandidata Janeza Vraničaija-Luigija. Njegov glas bo rohnel po grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja v soboto,
I 8. avgusta, ob 21. uri. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji dobrega humoija,
I ki gaje sklamfal večni mladenič Matjaž Rus. Najbolj lačni bodo dobili zastonj brezplačen predvolilni golaž, ki ga bo varil nekdanji vojaški kuhar Jani Bevk, za žejne in alkoholu vdane pa bo odprta grajska klet.
NEMALO METLIČANOV JE, ki govorijo, da je Metlika kulturniško zasmrajena mlaka. To so navadno tisti, ki jih ni videti na nobeni kulturni prireditvi, četudi prejmejo zanjo vabilo na I dom. Razumljivo: najlaže je otresati z I jezikom, se držati ob strani in soliti pa-I met vsem z leve in z desne. Prav bi bilo, da se ti večni nergači pokažejo vsaj enkrat na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja, kjer se dogaja prav tisto, kar najbolj pogrešajo: kulturne prireditve.
IZ NKŠIH OBČIN !
IZ NKŠIH OBČIN
črnomaljski drobir
ZGLEDI — V Črnomlju tudi sicer kulturne prireditve niso pogoste, poleti pa zavlada pravo kulturno mrtvilo. Kar se tega tiče, je sosednja Metlika prava kulturniška obljubljena dežela. Precej bolj pestro in zabavno kot v občinski prestolnici je poleti tudi na Vinici. Če že ne nikogar drugega, so ti zgledi spodbudili nekaj zagretih posameznikov, ki za 21., 22. in 23. avgust pripravljajo pestro kulturno prireditev na, ob in nad Črnomaljsko tržnico. Imenovali so jo Kulturni vrtiljak. Kaj pa, ko se bo vrtiljka ustavil?
LEPOTICE — Še tako slaboviden obiskovalec v Beli krajini hitro opazi, da je v tej deželi veliko čednih deklet. Očitno pa se tega ne zavedajo dekleta sama ali pa jih je svoje lepote sram-Drugače se ne da razlagati, da se na razpis za izbor miss Kolpe, ki bo to soboto zvečer v viniškem kampu, ni prijavilo še niti eno dekle iz Bele krajine, ampak same Ljubljančanke. Lani je miss Kolpe postala Črnomaljka.
VALOVI — Pred kratkim je bila na ljubljanskem valu 202 oddaja o črnomaljski kulturi. Udeleženci improviziranega pogovora so natrosili precej kri tičnih in pikrih na ta račun, kar pa nekaterim občinskim velmožem ni bilo prav. Bolj prav bi bilo, če jim ne bi bilo prav, da v kulturi ni vse prav.
PRAZNIK ČRNOMLJA
ČRNOMELJ — V spomin na partizanski napad na okupatorjevo stražo pri železniškem mostu pri Vranovičih v noči od 11. na 12. avgust 1941 praznujejo krajevne skupnosti mesta Črnomelj svoj praznik. Letos bo praznovanje v soboto, 8. avgusta, ob 19. uri v prenovljenem črnomaljskem hotelu Lahinja, kjer bodo zaslužnim krajanom, organizacijam in društvom ppdelili plakete in priznanja mesta Črnomelj. Po proslavi bo zabava.
Drobne iz Kočevja
NI BIL ŠTRAJK — V torek popoldne in sredo v Kočevju na nekaterih območjih mesta niso delali telefoni. Ni šlo za štrajk. Dotrajali in prepereli so pod zemljo položeni telefonski kabli, ki jih zaliva voda. Na pomoč je bilo potrebno poklicati posebno strokovno ekipo iz Ljubljane. Napaka je bila odpravljena že v sredo, 29. julija.
KAKO DO MLAKE? — Zdaj, med dopusti, prihajajo na obiske na Kočevsko prijatelji in znanci, ki sojih povabili domačini. Zvedeli smo, da so imeli doslej največ težav tisti, ki so iskali vas Mlako. Do nje ni namreč nobenih kažipotov in tudi naselje ni označeno s tablami. Tako so obiskovalci tavali po raznih vaseh med Jasnico in Kočevjem.
Ribniški zobotrebci
PADEL JE PACOV FERAJN — V Ribnici so podrli staro, zapuščeno zgradbo, v kateri pa seje nočnih urah marsikaj dogajalo, znano kot »Pacov ferajn«. Tak umetniško izdelan napis je namreč imela nad vrati. Tako je padla še ena ribniška »zanimivost«. Takega posega pa bi bile potrebne še nekatere. Omenimo naj stari dom JLA, ribniški nebotičnik, stanovanjski blok JLA ob Majnikovi ulici, podrtije za rokometnim igriščem itd.
NAMESTITI ŠIPE — Bliža se spet Ribniški semenj, zagnanega dela zanj pa še vedno ni ne čutiti ne slišati zanj. Slišati je le, da bodo počistili Johanovo hišo in v njej namestili šipe. Upajo, da jih neznani storilci ne bodo razbili, še preden bo Ribniškega sejma konec.
OČISTIMO RIBNICO — Ob nedavni akciji »Očistiti Slovenijo« so čistili tudi Ribnico. V kontejnerje, ki so bili tisti dan pripeljani v Ribnico, se je nabralo okoli 700 kg raznih odpadkov. Že prej pa je Ribnica dobila tudi lične kontejnerje za zbiranje stekla, ki stoje v najbolj naseljenih in obiskanih območjih naselja. Kljub kontejnerjem pa lahko vidite vsak dan po Ribnici ležati steklenice.
Trebanjske iveri
DELO IN LJUBEZEN — Tajnica mirnske krajevne skupnosti je na 12. srečanju pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije, ki gaje vzorno pripravila krajevna skupnost Mirna, duhovito zaprla usta predstavniku krajevne skupnosti s Kosovega polja. Ta se namreč kar ni mogel načuditi uspehom Mir-nčanov in seje glasno spraševal, kako to zmorejo. Justi Pančuijeva je odgovorila: »Mi delamo, vi se pa ljubite!« Za boljše razumevanje: v pobrateni KS na Kosovu premorejo kar 24.000 krajanov.
OZNAKE — Na napačno zapisano ime dolenjske prestolnice je opozorila fotografija v eni naših prejšnjih številk, a kot kaže, bi lahko, če bi tenkočutno spremljali samo nemarnosti do slovenskega jezika, kijih opazimo zgolj na cestah, Dolenjca spremenili kar v slikanico. Zato naj prispevamo le kamenček k mozaiku spornih cestnih oznak za krajevna imena, ki pa ga niso zakrivili cestarji. Za Kamni potok ob cesti Trebnje — Velika Loka uporablja Krajevni leksikon pričujočo obliko in taka je tudi zdaj na tabli na Kamnem Potoku, kot pišejo o tej vasi v leksikonu Cankarjeve založbe.
Izlet za en dan
Iz edine turistične poslovalnice v Beli krajini
ČRNOMELJ — Integralov Turistični biroje edina turistična poslovalnica v Beli krajini. Razen organizacije izletov v tej poslovalnici prodajajo tudi letalske vozovnice ter se ukvaijajo tudi s tako imenovanimi subagencijskimi posli za
V -
it&V «(#
Jožica Bajuk: Brione.«
.JŠkafe! »Najraje
grejo na
Globtour in Kompas. Poslovalnica spada pod črnomaljski Integralov tozd Promet, edina zaposlena v njej pa je Jožica Bajuk, ki v tej poslovalnici dela tri leta.
»Največ dela in največ dohodka imamo od organizacije raznih izetov. Izlete organiziramo po domovini in tujini, in to z avtobusi našega tozda. Za izlete je precej zanimanja, naša glavna sezona pa je spomladi in jeseni. V glavnem so naši izletniki iz Bele krajine, zadnje čase pa jih organiziramo tudi za skupine iz Novega mesta, sosednje Hrvaške, pa tudi iz Ljubljane,« je povedala Bajukova. Lani so organizirali 105 izletov s celotnim aranžmajem ter več šolskih in drugih izletov, kjer so preskrbeli samo prevoz. Svojo ponudbo izletov po domovini in tujini so izdali v posebni brošuri, seveda pa upoštevajo tudi posebne želje izletnikov.
»Letos je več zanimanja za izlete v tujino, zlasti v sosednje državev Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter za Češko, od domače ponudbe pa je precej zanimanja za Brione. Se pa tudi na tem področju pozna stabilizacija, saj se ljudje v glavnem odločajo za enodnevne izlete, medtem ko je bilo prejšnja leta takih izletov najmanj.«	A.	B.
PREUREJAJO STAVBO KMETIJSKE ZADRUGE
ČRNOMELJ — Črnomaljska Kmetijska zadruga preureja svojo stavbo, v kateri so upravni prostori, trgovina in bife. Uredili bodo skladišča za zaščitna sredstva ter za odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, prenovili trgovino in bife z delikateso. Vsa zadeva bo veljala okoli 150 milijonov dinarjev, dela pa naj bi bila končana v začetku septembra.
VEČ NOČITEV TUJCEV
KOČEVJE — V prvem polletju letos je v hotelu Pugled v Kočevju porastlo število nočitev v primerjavi z istim obdobjem lani za 6 odstotkov in je njih število znašalo 5.733. Število nočitev domačih gostov je porastlo za 1 odstotek in je znašalo 4.979, nočitev tujih gostov pa je bilo kar za 48 odstotkov več, in sicer 754. Zanimivo je, da so največ nočitev zabeležili v januarju, daleč najmanj pa v aprilu in maju, medtem ko je bil junij nekoliko nadpovprečen. Že po dolgoletni tradiciji so največkrat prenočevali v hotelu tuji gostje iz Zvezne republike Nemčije.
Ukrepi po dveh zastrupitvah v Kočevju
Odgovori inšpektori-ce Irene Cimprič
KOČEVJE —S .litarno inšpektorico Ireno Cimprič, ki dela pri Medobčinski inšpekcijski službi Kočevje— Ribnica, smo ob zastrupitvi s sladoledom, o čemer smo poročali v prejšnji številki, povprašali o ukrepih, ki so bili podvzeti med letošnjo turistično sezono. Odgovorila je:
»Med turistično sezono so bili poostreni kontrolni ukrepi v gostinskih obratih in obratih proizvodnje živil. Ugotavljali smo sanitarne in tehnične pomanjkljivosti. Izdali smo 7 ureditvenih odločb, in sicer predvsem v gostilnah in bifejih, medtem ko takrat v pekarnah in slaščičarnah nismo opazili posebnih pomanjkljivosti.«
• Dejstva pa govore tudi, da dajete v analizo manj vzrocev živil, kot naj bi jih po veljavnih predpisih oz. dogovorih.
»Plačilo stroškov za take preglede je naloženo proizvajalcu ali prodajal-
Irena Cimprič
cu živil. Stroški analiz — predvsem, če gre za kemične analize — so izredno visoki. Tako so znašali samo za en pregled proizvajalca v Ribnici kar
110.000	din. Nekateri se stroške branijo plačati, se pritožujejo zaradi plačila, in da se temu izognemo, vzamemo le toliko vzorcev za analizo, kot je nujno potrebno in kot smo jih po dogovoru z našimi nadrejenimi obvezni.«
• Med sezono je prišlo v Kočevju do dveh večjih zastrupitev z živili.
»Elo prve večje zastrupitve s hrano je prišlo 19. junija v hotelu Pugled oziroma v proizvodnih obratih, ki dobivajo iz hotela malico. Tisti dan je bil za malico ocvrt oslič s krompirjevo solato in gorčico. Zbolelo je okoli 45 ljudi, največ iz Trikona. Vzrok zastrupitve je bila salmonela enteritidis. Podvzeti so bili vsi potrebni ukrepi, da se kaj takega ne bi ponovilo, zaradi česar je bila kuhinja hotela z restavracijo zaprta 14 dni. 22. julija pa je prišlo do zastrupitve s sladoledom v slaščičarni Murtezani, kjer se je s sladoledom zastrupilo 21 oseb. V sladoledu so bili stafilokoki. Tudi tu so podvzeti ustrezni ukrepi.«
J. PRIMC
Višje stopnje edini izhod
Če ne bi povišali prispevnih stopenj bi zašli v še hujše težave
ČRNOMELJ — Prispevne stopnje za financiranje družbenih dejavnosti v črnomaljski občini so v glavnem nižje od povprečnih prispevnih stopenj v republiki. Zaradi tega tiste interesne skupnosti, ki so sicer upravičene do republiške solidarnosti, ne izpolnjujejo enega od pogojev za to solidarnostno pomoč. Prenizke prispevne stopnje nasploh povzročajo precej težav pri financiranju družbenih dejavnosti v tej belokranjski občini, zato so se odločili, da jih bodo za zadnje štiri mesece letošnjega leta povišali.
Prispevne stopnje bodo od začetka septembra do konca leta višje za zdravstveno skupnost, skupnost otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulturno skupnost, telesnokulturno
SLAŠČIČARNA SPET ODPRTA
KOČEVJE — Pri medobčinskih inšpekcijskih službah smo zvedeli, da od minulega petka spet redno obratuje Murtezanijeva slaščičarna v Kočevju in da lahko spet prodaja sladoled in vse drugo, kar je do zaprtja. Slaščičarni so inšpektorji prepovedali prodajo sladoleda in drugih slaščičarskih izdelkov, ker seje 22. julija s sladoledom zastrupilo več občanov.
POPRAVUAJO JEZOVE
KOČEVJE — Od Žage pod Kostelom do Dola je na reki Kolpi 11 jezov in vsi so potrebni večjih ali manjših popravil. Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava ima v načrtu za letos popravilo dveh jezov (v Grlju in Žlebeh), dela pa izvaja tozd Transport-gradnje GG Kočevje. Šnebergerjev jez v Grlju bo dokončan že te dni4nato pa bo na vrsti še Janežičev jez v Žlebeh. Graditelji žele izkoristiti lepo vreme in nizek vodostaj, zato hite z delom. Dvakrat (pozimi in spomladi) jim je narasla Kolpa delo začasno preprečila.
ORAŽEM IMENOVAN ZA V. D. VODJE
KOČEVJE — Na zadnji seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, kije bila 23. julija, je bila na dnevnem redu obravnava predloga družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica o imenovanju vodje strokovne službe SSS Kočevje; za vršilca dolžnosti vodje strokovne službe SSS za dobo 6 mesecev (od 15. julija dalje) pa so imenovali Dušana Oražma, ki to dolžnost opravlja že sedaj. Sklenili so še, daje potrebno do konca septembra, ko bo naslednja seja skupščine, ugotoviti, če je postopek imenovanja in razrešitve tega vodje v skladu s samoupravnimi akti.
skupnost in skupnost za zaposlovanje. Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka bo višja za 0,81 odst., kar pomeni pri bruto osebnem
• Letos je republiško solidarnost že izgubila skupnost otroškega varstva, kar pomeni za letos okoli 75 milijonov manj denarja, in to za skupnost, kije že tako in tako v težavah. Če ne bi povišali stopnje, bi solidarnostno pomoč izgubila tudi zdravstvena skupnost. Skupnost socialnega skrbstva ima sedaj skoraj za 11 milijonov dinaijev neporavnanih obveznosti, na računu pa nobenega denaija. Prispevna stopnja za kulturno skupnost je med najnižjimi v Sloveniji in je v primerjavi s povprečno republiško za polovico nižja. V občini je precej kulturnih spomenikov, ki jih je potrebno obnoviti, za kar bi polovico potrebnih sredstev prispevala republiška kulturna skupnost, vendar v občini tudi za drugo polovico ni denarja._________________________
dohodku 200 tisočakov 1.620 dinarjev večjo obremenitev. Tak ukrep je bil nujen, kajti sredstva,, ki se sedaj
NOVA DVORANA RIKA
LOŠKI POTOK — V tozdu ribniškega Rika v Loškem potoku so v okviru praznika krajevne skupnosti Loškega potoka (31. julij) in dneva vstaje slovenskega naroda odprli 26. julija novo proizvodno dvorano. Tako bo omo-gčena nadaljnja specializacija proizvodnje znotraj Rika in bodo v Loškem potoku prešli postopno na proizvodnjo zimske cestne opreme, medtem ko zdaj še vedno delajo tudi gozdarsko opremo. Na otvoritvi sta govorila predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne in predsednik skupščine KS Loški potok Jože Levstik, trak pa je prerezal in s tem odprl nove prostore član kolektiva Rika Mirko Goršič. V kulturnem programu so sodelovali še godba na pihala, pevski zbor in recitatoiji.
Odkrili spomenik padlim
Na niem so vklesana imena 212 padlih iz KS Ribnica — Srečanje borcev—jubilantov — Izleti k Oaenjci
NOV POČITNIŠKI DOM
MALINSKA — Ribniški Riko je 27. julija za praznik Krka odprl v Malinski na otoku Krku že četrti počitniški dom, ki ima 10 garsonjer. Že lani so prenovili stari dom in dogradili še dva nova, v teh treh pa je skupno 42 garsonjer. Razen tega je Riko od novomeškega Pionirja kupil še 5 garsonjer na Cresu in letos še 3 v Stinici pri Jablancu. V raznih letoviških krajih pa imajo še 10 počitniških prikolic IMV. Tako je v turistični sezoni omogočeno letovanje 450 do 500 članom kolektiva. Vse počitniške zmogljiivosti imajo zasedene.
RIBNICA — V julijskih prazhičnih dneh so imele borčevske organizacije več svečanosti, prireditev, srečanj in izletov. Za dan vstaje slovenskega naroda so krajevne organizacije ZZB NOV iz Ribnice, Dolenje vasi in Grčaric priredile srečanje borcev—jubilantov, ki praznujejo letos 60. 70, 80 in 90 let življenja. Srečanje je bilo pri Francetovi jami, udeležilo se gaje 21 jubilantov, med njimi 90-letna Ivana Rigler z Brega.
Najbolj svečano pa je bilo 4. julija v Ribnici, kjer so odkrili spomenik 212 padlim v NOB z območja KS Ribnica. Spomenik ali ploščo z vklesanimi imeni pad-
Solidarnost ni za večne čase
Dogovora o vrnitvi solidarnostnih stanovanj marsikje ne upoštevajo
TREBNJE — Stanovanjska skupnost v trebanjski občini je v preteklem srednjeročnem obdobju dosegla lepe uspehe pri izgradnji družbenih stanovanj. Trebanjci so načrtovali, da bodo od leta 1981 do 1985 zgradili 411 stanovanj, v resnici pa so zgradili 442 stanovanj, od tega 89 družbenih in 353 individualnih.
Lani so zaključili gradnjo na Mirni, letos pa zavzeto pripravljajo nadaljevanje gradnje na Pavlinovem hribu v Trebnjem, in sicer gre za 81 družbenih stanovanj. Do konca tega srednjeročnega obdobja, to je do leta 1990, naj bi poleg teh družbenih stanovanj v trebanjski občini zgradili še 300 individualnih. Zaradi pomanjkanja stavbnih zemljišč in zaščite kmetijskih površin pa se trebanjski izvršni svet zavzema, da bi bilo bolj smotrno povečevati blokovsko gradnjo. Zavzema se, da je treba čimprej urediti urbanistično dokumentacijo za nadaljnjo gradnjo, .predvsem za Trebnje, Mokronog, Šentrupert in Veliki Gaber. Družbena stanovanja naj bi bila razpršena v vseh večjih krajih v občini.
»V občini imamo 671 družbenih stanovanj, 13,4 odstotka vseh imet-
nikov stanovanjske pravice pa danes prejema delno nadomestitev stanari-
Jože Klemenčič: »Ekonomske stanarine so trajna, a vse bolj oddaljena naloga.«
ne. Letos bo ta družbena subvencija znesla okroglo staro milijardo. V teh letih smo kupili s solidarnostnim dinarjem 35 solidarnostnih stanovanj,
da smo rešili stanovanjske stiske družin z nizkimi dohodki, mladih družin in upokojencev. Do danes so nerešena sporna razmerja v zvezi z uporabo solidarnostnih stanovanj mladih družin, ki so dobile solidarnostna stanovanja za določen čas. Organizacije, kjer so prosilci zaposleni, so se pisno obvezale, da bodo skupaj s prosilcem v 7 letih po dodelitvi solidarnostnega stanovanja razrešili stanovanjsko vprašanje. Toda delovni kolektivi so gluhi in dogovora o
vračanju solidarnostnih stanovanj ne spoštujejo. Zaenkrat ni pomagala niti podpora občinskega komiteja ZK in izvršnega sveta,« je povedal Jože Klemenčič, strokovni delavec občinske stanovanjske skupnosti v Trebnjem. Omenimo le, da so v Trebnjem trije taki sporni primeri, na Mirni jih je 9 in v Mokronogu 4.
P. P.
lih imajo zdaj že vse KS v občini. Ribniški spomenik je delo arhitekta Vlasta Kopača. Na svečanosti ob odkritju je govoril član predsedstva republiške konference ZZB NOV Pavle Bojc, spomenik pa je odkrila medvojna aktivistka OF Marija Pajnič. V varstvo ga je prevzel pionirski odred »Anton Majnik« osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Spomenik je veljal 7,2 milijona dinarjev, zanj pa so prispevale vse delovne organizacije z območja KS Ribnica in tudi posamezniki, za kar se jim borci najlepše zahvaljujejo.
J. P.
PREMALO PEČEN KRUH
MIRNA — Mirenčani so že drugič sprožili delegatsko vprašanje, zakaj prodajajo na Mimi slab, premalo pečen kruh. Krajane zanima, kaj so storili inš-pektoiji, da bi se kakovost kruha le izboljšala. I
oljšala. Odgovora še ni.
zbirajo za izvajanje programov družbenih dejavnosti, ne zadoščajo za nemoteno poslovanje izvajalskih delovnih organizacij. Lanske povprečne stopnje, ki veljajo še sedaj, ne omogočajo niti izplačevanja usklajenih osebnih dohodkov v izvajalskih delovnih organizacijah ne 100-odstotne amortizacije in pokrivanje materialnih stroškov, po novem zakonu pa je obvezna še revalorizacija poslovnih sredstev.
Skratka, če se v črnomaljski občini ne bi odločili za povečano prispevno stopnjo, bi družbene dejavnosti zašle v še hujše težave in bi morale svoje že tako okleščene programe še zmanjšati-	A.	B.
CESTA BO DO ROKA
OSILNICA — Posodabljanje ceste Mirtoviči—Sela poteka po načrtih. Gradbinci so imeli sicer nekaj težav, ki jih je povzročilo dolgotrajno slabo vreme. Zemeljska dela bodo končana avgusta, septembra pa položen asfalt, urejen i mostovi itd.. da bo cesta odprta do roka oziroma letošnjega praznika občine Kočevje.
DIPLOMATSKI ODGOVOR
KOČEVJE — Na eni izmed sej občinske konference SZDL Kočevje je delegat vpraiai če so seje tega organa javne ali tajne, saj na njih očitno ni nikoli nobenega novinarja. Odgovor je bil diplomatski, se pravi dvoumen, za nas pa vsekakor zanimiv: »Seje so seveda javne, le novinarjev nanje ne vabimo.«
»PERESTROJKA« V KOČEVJU?
KOČEVJE — Nekateri Kočevci so pred kratkim potovali v Sovjetsko zvezo, med njimi tudi politični delavci Nepoučeni krajani trdijo, da bodo zdaj po Gorbačovem vzoru tudi v Kočevju izpeljali »perestrojko«. Dobri poznavalci kočevskih razmer in povojne zgodovine pa pravijo, da se na Kočevskem ni treba bati nobene »perestrojke«, saj se na odgovornih položajih v glavnem vrte vedno isti
P-c
Nič zgubarjev
Zato ne bo potrebnih nobenih preusmeritev
RIBNICA — Na vprašanje, če je v ribniški občini kaj zgubatjev ali takih, ki poslujejo na robu donosnosti in bi jih bilo potrebno — kot je zapisano v raznih dokumentih — prestruktuirati, se pravi preusmeriti njihovo proizvodnjo, je predsednik občinskega izvršnega sveta inž. Peter Levstik dogovoril: »Dokončni uradni podatki za prvo polovico leta še niso znani. Po nepopolnih podatkih, ki so dokaj zanesljivi, pa ne pričakujemo izgube v nobeni organizaciji združenega dela, pa tudi ne, da bi katera poslovala na robu rentabilnosti. Celo izgubarji iz prvega četrtletja bodo uspešni. To velja tudi za gozdarje oz. gozdarski TOK, za katerega pa si niti ne moremo predstavljati, kako bi ga preusmerili, če bi bil zgubar.«
PRVE ŠTEVILKE ZA OBČINSKI PRAZNIK? - Trebeljane! so prejšnjo soboto zaključili polaganje glavnega telefonskega kabla od Trebelnega do Češnjic in nazadnje do Omuške vasi. Računajo, da je blizu 200 interesentov doslej opravilo kar okrog 9000 udarniških ur ob kopanju jarkov, polaganju kabla in zasipavanju kabla v skupni dolžini 8,4 kilometra. Postavili so že večino drogov, ki sojih sami prispevali za okrog 70 km telefonskega omrežja. Za telefonijo so Trebe-Ijanci pred 3 leti izglasovali 2-odsto-tni krajevni samoprispevek, tiste, ki so v roku poravnali račune, stane priključek 300 tisočakov, druge pa 700 tisočakov. Upajo, da bodo uresničene obljube in da bodo prvi naročniki dobili telefon za letošnji trebanjski občinski praznik v začetku septembra. Na sliki: sobotne akcije (posnetek je iz Češnjic) seje udeležilo okrog 150 krajanov. (Foto: P. Perc)
I IZ NkŠIH OBČIN	IZ	NkŠIH	OBČIN	flj
Po reviziji bo celo več podpirancev
. BREŽICE — Zategovanje pasu v času vsesplošnega varčevanja nikomur ne prizanaša. V krajevnih skupnostih komisije ta čas pregledujejo upravičenost do pomoči socialnega skrbstva ostarelim, invalidnim in drugim občanom, ki se sami ne morejo preživljati. Do zdaj so naleteli le na tri primere, kjer so se razmere izboljšale in pomoč ni več potrebna.
Med revizijo so ugotovili, daje še veliko več krajanov, ki bi bili potrebni družbene pomoči. Ljudje se starajo in obolevajo, delati ne morejo, zato mnogi životarijo, ne da bi sami zaprosili za podporo.
Verjetno bo pri štipendijah in otroških dodatkih laže kaj prihraniti, saj gre za družine pri polni moči, ki si znajo na različne načine dopolniti družinski proračun, zato se dejanske razmere razlikujejo od evidentiranih dohodkov.
Družbene denarne pomoči s področja socialnega skrbstva so ta mesec povečali za 40 odst. Tako se je zdaj ta pomoč kot edini vir preživljanja povečala na 73.780 dinatjev, kot dopol-. nilni vir na 36,890 dinatjev, nadomesti-
• Pod novo depandanso bo dobilo streho 60 oskrbovancev. Dom bo imel potem 180 postelj, prostore za delovno terapijo in fizioterapijo. S povečanjem števila oskrbovancev od 120 na 180 se bo brežiškemu domu odprla možnost za osamosvojitev, saj je potem že možno uspešno gospodariti. Dom upokojencev v Brežicah je namreč enota Doma počitka v Impolci pri Sevnici, ki tudi sam načrtuje večjo gradnjo. Dozidavo brežiške depandanse bodo financirali iz sklada za gradnjo domov upokojencev v Sloveniji pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
lo za invalidnost pa na 60 tisoč dinarjev. Tudi varstvenim družinam izplačujejo od 1. julija dalje 40 odst. več za storitve, ki jih opravljajo.
V brežiški občini se množi tudi število interesentov za oskrbo v domu upokojencev in trenutno čaka nanj okoli 30 ostarelih. Dom bodo v tem srednjeročnem obdobju dogradili, saj v naslednjih letih pričakujejo zaradi starajočega se prebivalstva še večji pritisk na sprejem vanj. Dograditev je že predvidena v republiškem planu.
J. T.
BREŽICE: PRORAČUN PRVIČ POPRAVLJEN
BREŽICE — Občinska skupščina je šele po usklajevanju med zbori sprejela odlok o proračunu. Prihodki so za 267,6 milijona večji od tistih, ki so jih predvideli na začetku, in se bodo povzpeli na 1 milijardo in 479 milijonov dinaijev. V proračunsko blagajno se bo do nadaljnjega stekal tudi davek iz osebnega dohodka. V obrazložitvi je zapisano, da predložene spremembe ne zahtevajo dodatnih obremenitev.
MALO ZANIMANJA ZA KABELSKO TV
KRŠKO — Akcija zbiranja prijav za priključek na kabelsko TV v Krškem ni dosegla uspeha, kakršnega so pričakovali načrtovalci in krajevna skupnost Krško. Doslej se je za prildjuček prijavilo le 989 krajanov iz Krškega, načrtovali pa so vsaj 1500 priključkov. Kljub temu pa se v Krškem kabelski TV ne bodo odpovedali, saj je oprema zanjo že nabavljena in bi bfla v resnici velika škoda, če ne bi prišlo do uresničitve tega projekta.
Tatjana Kozar
Živ trikotnik prijateljstva z zdomci
Brez srečanj v domovini bi se zdomski otroci preveč odtujili
BREŽICE — »V osebnih stikih z vrstniki in prijatelji v domovini naši otroci šele resnično doumevajo, kam pripadajo, kje so njihove korenine,« je na sobotnem srečanju z zdomci dejala podpredsednica kulturnega društva Mura iz Besighei-ma Tatjana Kozar. V tujini dela petnajst let, vendar ne bo ostala tam za zmeraj. Vrnila se bo, ko bo spravila otroka do poklica. Hčerko ima v gimnaziji, sina še v osnovni šoli. Veseli jo, da imata od lani naprej oba veliko prijateljev v domovini.
»V Nemčiji ni tako razvejenega prijateljstva, ljudje so tam veliko bolj zaprti,« je pojasnjevala in nadaljevala: »V prostem času se manj družijo, manj zgovorni so in tudi v razredih imajo učenci največ enega ali dva prijatelja. Po šoli se razidejo nič večjih ne veže, ker živijo bolj v družini. Tudi naši otroci se navze-majo takih navad, zato menim, da smo’dolžni storiti vse, da se ne odtujijo. V Nemčiji povzroča odtujenost tudi hiter življenjski tempo, saj ljudje šp za soseda nimajo časa.
Člani društva Mura najdemo čas za sestajanje ob sobotah in nedeljah. Zdaj imamo svoj dom, ki smo ga kupili v Besigheimu od tamkajšnjih strelcev. Veseli smo, da smo se lani pobratili z brežiško občino, ki je tokrat pokroviteljica športnega srečanja. Med nami so mnogi mladi ljudje, ki so prvič tukaj, in prepričana sem, da se bodo še vračali in radi sprejemali obiske svojih novih prijateljev. Tudi izmenjava otrok je odlična zamisel. Lani so naši šolarji obiskali vrstnike v Brežicah, letos maja pa smo mi povabili v Besig-heim 35 tukajšnjih učencev za teden dni.»
J. T.
Za gasilce poleti ni sence
V Globokem bodo pokazali, kaj znaio — Za požare opremljeni, za cest<  bra skrb za naraščaj — Skoraj 700 otrok v gasilskih vrstah
cesto ne — Do-
BREŽICE — »Gasilske desetine pridno vadijo in se tudi v najbolj vročih dneh ne utegnejo hladiti v senci, ker bi se na nedeljskem občinskem tekmovanju v Globokem rade čim bolje odrezale,« je v razgovoru povedal tajnik občinske gasilske zveze Ivan Leskovec. Dodal je, da se bodo pomerile mladinske, ženske in moške ekipe in da bodo najboljše desetine zastopale brežiško občino na področnem tekmovanju za Posavje. Zmagovalke regijskih tekmovanj bodo septembra sodelovale na republiškem kongresnem tekmovanju, ki bo za mladince v Ribnici in za člane v Kopru.
Ali pionirji tokrat niso na vrsti?
»Za tekmovanje ne, ker preveija-mo njihovo znanje vsako drugo leto, vabimo jih pa na razvitje pionirskega gasilskega prapora, ki bo v nedeljo v Kapelah.«
• Brežišča občina slovi po številnem gasilskem naraščaju. Koliko otrok vključujejo društva in šole skupaj?
»V osnovnih šolah imamo 250 članov Mladega gasilca, pri društvih pa 200 mlajših pionirčkov od 7. do 9. leta in 210 pionirjev od 9. do 14. leta. Skoraj 700jih je, ki bodo pomlajevali naše vrste.«
• Kako ste zadovoljni z opremljenostjo društev v občini?
KAM KOMUNALNI DINAR?
BREŽICE — Skupnost za komunalno in cestno dejavnost bo tudi letos nakazala svoj delež za nadaljevanje geoloških raziskav na Orlici in na Gorjancih, za dokončanje kanala v Brežini in za vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju od prosvetnega doma do železniške postaje in črpališča.
Projektno dokumentacijo bo naročila za kanalizacijo in čistilno napravo v Brežicah, za kanalizacijo v Dobovi, za hortikulturno ureditev v mestu, za vodne hrame, za razširitev tržnice ter za javno razsvetljavo v krajevnih skupnostih. Dotacije bo dajala za mrliške vežice in za nakup avtobusnih postajališč. V načrtu ima tudi obnovo javne razsvetljave od postaje do mesta, obnovo parkirišč pri bolnišnici in pokopališču ter ureditev kabelske kanalizacije od brežiške pošte do semaforiziranega križišča na Čatežu.
»Kar dobro. Opremo za gašenje požarov imamo, nimamo pa tehničnih pripomočkov za reševanje ljudi iz razbitin v prometnih nesrečah. Tu mislim predvsem na avto cesto, ker
GASILSKO ZBOROVANJE V KAPELAH
KAPELE — V nedeljo, 9. avgusta, bo tukaj gasilsko slavje, združeno z razvitjem pionirskega prapora. Začelo se bo ob 15.30. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega komiteja ZKS v Brežicah Stane Zlobko. Udeležence bo pozdravil tudi predstavnik občinske gasilske zveze. Po razvitju pionirskega prapora bodo podelili priznanja za razvoj gasilstva v krajevni skupnosti in občini. Sledilo bo družabno srečanje ob igranju ansambla TRIM iz Maribora. Gost večera bo priljubljeni humorist Martin Sagner-Du-dek.
Z JE KRŠKO
KRŠKO — Občinska konferenca ZSMS Krško in služba za stike z javnostjo v JE Krško bosta jeseni organizirali kviz »Živimo z JE Krško«, na katerem bodo sodelovali učenci vseh osnovnih šol iz krške občine. Ta kviz bodo organizirali v skladu s sklepi republiške pionirske ekološke konference, kije bila spomladi v Krškem. Namenjen pa je predvsem seznanjanju šolske mladine z jedrsko energijo in pa z delovanjem JE Krško. Pri organizaciji kviza bosta sodelovala tudi Zveza prijateljev mladine in posavsko Društvo inženiijev in tehnikov. Zaključni del kviza bo za dan republike.
SPREJEM PRED POSAVSKIM MUZEJEM — Udeležencem športnega sračanja med slovenskim kulturnim društvom Mura iz Besigheima, tovarno Muro iz Murske Sobote in Brežičani je v soboto dopoldne na grajskem dvorišču zaželel dobrodošlico predsednik OK SZDL Miha Haler in jim pred ogledom muzejskih zbirk predstavil brežiško občino. (Foto: J. T.)
Ugoden veter za sevniško obrt
Predsednik Obrtnega združenja Slavko Vilčnik o obrti in njenih zagatah
SEVNICA — »Z veseljem ugotavljamo, da so kadrovske spremembe v sevniškem občinskem izvršnem svetu v letu 1986 vnesle novega duha v razumevanju za razvoj drobnega gospodarstva. Imamo vso podporo v vodstveni ekipi, kiji uspeva skupaj z nami načrtovanje pogumnejšega razvoja,« pravi predsednik Obrtnega združenja Sevnica Slavko Vilčnik.
Ta pogum je po Vilčnikovem mnenju podprt vlaganjem v razširjeno reprodukcijo, z ustanovitvijo sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in s spodbujanjem kooperacijskih odnosov z združenim delom. Precej zmede pa so v zadnjem času vnesli nedoločeni pogoji za revalorizacijo dolgoročnih posojil, posebej zato, ker se spet nismo izognili jugoslovanski »posebnosti«, da je namreč temeljni predpis o revalorizaciji kreditov prehitel izvedbene akte v bankah.
Sevniški obrtniki podpirajo revalorizacijo, če bi enako usodno doživ-
Slavko Vilčnik
Več vpraSanj kot odgovorov
Delavce zanima predvsem jutrišnji položaj tozdov
BREŽICE — Osnutek sprememb	zakon pred ustavo, ko vendar še ne
zakona o združenem delu je v razpra-	poznamo družbenoekonomskih, polivali po sindikalnih organizacijah izzval	tičnih in pravnih razlogov,
veliko vprašanj. Med njimi je bilo naj-	V delovnih kolektivih povsod
večkrat slišati, zakaj spreminjamo	soglašajo s predvideno krepitvijo
delavskih svetov in predlagajo, da bi v zakonu o združenemu delu kljub vsemu opredelili tudi tista temeljna vprašanja, o katerih lahko delavski svet odloča le s soglasjem tozdov.
Brežiška občina je občina tozdov, zato je razumljivo, da delavce še posebej zanima njihov bodoči položaj v času, ko z več strani čutijo pritiske po njihovem ukinjanju. Sprašujejo se, kako bo z njihovimi pristojnostmi v prihodnje, načelno pa vendarle soglašajo z jačanjem delovne organizacije, če to zagotavlja večjo učinkovitost. Možnosti za pridobivanje dohodka skupnih služb z drugimi načini, ne le s svobodno menjavo dela, ocenjujejo zelo previdno. Mnogi namreč menijo, da predlagane rešitve ničesar ne izboljšujejo, ampak samo zamegljujejo odgovornost delovne skupnosti skupnih služb za povečanje dohodka tozdov.
Vsesplošno podporo je v sindikatih doživel predlog, da bi v organizacijah združenega dela poslej imeli le en samoupravni akt. Zakon o združenem delu bi moral po mnenju številnih razpra-vljalcev uveljaviti enako obliko za vse vrste samoupravnega in interesnega organiziranja.
V disciplinskih postopkih zahtevajo razpravljala v delovnih kolektivih večjo moč sindikalne besede. Predlagajo, da bi imeli možnost neposrednega ukrepanja pri lažjih kršitvah delovnih dolžnosti tudi samoupravne delavske kontrole in drugi delavci s posebnimi pooblastili.
Pri ukrepu družbenega varstva so izoblikovali dodaten predlog, v katerem se zavzemajo za to, da bi ga lahko izrekli ločeno za eno samo področje, da se na primer zamenja poslovodni organ ali razpusti izvršni organ.
J. T.
Ijala sredstva in viri. V nasprotnem pa revalorizacijo zavračajo, ker pač menijo, da gre za Večje odtujevanje dohodka, ki vleče voz razvoja nazaj.
»Obrt seje pri nas, v Sevnici pa še posebej, vrsto let razvijala kot pastorek, ki ga je treba z davki in drugimi dajatvami dušiti, da se ne bi razbohotil. Šele v zadnjem času je družba prišla do za obrt ustreznejšega spoznanja. Obrtniki pa spremembam v zadnjem času ne zaupamo predvsem zato, ker so le delne, ne pa sistemske, in ker so le kratkoročne,« poudarja Slavko Vilčnik.
P. P.
• Cene mi pomagajo v teh vročih dneh, spet sem doživel hladen tuš.
• Postal sem nudist, borim se za goli obstanek.
DUŠAN STARČEVIČ
SPREMEMBE NAČRTOV
KRŠKO—V torek, 28. julija, so se tu sestali vsi trije zbori občinske skupčine in med drugim sprejeli predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1995/2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Krško. Poleg tega so soreieli več odlokov.
nam prav ta povzroča največ preglavic. Pomagajo nam gasilci iz Krškega in Novega mesta, vendar je čakanje nanje za ljudi lahko usodno. Nesreč bo verjetno še več, ko bodo začeli graditi drugi pas avtoceste, predvsem zaradi zapor in obvozov. Za pomoč pri nakupu potrebne reševalne opreme se bomo zato obrnili na sis za požarno varnost, na cestno skupnost in
Ivan Leskovec: »Upam, da bomo lahko kmalu kupili opremo za reševanje ljudi iz avtomobilskih razbitin na avtocesti.«
vodno gospodarstvo, ker se naše službe pri nesrečah srečujejo in družno ukrepajo. Kar gori, je naša skrb, kar se prevrne na cesto, skrb cestaijev in kar se skotali pod cesto, skrb vodarjev.«
J. T.
Kostanjeviška mostova čakata na obnovo
Cestarji se ju bodo končno le usmilili
KOSTANJEVICA — »Vsako jutro, ko moram iti krpat lesena mostova v Kostanjevici, meje kar strah. Promet je gost, s tistimr nekaj deskami, ki mi jih dajo na voljo, pa tudi ne morem delati čudežev,« pravi Martin Gramc, cestar novomeškega cestnega podjetja, ki skrbi za odsek oeste od Mraševega do Grobelj.
Kakšna sta mostova, vidijo Kosta-njevičani, občutijo vozniki, saj deske pogosto štrlijo v zrak in je videti žeblje, ki se pod pezo vozil dvigajo iz cestišča. Pritožuje se krajevna skupnost Kostanjevica, pritožujejo se vozniki, o mostu pišejo časopisi. Očitno pa vse skupaj ne zaleže dosti, saj se v brežiškem tozdu novomeškega cestnega podjetja ne zmenijo dosti za pritožbe.
»Mostova v Kostanjevici sta bila nazadnje obnovljena pred šestimi leti. Tedaj so temeljitejšo obnovo opravljali vsako leto, zdaj pa lahko mostova le še krpam. Toda manjka mi materiala, temeljito delo pa ni mogoče, ker delam v času, ko po mostovih poteka promet In tu čez ne vozijo samo osebni avtomobili, ampak tudi tovornjaki s 40 tonami nosilnosti, čeprav sta mostova grajena samo za obremenitve do 12 ton. Na vse skupaj sem opozoril tudi miličnike, ki pa menijo, da prevozniki morajo čez mostova, saj drugih poti ni, zlasti v sili, ko pride na magistralni cesti do prometnih zamaškov. Kot pa kaže, so v našem tozdu le sprejeli sklep, da se temeljite obnove mostu lotijo avgusta, vsaj tako so mi rekli,« je povedal Martin Gramc, ki je cestar že celih 30 let ta odsek z mostovoma vred pa ima na skrbi tri leta.
J. S.
SIZIFOV POSEL — Martin Gramc se vsako jutro loti popravila mosta. Toda z nekaj deskami in žeblji ra mogoče odpraviti poškodb, Id nastanejo čez dan.
Novo v Brežicah
EN »ZELENI« VOZNI RED JE PREMALO — Celo tisti, ki zmigujejo nad gospodarsko neuspešnostjo, se ne morejo izogniti priznanju ob skrbnosti za točno udeležbo na sestankih v prestolnici. Zeleni vlak vozi redno v Ljubljano in zamude so zanj res samo izjema. Dobro bi bilo, ko bi imeli v občini več »zelenih« voznih redov, da bi se tudi vse drugo odvijalo po vnaprej pripravljenih planih.
KLOBUKOM NI KAJ REČI — Na nedeljskem kmečkem slavju v Bukošku so na veselici prodajali tudi večnamenske klobuke za dopust na morju ali za sušenje krme na pekočem soncu. Bili so prav posrečeni, samo napis je imel dve napaki. Bukošek so prekrstili v Buko-všek in skupnost ni imela črke u. Popust pri ceni je bil torej popolnoma upravičen.
BRIGADA ZA NAGRADO — Možno je tudi to, toda skupina gruzinskih študentov, ki je v največji julijski vročini teden dni z vlakom potovala do Brežic, je bila prvo jutro močno presenečena, ko sojih že ob šestih odpeljali v vinograd. Dan se je vlekel, sonce je pripekalo, oni pa še niso prišli toliko k sebi, da bi držali korak z drugimi brigadirji. Delali so samo fantje, dekletom so prizanesli vsaj za prvič in izkazali so se kot posnemanja vredni kavalirji stare šole.
12 BR€2ISK€^, RORODNIŠNICt
V času od27. julija do 1.avgusta sov brežiški porodnišnici rodile: Ivana Gr-mšek iz Anž — dečka, Dragica Budič s Čateža — Tinko, Rebeka Sebastijan iz Rovinja — Davoija, Zofija Kuhar iz Mladja — Sonjo, Helena Kovač iz Krškega — Andrejo, Mihaela Kozinc s Pokleka — Katjo, Nada Femec iz Krškega — Ines, Ida Horvat iz Kremena — Primoža, Estera Savič — Bizjak iz Sevnice — Mojco, Vesna Todorovič iz Brežic — Vanjo, Nada Baškovič iz Krške vasi — deklico, Kristina Pirc iz Krškega — Nino, Nada Glogovič s Trste-nika — Nikola in Metka Rožman iz Brestanice — Renato. Čestitamo!
Krške novice
PARAGRAFI MOČNEJŠI OD ČIPOV — Nekaj računalniških zanesenjakov iz Krškega se je odločilo, da ustanove mikroračunalniški klub. Medtem ko še nekako obvladajo računalniško tehniko, očitno niso kos paragrafom in birokraciji. V kupu papirjev, ki so potrebni za ustanovitev kluba, je bilo namreč nekaj manjših napak, kar so pristojni seveda takoj opazili, in tako se bo ustanovitev kluba zavlekla za kakšnih štirinajst dni. Kaže, da mladi računalnikarji v svojih vrstah nimajo pravnika, ki bi se spoznal na naše birokratske znake in uganke.
KINO JE SPET PRIVLAČEN — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, ki deluje že 10 let, so razmišljali o tem, kako bi povečali obisk kino predstav. Pa so znižali cene vstopnic za okoli 50 odst. in sedaj imajo dvorano polno tako rekoč vsak dan. Uvedli pa so še eno zanimivo novost. Vsak petek pripravijo nočno kino predstavo, kije zastonj, in tedaj je obiskovalcev kina še več kot ponavadi.
BUDNA CARINA — Eden izmed referentov za informiranje v krški JE je prejel iz ZDA nekaj strokovne in propagandne literature. Seveda je šla pošiljka čez carino, tej pa seje zdelo čudno, da kakšna stvar pride v našo državo tudi brezplačno. Jasno je, da za take materiale niso mogli zaračunati carine, zato pa so naslovniku zagrenili življenje na ta način, da je moral podpisati več pa-piijev. V njih so stale zahteve, da literature ne bo ponatiskoval, razpečeval ali se kako drugače okoriščal z njo.
Sevniški paberki
ZLATO — Sevniški obrtniki so se nedavno otovoijeni srečno vrnili z izleta v CArigrad. Najpomembnejši del »prtljage« ob vrnitvi so bile razne verižice, zapestnice, prstani in druga zlatnina. Da je tovrstno blago tam poceni, ne gre dvomiti, kajti po ocenah nekaterih izletnikov je vsak odnesel domov povprečno kar 2 kilograma bizantinskega zlata. Na carini je šlo tudi vseskozi srečno in tudi letalo zaradi dodatnega tovora ni omagalo. Ne vemo še, če so presrečni tudi obdarovanci, saj je kakovost turškega blaga še bolj sumljiva od tistega, ki je kupljen na Ponte rossu. Neka sevniška obrtnica je namreč v CArigra-du posodila kolegu, ki se ni mogel odločiti za nakup sumljivo debele in zelo lahke verižice, za vzorec svojo sedemkrat tanjšo zlato verižico, kupljeno doma. In glej ga šmenta — na tehtnici je jugoslovansko zlato večkratno prekašalo turške okove.
SKRIVNOST — V Gostinskem podjetju so na referendumu z večino odločili, da gredo v naložbo za izgradnjo novega hotela v Sevnici. Trgovci bodo imeli podoben referendum v drugi polovici avgusta, ko naj bi odločali o gradnji blagovnice in morda še o čem. Odgovorni tovariši bi najraje vse te referendume zavili v tenčico skrivnosti, menda zato, ker je zdaj na potezi še laška občina, da se odloči za hidroelektrarno Vrhovo ali proti njej. Ta gradnja bi potegnila za sabo druge.
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1982) 6. avgusta 1987
kultura
in
izobra-
ževanje
Note za Kolenčeve pesmi
Silvo Mihelčič je uglasbil 23 otroških pesmi Ja-neza Kolenca — Tudi snemanje za radio?
ČRNOMELJ — Prejšnji mesec je črnomaljski glasbenik Silvester Mihelčič uglasbil 23 otroških pesmi novomeškega pesnika Janeza Kolenca. »Iskal sem primerna besedila, da bi med počitnicami kaj pametnega počel, in sta mi Franc Šali in Ivan Zoran v Novem mestu pokazala Kolenčeve otroške pesmi, ki bodo izšle v zbirki,« je povedal Mihelčič.
Mihelčiča so Kolenčeve otroške pesmi zelo pritegnile, izbral jih je 23, se lotil dela in ga v enem mesecu končal. »Že prej sem uglasbil kakšno otroško pesem, vendar se resneje na to zahtevno glasbeno področje nisme spuščal. Do sedaj sem imel v glavnem take pesmi, ki otroško domišljijo bolj ali manj begajo. V glavnem so govorile o živalskih likih, ki imajo skorajda človeško podobo in lastnosti. Menim, da je otrok zbegan, ko ob lepi pesmici o putki ali zajčku nekega dne to ali drugo zagleda zaklano in pripravljeno za pečenko. Še hujeje, če ta umor zagrešita očka ali mamica.
Za Kolenčeve pesmi pa Mihelčič pravi, da so drugačne. »Pesmi so zelo iskrive, nagajive, z veliko mero vzgojnega sporočila, vzbujajo domišljijo, situacijo kar vidiš, zelo mi je všeč, da vzbujajo šaljive asociacije. Otroku moraš vzbuditi zanimanje, sicer se kmalu začne dolgočasiti in pokaže, da mu stvar ni všeč.« Pesmi je kompozicijsko
zastavil tako, da jih bo lahko pel otroški pevski zbor ob spremljavi klaviija, namerava pa jih tudi inš-trumentirati za manjši orkester, če bi se odločili za snemanje za radio. Mihelčič je prepričan, da bodo uglasbenih Kolenčevih ot-
Silvo Mihlečič: »Kolenčeve otroške pesmi so me zelo pritegnile.«
roških pesmi na ljubljanskem Radiu veseli in da jih bodo z veseljem sprejeli.
Novembra, ob predstavitvi Kolenčeve zbirke, bi Mihelčič rad predstavil tudi uglasbene pesmi. Pel bi jih lahko otroški pevski zbor črnomaljske glasbene šole ali kakšen novomeški zbor, spremljavo na klavirju pa že vadi črnomaljski pianist Andrej Kunič.
A. B.
»Mildova Zala« na prostem
V Svatnah na Koroškem spet uprizarjajo znano slovensko ljudsko igro
SVATNE — Kogar bo te dni pot zanesla na avstrijsko Koroško, naj stopi še do Svaten pri Šentjakobu v Rožu, kjer na prostem uprizarjajo ljudsko igro Mildova Zala nastalo po istoimenski zgodovinski Sketovi povesti.
Prirediteljem jo je že nekajkrat zagodlo slabo vreme, tako da so morali premiero s 25. julija prestaviti na 1. avgust Do zdaj sta bili že dve predstavi te igre, ki jo je režiral Peter Mili-tarov, naslednji dve bosta jutri in v soboto, nato pa sta predvideni še dve ponovitvi, in sicer 15. in 16. avgusta. Vse predstave te zanimive igre so ob pol devetih zvečer. Kot poročajo, je prireditev razburkala vso slovensko kulturno javnost onstran, pa tudi tostran Karavank. Zadnjič so to igro igrah na prostem pred trinajstimi leti.
Kot zanimivost omenimo še, da v Svatnah še stojita Miklova in Seraj-nikova hiša, kiju omenja igra, v vasi pa se še vedno košati tud nekaj stoletij stara Upa, slovenski simbol.
Za učbenike globlje v žep
Novi in prenovljeni učbeniki bodo izšli septembra
• Naše ceste so tako slabe, ker se bencinski dinar vse bolj spreminja v kongresnega.
• Niti znanost niti religija ne moreta pojasniti, zakaj imajo mali bogovi hudiča v duši.
• Mnogi so pljunili v roke, da bi laže prešteli nezaslužen denar.
M. BRADAČ
Slovenske založbe pripravljajo za novo šolsko leto skupaj 44 učbeniških novosti. Nekaj bo popolnoma novih knjig, nekaj pa bo prenovljenih glede na zahteve programov, tako osnovnošolskih kot srednješolskih. Knjige so za ponatise pripravili že spomladi, a gredo zadnji v tiskarno šele te dni. Učbeniki bodo tudi dražji kot lani. Povprečno so se podražili za 102 odstotka — osnovnošolski za 94, srednješolski pa kar za 121 odstotkov.
Za nove cene so se založniki dogovorili že maja. Takrat je kazalo, da bodo
PASTIRSKE IGRE
SEMIČ — Na tukajšnji osnovni šoli delujeta folklorna in tamburaška skupina, obe pa nastopata v oddaji, ki jo bo ljubljanska televizija predvajala danes (z začetkom od 18.55) na prvem programu. V tej oddaji predstavljajo učenci splet iger in plesov, s katerimi so si belokranjski pastirci nekdaj krajšali čas. Pri nastopu za tv snemanje sta otrokom pomagali mentorici Marija Gregorič in Vlasta Šterk. V oddaji pa nastopa tudi zbor semiške šole,
NI ZANIMANJA
KOČEVJE — Fajdigovo knjigo »Pogreznjeni otok«, ki govori o življenju Kočevarjev v Stari cerkvi in okolici, prodajajo — kot smo zvedeli — v Kočevju v knjigami Državne založbe in v prodajalni Turističnega društva Kočevje. Knjiga pa ne gre posebno dobro v promet. V prodajalni Turističnega društva so prodali le dve (od tega je eno kupil uslužbenec prodajalne), v knjigami Državne založbe pa so povedali, da knjiga tudi ne gre in da so tisti, ki sojo kupili, nekoliko razočarani. Pričakovali so, da bo knjiga pisala o zgodovinskih dejstvih, gre pa za roman.
Sele zakon bo Rogu zagotovil pravo varstvo
Zdaj se z varstvom tega spominskega območja trudi predvsem odbor podpisnikov posebnega družbenega   dogovora — Pomanjkanje denarja — Odbor pisno poročal-
novomeški občinski skupščini
NOVO MESTO — Odbor podpisnikov družbenega dogovora o zaščiti, uf®Janju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Rogu je novomeški občinski skupščini pisno poročal o opravljenih nalogah v minulem letu in načrtih za letos. Čeprav poročilo, priloženo gradivu za nedavno, julijsko zasedanje skupščine, na sami seji ni razvnelo govorniških sposobnosti delegatov in drugih razpravljalcev, pa to še ne pomeni, da so imeli to točko dnevnega reda samo za formalno, se pravi za obrobno in manj pomembno. Prej bo držalo, da se delegatom ni zdelo potrebno znova pogrevati starih in znanih stvari v zvezi s problematiko spomeniškega varstva Roga, pa tudi ne ugotovitve, da reševanje mnogih pomembnih zadev, kijih zahteva skrb za tako varstvo, zavlačuje v nedogled, in to kljub naporom odbora podpisnikov in tistih, ki so po službeni dolžnosti pritegnjeni k sodelovanju, predvsem muzeji, služba za varstvo naravne in kulturne dediščine ter gozdarske organizacije.
Zakaj poteka vse skupaj tako počasi, sta dva razloga: prvi in trenutno najpomembnejši je pomanjkanje denarja, zaradi česar se naloge kot neuresničene prenašajo iz enega leta v drugo, drugi razlog pa je v pomanjkljivem sistemu urejanja tako občutljivih zadev, kot je,spomeniško varstvo Roga. Poleg tega bremeni to varstvo za zdaj predvsem občine, na območju katerih se razteza roško pogorje, kar nikakor ni prav, saj je Rog kot srce slovenskega narodnoosvobodilnega boja in porajanja nove, ljudske oblasti vseslovenska zadeva. Celoten splet
Slovenski oktet spet na turneji
Tokrat po Sloveniji in Dalmaciji — dvakrat v Dubrovniku
LJUBLJANA — Slovenski oktet, ki je ta teden zaključil televizijsko snemanje v Postojnski jami, bo danes nastopil skupaj z organistom Hubertom Bergantom v cerkvi v RogaškiSlatini, jutri pa v Ptuju, in sicer na prireditvi ob občinskem prazniku, ko bodo med drugim predstavili monografijo ptujskih slikarjev. Takoj zatem bo oktet odpotoval k morju, pel najprej v Crikvenici, nato pa sodeloval na poletnih kulturnih prireditvah v Dubrovniku. 10. avgusta bo v Dubrovniku izvajal solistične parte vokalno-instru-mentalne Fantazije skladatelja L van Beethovna. 12. avgusta bo Slovenski oktet izvajal še tako imenovani koncert a capella in v okviru programa predstavil renesančne skladbe, dela slovenske pravoslavne liturgije ter več priredb domačih in tujih ljudskih pesmi.
NEZASEDENIH LE ŠE 11 MEST
TREBNJE — Glasbena šola Trebnje je podobno kot druge šole, denimo brežiška, sklenila zmanjšati število učencev v šolskem letu 1987/88. Skrčili bodo število učencev od 133 na 112, to je 7 oddelkov po 16 učencev. Po besedah direktorice Centra za izobraževanje in kulturo Darinke Tomplak, kamor spada glasbena šola, so že opravili razpis in je na voljo še 11 mesj. Prednost imajo pihala in trobila, skratka, instrumenti za godbo, čeprav bodo seveda zastopani tudi vsi ostali instrumenti po predmetniku in učnih načrtih.
vprašanj, ki izhajajo iz tega, bo razrešil šele poseben zakon o partizanskem Rogu. Kot smo pred časom že zapisali, se zakon, ki t« za Rog uvedel podoben urejevalno-varovalni režim, kot velja, denimo, za Triglavski narodni park ali za Spominski park Trebče, pripravlja že nekaj časa; rapubliški komite za kulturo je letos sprejel predlog za izdajo takega zakona, hkrati pa je razpravljal o tezah za osnutek takega zakona.
Iz poročila odbora podpisnikov je razvidno, daje Muzej ljudske revolucije Slovenije lani topografsko in delno zgodovinsko obdelal več objektov, ki so med NOB opravljali na Rogu pomembne funkcije. To so: partizanska tiskarna 15, telegrafska postaja na Bazi 20, partijska šola CK KPS in pekarna na območju Podturn — Poljane, Kidričev bunker, radio-oddajna postaja za zvezo z Moskvo v obdobju 1944 — 1945 v Bušincu in Baza Dl — Turk na Riglju. Med te šteje še partijska šola, ki pa je še niso utegnili ustrezno obdelati. Za letos pa imajo omenjeni muzej, Dolenjski muzej in Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine načrtovane naloge, ki pomenijo nadaljevanje prizadevanj, zastavljenih že prej. Med drugim gre za to, da bi območje Roga in Starih žag vnesli v srednjeročne in dolgoročne občinske plane črnomaljske in novomeške občine, obnovili nekatere objekte, tako da bi dobili nekdanjo podobo, v tem ali onem pa pripravili še razstave ter tako obiskovalcem omogočili, da bi se bolje seznanili z resnično vlogo Roga med narodnoosvobodilnim bojem. Več nalog pa so že ali bodo izvedli ob pomoči gozdarskih organizacij, predvsem tozdov novomeškega in kočevskega GG, in kot pove poročilo, so opravljena dela vredna precej prek 10 milijonov dinarjev. Gozdarji so sami opravljali vzdrževalna dela na nekaterih spomenikih in grobiščih. Gozdarji kočevskega tozda Gozdarstvo Rog so med drugim prenovili
tudi gozdno kočo na Podstenah na Rogu, kjer je zdaj omogočeno večdnevno bivanje.
Omenili smo le nekaj del, morebiti niti ne najpomembnejših, ki sojih že ali pa jih še bodo opravili tako imenovani podpisniki družbenega dogovora o Rogu. Že iz navedenega pa je razvidno, da je bilo pomanjkanje sredstev — dajejo jih predvsem podpisniki dogovora, ki pa niso vsi tudi dobri plačniki — res glavna ovira, da ni bilo za zaščito, urejanje, vzdrževanje in oskrbo spomenikov NOB na Rogu narejenega še več. Ko bo dobil Rog zakonsko varstvo, pa naj ne bi bilo takih problemov več. Za Dolenjce bo najpomembnejše to, da bo morala za Rog skrbeti vsa Slovenija. Zato si tudi želijo, da bi bil zakon o Rogu čimprej sprejet in uveljavljen.
I.	ZORAN
Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
— računalničarja—informatika, izposojevalca VI. stopnje naravoslovne, tehnične ali organizacijske smeri — računalniška usmeritev
— ali višjega knjižničarja VI. stopnje Ul — smer knjižničarstvo
Delo je v izmeni, za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter 3-mesečnim poskusnim delom. Stanovanja ni.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo komisiji za delovna razmerja Študijske knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Prijave sprejemamo 15 dni po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
največji stroški s tiskanjem in z avtorskimi honorarji. Za to bo zdaj treba odšteti 141 oz. 191 odstotkov več denaija. Da se za toliko ne bodo podražili tudi učbeniki, pa gre zasluga ugodnim posojilom, ki so jih dobili založniki, vendar pa samo za šest mesecev. Teh posojil je za več kot 900 milijonov dinarjev.
Novi učbeniki naj bi prišli iz tiskam septembra.
Poezija	samote,
Ob retrospektivni razstavi del V. Lamuta v ljubljanski Moderni galeriji
Retrospektivna razstava del pokojnega akademskega slikarja Vladimira Lamuta, ki je bila od srede junija na ogled v ljubljanski Mestni galeriji, nam je omogočila poglobljen vpogled v življenjsko delo znamenitega liko vnega ustvarjalca iz Novega mesta.
Panorama slikarjevega prizadevanja je bila s to razstavo tako bogato in vsestransko zajeta, da obiskovalec v spodnjih in zgornjih prostorih galerije ni mogel v pičli uri zgolj z bežnim ogledom obiti in se miselno posvetiti posameznim detajlom eksponatov. Vendar lahko že sam pogled na Lamutovih platnih odkrije tenkočutnemu in poučenemu obiskovalcu tudi barvno skalo kompozicije.
Podobe v olju in njih kolorit odsevajo razpoloženjsko-čustvene tangente. Umetnikov svojskipatospoetičnih prizorov se dopolnjuje v olju s prelivajočimi se toni resnobnih akrodov, ki so značilni za Lamutova platna. Govorijo o neki posebni ljubezni do izjemnih videnj i> okolju narave. Kot da je umetnikovo iskanje miru in sreče njegova velika naloga, tako spominjajoča, a še teže najdena. Pričujoča le v pozlati večernega zatona ali jutranje zarje, kakor s svetlobo oblile, samotne gorske kope: personifikacija dobrih bližin iščočih samotark.
Prav na teh platnih večjega formata je izrazito dokazana
Lamutova ustvarjalna moč v izpovednosti poetičnega duha in tragičnosti. V čisti osami nedosanjane lepote in lastnega bivanja. Toda Lamut se dokazuje tudi še v drugih zvrsteh likovnega spektra. Tako v litografiji tušu, laviranem tušu, peresu s tušem, v gvašu, s suho iglo, z zeleno in črno kredo ter ogljem.
Okno v svet, kot intimno doživljanje in soočanje z mar-kantnostjo starega Pariza, govori o neizneverjajoči se mu osami, s katero iščeta svetlobo sonca na tej strmi vijugasti magistrali Ali te olajšujoče svetlobe ni najti med nepropustnimi zidovi, mansardami in visokim stolpičem kolesov velemesta. Niti v zrcaljenju romajoče provincialne Seine, njenih z vrbjem, drevjem in grmičjem poraslih obrežij — vseh užaloščenih suit potujoče vode. Ahasverova samota in on sam — iskalec lepote in ljubezni Samoti rojen, nemimi popotnik.
Vse videne poante dokazujejo Lamutovo zvesto pripadnost rodni krajini, njeni lepoti in ljudem, živečim v njej, kakor tudi širšemu slovenskemu prostoru. V njegovem času slutnje, nostalgije in pekoče žalosti, ki utegne prežagati srce našega slikarja, a nam zaupno izroča zapuščino — podobe iz svojega življenja — v spomin.
RUDIMIŠKOT
Njen smoter je bil pisati za ljudstvo
Ob 20-letnici smrti pisateljice like Vašte
Pred dnevi je minilo dvajset let od smrti slovenske pisateljice like Vašte. Življenje se ji je izteklo v Ljubljani po izpolnjenem 76. letu. Svoj pisateljski opus je zaključila z avtobiografijo Podobe iz mojega življenja.
Vaštetova se je rodila v Novem mestu (v Burgerjevi družini), kjer je preživela tudi otroštvo. Odločila se je za učiteljski poklic in po končanem učiteljišču poučevala v več krajih. Njeni večji življenjski postaji sta bili Trst in Ljubljana, kjer je kot predmetna učiteljica tudi nazadnje poučevala.
lika Vašte seje kot pisateljica posvetila predvsem popularni zgodovinski povesti oziroma romanu in na tem področju nadaljevala romantično domačo (npr. Jurčič, Lea Fatur) in tujo tradicijo. Upodabljala je slovensko zgodovino od naselitve prek reformacije do Ilirskih provinc.
• Napisala je več del. Naštejmo jih, kakor so bila napisana in izšla: Mejaši (zgodovinska povest o 8. stol.), Umirajoče duše (zgodovinska povest o 17. —18. stol.), Vražje dekle (zgodovinska povest o Valvasorju oz. o 17. stol.), Roman o Prešernu (izšel v več izdajah), Rožna devica (povest o 19. stoletju oz. o Valentinu Vodniku), Upor (povest o 19. stol. oz. o Ilirskih provincah), Svet v zatonu (roman o 7. stol.), Gričarji (roman o 16. stol.), Izobčenec (roman o Trdini) in že omenjene Podobe iz mojega življenja. Poskusila se je tudi z dramo (Visoka pesem, govori pa o Prešernu) in napisala zbirko pravljic za mladino (Pravljice).
Čeprav je bila Vaštetova malone vse življenje zdoma, je s srcem ostala Dolenjka. Dolenjski se je oddolžila s knjigami Upor, Gričarji in Izobčenec ter z njimi zlasti Novemu mestu postavila lep spomenik.
lika Vašte je pisala za ljudi. Tega se je v celoti zavedala in bila na to tudi ponosna. Ob svoji 70-letnici je
na proslavi, ki so jo njej na čast pripravili v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, ponosno priznala, daje bilo pisati za ljudstvo in ugajati ljudstvu njen življenjski smoter.
Njena pisateljska bera, kot vidimo, nikakor ni majhna, zdi pa se, da po krivici prehitro tone v pozabo, še posebej, ker so v njej dela, ki bi zaslužila trajnejši prostor v slovenski k zavesti. Torej poleg Romana o Prešernu kot najbolj znanem delu like Vašte bi bile to prav gotovo še knjige Gričarji, Izobčenec in Vražje de-
Pisateljica Uka Vašte, kakor jo je leta 1956 portretiral Božidar Jakac.
kle, čeprav je slednja po smrti pisateljice že doživela ponatis. Predvsem pa bi bil že čas za dokončno kritiško premotritev pisateljske ustvarjalnosti like Vašte, se pravi da bi bilo treba njena dela ponovno pregledati in ugotoviti, s čim pisateljica še lahko spregovori tudi današnjemu bralcu, ki je gotovo zahtevnejši od tistega, denimo, pred 50 ali 60 leti. Ob tem bi bila tudi naloga pregledati pisateljičino zapuščino, zlasti še dela, ki so ostala v rokopisu in jih nekaj hrani tudi novomeška) Studijska knjižnica. In tega naj ne bi opravili samo iz pietete do pisateljice.
IZ.
MALI KULTURNI MOZAIK
• V teh poletnih dneh, ko gre večini pripadnikov našega ljudstva predvsem za to, da si na morski obali ali kje drugje do zagorelosti osonči in okrepi svoja delovna telesa, so se nekaterr Dolenjci, znani tudi kot besedni ustvarjalci, intenzivno posvetili pisanju ali urejanju del. To so predvsem pesniki in pisatelji, ki od njih založništvo pri Dolenjskem muzeju pričakuje, da bodo do jeseni pripravili in predložili svoje nove knjige. Tako se Severin Šali in Franc Šali trudita s pripravo pesniških zbirk, Milan Markelj pa s sestavo zbirke novel. Ti trije avtorji naj bi hkrati z Ladislavom Lesarjem, katerega pesniško zbirko uredništvo že ima, izšli leta 1988, kakorje zapisano tudi v programu založništva pri Dolenjskem muzeju za to leto.
• Na Tednu kitare 87, prireditvi v okviru poletne galsbene šole v Titovem Velenju, se je vidno uveljavil tudi Dušan Pavlenič, učitelj na glasbeni šoli Marjana Kozina v Novem mestu. Kot smo lahko prebrali v Deluje še posebej zablestel na zaključnem koncertu udeležencev Tedna kitare, ko je na kitari spremljal tenorista Marjana Terčka v treh pesmih zgodnjega baroka. Kritik gaje omenil posebej zaradi muzikalnih vrlin, ki jih je pokazal Novomeščan na tem nastopu, enako kot Viktorja Vidoviča iz Karlovca, vendar samo ta dva. V kritikovem sporočilu je moč prebrati, daje bila udeležba na Tednu kitare tudi letos obilna, »saj seje zbralo v tednu dni v tej ali oni zasedbi skoraj vse, kar lahko ocenimo kot najbolj perspektiven vzpon dokazljivih uspehov ob pedagoškem usmerjanju igre,,.
• Ribniški oktet, pevski osmerec, ki nosi ribniško ime, čeprav deluje v Ljubljani, je por' vodstvom svojega umetniškega vodje Jožeta Koresa spet nanizal nekaj usp šnih nastopov. Minuli petek je pel na mednarodnem festivalu v Beljaku, na avstrijskem Koroškem pa se je predstavil še enkrat, in sicer v
soboto v Vogrčah. V nedeljo so ga poslušali tudi v Šentilju. Pred to turnejo je v Stični prepeval nemškim turistom.
• Generacija učencev, ki bo jeseni nadaljevala šolanje na srednjih šolah, bo morala ob koncu šolanja pridobljeno znanje in zrelost spet potrditi na stari in preizkušeni način — z maturo. Prvič se bo pesem Gaudeamus igitur po dolgih letih oglasila ob koncu šolskega leta 1988/89, ko bodo z maturo končali šolanje učenci na dvoletnih srednjih šolah oz. tisti, ki se bodo šolali po skrajšanih programih. Daje matura vendarle potrebna, je samo eno od spoznanj v času izvajanja srednjega usmerjenega izobraževanja. Z gotovostjo lahko zapišemo le to, da se usmerjeno izobraževanje učencem ne bo nič bolj priljubilo ' zaradi ponovne uvedbe mature, rekli bi, da bo prav nasprotno.
Kronika — tudi o Dolenjski
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, objavlja v svoji zadnji številki nekaj člankov, ki obravnavajo Dolenjsko in Belo krajino. Tako Dušan Kos v članku Metliški grad po inventarju leta 1723 opisuje grad v Metliki, kakršnega je imel pred očmi Stanislav Pepelko, ko je leta 1723 opravil inventuro. Obenem so analizirani požari v Metliki, ki so v 18. stol. bistveno spremenili podobo mesta. Zatem Marija Perko predstavlja na podlagi spominskega in dokumentarnega gradiva razvoj prve terenske partizanske lekarne Bober, ki je s sanitetnim materialom oskrbovala tudi Dolenjsko. Mag. Mirko Kambič opisuje delovanje poklicnega fotografa Josipa Pelikana, kije imel atelje tudi v Brežkah, njegova zapuščina pa čaka na monografsko izdajo. Marinka Dražumerič pa na podlagi zapisov v kroniki adlešičke župnije opisuje vpliv dogodkov prve svetovne vojne za življenje prebivalcev v zaledju.
z	   1	., ................	,	iii	m«	m	■	.
št. 31 (1982) 6. avgusta 1987___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSKI	LIST
Fotoslišal: Milan Markelj
Naostrena elektronska ušesa
Visoka tehnologija igra pomembno vlogo v prisluškovalni vojni, a izkušnje so prav tako veliko vredne — »Bolhe«, lesarji, mikro valovi in »mehurji«
r
JA, RES JE BILO VČASIH DRUGAČE - ZA NAMI JE VSAJ KDO STOPAL.
\ l\
2 v r*m i*
*
I
\
Toča ubijala kokoši
KOT KURJA JAJCA debela in do 25 dkg težka točaje 24. julija udarjala med neutjem po Žužemberku in okolici, ubila več opek na hišnih strehah in oklestila sadno drevje. Nekemu gospodarju je toča ubila tudi kokoši. Najdebelejša toča je padala v Trepči vasi. Kos ledu je tehtal kar pol kilograma. Na srečo je bila toča redka, zato je tudi škoda manjša.
PREJŠNJI TEDEN SO delavci SGP Pionir začeli z izkopnimi deli za stanovanjske hiše, ki bodo stale na Znančevih njivah v Kandiji. Pri teh delih so naleteli na prazgodovinske grobove z žganim pokopom, ki so položeni v zemljo v neposredni bližini še starejših halštatskih gomil. Doslej so odkrili že 40 grobov.
ŠTEVILO TATVIN seje letos v krški samopostrežbi nekoliko zmanjšalo. Na upravi so povedali, daje veliko odvisno od budnosti samih prodajalcev. Zato bodo uvedli sistem nagrajevanja za odkrite tatvine. Kupci kradejo predvsem cenejše stvari, za katere jih skoraj ne morejo kaznovati. Toda tudi male vsote počasi zrastejo v velike.
KOPALIŠČE NA LOKI v Novem mestu je letos živahno, kot ni bilo že dolgo vrst let. Številni kopalci pa pogrešajo reda in navad, kakršne imajo v kopališčih sploh. Omarice za obleko so razbite, polomljenih je tudi bore malo desk za sončenje, da o nečistoči v sanitarijah sploh ne govorimo.
NOVOMEŠKA ATLETIKA, ki je pred leti povsem izumrla, se je v zadnjem času dvignila na precej visoko raven, množično in kvalitetno. Toda v zadnjem času spet kaže, da bos kvalitetno atletiko za nekaj časa konec, kajti prvi trije nadarjeni atleti so že zahtevali izpisnice in jih tudi dobili. Atleti bodo nadaljevali kariero po drugih klubih, kijih bodo z veseljem sprejeli. Pošiljali jih bodo na tekmovanja, v boj za točke, čast in ugled kluba in jim ne bo žal tistih dinarčkov.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. avgusta 1967)
*
e
*
*
*
\
\
*
Ko so aprila meseca ameriški strokovnjaki ugotovili, da so v zgradbo ameriškega veleposlaništva v Moskvi imeli dostop sovjetski tehniki, so se takoj lotili zagrizenega iskanja prisluškovalnih naprav. Čeprav niso našli niti enega samega mikrofončka, niti koščka žice, niti enega oddajnika, pa so vseeno prepričani, da so v zgradbi prisluškovalne naprave, vendar tako majhne in tako dobro skrite, da jih praktično ni mogoče najti.
Strokovnjaki so zabeležili le impulze, po katerih sklepajo, da v zgradbi delujejo vohunske naprave, s katerimi sovjetski tehniki lahko sledijo tudi kodiranim elektronskim komunikacijam veleposlaništva s svetom in tudi znotraj samega veleposlaništva.
Z enakim nezaupanjem so se Američani lotili tudi pregleda gradbišča novega veleposlaništva v Moskvi. Tu so pri iskanju imeli več sreče, saj so odkrili marsikaj takega, kar je videti zelo čudno, za strokovnajke pa je po svoje zelo zgovorno. Našli so kabelske povezave in žice, ki ne vodijo do znanih odjemni-kov, nenavadne zajede in vdolbine v zidovih in na zidnih oblogah, tako urejeno jekleno ogrodje, da tvori nekaj podobnega anteni.
Ta odkritja so vojaškim strokovnjakom potrdila nič kaj radostno dejstvo, da Sovjetska zveza sicer zaostaja na mnogih področjih in se ne more kosati z Zahodom v vrhunski računalniški in drugi najsodobnejši tehnologiji, da pa prav nič ne zaostaja v vohunskih tehnikah.
»Ugotovitev, da so sovjeti desetletje za nami v tehnologiji, zanesljivo ne velja za elektronsko prisluškovanje,« je dejal James Schlesinger, kije imel nalogo ugotoviti, ali je novo veleposlaništvo v Moskvi dovolj zaščiteno pred vohunjenjem in prisluškovanjem. Nekdanji uslužbenec obrambnega sekretariata dodaja, da Zahod sicer še vedno vodi pred sovjeti v miniaturizaciji pri-služkovalnih naprav, da pa imajo vzhodni strokovnjaki več izkušenj z najsodobnejšimi prisluškovalnimi napravami.
Strokovnjaki ameriške protiobveščevalne službe so prepričani, da so sovjeti izdelali takšne nove naprave, o katerih je le malo znanega. Po lastnih napravah pa sklepajo, kakšne da so in kaj naj bi bile zmožne opraviti.
Čeprav je proizvodnja prisluškovalnih naprav skrbno varovana, pa jc na dan le pricurljalo nekaj novic, s pomočjo katerih so novinaiji nekoliko pokukali v skrivnosti elektronskega vohunjenja. Poglejmo, kaj so novega ugotovili novinaiji ameriškega tednika Tima.
Še vedno so najbolj zanesljivo in priljubljeno orodje za prisluškovanje mikrofoni. Samo to niso več stvari, ki bi jih bilo težko skriti. Ker so izredno majhni, dosegajo velikost bucikine glavice, jih je mogoče neopazno skriti kamorkoli in praktično tudi kadarkoli. Skrite mikrofončke se sicer da odkriti s posebno elektronsko napravo, ki zazna valove, ko mikrofonček oddaja, kar je sprejel. Odkrivanje dosedanjih mikrofonov je bilo dokaj preprosto in učinkovito. Toda najnovejše »bolhe«, kot se v žargonu reče podtaknjenim mikrofonom, so narejene tako, da sporočilo, ki ga prejemajo 15 sekund, oddajo v enem samem signalu, ki traja le droben delček sekunde. Jasno je, da takega mikrofončka ni mogoče odkriti z že omenjeno elektronsko napravo, saj je oddaljeni čas mnogo prekratek, da bi ga lahko naprava zaznala.
Novejših »bolh« tudi ni mogoče prevarati z dodatnimi šumi. Nič ne pomaga, če v prostoru, kjer teče zaupan in tajen pogovor, predvajajo hrupno glasbo in skušajo motiti prisluškovanje z oddajanjem nizkofrekvenčnih valov. To je včasih zares onemogočilo mikrofone, danes pa ne več. Mikrofoni namreč
Kaj so pred	80	leti	pisale Dolenjske	Novice.
Sama zavist, pa še neumna!
Predlog strašno preseda liberalcem, Židom in drugim ljudem te baže — Toča hudo tolkla po Belokrajini —- Boj s sovražniki božjimi vedno bolj oster
(Strašno) preseda liberalcem, židom in drugim ljudem te baže, daje kršč. socijalna stranka najmočnejša stranka v novem državnem zboru, in ne samo to, ampak tudi, daje najbolj delavna. Posebno jezo pa je izzval vrli vodja te stranke dr. Lueger. Predlagal je namreč: v proslavo šestdesetletnice vladanja cesaija Jožefa naj država podari 100 milijonov kron kakor ustanovno glavnico za starostno in invaliditetno zavarovanje. In ker si drugi poslanci tega niso izmislili sami, nasprotniki kršč. sodajlne stranke na vse načine skušajo zmanjšati pomen tega predloga. Sama zavist, pa še kako neumna!
(Toč a) je hudo pobila nedavno po več krajih Be)o-krajine. Ubogo ljudstvo! Treba je nujne pomoči!
(V teh) časih, ko se boj med sovražniki in prijatelji imena Kristusovega vedno bolj ostri, ko sovražniki božji vedno bolj predrzno stopajo na dan in odkrivajo svoje nakane, treba, da tudi mi vedno krepkeje razvijamo in
5
*
lahko zajemajo zvoke v prostoru z različnih točk, računalnik pa potem opravi selekcijo šumov in zvokov ter lepo izlušči iz vse zvočne kolobocije samo želieni pogovor.
Se bolj pametne so »bolhe«, ki jih vohuni podtaknejo v električne pisalne stroje, računalniške tiskalnike in podobno pisarniško opremo. Mikrofoni posnamejo šum vsakega udarca tipke ali pisalne glave, v prisluškovalnem središču pa te šume spremenijo v lepo berljive zapise. Takšne prisluškovalne naprave so ameriški protiobveščevalni inšpektorji odkrili v pisalnih strojih, ki so jih nabavili za moskovsko ambasado. A če so res našli vse bolhe, niso povsem gotovi. Med triki, kijih uporabljajo eksperti, je namreč tudi ta, da eno »bolho« nastavijo tako, da se jo da odkriti, s čimer prikrijejo drugo.
Odkar so računalniki postali neločljiv del delovnega sedanjika in preko njih potekajo komunikacije vseh vrst, beleženje zapisov in obdelava gradiv, so strokovnjaki za prisluškovanje razvili posebne naprave, ki zunaj zgradbe, kjer delajo z računalniki, prestrezajo valove, ki jih računalniki oddajo, in jih sproti prenašajo v svoj računalnik. Tako se ista sporočila in podatki hkrati izrisujejo na delovnem ekranu in v prisluškovalni postaji.
Še najbolj eksotične prisluškovalne naprave pa so laseiji, kijih usmerijo na okenske šipe prostora, v katerem poteka razgovor, ki bi mu radi prisluškovali.
Laser zazna najmanjše tresljaje šipe, te tresljaje posreduje računalniku, ta pa jih spremeni v zvok, torej iz tresenja šip zvedo, o čem je tekla v prostoru beseda. Ta tehnika sicer deluje brezhibno, vendar pa je v mestih in povsod tam, kjer je precej hrupno okolje, manj uporabna.
Med še nepojasnjenimi načini prisluškovanja je vohunjenje s pomočjo mikrovalov. Zaradi njih je pred letom dni prišlo do hude krvi v sovjetsko-ameriških odnosih. Američani so ugotovili, da njihovo ambasado v Moskvi ves čas obsevajo z mikrovalovi, kako pa naj bi jih sovjeti izkoristili za prisluškovanje, niso mogli ugotoviti. Domnevajo, da z mikrovalovi zaznavajo tresljaje znotraj zgradbe, ki jih še prej ojačijo s pravilno razporejenimi jeklenimi palicami, posebnimi zamiki in odprtinami v stenah, nato pa računalnik iz teh tresljajev izlušči pogovore in druge zvoke, ki lahko kaj izdajo.
Edina zanesljiva rešitev pred prisluškovanjem so »mehurji«, posebne sobe, ki so na vse mogoče načine zaščitene pred oddajanjem kakršnihkoli tresljajev, valov in drugih izdelalskih znakov. V ameriški ambasadi v Moskvi imajo nekaj takih »mehurjev«. Nedolgo tega pa so ugotovili, daje v enega sovjetskim vohunom uspelo podtakniti »bolhe«.
No, pa smo tam! V ostri in neusmiljeni prisluškovalni vojni ostane le malokaj skritega.
MiM
CGP DELO TOZD Prodaja Podružnica Novo mesto
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge OBRAČUN TUJIH ČASOPISOV
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
POGOJI:
— končana ekonomska šola V. stopnje
— 6—12 mesecev delovnih izkušenj na finančnem ali komercialnem področju
— dvomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema KADROVSKA SLUŽBA, TITOVA 35, LJUBLJANA, 8 dni po objavi.
636/31-87
Z nekaj truda gre
VROČI ARGUMENTI so odločali v sporu, ki se je vnel med filozofsko navdahnjenimi Filipinci. Nekaj možakarjev seje zapletlo v spor okoli vprašanja, kaj je bilo prej: kokoš ali jajce. Ker problemu miselno niso bili kos, nikakor pa se tudi niso mogli sporazumeti, da nihče nima dokončno prav, je spregovorilo orožje. Zagovorniki o prvenstvu jajca so ustrelili zagovornika kokoši. Tako je zaenkrat obveljalo, daje bilo najprej jajce. Argumenti so bili tako prepričljivi, da je zagovornik kokoši utihnil — za vedno.
IZ ČRNE AFRIKE je prišla zares presenetljiva novica, ki jo je posredovala agencija Kenia news. V nekem naselju blizu Nairobija so po izročilu in šegah položili na pare pokojnico in jo objokovali celih 7 ur, nakar je pokojnica vstala s par in nadaljevala z življenjem. Samo vstajanje od mrtvih ni tako presenetljivo, saj so primeri navidezne smrti razmeroma dokaj pogosti. Preseneča podatek, da je od mrtvih vstala pokojnica stara že 130 let.
VROČE SO STRASTI JUGA in
ko južnjaka zagrabi silovitost ljubezenskega čustva, je konec razuma. Neki Roberto Mangione iz San Mic-hela pri Catanii se je zagledal v lepo sokrajanko in ji začel dvoriti, najprej obzirno, potem pa vse bolj drzno, ker ga lepotica ni hotela uslišati. Ljubez-neksi klici so se končali s streljanjem v okno izbranke. Kaj je hotel vročekrvni zaljubljenec s puško, je nejasno, sodišče bo presodilo, ali je skušal ljubljeno samo malo prestrašiti ali pa je hotel v onostranstvu dobiti to, kar mu je bilo v tostranstvu odrekano. Zanimivo je, daje pri streljanju sodelovala 72-letna sorodnica. Zakaj je nji vrela kri, ni znano.
NI SAMO NA TUJEM vročekrvne matere. Tudi pri nas se najde kakšen tak primerek. Tako smo iz našega časopisja izvedeli, da se je snub-ljenje nekega Harizija slabo končalo. Mati njegove izbranke Asibe je nesojenemu ženinu odgriznila del uhlja ter ga za nameček še treščila s steklenico po glavi.
NAJ JE SLIŠATI še tako strahotno nemogoče, pa je vendar res, da Kuvajt uvaža — pesek. Vsako leto navozijo iz Norveške, Iraka, Pakistana in od drugod okoli 35.000 ton peska za številne gradnje, izdelavo cevi in stekla, ker je domači puščavski pesek, ki ga imajo sicer več kot preveč, neuporaben za gradnje in drugo.
To ne pomeni, da bo postal morilec, kot ne pomeni, da bo šofer, če se rad igra z avtomobili, ali da bo postal arhitekt, če rad zlaga kocke. Vojne igre so stare in otroci se jih od nekdaj radi igrajo. Z njimi socializirajo nasilnost, namesto dajo potlačijo vase, kar je bolj škodljivo za osebnostno rast. In ali se ne igrajo z orožjem tudi zato, ker se počutijo nemočni? Tako se vsaj simbolično ščitijo.
MiM
(Vir Newsweek)
vedno višje dvigamo prapor Kristusov, vedno odločneje in očitneje z besedo in dejanjem kažemo, da smo njegovi. Če si zloba upa nastopati pri belem dnevu, pa bi se krepost ne smela pokazati?
(Letošnje) sušno leto bo napravilo mnogo škode pri otavi, detelji in druzih sadežih. Pridelek krme bo vsled tega veliko manjši, kakor se je skraja kazalo. Po travnikih seje pokazalo letos vse polno divjega korenja, po detelji je navadno veliko predenice. Čudni pojavi, dočim ni po vinogradih še sedaj nobene peronospore. Morda nam ta škodljivka za letos prizanese, saj smo v mnogih legah dosti tepeni po toči.
(V S r b i j i) so nezadovoljni s svojim kraljem, kralj Peter pa tudi. Zato ni čudno, da se širijo vedno bolj in bolj govorice, da kralj odstopi.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1907)
Psiholog Bettelheim meni, da je za dobro vzgojo po-treben trud staršev, ne pa kaka velika znanost
Vzgoja otrok je bolj ustvarjalni trud kot znanost, meni otroški psiholog Bruno Bettelheim, ki zagovaija na osnovi svojih petdesetletnih strokovnih izkušenj, da lahko vsak roditelj postane dober vzgojitelj svojih otrok, če se le dovolj potrudi.
Vedeti pa je treba, da je vzgoja otrok opravilo, ki ne daje prav nobenega zagotovila, da bo uspešno. »Ljudje ne bi smeli misliti, da bodo popolni starši in da bodo vzgojili popolnega otroka. Ni ne popolnih staršev in ne popolnih otrok,« pravi strokovnjak.
Bettelheim ni edini, ki zagovaija bolj sproščen odnos do vzgoje in ki misli, da imajo starši dovolj instinktivnega smisla za vzgojo, če se le nekoliko bolj potrudijo in se ustvarjalno med odraščanjem otrok poglobijo ne samo v otrokov notranji svet, marveč tudi sami vase. Človek mora sam premisliti, kaj muje storiti.Tii receptov-kajti vsak odnos med otrokom in starši je enkraten, kot so enkratni starši in otroci sami.
Kljub temu pa je Bettelheim v svoji zadnji knjigi, kjer govori o vzgoji otrok, natresel tudi nekaj nasvetov. Povzemamo samo nekaj misli o tem, kar je zanimivo tudi za naše razmere, to pa je gledanje televizije in igranje z otroškim orožjem.
Otroci ne kupujejo televizijskih sprejemnikov, pravi Bettelheim, nabavljajo jih odrasli. In od tega, koliko in kako starši gledajo televizijo in kakšen odnos imajo do nje, je odvisen tudi otrokov odnos. Ni še tako zanič programa, od katerega otrok ne bi nekaj odnesel, pa naj je stvar razumel ali ne. Dobro je, če se starši z otroki in med seboj pomenijo o posameznih televizijskih programih in tako na nevsiljiv način otroku dajo nekaj osnov za pravilno dojemanje in razumevanje. Dobro je vprašati otroka, kaj mu je bilo v oddajah všeč in kaj ne, in kako je dojel prikazano. Samo sedeti skupaj z otrokom ob televizorju in strmeti v ekran, ni dobro in zdravo za otrokov razvoj in vzgojo.
Na otroške igrače, ki oponašajo orožje,
Bettelheim ne gleda tako kritično kot drugi psihologi. Pravi, da se mora otrok naučiti živeti v svetu, v katerem vlada tudi nasilje. To je pomemben del vzgoje. Pustimo otroku, naj se igra s puškami in topovi, naj strelja v namišljene sovražnike.
OSNOVNA ŠOLA XV. SNOUB-Belokranj-ska
METLIKA
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja razrednega pouka
za delo v oddelku podaljšanega bivanja z dopolnjevanjem za nedoločen cas, s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9.1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
Elektronke se ne dajo
Največji avdiofili prisegajo na naprave, v katerih so vgrajene elektronke — Zgolj muhavost ali dejstvo?
^Kaliforniji slovi James Boyk kot prvovrsten strokovnjak za snemanja. Mož uči tehnologijo glasbene reprodukcije, svoje znanje pa podkrepljuje tudi s praktičnimi dosežki. Poznavalci pravijo, daje le koncert, ki gaje posnel Boyk na ploščo, slišati kot pravi koncert v živo in daje le klavir z njegovih posnetkov slišati kot pravi klavir. Takšna silna tenkočutnost pri poslušanju plošč je sicer bolj redka, a strokovnjakom gre verjeti, da se Boyk na svoj posel zares spozna.
Presenetljivo pri vsem je, da se Boyk ne zanaša na najbolj sodobno tehnologijo, marveč za svoje elektronske naprave uporablja za današnje pojme povsem zastarele elemente, kot so navadne elektronke. Toso po štiridesetletni vladavini transistorja zares že pravi dinozavri v tehnološkem muzeju. Dandanes jih nihče več ne vgrajuje v avdio naprave, celo dobiti jih je težko, saj jih izdelujejo samo še kot rezervne dele za starejše naprave, za vojsko in za premične komunikacijske postaje. Tran-sistorji namreč opravijo isto nalogo kot elektronke, vendar ob precej manjši porabi električnega toka, se neprimerno manj ogrevajo, so precej manjši in jih je mogoče veliko stlačiti na zelo majhne površine. Vse to je elektronke izrinilo iz uporabe v računalništvu in sploh iz moderne
elektronske industrije. Nanjeprisegajc samo še avdiofili, kot je Boyk.
Z^r^di razprav o tem, ali je zvok, Jd|?J^8jlIi(Sl.?ktronkami, res boljši, so 'Pfe^fjii*zB(Wili parametre in dokazali« ifjdtSO Pfšžrike v bistvu zelo majhne,
. človeški sluh pa naj bi jih sploh ne zaznal. Avdiofili te raziskave zavračajo kot netočne, češ da niso pri meritvah upoštevali vseh potrebnih parametrov in da nekaterih stvari pač ni mogoče izmeriti. Kvaliteto zvoka je prav tako težko postaviti na objektivna merila, kot to velja za ocenjevanje kvalitete plemenitih vin. Nekaj je, kar daje obema vrhunskost, kaj je to, pa nihče ne zna natančno povedati, še manj izmeriti.
V ZDA in po Evropi zato avdiofili kupujejo posebej narejene avdio naprave, v katerih so namesto tran-sistorjev elektronke. Šesta vi jalci teh staromodnih, a dragih naprav elektronke celo uvažajo iz Sovjetske zveze, seveda po ilegalnih poteh.
Kdo ima prav, na to najbrž ni mogoče odgovoriti. Navsezadnje je odgovor bolj stvar sociologije kot tehnologije. Kdor pač bolj uživa ob glasbi, ki jo reproducira s pomočjo naprav z elektronkami, naj pač uživa v nji.
MiM
(Vir: Discover)
NAGRADA V KRŠKO
Žreb je pri zadnjem žrebanju reševalcev naše 29. nagradne križanke izbral JOŽETA ZAJCA iz Krškega in mu za nagrado dodelil knjigo Janeza Mencingeija Abadon. Gre za knjigo, ki jo poznavalci ocenjujejo kot eno najbolj pomembnih miselnih dejanj na Slovenskem v preteklem stoletju. Za nagrajenca pa bo zanimiv že sam zaCetek knjige, saj pripoved steče bhzu njegovega kraja, »ondi, kjer se lena voda zelene Krke druži z bodrimi valovi bistre Save«.
... ^e*',e današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 17. avgusta na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 31.
Tf
Sedanjost naj bi se ne izneverila vzorom in naj bi ne preslišala opozorila zgodovine.
L. MILČINSKI
Naključja so človeku največji nasprotnik.
L. KOVAČIČ Delo in znanje plemenitita človeka in storita, da ni od nikogar odvisen.
E. JELOVŠEK
31
NAGRADNA KRIŽANKA
OL
SLAVNA
SVEO.
FILM.
IGRALKA
(GRETA)
GOVORICA
OPORNIK V SADOVNJAKU
IZSUŠENA
REČNA
STRUGA
STAROSTA
SLOV.
FILM.
IGRALKA
UTA)
IDNI-
JANSKO
PLEME
ST. GR. ZEMLJE-PISEC
RIM.
MESTO
SLOVEN-
SKO
NARODNO
GLEDA-
LIŠČE/
PREDELEK
AFR.
0R2AVA/
TIOCIAN
SESTERO-
KOTNIK
OSVEŽILNA
PIJAČA
UMETNIŠKA
ZBIRKA
PRE-
STOLNICA
BABILO-
NIJE
JECA
SISTEM
INDIJSKE
FILOZO-
FIJE
GL MESTO BURME
PREDVOJNI
NAPREDNI
SLOV.
POLITIK/
RI2EV0
2GANJE
GR.
BOGINJA
NESREČE
MLEČNI
IZOELEK/
NEZA-
VISNA
DRŽAVA
HRVATSKA
HRIB PRI JEOGRAOU/
RIM.
LEGIJE
PRESKUS/
DESNI
PRITOK
MOZELE
M. IME/ OKR. ZA EDIDIT
SEST. J. UOIR
BELG.
FERME/
SLOG
TRSCICA
IND.
POLITIK
Sastri
SLAVNI AM. VIOLINIST (ISAAC)
KEM. SIMBOL ZA TANTAL/ SOOEC
DOMAČA
ŽIVAL
SOSEDNJA
DR2AVA
STARI
SLOVAN
PUŠČA-
VSKI
Svetov je neskončno veliko
Mladi fizik razvil teorijo o množini vesolij — Naše je samo eden od gigantskih
Meje spoznav
razvil teorijo o množini vesolii — Nase je s mehurjev, ki so nastali po velikem poku —
Moderna znanost ima skoraj povsem izdelano podobo, kakšno je in kako je nastalo vesolje. Prevladala je teorija velikega poka, po kateri se je vesolje začelo z eksplozijo pred 15 milijardami let, nato pa se oblikovalo in širilo. Kaj bo s snovnim vesoljem, ali se bo v nekem trenutku začelo krčiti in potem ponovno eksplodiralo ali pa se bo razbežalo v neskončnost, na to vprašanje sicer različno odgovarjajo, v glavnem pa so si astronomi enotni v pogledih, daje to vesolje pač edino, ki obstaja.
Seveda pa ne vsi. Fizik Andrej Linde z moskovskega fizikalnega inštituta Lebedev namreč meni, da se vesolje dejansko sestoji iz množine < različnih vesolij, v katerih vladajo zakoni, ki so lahko zelo različni od zakonov, kot jih poznamo v »našem« vesolju. Naše osončje, galaksije in ozvezdja, to vse je le eno od številnih vesolij, a žal edino, ki ga poznamo.
»Ne moremo vztrajati pri misli, da živimo v edinem možnem svetu,« pravi 39-letni teoretik. »Živimo pač v
Z nožem nad Parkinsonovo
Kirurgi premagujejo doslej neozdravljivo bole-_________________zen________________
Na nedavnem strokovnem srečanju medicinskih raziskovalcev, ki svoje znanje posvečajo boju s Parkinsonovo boleznijo, je več kot 500 strokovnjakov z vsega sveta presenečeno spremljalo video posnetke bolnice, ki ji je uspelo premagati že zelo močno razvito bolezen do te mere, da se je lahko sama gibala. Zaslugo za izjemno r okrevanje ima najnovejši kirurški način ^zdravljenja Parkinsonove bolezni, in sicer gre za presajanje tkiva nadledvične žleze v možgane obolele osebe.
Tega načina zdravljenja so se doslej po-služili kirurgi v ZDA, na Kitajskem, v Mehiki in tudi v nekaterih drugih,drtavah. Uspehi so zelo obetavni indbljuMjdjti raz-cvet kirurškega zdravljenj^ne' š&W6 'Parkinsonove bolezni, maweč tudUdriigih podobnih možganskih dkSrar s presajanjem tkiva nadledvičnice v možgane bolnikov.
Parkinsonova bolezen prizadeva veliko ljudi po svetu. Zakaj in kako bolezen na-'• stane, ostaja nepojasnjeno. Znano je le, da postopno odmiranje možganskih celic v posebnem delu možganov, ki je temno pigmentiran, povzroči tresavico in mišič-'• ne krče, kar človeka na razvitejši stopnji bolezni povsem onemogoči. Odmiranje omenjenih celic je kritično zaradi tega, ker proizvajajo snov dopamin, izjemno pomembno za prevejanje impulzov iz možganov v živčevje mišic. Pomanjkanje do-pamina pripelje do nepravilnega delovanja mišic in nekontroliranih gibov, tresenja ipd.
Prvi, ki so razvili zamisel o presajanju tkiv, ki prav tako proizvajajo dopamin, v obolele možgane, so bili Švedi. Prvo operacijo te vrs’e pa so lani opravili mehiški kirurgi. Kot presadek so vzeli bolnikovo tkivo in se tako ognili zapletom pri morebitnem zavračanju presadka. Ameriški kirurgi pa so postopek še dodelili in z uspehom opravili na več kot 10 težkih bolnikih.
svetu, v katerem lahko življenje naše vrste obstaja. V drugih vesoljih so drugačne vrste življenja.«
Lindova teorija je dokaj drzna, a ne tako povsem osamljena. Pred leti je fizik Alan Guth predstavil javnosti svojo teorijo »napihnjenega vesolja« (o nji smo v našem tedniku tisti čas pisali), po kateri seje vesolje v delčku sekunde po velikem poku napihnilo v gigantski mehur, šele nato pa seje začelo počasnejše širjenje in oblikovanje, kot ga poznamo sedaj. Snovno vesolje je po tej teoriji v bistvu le tanka lupinica okrog strahotno velike praznine.
Robot pomaga arheologom
Podvodni robot raziskal ostanke slavne oklopni-________________ce_________________
V svetovno zgodovino pomorstva sta se med prve oklopnice zapisali ladji Monitor in Merrimack. Leta 1861 je Merrimack, ki so ga zgradile države konfederacije, med ameriško državljansko vojno uničil floto severnih držav. V odgovor so severnjaki zgradili oklopnico Monitor. Srečanje obeh oklopnic se je končalo neodločeno. Nobeni ni uspelo premagati druge, ker so se topovske krogle odbijale od debelih jeklenih plošč. Po tem zgodovinskem srečanju in prvi bitki oklopnic v zgodovini ladij niso več uporabili za medsebojni boj. Merrimacka so po končani državljanjski vojni predelali in preimenovali v fregato Virginio, Monitor pa je potonil v Atlantiku.
Ostanke slavne oklopnice so odkrili šele leta 1973. Podvodni arheologi so iz nje dvignili 100 različnih predmetov, vendar pa so ves čas upali, da bodo nekega dne lahko dvignili celo ladjo in jo spremenili v muzej, podobno kot so Švedi dvignili svojo slovito in nesrečno Wasso. V ta namen je skupina podvodnih arheologov dva tedna preiskovala ostanke oklopnice. Njihova ugotovitev je, da ladje ni mogoče dvigniti, ker bi bil podvig veliko predrag in tudi, ker bi ladja pri dviganju zelo verjetno razpadla. Toda kljub temu ekspedicija ni bila neuspešna. Za razvoj podvodne arheologije je akcija Monitor pomembna, ker so arheologi uporabili novo raziskovalno orodje — podvodnega robota.
Naprava je med raziskovanjem zbrala toliko dragocenih podatkov, kot bi jih potapljači sami nikdar ne zmogli. Omeniti velja, da leži potopljena oklopnica 67 metrov globoko, karje že globina, v kateri je delo potapljačev močno otežkočeno. Robot, ki so ga vodili z bojne ladje Apache, je ponesel 2000 fotografij visoke ločljivosti, zbral podatke za računalniško tvorjenje tridimenzionalne slike in ugotovil stopnjo korozije jeklenega oklepa. Slednjih podatkov bi potapljači sploh ne mogli ugotoviti, dsaj je ladja na debelo zraščena z morskim rastlinstvom in živalstvom.
Meritve so pokazale, da bi bilo mogoče potopljeno ladjo učinkovito zaščititi pred nadaljnjim rjavenjem in tako počakati na čase, ko bi bil dvig možen. Na oklep ladje bodo pritrdili cinkove anode, ki bodo zaustavile rjavenje. Ladja namreč zdaj deluje kot ogromna, a šibka baterija zaradi kombinacije jekla, železa in soli v morski vodi. Cinkova anoda pa bo ijavenje potegnila nase.
Sovjetski teoretik je teorijo napihnjenega vesolja razvil v povsem novo smer. Pravi, da so se različni deli vesolja napihnili različno. Namesto enega gigantskega mehuija je nastalo več takih snovnih tvorb. Proces pa še teče. V prostoru — času nastajajo in se oblikujejo nova in nova vesolja. Vesolje kot celota je torej večno in v večnem porajanju.
Novo teorijo so nazvali teorija kaotične napihnjenosti.
Čeprav nova teorija še nekoliko šepa, pa ponuja možnost za vrsto spekulacij in odgovorov na temeljna vprašanja znanosti. Nova teorija med drugim potijuje, denimo, teoretične spekulacije o 26 različnih dimenzijah, o čemer so razmišljali nekateri teoretiki.
MiM
(Vir: Newsweek)
Resnično bogatenje drug drugega je možno samo na liniji dajanja in sprejemanja, v nobenem primeru pa ne jemanja ali vsiljevanja.
C. ZLOBEC
V idealizmu mladosti je vedno nekaj nezmernega in v njem je nevarnost totalitarizma.
D. PIRJEVEC
Zdrava hrana
Slaščice za sladkosne-de, ki ne redijo
Ljubitelji slaščic so bili ves čas pred dilemo, ali použiti toliko teh živil, kot jim srce poželi, in nositi breme odvečne teže z vsemi težavami vred, ki jih prekomerna telesna teža prinaša, ali pa se v sladkosnednosti zadrževati in se odrekati priljubljenim sladkostim. Ne eno in rie drugo ni prijetno. Toda videti je, da bodo poslej takšni ljudje nekoliko manj trpeli. Znanstveniki so iznašli nekalorično celulozno polnilo, s katerim je mogoče nadomestiti polovico moke pri pečenih slaščicah, ne da bi zaradi tega živila izgubila kaj pri okusu. Izgube zgolj in samo pri kalorični vrednosti. To pa je navsezadnje edino željeno: dobrota ostane, škodljive posledice pa so odstranjene.
Seveda pa strokovnjaki za živilstvo niso polnila razvili zato, ker bi se jim smilili debeluhi in požrešneži. Novi nadomestek za moko ima poleg neka-loričnosti tudi to dobro plat, da je fibrozen, kar pomeni, da deluje dobrodejno na delovanje prebavil in preprečuje nastanek številnih bolezni, ki so povezane z nepravilno in premalo fibrozno hrano, vključno raka na črevesju in kronična zaprtja.
Nov živilski proizvod prihaja na tržišče prav v času, ko je podobnih proizvodov vse več. Pred meseci se je pojavil nekaloričen nadomestek za sladkor, fibrozna živila že nekaj let pridobivajo vse več privržencev in gredo dobro v prodajo. Vse torej kaže, da bo za pod zob še vedno veliko dobrega, da pa se zaradi tega obseg trebuha ne bo večal.
KOZMETIČNA NEGA AKUPRESURA JANEZ ROZMAN
Kajuhova 5 61000 LJUBLJANA Tel.: 061/448-643 (popoldne)
Naš program obsega:
HUJŠANJE, ODPRAVLJANJE CELULITISA,
ROČNO MASAŽO
Z znanjem jutrišnjega dne vam pomagamo ZDRAVO HUJŠATI
po tradicionalni klasični kitajski metodi.
Vsakemu obiskovalcu posvečajo novi vrhunsko usposobljeni strokovnjaki individualno pozornost in vam zagotavljajo skozi vse leto zanesljiv in trajen uspeh. CELULITIS odpravljamo s strokovno ROČNO MASAŽO in CELLUTRONOM, ki vsesfransko izboljša vaše telesno in psihično počutje.
LOTERIJA SLOVENIJE obvešča cenjene igralce, da lahko ponovno vplačujete v našem prodajnem mestu v METLIKI, Cesta bratstva in enotnosti 59.
Se priporočamo!
Srečo je treba deliti!
HOTIjKODZa\ [LOTCiDGDJJH
A
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idrija, n sol o 65281 Spodnia Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
Delovna skupnost VIO TREBNJE
TOZD OS DR. PETRA DRŽAJA VELIKI GABER
razpisuje prosta dela in naloge
HIŠNIKA
Pogoji: končana III. ali IV. stopnja šolanja, zaželjene delovne izkušnje.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
627/31-87
V* •
acija
/tv:
Poiskala sta
še tako odročno in majhno krpe zelje, ki je bila kje tičala zagozdena med drugimf mejaši. S pogledom sta še zadnjikrat objemala vse, kar je mogel pogled doseči.
Zvečer se je nebo prepreglo z oblaki. Proti zahodu so se po nebu pasle ovčice in žarele. Ko je nastala noč, so utihnile v temi. Izza oblakov je silil mesec, ki je zdaj pa zdaj pokukal in kukal skozi okno v izbo. Matevž in Polona sta zadnjo noč na Osojah nemirno spala. Pravzaprav bolj prečula kot prespala, in v pogovoru obujala spomine.
Proti jutru je Matevž nekoliko zadremal in začel obupno stokati v spanju. Polona ga je poklicala: »Matevž! Matevž! Počasi se je zdramil. Preplašen je sedel. Obup. ki mu je bil prej neznan, sejeprik-radel od nekod in ga tiščal. Stresel se je, kakor da mu je kdo porinil nož v srce.« Zadnja noč v svoji hiši,« je pomislil.
Navsezgodaj sta se odpravila na pot v dolino. Matevž se je še zadnjikrat ozrl na domačijo. Skrb mu je zrla iz oči, skoraj strah pred prihodnostjo, skrb je kljuvala v njegovem srcu.
»Skoraj sedemdeset let si živel na Osojah, o, Matevž, in odhajaš kot izgnanec in ubog! Vse moči si dal Osojam in
mladost je zakopana tu in vsa krepka moškost je vtkana vanje. In zdaj odhajaš zdelan in brez moči. In kje boš zdaj užival te sadove na stara leta in kam boš položil svojo utrujeno, sivo glavo?«
Tudi Polona se je še enkrat ozrla na Osoje. S priprtimi očmi, na katerih so visele solze, je gledala, kakor se v tema-1 čni mrakobi izgubljajo hiša, hlev in vse. Nikoli ni pomislilla na starost, toda nanjo se je pripravljala vse življenje. In zdaj je tu z vsemi neprijetnostmi in polna negotovosti. E, kje so že tisti časi, ko je še verovala v Boga in imela zaupanje v ljudi. Dolgo življenje je vse te iluzije izpralo, da ji je ostala prazna duša. Z omahljivimi koraki je sledila Matevžu.
Matevž in Polona, kljub dobri oskrbi in družbi v domu starostnikov, nista mogla zatreti velikega domotožja po Osojah. Kakor hitro je bil lep dan, sta že pohitela na bližnji hrib, od koder so se videli vrhovi gore, pod katero so bile razgrnjene Osoje.
Njune oči so srkale lepote gozdnatih vrhov, misli pa so jima poletele naOsoje, med temačne grape in se sprehajale po sončnih lehah, kjer dehtijo deviško bele šmarnice, se pomudile ob potoku, pohitele tja med njive in košenice, povaso-vale pred hišo v senci mogočne češnje in
se sproščeno vračale nazaj, naužite te lepote.
Duševno potešena sta se vračala nazaj v dom starostnikov. Zvečer pa sta si imela toliko lepega povedati, kot bi bila zares obiskala Osoje.
Nekega lepega popoldneva, ko sta se vračala s tega hriba, sta pri prečkanju železniške proge še nekoliko postala in se zazrla v komaj vidne vrhove nad Osojami. Stala sta na progi in močno naglušna nista slišala tovornega vlaka, ki je pripeljal izza ovinka. Oba je povozil.
Tako sta končala življenje zadnja iz rodu Osojnikov.
Osoje so naglo propadale. Njive, košenice in sadni vrh je zaraščalo podrastje. Na strehah so se pokazala rebra ostrešja in dež je opravil uničujoče delo v notranjosti poslopij.
Poleti 1966, ko je močan piš z razdiralno močjo pustošil tam okoli, je mimogrede poravnal tudi na Osojah vse, kar je štrlelo iznad mogočnih kamnitih zidov. Zidovje pa je preraslo robidovje in druga podrast, da je komaj še opaziti, kje je stoletja kljubovala trdna Osojnikova domačija.
konec
POTA
m s iit?
&
Kolesarjem Krke devet naslovov
Izreden uspeh novomeških kolesarjev na državnem prvenstvu na dirkališču — Erženu štiri zlate medalje — S. Papežu naslov in rekord dirkališča
ZAGREB — Če pomenijo sobotni in nedeljski nastopi novomeških ko-iesaijev na dirkališču v Zagrebu, kjer je potekalo letošnje državno prvenstvo v vožnji na velodromu, obet v rezultatsko uspešnejši drugi del sezone, potem v prihodnosti razveseljivih novic ne bo manjkalo. V konkurenci vseh najboljših jugoslovanskih kolesaijev — na startu jih je bilo preko 80 iz petnajstih klubov — so bili tekmovalci Krke razred zase. Osvojili so kar 9 zlatih medalj, ob teh pa še dve srebrni in eno bronasto.
jšimi mladinci, pri članih pa je Darko Papež v finalnem dvoboju izgubil z Rajkom Cubričem in tako osvojil srebrno medaljo.
V vožnji na čas je pri mlajših mladincih prvo zlato za Krko osvojil Milan Eržen, medtem ko je v članski konkurenci presenetljivo zmagal Darko Papež in tako potrdil odlično formo. V tekmi na 1000 metrov z 200 metri sprinta je Eržen ponovil uspeh iz prejšnjega nastopa ter v konkurenci mlajših mladincev vnovič slavil, še tretje zlato pa si je prikolesaril v vožnji na točke. Njegov uspeh je v tej disciplini dopolnil Judež s prvim mestom med stare-
Tri desetletja šahovske igre v Sevnici
Turnir ob jubileju
SEVNICA — V počastitev 30-letnice igranja šaha v Sevnici je tamkajšnji ŠK Milan Majcen pred dnevi pripravil ekipni in posamični hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 6 ekip in 20 posameznikov.
V moštvenem deluje imal največ uspeha vrsta ŠK Savinjčan iz Šempetra, drugi je bil ŠK Krško in tretji domači ŠK Milan Majcen. V posamični konkurenci je dokaj presenetljivo, a povsem zasluženo slavil Sevničan Franc Derstvenšek, ki je zbral 5 točk, sledijo pa: Skok (Savinjčan) 4,5 točke, Rudi Blas 4, Povše (oba ŠK Milan Majcen) 4, Rot (Krško) 3,5 itd.
ŠK Milan Majcen, ki je slavi letos 30 let obstoja, se je razvil iz šahovske sekcije, ki jo je 16. januarja 1957 ustanovi upravni odbor DPD Svoboda iz Sevnice. Za svoje uspešno delovanje je klub doslej prejel številna priznanja, ob letošnjem jubileju pa mu je OK SZDL Sevnica podelila priznanje OF slovenskega naroda s srebrnim vencem. Omenimo še, da so skromno, a jubileju dostojno proslavo klubu omogočili KS Sevnica, Jutranjkam še posebej sevniška Lisca. Danes ŠK Milan Majcen deluje v prostorih sevniškega TVD Partizan, ki so jih šahisti sami s pomočjo nekaterih delovnih organizacij in občinske TKS preuredili, a so za potrebe kluba premajhni, poleg tega pa jih uporabljajo tudi ob krvodajalskih akcijah in kot točilno mesto ob veselicah. Nič čudnega potemtakem, če je ena največjih želja sevniških šahistov ob jubileju, da bi vendarle prišli do primernejših prostorov.
J. BLAS
FRANC DRSTVENŠEK — Presenetljivi zmagovalec jubilejnega turnirja in hkrati predsednik ŠK Milan Majcen, ki letos slavi 30 let delovanja.
Daleč najzanimivejša pa sta bila v posamični in ekipni zasledovalni vožnji. Osrednja osebnost teh nastopov je bil Sandi Papež, ki sije že tretje leto zapored
priboril naslov najboljšega, ob tem pa dosegel tudi nov rekord zagrebškega dirkališča. V finalnem obračunu je ugnal klubskega kolega Smoleta; tako sta, zlato in srebro odšla v Novo mesto. Članskim uspehom se je s tretjim mestom pridružil še starejši mladinec Judež, pravo zmagoslavje krkašev pa je bila ekipna zasledovalna vožnja. V vseh treh konkurencah so bili novomeški kolesarji razred zase, mlajši mladinci Krke so v finalu ugnali vrstnike Roga, pri starejših je bila Krka v odloč-inem dvoboju boljša od Save, nov poraz pa so Kranjčani doživeli v članski konkurenci, saj je bila najboljša novomeška vrsta zanje v finalnem dvoboju pretrd oreh.
GOSTILI ROKOMETAŠE BRAUNSCHWEIGA — Minuli konec tedna so Novo mesto obiskali rokometaši iz Braunschweiga v ZRN, katerih sodelovanje z novomeškim rokometnim klubom traja že nekaj let. Gostje so v športni dvorani pod Marofom odigrali dvoje prijateljskih srečanj z novomeškimi vrstniki (posnetek je z enega od teh), v prostem času pa so si ogledali nekaj dolenjskih znamenitosti, medtem ko jih je v ponedeljek dopoldne sprejel tudi predsednik novomeškega izvršnega sveta. (Foto: B. Budja)
Prodor brežiške atletike
Trojica mladih brežiških atletov Lopatičeva, Rovan in Kevo že v državnem vrhu
BREŽICE — Mladi brežiški atleti so že pred leti opozorili nase, dokončno pa so se iz’ anonimnosti prebili lani v mladinski (mlajši mladinci so celo osvojili republiški atletski pokal), letos pa dosegajo izredne uspehe tudi v članski konkurenci. Dolenjska je tako dobila novo močno atletsko središče, delo v njem pa poteka pod vodstvom prof. Poldeta Rovana in s sodelovanjem treneija Henrika Omerzuja ter nekdanjega zveznega kapetana in treneija za mete Kreše Račiča.
Največ zaslug za prodor brežiške atletike gre komaj 18-letni dijakinji Vladki Lo-patič, ki je svoje lanske rezultate v najtežji
OO
N/
NOVOTEHNI TURNIR V ZBURAH
ZBURE — Tamkajšnji NK Trapina iz Zbur je v nedeljo, 2. avgusta, organiziral turnir v malem nogometu, ki se gaje ude--ležilo kar 28 ekip. Presenetljivo je prvo mesto osvojila ekipa Novotehne, druga je bila Drska, tretje Dolenjske Toplice in četrte Pleteije.
atletski disciplini — ženskem sedmerobo-ju letos še izboljšala in na junijskem državnem prvenstvu članic v Ljubljani zasedla odlično drugo mesto z novim republiškim rekordom 5.432 točk, s čemer sije zagotovila tudi nastop na univerziadi v Zagrebu. Kot edina dolenjska športnica v Zagrebu ni razočarala, s 5.298 točkami je v izredno močni konkurenci osvojila 11. mesto, zvezni selektor atletske reprezentance Ivica Matijevič pa je po njenem nastopu izjavil, daje sposobna doseči še več, predvsem ko bo popravila svoje rezultate v metih krogle in kopja.
* Poleg Lopatičeve je zagotovo največji up brežiške atletike 17-letni Aljoša Rovan, mladinski republiški in državni rekorder v deseteroboju, ki pa je ta naziv izgubil na državnem prvenstvu junija v Ljubljani po ogorčenem boju z Ljubljančanom Puchiarjem. Zato pa se mu je Rovan oddolžil že pred dnevi na mladinskem balkanskem prvestvu v romunskem Pitostiju, kjer je z novim osebnim rekordom 6.379 točk osvojil srebrno medaljo. Tudi Aljoša ima po napovedih strokovnjakov še veliko rezerv, že jeseni naj bi bil sposoben novega mladinskega državnega rekorda preko 6.600 točk.
USPEH PAVLIČA, SMOLA ROKAVCA
DONNINGTON, SCHLEIZ — Lojze Pavlič, tekmovalec novomeškega AMD, ki se je, kot smo že pisali, v nedeljo udeležil dirke motociklistov za veliko nagrado Anglije v Donnington Parku — tekma je veljala za točke svetovnega prvenstva — je znova dosegel velik uspeh. V svoji kategoriji do 80 kubikov je namreč osvojil odlično 13. mesto, zmaga pa je pripadla Špancu Martinezu, ki sije s tem uspehom že zagotovil naslov svetovnega prvaka.
V vzhodnonemškem Schleizu pa so bile že 54. tradicionalne motociklistične dirke, ki se jih je udeležil tudi Trebanjec Branko. Rokavec. V svoji kategoriji do 125 ccm je večji del dirke vozil na tretjem mestu, vse do trenutka, ko je pričelo deževati. V enem od ovinkov pa je pri hitrosti okoli 110 kilometrov na uro zdrsnil s proge in padel, to pa je bilo tudi konec nastopa.
Na Mimi v nedeljo super motoslaloni
Trening ob 13., tekme pa ob 14. uri — Presenečenja
MIRNA — V nedeljo, 9. avgusta popoldne, se ljubiteljem avto-moto športa na Dolenjskem obeta zanimiva prireditev. Na Mirni, na cesti med Žapužami in Stanom, bo namreč super motoslalom, ki ga organizira trebanjsko AMD.
Trening bo na sporedu ob 13. uri, uro kasneje pa se bo pričelo zares. Na startu bodo kar štiri kategorije tekmovalcev, vmes pa še marsikaj zanimivega. Tako je za 16. uro predviden nastop padalcev iz Lesc pa eksibicijski nastop motokrosistov Bernarda Urbanije in Marjana Avblja, v enem od odmorov pa se bodo predstavili tudi cestno-hitros-tni tekmovalci. V kategoriji do 250 kubikov bosta to Martin Sraj in Miro Habat, v kategorijah do 80 in 125 cmm pa domačin Brane Rokavec.
Zapišimo še, da sta pokrovitelja te zanimive prireditve Polikem, tozd Kemo Ljubljana in novomeški Novoles.
Posoda za gorivo kriva motoristove smrti
V soboto huda prometna nesreča v Mokrono-
 gu__________________________
MOKRONOG — V soboto, 1. avgusta, je prišlo na regionalni cesti v Mokronogu do hude prometne nezgode, kije bila usodna za 41 -letnega Pavla Kima iz Deda pri Šmaijeti.
Kim se je v soboto nekaj pred deseto uro s svojim motornim kolesom Tomos APN 3 zapeljal na bencinsko črpalko v Mokronogu, s seboj pa imel na kolesu še 20-litrsko plastično posodo. Ko jo je napolnil z gorivom, je posodo pnvezal na krmilo motornega kolesa in se odpeljal proti središču Mokronoga Po kakih 250 metrih vožnje pa mu je posoda z gorivom zdrknila med krmilo in okvir motoija, pri čemer je Kim izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na sredo ceste in padeL Padec je bil tako nesrečen, da si je Kim pri tem zlomil tilnik in dobil hude poškodbe lobanjskega dna, tako da je poškodbam na mestu nesreče podlegel.
PREHITEVAL V KLANEC
JABLAN—V soboto, 1. avgusta, je ob 21.15 prišlo do hude prometne nesreče na regionalni cesti v Jablana Novomeščan Andjelko Vrančič se je z osebnim avtom peljal iz Mirne peči proti Novemu mestu in v Jablanu, vozeč v klanec, prehiteval vozilo Janje Pleskovič iz Dolenjih Kamene. Takrat je pripeljal nasproti Dušan Pust iz Dolenje vasi in s svojim vozilom silovito trčil v Vrančičevega, medtem ko je Pleskovičevi uspelo avtomobil ustaviti na robu ceste. V nezgodi so se huje poškodovali voznik Vra-nčič in sopotnika v Pustovem vozilu, Alojz ter Jožefa Pust, vse pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 2 milijona dinaijev.
VLOMILEC V ČRPALKO PRIJET
METLIKA — V noči na 31. julij je nekdo vlomil v bencinsko črpalko v Metliki. Razbil je steklo vhodnih vrat in v notranjosti očitno iskal denar. Ostal je razoračan in praznih rok, zato je v Metliki zmaknil še moped in se z njim odpeljal proti Karlovcu. Vožnja ni bila dolga, saj so ga že v Ozlju prijeli miličniki in izročili novomeškim kolegom, ki so storilca — gre za Muharema Bešiča iz okolice Prijedora — priprti.
dežurni
poročajo
OKRADEN MED ZABAVO — Metličanka Margita Fabjanič seje 25. julija udeležila Noči na Kolpi, svoje vozilo pa pustila nezaklenjeno parkirano na travniku v Gribljah. Lahkomiselnost lastnice je nekdo izkoristil in iz vozila zmaknil za 300 tisočakov tehničnih
predmetov.	___
RAZBIJAL V TUJEM STANOVANJU — Metliški miličniki so imeli 29. julija
je v stanovanju S. Č. v Metliki razgrajal, za nameček pa še razbijal. Vročo glavo si je hladil v družbi miličnikov, v bližnji prihodnosti pa ga čaka še pot k sodniku za prekrške.
Ob Lopatičevi in Rovanu pa ne gre prezreti še tretjega obetavnega atleta Vlada Keve. Mladinski reprezentant v metu krogle in diska je letos pričel tudi metati kladivo, kjer ima v nekdanjem reprezentantu Krši Račičuv zagotovo dobrega vzornika in treneija. Že na prvem nastopu na Savaria pokalu 2. maja v Mariboru je s 56,16 metra postavil nov mladinski rekord Slovenije, tega pa je v finalu APS koncem maja v Kranju še izboljšal na 56,18 metra. Ta čas je Kevo najboljši v Slovertiji tudi v članski konkurenci in nemara mu bo že letos uspelo zrušiti tudi absolutni rekord Slovenije, ki ga že celih 23 let drži Mariborčan Franc Bukovec.
FRANC MIKEC
MALI NOGOMET V VINICI
VINICA — NK Vinica organizira v nedeljo, 9. avgusta, turnir v malem nogometu na igrišču pod Vrhom pri Škocjanu. Organizator sprejema prijave na dan tekmovanja do 7. ure na igrišču. In še nagrade: najboljšo ekipo čaka odojek, tri prvouvrščena moštva pa še lepi pokali.
DRUGO MESTO PRIMCU
INNSBRUCK — V soboto je bil v avstrijskem Innsbrucku mednarodni atletski miting, ki se ga je kot edini Jugoslovan udeležil atlet novomeške Iskre Tenel Igor Primc. V metu diska je dosegel rezultat 54,68 metra, s čimer je osvojil odlično drugo mesto.
PREHITEVAL ČEZ NEPREKINJENO ČRTO — V petek, 31. julija, je prišlo na magistralni cesti pri Mačkovcu do hujše prometne nezgode, ki jo je z zakrivil z nepravilnim prehitevanjem 31-letni zahodnonemški državljan Waldemar Zarbock. Slednji je namreč s svojim avtom v nepreglednem ovinku prehiteval tovornjak pred seboj, takrat pa mu je z osebnim avtom pripeljal nasproti Turek Mustafa Bilis. V čelnem trčenju se je slednji hudo poškodoval, njegova sopotnica Kerina Bilis pa laže. Materialne škode je bilo za 8 milijonov dinaijev.
MED PREHITEVANJEM TRČILA — Zagrebčan Ilijan Pranjič se je 31. julija ob 13.30 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. V Ribnici pri Brežicah je prehiteval tovornjak s prikolico, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal Stjepan Mikovič iz Zagreba. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem sta se poškodovala voznik Mi-
kovič in sopotnica Djurdjica Mikovič,
26, prav tako iz Zagreba. Materialne škode ie bilo za 8,6 milijona dinaijev.
ZBIL OTROKA — 32-letni Jožef Tori iz Šentjerneja seje 28. julija ob 20.05 peljal z osebnim avtomobilom iz Orehovice proti doma V neposredni bližini romskega naselja v Šentjerneju je na cesti stal 74etni Zoran Jurkovič. Tori zaradi prevelike hitrosti ni mogel preprečiti trčenja in zbil fanta po vozišča Pri tem seje Zoran poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
S TOVORNJAKOM NA NJIVO —
27. julija ob 12.35 je 30-letni Jože Drobnič iz Veniš pri Krškem vozil tovorni avto, last kiškega Transporta, po magistralni oesti iz Ljubljane proti Zagreba Pri Kartdjevem je zapeljal na desno zemeljsko bankino, vozil po njej še kakih 25 metrov, nakar je tovornjak zdratil na njivo in se preko meter visoke žive meje prevrnil na streho. Na srečo je voznik osti nepoškodovan, zato pa je materialna škoda ogromna, saj so jo ocenili kar na 10 milijonov dinarjev.
USODEN PADEC PO STOPNICAH
TREBNJE — 1. avgusta okoli 1. ure ponoči je na svojem domu v Trebnjem umrla 35-ktna Ivanka Nose. Kot seje pokazalo, je Nosetova kakšni dve uri poprej doma padla po stopnicah in se poškodovala, a je po nesreči še hodila po stanovanju, vendar je hudim ranam po dveh urah podkgla. Zaradi nekaterih okolžčin je bila odrejena obdukcija pokojnice, kije kot vzrok smrti pokazala pljučno embolijo
OB DEVIZE
PRIMOSTEK — Nikolaj Muc s Pri-mostka je 30. julija le za kratek čas zapustil svojo hišo, pn tem pa je vrata pustil nezaklenjena. A je bilo že to dovolj, da seje za neprevidnost krepko pokesal Nekdo je namreč v tem času stopil v stanovanje in mu poleg zgodovinskega dolarja iz leta 1925 zmaknil še precej veljavnih deviz, okoli 1.100 zahodnonemških mark. Pred-rmeža še iščejo.
En tovornjak za 40 tisoč fickov
Nekaj ugotovitev novomeškega prometnega strokovnjaka Dušana Kraglja
NOVO MESTO — Letos se nam, vsaj po dosedanjih podatkih sodeč, obeta eno najbolj črnih obdobij na slovenskih cestah, levji delež k temu pa bo zanesljivo prispevala dolenjska magistrala. Nenavadno število najhujših prometnih nezgod v prvem mesecu letošnje turistične sezone je bilo tudi vzrok, da smo se skupaj s komandiijem novomeške prometne postaje milice Iztokom Likarjem in miličnikom Darkom Ašičem znova odpravili na najbolj krvavi del magistralke med Bičem in Breggno. Posnetki verjetno dovolj zgovorno pričajo o poletni podobi ceste in tudi o vzrokih, ki so najpo-gostejši krivci usodnih trčenj, zato tokrat nekaj več prostora namenjamo ugotovitvam in spoznanjem, do katerih je pri svo-
TOVORNJAK ZA TOVORNJAKOM — Taka je v teh dneh podoba dolenjske magistrale med Ljubljano in Zagrebom. Kolone vozil se valijo ena za drugo, na dan se pelje po tej cesti tudi 24 tisoč avtomobilov, kar vsak četrti med njimi je tovornjak. Po besedah strokovnjakov pa povzroči en sam tovornjak s priklopnikom na cesti toliko škode kot 40 tisoč fičkov.
MILIČNIKI BREZ MOČI — Možje postave sicer ukrepajo po svojih močeh, izločajo počasne tovornjake, kot je to storil Darko Ašič, (na posnetku), vendar ob podatku, da na cesti vsakih 40 sekund srečate tovorno vozilo, še takšna zavzetost miličnikov ne more rešiti prometnih zagat na dolenjski magistrali.
jem delu prišel priznani prometni strokovnjak in sodni prometni izvedenec, Novomeščan Dušan Kragelj.
Ni nov podatek, ki ga navaja, da se vsako leto po magistralki prepelje 5 milijonov vozil, kar pomeni, daje v zadnjih treh letih 15 milijonov vozil na njej prevozilo okoli 680 milijonov kilometrov, bolj zanimiv je še drug podatek: da namreč en tovornjak s priklopnikom povzroči na cesti toliko škode kot nič več in nič manj 40 tisoč fičkov. In samo po viš-njegorskem klancu se vsak dan prepelje 2.225 tovornjakov ali skoraj 90 vsako uro, kar pomeni, da se voznik osebnega vozila vsakih 40 sekund sreča s tovornim vozilom. »Dejstvo je, da je čas povozil Dolenjsko, povozil pa je tudi našo cestno
politiko,« pravi Dušan Kragelj, s katerim bomo pripravili obširnejši pogovor v eni naslednjih Prilog Dolenjskega lista. Kot zanimivost pa poglejmo še nekaj strokovnih podatkov, ki se jih tudi vsak povprečen voznik ne bi smel braniti.
Dušan Kragelj pravi, da je čas najhitrejšega reagiranja voznika 7 5 stotink sekunde, povprečen pa okoli ene sekunde. Najpogosteje prihaja do prometnih nezgod v času od 2. do 4. ure zjutraj, ko je
nesreč kar dvakrat več kot med, denimo, 21. in 23. uro. In še tale zanimiva ugotovitev: sila, s katero vozilo pri hitrosti 40 kilometrov na uro trči v neki objekt, je enaka padcu iz višine 6,3 metra, tista pri hitrosti 100 kilometrov na uro, pa že padcu iz višine kar 40 metrov. Se potem sploh še lahko čudimo posledicam? Bolj ravnodušnosti tistim, ki zanje in za vzroke vedo, pa morijo na cesti še zmeraj neprizadeto opazujejo.	b.	BUDJA
•rmm
MED VZROKI NESREČ NA PRVEM MESTU PREHITEVANJE — Že bežen pogled v črno kroniko tega tedna pokaže, daje neprevidno prehitevanje najpogostejši vzrok prometnih nezgod na magistralki. Nemalokrat se na dveh voznih pasovih vzporedno najdejo tudi tri vozila, kot je to videti na por" ' tu. Sreča ni vselej vsem enako naklonjena.
pisma
in ... odmevi.
Kdor hitro da, dvakrat da
Pomoč krajanov Irče vasi in Drske pogorelki
NOVA CESTA V KS ŠENTRUPERT
5. julija so svečano odprli tri kilometre dolgo asfaltno cesto od Ravnic do Okroga v krajevni skupnosti Šentrupert. Tako velikega bremena krajani ne bi zmogli brez pomoči Cestnega podjetja Trebnje in krajevne skupnosti Šentrupert, ki zbira denar s krajevnim samoprispevkom. Posodobitev ceste je zelo velikega pomena za domačine teh tako oddaljenih zaselkov, posebej za tiste, ki vsakodnevno vozijo na delo, in za šolarje, ki jih vozi šolski avtobus do Šentruperta. Občudovanja vredna delavnost in požrtvovalnost krajanov, ki tu žive ali so kako drugače vezani na ta kraj, je z roko v roki z zagnanostjo vaškega odbora Okrog—Zaloka kronala svoje delo s popolnim uspehom. Na otvoritveni slovesnosti je v zahvalnem govoru izrazil predsednik vaškega odbora Peter Pavlin bodrilno misel. Dejal je, da se nam ni bati za jutri, dokler so pri nas ljudje, ki s toliko delavnosti razdajajo sebe in svoj denar za skupno dobro. Pomisleka je vredno, če se tako obnašajo v družbi vsi, ki bi se morali.
T. O.
IZ BILPE IN OKOLICE
VRAG ŠE NAGAJA — Vrag, ki je pred stoletji skočil z bilparske stene na hrvaško stran, še vedno ne da miru. Zdaj vsak dan za več ur odklopi elektriko, ki jo tu tudi slovenska stran Kolpe dobi s Hrvaškega. Ljudje so v strahu, da se jim ne bo pokvarilo meso v zm-rzovalnih skrinjah in hladilnikih. Upajo, da bo vragolij kmalu konec.
NAFTA V KOLPI — Prebivalci Bilpe so dobili pred tednom in več obvestilo, naj ne pijejo Kolpe in ne kuhajo s kolpsko vodo, ker je nekje višje ušla nafta v Kolpo. Na srečo pa do tu-naftnih madežev ni bilo.
NAVAL KAJAKAŠEV — Kolpa je te dni polna kajakašev. Prav za dan vstaje sta tu mimo s kajaki in kanuje vozili dve večji skupini jugoslovanskih in nemških veslačev.
Mariji Tratnik, kmetici z Drske pri Novem mestu, je v petek, 24. jtalija, pogorelo gospodarsko poslopje. Škoda je ocenjena na 5 milijonov dinaijev.
Takoj naslednji dan po požaru smo se na pobudo Odbora SZDL Irča vas in v povezavi s socialnozdravstveno komisijo pri KS Drska organizirano lotili pobiranja prostovoljnih prispevkov za prizadeto, zavedajoč se, da kdor hitor da, dvakrat da. Solidarnostno akcijo so vsi krajani iz Irče vasi in Drske lepo sprejeli, jo pohvalili, razen T. U. iz Irče vasi, kije pobiralce akcije od hiše nekulturno odslovil.
Za prispevek 671.000 din, ki je bil izročen Mariji Tratnik, se je vsem darovalcem in organizatorjem lepo zahvalila. Ob tej priliki je rekla, da čuti v srcu veliko tolažbo, ker so ljudje v taki nesreči pripravljeni tako lepo pomagati in sočustvovati s prizadeto. Prosila je, naj se v iljenem imenu zahvalimo v Dolenjskem listu tudi gasilcem, ki so uspešno in hitro pogasili in blokirali požar, ter
ZA ABSORBER ZBRANO ŽE NAD 7 MILIJONOV DIN
NOVO MESTO — Za atomski absorber je zbranih že 7.213.538 din. V sklad za drage medicinske predmete pri Občinski organizaciji RK so v zadnjem času prispevali še stanovalci bloka 21. oktobra 17 a iz Črnomlja 16.000 din namesto cvetja za pokojnega Vladimira Breznika, vaščani Lutrškega sela so namesto cvetja na grob Ivana Kramaija prispevali 20.000 din, osnovna organizacija sindikata Doma starejših občanov Novo mesto namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Bohteta 20.000 din in prav tako tudi namesto cvetja na grob pokojnega Igotja Šenice 20.000 din, Edo in Marica T rele z Mestnih 9 Novo mesto namesto cvetja na grob Andreju Sedaju 10.000 din, namesto cvetja na grob Ernestu Jazbecu pa so
20.000	din prispevale Jožica, Slavica, Majda in Jelkica.
vsem prostovoljcem,ki so takoj naslednje dni po požaru priskočili na pomoč pri pospravljanju in odvažanju ruševin s pogorišča.
Pri zbiralni akciji seje več oseb ponudilo za nadaljnje prostovoljno delo pri obnovi oziroma izgradnji novega gospodrskega poslopja. Stekla je tudi zbiralna akcija v nekaterih blokih v KS Drska in na Brodu. Vse to kaže, daje velika večina občanov v posameznih okoljih, kjer se pripeti nesreča, ki so iz humanih in socialnih čustev pripravljeni pomagati človeku v nesreči.
RUDI HRVATIN
ZELENO IN ČRNO
Udeležila sem se konference o okolju, ki je bila v Krškem. Učenci iz skoraj vseh slovenskih občin so brali poročila o onesnaženosti na svojih območjih. Kar smo ugotovili, smo predstavili še na zemljevidu, ki smo ga pobarvali zeleno in črno. Prevladale so črne lise, kar priča o vse manjših čistih predelih. V okviru konference smo si od zunaj ogledali krško jedrsko elektrarno in film o njeni notranjosti. V tistih dneh smo pozdravili še vlak bratstva in enotnosti in si ogledali Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj. V Krškem sem stanovala pri Patriciji, kjer so me zelo prijazno gostili.
MARIJA RUPARČIČ, 7. r. OŠ LOŠKI POTOK
SPOMIN NA BOŠKA BUHO
15. julija seje vrnila delegacija pionirjev Osnovne šole Mirana Jarca s tabora Sutjeska na Jabuki pri Prijepolju v Srbiji. Tam se nas je zbralo 80, prišli so še učenci iz Bitole, Srbice, Cetinja, Orašja, Čakovca, Novega Pazarja in Kovina. Spoznavali smo se v športu, igrah in delu v raznih krožkih. Spominski center Boško Buha je bil odlična učilnica zgodovine. Tam smo se srečali tudi s sestro Boška Buhe. Znanje o domovini smo bogatili na izletih v Mileševo, Plevlje, na Žabljak in Črno jezero ter v kanjon Tare.
NINA ŠTERBENC
Vnovič: Do kod sme oderuštvo
Odgovor trebanjskega Društva upokojencev na pismo s tem naslovom
V Društvu upokojencev Trebnje smo presenečeni in ogorčeni nad objavljenim zapisom v DL dne 30. julija, ki po vsebini in načinu pisanja žali društvo ter presega vse meje dostojnega in poštenega obveščanja. Odločno zavračamo trditev o oderuštvu, sumničenju, nepoštenem poslovanju in delovanju društva, zapravljanju denarnih sredstev in druge laži v članku. S tem je avtorji-ca) članka povzročil veliko moralno in politično škodo društvu, njegovemu ugledu in ga očrnil pred širšč javnostjo. Zato nanj reagiramo z upravičeno užaljenostjo. Ni se potrebno posebno potruditi, da ne bi upravičeno sumili osebe, ki se je namesto svojega pravega imena in priimka podpisala kar v imenu dopustnikov in gostincev. Sprašujemo se, na čigav račun. Članek ni vreden odgovora avtorju, vendar smo dolžni povedati resnico.
Vsakoletno srečanje upokojencev v tednu upokojencev je znak pozornosti do svojih članov, zato pripravljamo tovariška srečanja in ne veselic. Teh srečanj se upokojenci zelo radi udeležujejo, obujajo spomine in se tudi poveselijo. V ta namen naj bi bil kratek kulturni program, vendar je letos kljub dogovoru z mešanim pevskim zborom DU popolnoma odpovedal po krivdi predsednice zbora. V zabavnem deluje vodstvo društva poskrbelo za brezplačen prigrizek (klobaso s kruhom in 1/21 vina) za vse prisotne člane društva in strošek 200.000 din ni majhen. Ker so prireditvi prisostvovali tudi krajani, je bilo v prodaji vino po 1.500 din in smatramo, da cena ni bila previsoka ali oderuška, saj so nekatera druga društva ob srečanju upokojencev v občini prodajala vino po 2.000 din, poleg tega pa tudi v gostinskih lokalih ni cenejše, ne oziraje se na nabavno ceno. Prostovoljnih prispevkov nismo pobirali, in ker moramo vsaj delno kriti stroške srečanja, smo določili ceno srečk po 500 din, s tem da je bil v vsaki drugi dobitek. Srečke so bile izdelane, pregledane in oddane v prodajo komisijsko, zato tudi trditev, da so bile bolj prazne, ni točna. Iz prakse vemo, da vsem vedno ni po volji in izražajo kritiko prav tisti, ki iščejo profit ali so sami oderuški in niso pripravljeni pomagati društvu pri opravljanju nalog, ki so vezane na sredstva. Kako je mogoče točno ugotoviti in razčleniti sredstva, ki jih dobivamo od SPIZ? Dopustniki in gostinci verjetno tega ne zmorejo, pač pa oseba, ki poslovanje društva iz preteklosti dobro pozna. Na letni konferenci, ki je bila 29. marca, je bilo podano obširno poročilo, sprejet zaključni račun za leto 1986 in finančni načrt za letošnje leto, in kdor je bil prisoten, je bil seznanjen, kam gre denar. Zato je dvom odveč. Vodstvo društva deluje enotno, požrtvovalno, uspešno in predvsem na načelu prostovoljnosti ni bil izplačan niti dinar, zato je tudi očitek boleč.
V klubu DU se zbirajo upokojenci in se vključujejo v razne družabne igre, imamo pa tudi bife zaprtega tipa. Cene določa komisija in tako je konkretno cena vina 1.100 din, piva 450 din itd.
Presodite sami, če so te cene primerne in ali so enake kot v gostinskih lokalih. Vsak mesec se npr. proda pribl. 251 vina in toliko vina ima doma vsako gospodinjstvo, zlasti vinogradniki. Menimo, da s tako in tolikšno dejavnostjo ne ogrožamo nobenega gostilničarja, še manj — ne želimo, da bi zaradi bifeja društvo upokojencev zašlo v finančne težave. Ob priliki obiska inšpektorja je bil izražen celo dvom, če niso cene prenizke, da bi lahko krili stroške poslovanja. Obiski ali pregled cen po veselicah
Antonija in Franc Šega, po domače Jurčkova iz Grčaric, sta 27. julija praznovala zlato poroko.
Zlata poroka v Grčaricah
Slavili so jo pri Jurčkovih — Rodilo se jima je 11 otok, od katerih je živih še 10 — Vsi žive v slogi
GRČARICE — Antonija in Franc Šega iz Grčaric sta 27. julija praznovala zlato poroko. Oče Franc je bil sicer doma iz Šegove vasi v Loškem potoku, mati pa iz bližnjih Retij, vendar tam nista imela ne dela ne pravega stanovanja, zato sta se leta 1942 preselila v Grčarice, v hišo, ki so jo izpraznili Kočevarji.
Oče Franc je bil med vojno najprej aktivist OF in zato interniran, nato pa je bil še dve leti in pol v partizanih, pri VOS. Nekaj časa je bila v njihovi hiši tudi glavna partizanska javka. Mati Angela je le s pridnim delom preživela družino. Takrat sta imela že 6 otrok, po vojni pa se jih je rodilo še 5. Še danes vsi živijo v slogi in tudi spoštujejo svoja starša. »Več ko sem za družino naredila, bolj sem bila zadovoljna,« pravi mati Angela.
Oče France je bil po vojni predsednik okrajnih odborov ZZB NOV in OF oz. ŠZDL, zdaj pa je že 30 let predsednik KO ZZB NOV. Pravi, da se čudi, kako smo mogli v državi tako slabo gospodariti, da smo v takih težavah. Spominja se, kako so med vojno in po njej strogo ali celo najstrožje sodili človeka za najmanjšo krajo, danes pa za velike napake nihče ne odgovarja.
Ob jubileju so jima otroci, vnuki in pravniku pripravili prisrčno srečanje. Ob tej priložnosti so jima prebrali tudi tole resnico, ki ne velja le zanju: »Otrok se vama je 11 rodilo. Kako preživeti številno družino? Le z delom, z rokami, to je težave rešilo«.
J. PRIMC
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 7. VIII.
18.15	— 00.00 TELETEKST
18.30 POROČILA
18.35	OSNOVNA ŠOLA TENISA
18.45	DR. WHO: LADJA V VESOLJU, 1. del angleške otroške serije
19.10	RISANKA
19.24 IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00	BREZČASNA DEŽELA, 2. del avstralske nadaljevanke
20.55	ZGODOVINA IZUMOV: IZUMI ZA UBIJANJE, dokumentarna serija
21.50	POP DELAVNICA
22.25 DNEVNIK
22.40	POLETNA NOČ MESAR, francoski film
Film Mesarje kriminalka in velja za
od strani inšpektorjev ni več naša zadeva.
V društvu se zavedamo, da smo dolžni razvijati dobre medsebojne tovariške odnose in izvrševati naloge vsak na svojem področju, za neopravljeno delo pa nositi vso odgovornost in sprejemati tudi kritiko. Ne trdimo, da imamo vedno in vse prav, in če pride do nesoglasij, smo vedno pripravljeni na pogovore s komerkoli in kadarkoli. Prav v teh časih doživljamo gospodarke in politične težave, zato tudi taki članki vzbujajo veliko zaskrbljenost, zlasti če izražajo neresnico, nevošljivost, sovraštvo in druge slabe lastnosti.
FRANCE GAMZE, predsednik Društva upokojencev Trebnje
največjo mojstrovino režiserja Clauda Chabrola. Podeželska učiteljica Helene se zbliža z mesarjem, kije doživel vojno v Indokini. Prijateljski odnos se ne more spleti v kaj več, ker ju zavirajo izkušnje iz preteklosti. Zgodi se umor, prebivalci mesta pa se zamislijo šele ob drugem. Potihem sumijo mesarja, tudi Helena ga sumi, ker je na kraju umora našla vžigalnik, ki ga je podarila prijatelju...
DRUGA TV MREŽA
18.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Banduk— 18.00 Erminie— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	Alpski večer 87 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.45 Poročila — 20.55 Pejsaži v
megli (jugoslovanski film) — 22.45 En avror, en film
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 Nepoznana Makedonija — 9.30 Prijatelji glasbe —
10.00	Lutkomedija — 10.30 Somrak
— 10.55 Velikani jazza — 11.40 Ustvarjanje Titove Jugoslavije —
15.30 Poročila — 15.40 Program plus
— 17.10 Risanka— 17.25 Poročila —
17.30 Banduk — 18.00 Erminie —-
18.40	Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Cagney in Lacey (serijski film) — 21.00 Večer Pri lipi (zabavnoglasbena oddaja) — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin —
23.50	Program plus — 01.20 Poročila
SOBOTA, 8. VIII.
16.20	— 00.00 TELETEKST
16.35	POROČILA
16.40 ZNAK, ponovitev 5. dela
17.10 DIVJE ŽIVALI NA CESTAH, ameriški film
18.40 ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA, 10. del dok. serije
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15 BRONCO BILLY, ameriški film
22.15 ALPE JADRAN, zabavno-in-formativna oddaja
22.45	DNEVNIK
23.00	POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 1. del ameriške nadaljevanke Obsežna nadaljevanka je zanimiva družinska saga, zgodba o prijateljstvu dveh ameriških družin z različnih koncev dežele pred, med in po državljanski vojni. Odnose med obema družinama krojijo nemirni časi, ljubezen, želja po oblasti in denarju, različne žrtve in tragedije, pohlep in izdajstvo. Nadaljevanka ima 24 delov.
BLAŽEN MED ŽENAMI, zadnji del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
14.30	Test — 14.45 Kako biti skupaj — 15.15 Milijoni na otoku (jugoslovanski film) — 16.45 Zgodbe iz tovar-
ne (2. del nadaljevanke) — 17.40 Janko Poper — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer —
21.00 Poročila — 21.05 Oddaja iz kulture — 21.30 Jazz — 22.00 Športna sobota
TV ZAGREB
9.30 Ko na vrbi zraste grozdje (sovjetski film) — 10.45 Ustvaijanje Titove Jugoslavije — 12.45 Program plus —
17.00 Poročila —17.05 TV koledar —
17.15	Narodna glasba — 17.45 Kritična točka — 18.30 Prisrčno vaši —
19.30 Dnevnik — 20.00 Kot bumerang (ameriški film) — 21.45 Dnevnik —
22.00 Netopir: Nočni spored — 00.00 Poročila
NEDELJA, 9. VIII.
9.50	— 13.05 in 15.55 — 23.24
TELETEKST
10.05	POROČILA
10.10 ŽIV ŽAV
11.00 DR. WHO: LADJA V VESOLJU, ponovitev 1. dela angleške otroške serije
11.25	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL VILIJA PETRIČA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
16.10 POROČILA
16.15	ZDRAVNIK UMIRAJOČEGA ČASA, 2. del slovaške nadaljevanke
17.35	POT OB SAMOTNEM BORU,
ameriški film
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	TUDI TO JE SREČA, 3. del nadaljevanke
20.50	POLETNA NOČ ZDRAVO
SEVER IN JUG, 2. del ameriške
nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
14.00	Anglunipe (oddaja v romščini)
— 14.15 Avtomobilske dirke F1 za VN Madžarske — 17.00 Oddaja iz kulture
— 17.45 Kasaški derbi — 18.15 Glasbena oddaja— 19.lOTito na sinjski alki — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sinjska alka — 20.40 Poročila — 20.45 Na robu teme (serijski film) — 21.40 Revolucija, ki traja: Vladimir Nazor —
22.25	Mali koncert — 22.40 TV galerija
PONEDELJEK, 10. VIII.
18.15	— 00.00 TELETEKST
18.30	POROČILA ‘
18.35	RADOVEDNI TAČEK
18.50	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
18.55	SEDEM STOPNIC DO GLASBE: Jurij Raketa
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	BOGATAŠINJA, 2. del angleške nadaljevanke
20.55	POLETNA NOČ
SEVER IN JUG, 3. del ameriške
nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Basnodrom
— 17.45 Skriti zaklad — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zunanjepolitična oddaja — 20.30 Znanstveni grfiti — 21.15 Poročila — 21.20 Portret igralca — 21.50 Cary (ameriški film) — 23.20 Mali koncert
TOREK, 11. VIII.
18.25 — 00.00 TELETEKST i 18.40 POROČILA
j 18.45 BALETNI TRENUTEK
19.00	ZGODBA O GOSKICIGAGI-CI
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 GORENJSKI SLAVČEK, opera
21.20	INTEGRALI
22.00 DNEVNIK
22.15	POLETNA NOC
SEVER IN JUG, 4. del nadaljevanke SAMO BEDAKI IN KONJI, 10. del humoristične serije
DRUGA TV MREŽA
17.10Dnevnik —17.30 Otorška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja —
18.30	Risanka — 18.40 Številke in črke
— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Kiparske tehnike — 20.30 Baletni nokturno —
20.45	Poročila,,— 20.50 Narodna glasba — 21.35 Žrebanje lota — 21.40 Muppet show
SREDA, 12. VIII.
18.25 — 00.00 TELETEKST
18.40	POROČILA
18.45	PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: VZHODNO OD RAJA, ameriški film
V ospredju je farmerska družina tik pred 1. svetovno vojno, oče Adam in njegova sinova Sam in Cal, kiji oče narekuje strogo svetopisemski način živ-
ljenja. Sam se podreja očetovi avtoriteti, Cal pa razmišlja po svoje. V ozadju družine je mati, po očetovih besedah skoraj svetnica, za katero pa Cal odkrije, daje zapustila družino in v bližnjem mestu vodi javno hišo. Cala upornika to spoznanje ne uniči, še bolj se prične bojevati za očetovo naklonjenost, še prej pa si pridobi ljubezen bratove zaročenke. Prav s svojo upornostjo si Cal pridobi tudi očetovo ljubezen in priznanje, kar mu omogoči, da iz upornega mladeniča postane zrel moški. Posebej je odmevala igralska ustvarjalnost do tedaj skoraj neznanega Jamesa Deana, ki je s svojo igro uveljavil v ameriškem
filmu novo vrsto filmskega junaka.
21.55	MEDNARODNA OBZROJA
22.35	DNEVNIK
22.50	POLETNA NOČ SEVER IN JUG, 5. del nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Zgodbe modrega telefona — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasbeni večer—21.15 Poročila — 21.20 Umetniški večer: Gledališče na prostem
ČETRTEK, 13. VIII.
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	MORSKI ZAKLADI
18.55	PLESNE DOMISLICE
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV SPOREDOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	ZABAVA VAS DORIS DRA-GOVIČ
20.55	MAUPASSANTOVE NOVELE, 5. del francoske nanizanke
21.50	DNEVNIK
22.05	POLETNA NOČ SEVER IN JUG, 6. del nadaljevanke
VSEM PRIZNANJA
Na zadnji seji skupnosti borcev 1. Dolenjskega partizanskega bataljona junija 1.1. je bilo sklenjeno, naj bi čimprej izročili spominsko medaljo bataljona vsem živečim borcem, ki so stopili v to enoto med 3. marcem in vključno 9. majem leta 1942. Mnogi pripadniki bataljona ne morejo prihajati na vsakoletna srečanja, zadnje od njih je bilo 14. marca letos v Mirni peči, ko smo proslavljali 45-letnico ustanovitve na Gornji Topli rebri v Kočevskem Rogu. Vse borce, ki se niso udeležili srečanja in še niso prejeli priznanja, a so se vključili v bataljon v navedenem času, pozivamo, da pošljejo zahtevek za podelitev spominske medalje. Ob zahtev-
ku naj omenijo še morebitne bolezni, da jih vnesemo v bataljonsko kartoteko. S spominsko medaljo bomo poslali še zlato značko bataljona izleta 1986. Prav tako bomo poslali jubilejno značko bataljona, ki je bila prvič podeljena borcem na srečanju letos v Mirni peči. Zahtevek naj borci pošljejo na naslov: Drago Suhi, 61000 Ljubljana, Streliška 1.
Odbor skupnosti borcev bataljona
Od 16. do 21. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Bernarda Bevec z Vinjega vrha — Bruna, Ana Jerin iz
Mokronoga — Mira, Marija Trpine iz Telčic — Dejana, Anica Zorko iz Močvirja — Anamarijo, Anica Uršič iz Soteske — Nino, Nevenka Lamut iz Šipka'— Denisa, Magdalena Tomašič iz Dvorišta — Marijo, Ankica Franko-vič iz Malega Nerajca — Andrejo, Danica Župan iz Dolenjega Vrhpolja — Blaža, Sonja Sokolovič iz Kostanjevice — Natalijo, Jožica Rifelj iz Dolenjih Kamene — Primoža, Sonja Gracel iz Praproč — Gregorja, Antonija Malna-rič iz Vrtače — Jasno, Fanika Turk iz Šentjerneja — Simona, Bariča Radje-novič iz Kašta — Nikola, Mihaela Hrastar iz Dolenjega Lakenca — Karmen, Jožica Gerdenc iz Gornjega Karteljevega — Jureta, Urška Žganjer iz Šentjanža — Ano, Cvetka Vidmar iz Šmarjeških Toplic — Ksenijo, Jožica Žunič iz Metlike — Tino, Jožefa Hrovatič iz Velikega Orehka — Klemena, Zdenka Škulj iz Velikega Mraševega— Anjo, Milena Kaplan iz Trebnjega — Jernejo, Jasna Jeločnik iz Rovišč — Petro, Darja Jontez iz Šentjanža — Jureta, Erika Butala z Griča — Mihaela, Marija Bajuk iz Primostka—dečka, Sonja Fajs iz Orehovice — deklico, Dušanka Beg iz Vavte vasi — dečka, Ivanka Jordan iz Ostroga — dečka. Ljubica Železnjak iz Ravnice — deklico in Jožica Koncilja iz Dobrniča — deklico.
DOLENJSKI UST
železniško
gospodarstvo
ljubljana
TOZD ZA PROMET NOVO MESTO
Kolodvorska J, Novo mesto
Delavski svet TOZD za promet Novo mesto
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD za promet Novo mesto
Kandidat za individualnega poslovodnega organa mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri oz. interno priznano stopnjo najmanj srednje strokovne usposobljenosti po predpisih JŽ ali ugotovljeno najmanj srednjo stopnjo strokovnosti po samoupravnem splošnem aktu na svoje z delom pridobljene delovne zmožnosti, vendar samo v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki;
— da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od teh najmanj tri leta opravljanja del in nalog višje stopnje zahtevnosti in sestavljenosti, za katera so določena tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti;
— da izpolnjuje pogoj zagotavljanja varnosti, urejenosti in pravilnosti železniškega prometa ter ima opravljen ustrezen železniški strokovni izpit;
— da ima družbene, politične in moralno-eiične vrline.
Izbrani kandidat bo za opravljanje del in nalog imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »razpisni komisiji« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ŽTO TOZD za promet Novo mesto, kadrovska služba, Kolodvorska 1, Novo mesto.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
634/31-87
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA - UGODEN NAKUP
Potrošnike obveščamo, da bomo organizirali prodajo večje količine modnih konfekcijskih proizvodov po SEZONSKO ZNIŽANIH CENAH, od 10. avgusta 1987 dalje Popust do 40%.
Sezonska razprodaja bo v modni hiši »Julija« v Novem mestu in v prodajalnah v Brš-jjinu, Metliki ter na Vinici. Želimo vam ugoden nakup!
NOVOTEKS TOZD TRGOVINA NOVO MESTO
NOVOTEKS
djuro soloj
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, TOZD TRANSPORT,
objavlja prosta dela oz. naloge za:
VODENJE DEL PREMIKA — za 1 delavca
Pogoji:
— srednja šola V. st. železniško prometne usmeritve
— 3 leta delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
— odslužen vojaški rok
— delo za nedoločen čas
VOZNIK V. stopnje — za 1 delavca
Pogoji:
— poklicna šola kovinske usmeritve najmanj III. st.
— cestnoprometna šola za poklic voznika motornih vozil
— 3 leta delovnih izkušenj na vozilih nad 3,51 nosilnosti
— vozniški izpit B in C kategorije
— delo za določen čas, za nadomeščanje delavca med bolniško odsotnostjo
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.	♦
RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER NOVO MESTO n.«*.«.
razpisuje po sklepu delavskega sveta DO prosta dela in naloge
1. direktorja delovne organizacije
2. direktorja TOZD Urbanistični biro Novo mesto
3. vodje računovodstva TOZD Urbanistični biro Novo mesto
Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta.
Za razpisana prosta dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod točkama 1 in 2:
— da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene, arhitektonske, ekonomske, geodetske, krajinarske, geografske, sociološke, pravne ali organizacijske smeri,
— da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da ima poslovodne in organizacijske sposobnosti,
— da ima družbenopolitične kvalitete in moralno-politične lastnosti v smislu družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto,
pod točko 3:
— da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
— da ima najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za dela pod št. 1 pošljite z oznako »za razpisno komisijo DO« na naslov: Razvojno raziskovalni center Novo mesto, Novo mesto, Prešernov trg 8.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za dela pod št. 2 in 3 pošljite z oznako »za razpisno komisijo TOZD« na naslov: RRC TOZD Urbanistični biro Novo mesto, Novo mesto, Prešernov trg 8.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izbiri.
640/31-87
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE I. DOLENJSKEGA___________________
PARTIZANSKEGA BATALJONA TRZISCE
razpisuje po 128. členu statuta Osnovne šole I. dolenjskega partizanskega bataljona Tržišče prosta dela in naloge
— RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Sevnica, izpolnjevati še splošne pogoje, ki jih določa 137. člen zakona o osnovni šoli, in imeti:
— vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu,
— strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja šole,
— ustrezne moralno-politične lastnosti in biti družbenopolitično dejavni.
Mandat traja 4 leta. Pričetek dela 1.12.1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.	^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
CIRILA HENIGMANA
iz Metlike, živečega v Ljubljani
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v najtežjih trenutkih ob strani in nam pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Levstikovim, Dragici in Miru Ilič, ZZB, govorniku za besede slovesa ter vsem, ki so nam izrzili sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na zadnji poti.
Vsi njegovi Metlika, Ljubljana, Kranj, Trebinje
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mimo ti
V SPOMIN
9. avgusta bo minilo pet let, polnih bolečin in praznine v srcu, odkar meje zapustil moj ljubljeni mož
IVAN ŠKRBEC
Blatno 5, Globoko
Žalujoča žena Rezka
Trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu spal Nikdar te ne bomo pozabili ker smo te zares ljubili .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega brata
ALOJZA TURKA
iz Grčaric
se iskreno zahvaljujemo strežnemu osebju in zdravnikom oddelka za intenzivno nego pri Kliničnem centru v Ljubljani, teti Micki in njeni družini za vso pomoč v teh težkih trenutkih, TOZD Jelenov žleb, Gasilskemu društvu, pevcem, govornikoma tov. Černetu in Oražmu, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom za toliko podarjenega cvetja in vencev. Se enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej!
Brat Mirko z družino
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, tast, brat
in stric
ALOJZ ZALETEL
iz Črešnjic 30 pri Cerkljah ob Krki
Ob nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom ter dobrim sosedom za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni Agrarii Brežice^—TOZD Cvetje, tov. Baškoviču za pomoč pri organizaciji pogreba, Klubu upokojencev Agrarie, tov. Richteiju za ganljivi poslovilni govor, kolektivu Delikatese 2, LB-TPB Krško, OS Bratov Ribaijev iz Brežic ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Žalujoči: žena Majda, hčerke Milena, Nada in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
Zakaj je moral priti dan,	zakaj ne pride enkrat dan,
ki vzel nam tebe je naš oče	da vrnil bi te k nam nazaf?
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in oče ter
stari oče
LUDVIK ANDERLIČ
iz Radne vasi pri Trebelnem
V neizrekljivi žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strank nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Nadalje se zahvaljujemo TOZD Tovarna prikolic IMV Novo mesto, nekdanjim sodelavcem ZTO iz Ljubljane, sorodnikom ter sosedom za res nesebično pomoč, pevskemu zboru s Trebelnega za zapete žalostinke in darovano cvetje ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi ZB s Trebelnega ter družinama Kocjan in 7agar za vso pomoč in tolažbo. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Radovan, Ludvik in Zdravko z družino, hčerka Ivica ter vsi ostali
sorodniki
Trpel si, nihče ti ni verjel, tih si bil in tiho si odšel Solze, bolečina in ostala večna je praznina.
V komaj 61. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče,
brat in stric
IVAN ŠALAMON
v
iz Gabrja pri Tržišču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo kolektivu MKK Sevnica, GG TOZD Žaga, Konfekciji jutranjka DSSS Sevnica za izrečene sožalje in podarjeno cvetje, zdravnikom ZD Sevnica, gospodu župniku za opravljeni obred ter govorniku tov. Pungerčerju za poslovilne besede. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Helena, hčerki Milena in Ivanka z družino, hčerka Andreja, sestra Ivanka z družino in
ostalo sorodstvo
■ ZVEZNA UPRAVA ZA KONTROLO LETENJA -BEOGRAD
Brankova 25
objavlja
JAVNI RAZPIS
za sprejem delavcev na dela in naloge:
več pripravnikov s srednjo strokovno izobrazbo za nedoločen cas za delo v področni edinici Cerklje na Krki.
Pogoji: srednja tehnična šola ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja — smer elektronika in telekomunikacija.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje:
— da so državljani SFRJ
— da so zdravstveno sposobni in
— da proti njim ni uveden kazenski postopek.
Prijave je treba v 15 dneh po objavi poslati na naslov: Zvezna uprava za konjtrolo letenja — kadrovski oddelek, Beograd, Brankova 25. Skupaj s prijavo in življenjepisnimi podatki naj kandidati dostavijo dokazilo o dokončanem šolanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku.
O datumu zasedanja komisije bodo kandiati pismeno obveščeni.
Nepopolnih in nepravočasno poslanih prijav komisija ne bo obravnavala.
630/31-87
Gasilska zveza Slovenije vabi samostojne gostinske delavce, posameznike ali družino, da se prijavijo za dela in naloge v obnovljenem domu na Travni gori pri Sodražici.
Prijavi pošljite do 1. septembra 1987 GASILSKI ZVEZI SLOVENIJE, LJUBLJANA, 61000, Prešernova 11. GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE 620/31 -87
OSNOVNA ŠOLA BAZA 20 DOLENJSKE TOPLICE
Delegacija delavcev v svetu šole
razpisuje prosta opravila in naloge
— vzgojitelja v oddelkih predšolskega varstva za nedoločen čas od 1. 9.1987 dalje.
Pogoji za zasedbo del in nalog:
— končana vzgojiteljska šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Baza 20, Dol. Toplice.
O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
628/31-87
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto
objavlja dela in naloge;
AVTOELEKTRIKAR ZIDAR
Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim rokom 3 mesecev, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi za opravljanje del in nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa, in sicer na naslov:
ZTO-TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto, Ljubljanska 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
631/31-87
DO KOVINAR NOVO MESTO
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta in odbora za medsebojna razmerja prosta dela in naloge:
1. obratovanja — vodja proizvodnje
Pogoji:
— končana tehnična ali delovodska šola
— najmanj 3 leta ustreznih izkušenj v vodenju proizvodnje
— organizacijske sposobnosti
2. več KV ključavničarjev
Pogoji:
— končana poklicna šola, oziroma šola Ul IV. stopnje
— zaželjena praksa
3. 2 KV strugarjev
Pogoji:
— končana poklicna šola, oziroma šola Ul IV. stopnje
— zaželjena praksa
4. administratorke za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pogoji:
— administrativna šola
— 2 leti delovnih izkušenj
5. Nudimo štipendijo učencem 1., 2. in 3. letnika Ul, »obdelovalec kovin« in »preoblikovalec — spajalec kovin«
Pogoji: veselje do poklica in uspeh v šoli.
Za razpisana dela in naloge pod 1., 2. in 3. točko je določeno preizkusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Pisne prijave z dokazili naj kandidati oddajo kadrovski službi DO v 15 dneh po objavi razpisa.
625/31 -87
IMV Novo mesto, TOZD Tovarna pohištva Črnomelj,
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. silos za lesne odpadke, 1 kom., v = 50 m3, okrogel, r = 1,5 m, h = 3,5 m, izklicna cena 500.000 din,
2. silos za lesne odpadke, 1 kom., v = 50 m3, kvadratnega preseka, a = 3,5 m, h = 3,5 m, izklicna cena 300.000 din,
3. ciklonski odpraševalec za žagovino, 4 kom., izklicna cena 40.000 din za kom.
Licitacija bo v torek, 11.8. 1987, ob 10. uri na upravi TOZD. Ogled možen 1 uro pred licitacijo.
Interesenti za nakup morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
624/31-87
SOP KRŠKO
SOP Krško
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja prosta dela oziroma naloge:
PROGRAMER INFORMACIJSKIH SISTEMOV
z naslednjimi pogoji:
— VII. stopnja družboslovne ali tehnične smeri
— 4 leta delovnih izkušenj v informatiki — računalništvu
— specialna znanja v računalništvu — COBOL, PL/I — ope-rac. sist. VSE/SP
— pasivno znanje angleškega jezika
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
629/31 -87
ŽIVILSKI
KOMBINAT ŽITO, n. sol. o.
LJUBLJANA,
Šmartinska 154
TOZD PEKARNA KRŠKO,
n. sub. o.
KRŠKO, Cesta 4. julija 86
objavlja
prodajo rabljene pekarske opreme,
ki bo dne 11.8.1987 ob 10. uri pri ŽITU-TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86.
621/31-87
DOLENJSKI UST
St. 31 (1982) 6. avgusta 1987
,eps — dolenjski list'.
■ ■ ypnj| Trnam 11A o 7AUIM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA KMETIJSKI STROJI
V TE IVI TEDNU VAS ZANIMA prodam — kupim — posest—ženitne ponudbe — razno — obvestila — preklici — čestitke — zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 6. avgusta — Vlasta Petek, 7. avgusta — Kajetan Sobota, 8. avgusta — Dominik Nedelja, 9. avgusta — Roman Ponedeljek, 10. avgusta — Lovrenc Torek, 11. avgusta — Jasna Sreda, 12. avgusta — Klara Četrtek, 13. avgusta — Lilijana
LUNINE MENE 9. avgusta ob 11.18 — ščip
kino
BREŽICE: 7. in 8.8. ameriška komedija Zadnja možnost. 9. in 10. 8. angleški
stanovanja
GG-TOZD Gozdarstvo Črnomelj ima na Planini pod Mirno goro na razpolago dve stanovanji (vodovod, elektrika, kopalnica s tušem). Ker je kraj oddaljen, sta primerni za mlajše upokojence brez šoloobveznih otrok. Obveznosti stanovalcev se uredijo s pogodbo. V najem za pet let nudimo tudi bivšo logamico Mikleiji. Na obeh lokacijah je možna obdelava zemljišč. Ponudbe pošljite na naslov: GG-TOZD Gozdarstvo Črnomelj.
UČITELJICA išče v Novem mestu sobo z možnostjo kuhanja. Tel. 51-951. (4032-ST-31)
NAJAMEM STANOVANJE (telefon) in delavnico med Brežicami in Sevnico. Ponudbe pošljite pod šifro »EPTEM-BER«. (pol-ST-31)
ODDAM SOBO študentki. Tel. 20-485. (4071-ST-31)
MAMICA z dvema majhnima otrokoma išče stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (P31-14MO) ZAMENJAM hišo za novejše stanovanje z doplačilom. Šifra: »HIŠA«. (P-31 -24MO)
motorna vozila
R 4, letnik 1974, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Tel. (061) 851-078. (P31-8MO)
126 P, star 20 mesecev, 9000 km, prodam. Tel. (068) 82-372, popoldne. (3995-V-31)
Z 101, letnik 1974, prvi lastnik, registrirana do januaija 1988, prodam za 90 SM. Tel. (068) 69-155, Cerklje. (3997-V-31)
GOLF JGL, letnik 1980, prodam. Tel. 43-768. (4001-MV-31)
ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1988, prodam. Vinko Mistek, Mačkovec 15, Novo mesto. (3977-MV-1)
GOLF D, Jetnik 1985, zelen, prodam. Tel. 85-048 od 9. 8. dalje. (3949-MV-31) JUGO A, star 10 mesecev, prodam. Jožko Mežan, Kamni potok 2, Trebnje. (3985-MV-31)
Z 101 55 GT, letnik 1983,44.000 km, ugodno prodam. Župan, tel. 42-049 dopoldan. (3974-MV-31)
ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjeno, registrirano do konca januaija 1988, prodam za 250.000 din. Tel. 33-608. (pol-MV-31)
R 4, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 21-213 od 18. ure dalje. (3975-MV-31)
Z 750, letnik 1977, prodam. Tel. 44-307. (3992-MV-31)
LADO riva ,1300, karambolirano, staro 6 mesecev, prodam celo ali po delih. BraneŠkufca, Mačkovec 17,Dvor, 68361. (3918-MV-30)
Z 750, letnik 1982, prodam. Tel. (068)
24-389 po 16. uri. (4070-MV-31) PRODAM obnovljen R 12, letnik
1975 in letnik 1974, po delih. Prešeren, Smolenja vas 36, tel. 21-108. (4067-V-31).
GOLF JGL, prva registracija septembra 81, odlično ohranjen, prodam. Informacije na tel. 85-179 (popoldan). (4066-MV-31)
ZASTAVO 850, letnik 1981, karambolirano, prodam. Lojze Kermc, Orešje 35, Šmarješke Toplice. (4065-MV-31)
Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 25-002 po 15. uri. (4064-V-31)
Z 101, letnik 77, poceni prodam. Tel.
25-236. (4036-MV-31)
film Nona Liza. 11. in 12. 8. nemško-madžarska drama Polkovnik Redi.
ČRNOMELJ: 6. 8. italijanski film Samo bog oprošča. 9.8. ameriško-nemški film Svet seksa. 9.8. mehiški film Nevarnost ženske v akciji. 11. 8. angleški film Zlobna ženska. 13.8. francoski film Troje jih je potrebno ubiti.
SEVNICA: 7. 8. ameriški film Prividi groze. 9. 8. francoski film Policaj na meji zakona. 11.8. ameriški horor Volkovi. 12. 8. hongkonški film Na zmajevi poti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 6. in 7. 8. ameriški akcijski glasbeni film Poslednji zmaj. 7.8. matineja Tom in Jerry. 8. in 9. 8. ameriški kriminalni film Osem milijonov smrti. 10.8. ameriški vestem Bel star.
FIČKA, dobro ohranjenega prodam. Marolt, Stranska vas 43, Novo mesto. (4039-MV-31)
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 3, Otočec. (4042-MV-31)
126 P GL, letnik 86, prodam. Tel. dopoldan 58-170 int. 261, popoldan 47-222. (4044-MV-31)
R 4,1977 in 1978, registrirana do maja 1988 in dobro ohranjena, ter etažno peč Emocentral 20 ugodno prodam. Vuica, Straža 193 (novi bloki). (4092-MV-31) GOLF, letnik 78, prodam. Tel. 21-934. (4045-MV-31)
ALFO 33, prevoženih 13 000, prodam. Tel. 84-522, sobota dopoldan. (4087-MV-31)
ZASTAVO 750, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 44-338, od 16. do 18. ure vsak dan. (4089-MV-31)
Z 750, letnik 1984, prodam. Tel. 23-355. (4046-MV-31)
Z 750, letnik 78, obnovljeno, prodam. Vilko Košmrl, Potov vrh 45, tel. 26-896. (4048-MV-31)
ZASTAVO 750 L, nova karoserija 1985, prodam. Cveto Kupljenik, Brezovica 2 pri Mirni na Dol. (4076-MV-31)
126 P, letnik 80, dobro ohranjen, prodam. Lukse, Vrhpeč 19. (4094-MV-31) 126 P, avgust 85, garažiran, prodam za 1,95 M. Tel. 27-905. (4095-MV-31)
R 4 GTL, letnik 78, ugodno prodam. Registriran do marca 88. Informacije na tel. 26-212 ali 21-350. (4078-MV-31) TOMOS avtomatik A3 KLS G, še pod garancijo, in TOMOS 15 SLC, letnik december 84, prodam. Bizjak, Pod Trško goro 33. (P31-13MO)
VT-50 ugodno prodam. Janez Staniša, Dolenja Težka voda 5, tel. 43-746. (4081-MV-31)
MOPED APN-4, obnovljen, prodam. Tel. (068) 22-889. (4063-MV-31)
JUGO 45, letnik 84, ugodno prodam. Kostrevc, Trebelno 2, tel. 44-321 int. 324 (dopoldan). (4086-MV-31)
TOMOS avtomatik A3 MS, dodatno opremljen, prodam. Tel. 84-719 od 14. ure dalje. (4085-MV-31)
Z 750, letnik 81, prodam. Franc Luzar, Gor. Brezovica 13 a: (4050-MV-31)
R 4 GTL, letnik 84, nujno ugodno prodam. Smerke, Mirna peč 159. (4019-V-31)
GOLF, letnik 82, prodam. Tel. (068) 56-039 zvečer po 2. uri. (4024-MV-31) TOMOS 15 SLC, dobro ohranjen, prodam. Tomaž Turk, Stopiče 35 a, tel. (068) 43-716. (4082-MV-31)
126, letnik 82, prodam. Retelj, Koštia-lova 28. (4025-MV-31)
ZASTAVO 750 S, letnik 78, karambolirano, prodam. Ivan Ban, Pod Trško goro 10, tel. 23-572. Ogled vsak dan od 15. do 21. ure. (4026-MV-31)
LADO karavan 1300, letnik 86, prodam. Tel. (068) 58-576. (4035-MV-31) Z 750, letnik 1975, registrirano do februarja 1988, dobro ohranjeno prodam. Bojan Bregar, Gabrje 65, Brusnice 68321. (4011-MV-31)
MZ 150 prodam ali zamenjam za nov APN. Stane Per, Šmarješke Toplice 13. (4007-MV-31)
Z 101 GTL 55, letnik 84, 29.000 km, prodam. Tel. (068) 24-063 po 14. uri. (4006-MV-31)
126 P, letnik 1976, in karoserijo kombija ugodno prodam. Tel. 84-926. (4010-V-31)
R 4, letnik 1979, prodam. Motor potreben popravila. Tel. (068) 20-363. (4013-MV-31)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Llndič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne In družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun:	52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna
dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
LADO 1300 S, letnik 82, prodam. Jože Cesar, Mirna peč 102 a, žel. postaja. (4014-MV-31)
ŠKODO 110 L, letnik 75, prodam za 29 SM. Tel. 27-858. (4015-MV-31) ZASTAVO 750, letnik 79, prevoženih samo 35 000 km, ugodno prodam. Tel. 25-325 (popoldan). (4016-MV-31)
126 P, letnik 1980, prodam. Dular, Vavta vas 7, tel. 84-821. (4018-MV-31)
ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, registrirano do februarja 88, prodam za 52 SM. Tel. (068) 44-313. (P31-16MO) R-4, harmoniko, štiritonsko, in kom-banj ZMAJ ugodno prodam. Tel. 75-666 (popoldan). (4100-MV-31)
126 P, letnik 1977, prodam. Goriška vas 15, Mirna peč. (4102-MV-31)
Z101 —1300, letnik 1978,64600 km, rodam. Štangelj, Gotna vas 73. (4101-'V-31)
QOLF diesel, letnik 84, prodam za 610 SM. Slavko Salmič, Stara Bučka 30, Škocjan, 68275. (4116-MV-31)
R 4 TL, letnik 78, obnovljen, prodam. Tel. 26-118. (4110-MV-31)
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Potov vrh 4, Novo mesto. (4109-MV-31)
R 18 TLJ, letnik 1983, prodam. Tel. 24-815. (4107-MV-31)
JU GO 45 L, letnik 1986, prodam. T el. (068) 26-160. (4106-MV-31)
Z 128 Jetnik 82, prodam. Bevc, Šmar-jeta 16, Šmarješke Toplice. (4099-MV-31)
JAWO 350, staro eno leto, prodam. Tel. 24-981. (4097-MV-31)
MOTOR APN 6 prodam za 23 SM. Slavko Gorišek, Dol. Brezovica 18, Šentjernej . (4113-MV-31)
126 P, letnik 1977, obnovljen, prodam. Peter Rataj, Lukovec 5, Trebnje. Tel. 44-654. (4119-MV-31)
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 72-557. (4124-MV-31)
LADO 1200, letnik 1978, registrirana do maja 1988, prodam. Janez Hren, tel. 47-000, od 6. do 7. ure. (pol-MV-31)
Z 101 GTL, letnik 1986, nujno prodam. Vlasta Golobič, Vrhovo—Radeče. Tel. (061) 81-370. (pol-MV-31)
JAWO 350, letnik 86, prodam. Tel. 81-661 (dopoldan) ali 82-982 (popoldan). (pol-MV-31)
ZASTAVA 101 GT 55, letnik september 83, tri vrata, prodam. Tel. 44-089. (4127-MV-31)
GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo popoldan. Henigsman, Vavpča vas 46, Semič. (P31-18MO)
126 P, letnik 1979, registriran do maja 1988, prodam. Tel. 47-232. (P31-20MO) ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirana do 30. decembra 1987, ugodno prodam. Franc Lah, Armeško 49, Brestanica, 68280. (4123-MV-31)
Z 750, letnik 81, prodam. Novak, Sr. Grčevje 10, Otočec. (4109-MV-31) PRODAM 126 P letnik 79 in BMW letnik 75. Tel. 25-259 (popoldne).
globtour ® 25™25!°25-789
Istanbul v septembru, oktobru in novembru
prodam
ALUMINIJASTA PLATIŠČA črno lakirana, z gumami 155/70 R-13, jugo, Z 101, golf, prodam. Tel. 56-758. (4121-PR-31)
DVE GUMI Sava 155 x 13, rabljeni, in dve gumi sava best 165 x 13, skoraj novi, prodam. Tel. (068) 20-330. (4117-PR-31)
PRODAM spalnico. Inf. na tel. 21-576.
OHRANJENO DNEVNO SOBO —
omara 209 x 315, kavč, dva fotelja, mizica — ugodno prodam. Merlin, Dol. Kamen-ce 38, Novo mesto, tel. 25-905. (ček-82/87)
PERZIJSKE MUCKE, kvalitetne, z rodovnikom, prodam. Tel. 23-570. (P31-15MO)
KRAVO prodam. Ivan Kastelic, Brš-Ijin 19, Novo mesto. (4103-PR-31) KAVČ z jogijem in radio prodam. Tel. 26-938, popoldne. (4104-PR-31) SANSKO KOZO, dobro mlekarico, prodam. Drago Bolja, Prudnice, Nova ulica 9, Savski Marof. (4114-PR-31) BREJO KRAVO in »šrotar« za zrnje, brez motorja, prodam. Franc Kostrevc, Ratež 31. (4105-PR-31) ELEKTROMOTOR 7,5 KW, traktorske uteži za kolesa, kolo adriatic, otroško posteljo in trajno žarečo peč prodam. Cesar, Prečna 76, Novo mesto. (4108-PR-31)
KOVINSKO CISTERNO za gorivo (2 m3), potrebno manjšega popravila, prodam za 15 SM, rabljen mešalec za beton brez motorja pa za 2 SM. Tel. 25-105 v nedeljo zvečer. (3969-PR-31)
INFRACENTER KORTING 799 na daljinsko upravljanje 2 x 40 W prodam za 28 SM. čtel. 85-407. (3971-PR-31) GUMI VOZ (15 col), star dve leti, prodam. Muhaber 11. (3994-PR-31) SPALNICO prodam. Dolenjske Toplice 146. (3988-PR-31)
SEDEŽNO GARNITURO Delfin, odlično ohranjeno, prodam po polovični ceni. Strmile Vovko, Mirna 156, tel. (068) 47-258. (3983-PR-31)
15-colski vprežni voz prodam. Tel. 56-044 proti večeru. (pol-KS-31) UNIVERSAL DTC 550, nov, prodam. Zlatko Moravac, Velika Paka, Ribnik, tel. (068) 58-319. (3993-PR-31) NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika prodam. Tel. (068) 33-211. (P31-MO)
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in žensko kolo Senior prodam. Tel. 21-954. (3992-PR-31)
kmetijski stroji
MOST Z OMARAMI, pomivalno mizo (dve koriti), čmo-beli TV Gorenje in mini regal prodam. Tel. 24-056. (4003-PR-31)
MLIN z enim polnim kamnom, 36-colskim motorjem (20 KM) znamke Se-meks prodam. Julka Bezjak, Mlinska 4, 41430 Samobor. (P31-12MO)
ŠOTOR, kavč in spalnico prodam. Tel. 23-256. (4031-PR-31)
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, staro tri mesece, z garancijo, obnovljen pralni stroj Gorenje in akvarij za ribe, velikost 1201, prodam. Anton Moravec, Cesta herojev 38, Novo mesto, tel. 23-312. (4030-PR-31)
NOVO ZAKONSKO POSTELJO in dve jogi blazini, dve zimski gumi, prtljažnik in vlečno kljuko, vse za Z 750, prodam. Tel. 27-712. (4028-PR-31)
PEČ na trda goriva (1200 kal.) prodam. Tel. 21-250. (4022-PR-31) ENOLETNO TELICO simentalko, vajeno paše, plemensko, prodam. Tel. (068) 82-890. (pol-PR-31)
PRODAM OREH. Naslov v upravi lista. (4336/87)
GLISER ELAN GT 402 z motorjem Chrysler 35 in prikolico, komplet, prodam. Tel. 21-034. (4043-PR-31) PRALNI STROJ, star štiri leta, prodam. Jože Grubar, Staro sejmišče 46, Šentjernej. (4069-PR-311
RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO in dve malo rabljeni samski ležišči prodam. Tel. 84-554. (4061-PR-31) BARVNI TV SPREJEMNIK Iskra-Montreal, starejši, prodam. Tel. (068) 22-490. (4049-PR-31)
REGAL za dnevno sobo prodam. Muzejska 9, Novo mesto. (4073-PR-31)
PO UGODNI ceni prodam otroško posteljico z jogijem. Kovačič, Groblje 4, Novo mesto (pri Cegelnici). (4091-PR-31)
REGAL most ugodno prodam. Tel. (068) 69-239. (4074-PR-31) KLAVIRSKO HARMONIKO znamke Waltmeister, 58-basno, staro 3 leta, zelo ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. (4092-PR-31)
ŠPORTNO dirkalno kolo Personal prodam za 16 SM. Robert Rodič, Maistrova 5, tel. 22-139 (popoldan) ali 25-813 int. 23 (dopoldan). (4077-PR-31) TRAČNO ŽAGO in cirkular 4 KW prodam. Tel. 23-789. (4083-PR-31) OTROŠKO športno kolo prodam. Tel. 23-355. (4046-PR-31)
ŽAGO STIHL 050 in pralni stroj prodam. Tel. 51-724. (P31-19MO)
• STROJ PAUL, nemške izdelave, za razrez lesa na dolžino prodam. Vpenjanje obdelovanca in pomik žaginega lista pnevmatsko. Nov 4 KW trifazni, visoko-tumi elektromotor sever, elektro omarico, opremljeno, velikosti 60 x 80 cm, prodam. Tel. (068) 81-475. (pol-PR-31) OLJNI GORILEC, rabljen dve sezoni, prodam. Tel. (068) 61-083, dopoldne., (4125-PR-31)
V BLIŽINI Senovega prodam po zelo nizki ceni starejšo kmečko hišo (vseljiva), lahko tudi nekaj zemlje. Naslov v upravi lista. (4340/87)
DOMAČIJO (3,5 ha zemlje, večinoma njive, dobro gospodarsko poslopje, hiša dotrajana) v Trnju pri Brežicah prodam najboljšemu ponudniku. Šifra »RAVNINA«. (pol-PO-31)
STAREJŠO HIŠO v Brežicah (parcela 543 m2), na primerni lokaciji za opravljanje obrti, prodam. Tel. (068) 33-111-(pol-PO-31)
VINOGRAD v Bojniku prodam za 120 SM ali zamenjam za karkoli. Tel. (068) 88-807. (P31-6MO)
VINOGRAD (13 arov) s hramom, traktorske tridelne brane in kosilnico SIP 135 (rotacijsko) prodam. Jože Baškovč, Kladje 20, Blanca. (P31-1MO)
V OKOLICI Šentjerneja prodam stanovanjsko hišo v 5. fazi. Naslov v upravi lista. (4337/87)
PARCELO (14,41 a) na Vinjem vrhu prodam. Tel. 21-856 (dopoldan). (4080— PO-31)
TRAVNIK v Dol. Straži, brejo kravo in dva betonska stebra z luknjicami za late prodam. Franc Gašperšič, Dol. Straža 75. (4075-PO-31)
REZKA BOGOLIN, Brege 25, Leskovec pri Krškem, ponovno opozarjam MIHA BOGOLINA, naj ne prodaja nobenih premičnin in nepremičnin, ker sem zaenkrat še solastnica. Istočasno ne dovolim, da se karkoli odnaša iz hiše in zahtevam, da preneha z lažnimi govoricami, ker ga bom za vsako stvar sodno preganjala. (4122-PK-31)
čestitke
Dragemu ALBINU LUZARJU želijo vse najboljše za njegov osebni praznik vsi, ki ga imajo radi. (P3123MO)
Dragemu možu in očetu FRANCU ŠPELIČU, Ul. Cankarjeve brigade 6, Trebnje, za 50. rojstni dan vse najboljše! Zena Angelca, sinova Matjan in Darko. (P31-4MO)
preklici
RUDOLF BRATKOVIČ, Cerov log 6, opozarjam ELIZABETO BRATKOVIČ, Mihovo 4, da nima nobene pravice na parceli št. 1777 in parceli št. 3398, kjer sem lastnik jaz. Letošnji pridelek pospravi, nato pa bom zemljo obdeloval sam. (3998-PK-31)
FRANC JERALIČ preklicujem neresnične besede zoper Jožeta UNETIČA. (3999-PK-31)
IVAN in CVETKA GAZVODA, Male Brusnice 1 a, opozarjava STANKA SREBRNJAKA in ostalo družino iz Malih Brusnic 1, naj prenehajo izzivati in ogovarjati, drugače jih bova sodno preganjala. (4034-PK-31)
Opozarjam ANTONA in ALOJZIJO BERUS iz ŽDINJE VASI 25, naj javno prekliče neresnične govorice, sicer ju bom sodno preganjal. MIRAN KRIVEC, ŽDI-NJA VAS. (4088-PK-31) Prepovedujemo družini VOVKO, Vel. Vodenice 13, lastiti si posestva v Brezju 2 in delati škodo na posestvu in v gozdu ter vseliti se na posestvo. Isto velja za soseda VOLČJAKA. Vsi solastniki. (4084-PK-1)
obvestila
EKSPRES ČEVLJARSTVO Janez Jerič obveščam stranke, da opravljam storitve od 10. 8. 1987 dalje od 13. do 18. ure. Obratovalnica Bršljin 11. Se priporočam! (4098-OB-31)
GOSPODINJE, TRI LET A GARANCIJE za menjavo izolacije na zamrzovalnih skrinjah, ki zunaj točijo, rosijo, ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Priporoča se Viktor Pajek. (3989-OB-31)
MODA V USNJU tel. 21-928
(zoRan)
ZORAN PESlČ
NOVO MESTO VRHOVCEV A 't
Cenjene stranke obveščam, da bo lokal odprt od 12. 8. 87 dalje vsak dan od 13. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah zaprto.
PESTRA PONUDBA
Naročila (iz prinešenega materiala) sprejemam le ob ponedeljkih.
TRAKTOR IMT 533 prodam. Oštrc 4, Kostanjevica na Krki. (3967-KS-31) TRAKTOR IMT 540 s 1090 urami, dobro ohranjen, prodam. Anton Klepec, Jankoviči 9, Adlešiči, tel. (068) 57-781. (3984-KS-31)
TRAKTOR Štore 504, odlično ohranjen. prodam. Rudi Pungeršič, Štrit 2, Bučka, Škocjan. (4002-KS-31) OBRAČALNIK za seno SIP 1600 ugodno prodam. Tel. 49-123. (3996-S-31)
BOČNO traktorsko kosilnico (priključi se zadaj na hidravliko, zato ustreza vsakemu traktorju), skoraj novo, prodam. Jože Kvenderc, Koprivnica 13, Koprivnica 68282. (3972-KS-31)
Traktor Ursus 560 z 200 delovnimi urami prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Jože Florjančič, Dol. Karteljevo 9, Novo mesto. (4068-KS-31)
TROSILEC hlevskega gnoja s kiper-jem prodam. Tone Štimpfel, Velika Str-mica 13, Trebelno. (4009-KS-31) TRAKTOR TV 523, letnik 1985, ugodno prodam. Slavko Zoletelj, Klečet 35, Žužemberk. (4023-KS-31) TRAKTOR TV 18 prodam. Verbič, Mirna peč 158. (4020-KS-31) TRAKTOR IMT 558 z vitlom ali brez njega in dve kravi prodam. Alojz Primc, Pristava 17, Novo mesto. (4017-KS-31) TRAKTOR Ursus 360 ali Univerzal 445, dvojni pogon, oba nova, prodam. Jože Erjavec, 61294 Višnja gora, Vrh 20. (pol-KS-31)
KOSILNICO BCS diesel prodam. Slavko Šeruga, Sela pri Ratežu, tel. 85-959. (4038-KS-31)
TRAKTOR IMT 533, zelo ohranjen, in kosilnico Fahrr prodam. Jože Lešnjak, Volčkova vas 9, Šentjernej. (4037-KS-31) PRODAM traktor ferguson 539, s kabino, 100 del. ur, rabljeno strešno opeko, 2 trodelni okni, kopalniško peč in banjo. Ogled v soboto popoldne pri: Predovič, Jugotje 14. (P31-17MO)
KABINO za traktor ferrari ali »Tomo Vinkovič« prodam. Kavšek, Gotna vas 52, Novo mesto. (4115-KS-31)
VRTNO MOTORNO KOSILNICO alko prodam. Tel. 25-219, popoldne. (4118-KS-31)
TRAKTOR URSUS C 335 s kabino, 100 delovnih ur, prodam. Ivan Švajger, Vojna vas 19, Črnomelj. (4112-KS-31) TRAKTOR »TOMO VINKOVIČ« 420 prodam. Papa Branko, Učakovci 26, Vinica, tel. 55-330. (pol-KS-31)
kupim
STAREJŠI VINOGRAD ali sadovnjak blizu Novega mesta kupim. Tel. 22-680. (4060-KU-31)
OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE SENOVO
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole XIV. divizije Senovo
razpisuje prosta dela in naloge
— vzgojiteljice v VVE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na'naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka.
M	638/31-87
ZAHVALA
V 47. letu nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
JOŽE ŠERE
s Poljan pri Mimi peči
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Kovinar Novo mesto, GKP Trebnje, Jutranjki Sevnica, pevskemu zboru Jutranjka, Cestnemu podjetju Novo mesto, kadrovsko-splošnemu sektorju DO Novoteks Novo mesto, vaščanom ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči
i: vsi njegovi
posest
STANOVANJSKO ZGRADBO v
4.—5. fazi, vznožje Trške gore, prodam. Tel. (061) 222-958 ali (068) 21-336 popoldne. (4111-PO-31)
V LJUBLJANI PRODAM za gotovino opremljeno garsonjero. Garsonjera ima centralno, toplovod in telefonski priključek. Tel.(061)851-398 od 17. ure dalje. (P31-21MO)
26. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je v 71. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi ata, stari ata, praded in tast
MATIJA
RIHTAR
Gor. Orle 8
V naših srcih je še vedno bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, očima, dedka, brata, tasta in strica
SILVA AŽMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem za podaijeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala Pevskemu društvu Lončar, godbenikom iz Kočevja, Integralu Stojna, ZŠAM in Lovski družini Banjaloka.
Žalujoča
zena m vsi njegovi
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MATIJA
RIFELJ
iz Golušnika 2
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali, podarili cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sin in brat
ANDREJ SEDAJ
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in številnim njegovim in našim prijateljem za sočustvovanje in cvetje.
Žalujoči starši in bratec
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete
MARIJE
MAJERLE
roj. Ivec
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam po-magli in darovali cvetje, še posebej pa vaščanom za nesebično pomoč med boleznijo in ob smrti. Prisrčna hvala tudi pevcem iz Doblič in kaplanu za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti seje iztekla življenjska pot
ALOJZA BOHTETA
iz Dol. Lakovnic 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel za vso skrb in nego včasu bivanja ter nudeno pomoč in darovano cvetje. Zahvala velja DO-ZTKO Hmezad Žalec—Vrbje, gospodu župniku lepa hvala za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
t
Žalujoči:
vsi njegovi
Zakaj si moral, dragi ata, nam umreti, kopaš tabo je bib tako lepo živeti! Odkar utihnil je tvoj glas, žalost bolečina domujeta pri nas
V SPOMIN
5. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar je za vedno nehalo biti srce našega dragega, dobrega, skrbnega moža, ateja, dedka in tasta
FRANCA
VEBER JA
iz Sevnice
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prihajate k njegovemu grobu, mu nosite cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
JOŽE
BUKOVEC
iz Gor. Mraševega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tozdu Gozdarstvo Novo mesto za podaijeni venec in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Prezgodaj si nas zapustila, v srcih naših ostala je bolečina, katere ne zaceli čas Nisi imela časa posloviti se od nas tako hiter je bil tvoj poslednji korak.
V SPOMIN
6. avgusta je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča
ŠTEFANIJA TOMŠE
Mlaka 41, Stara cerkev
Vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Ivan in Rajko z družinama ter hčerka Štefka z družino
ZAHVALA
V 49. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, zet in tast
ALOJZ KADIVNIK
iz Velikega Dola
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, bolnice v Brežicah in zdravstvenega doma na Senovem, tovarni TES Brestanica za venec, tovarni Metalna za venec in denarno pomoč ter sodelavcem za denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo družinam I. Lokovšek, Kovačič, Bogolin, Kladošek, A. Lokovšek, Rostohar, Grmšek in Cvirn za pomoč, govorniku za poslovilne besede, župniku za zpravljeni obred, pevcem za lepo petje in denarno pomoč ter pogrebnikom za opravljeni pogreb. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in darovali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Tomaž, hčerka Jana z družino, mama, tast in tašča ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš oče, stan oče,
brat in stric
NIKOLAJ MARENTIČ
iz Sodevc pri Starem trgu ob Kolpi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, za pomoč, izrečeno sožalje in podaijeno cvetje. Iskrena hvala dr. Kramariču in medicinski sestri Ireni Verderber, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred in nagovor. Iskrena hvala tudi tistim, ki so kakorkoli pomagali pri lajšanju bolezni in pospremili pokojnega na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi domači in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
30. junija 1987 smo se poslovili od drage sestre
PEPCE CVITKOVIČ
iz Kanižarice 17 pri Črnomlju
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen poslednji dom. Hvala prijateljem, sosedom in sploh vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali med boleznijo in trpljenjem in ji nazadnje, darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo tistim, ki so se potrudili pn organizaciji pogreba, govornikoma ZB in rudnika Kanižarica za poslovilne besede ter pevskemu zboru Črnomelj za tako lepo zapete žalostinke. Hvala tudi tistim, ki bodo še kdaj obiskali njen osameli grob.
Žalujoče sestre z bratom in ostalo sorodstvo
H
*TSt TP •
r' k .-mm.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, tast
in svak
JOŽE KORASA
iz Gabija št 93
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sindikatu Tovarne zdravil Krka, sodelavcem TOZD Tehnoservis in KAS, OO ZB Gabije, ki so nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Kresetovi za zdravniško pomoč, govorniku Francu Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru Gabije za zapete žalostinke ter brusniškemu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak
HENRIK KADIVNIK
šofer Hajnč Rudnika Senovo v pokoju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in pokojnika pospremili na radnji poti. Posebno se zahvaljujemo pokojnikovim sodelavcem in ZŠAM za poslovilni obred in poslovilne besede, prav tako govorniku KS Senovo, godbi in gospodu župniku.
Št. 31 (1982) 6. avgusta 1987
DOLENJSKI UST
FRANC	VOG
V nedeljo so ga na posavskem traktorskem tekmovanju proglasili za dvakratnega zmagovalca. Osvojil je prvo mesto med mladimi zadružniki in se izkazal za najboljšega orača v regiji Uspeh ni slučajen. Franc posveča kmetiji vse znanje in vse svoje moči. Za kmeta je čutil veselje od otroštva naprej. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi si izbral kak drug poklic. Kljub težavam, ki tarejo kmetijstvo, ne bi zamenjal z nikomer, čeprav bi manj garal
»Kmetje smo potrpežljivi« je dejal, »vztrajamo, delamo in se nadejamo boljših časov. Toda usmerjeni moramo biti vsaj v dve, tri kulture, ne le v eno samo, kot so to priporočali včasih. Tudi zaradi delovnih konic je to lažje, ker se opravila bolje razdelijo.«
Vogrinčeva kmetija je v Cun-drovcu pri Brežicah. Franca so starši poslali v kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu in tako je naslednik z znanjem dopolnil veselje do kmetovanja Doma se je usmeril v prašičerejo in živinorejo. Redijo do deset plemenskih svinj, prav toliko plemenskih krav in še nekaj plemenskih telet Imajo devet hektarov lastne obdelo-
valne zemlje in še tri hektare v najemu. Največ sejejo koruze, a tudi pšenico in krompir. Pa še dva vinograda obdelujejo. Letos so oddali šest ton pšenice z enega hektara Doma delata samo še oče in mati, sestra seje poročila drugam. Pohvalijo se lahko z rekordnimi pridelki, kar je zagotovo rezultat pridnosti in znanja
Franc nikoli ne miruje, tudi takrat ne, ko bi lahko počival Dovolj energije ima, da se sam loti gradnje hiše in svinjakov, čeprav prej nikoli ni ne zidal ne polagal ploščic in opravljal drugih obrtniških del Mimogrede naredi prikolico, trenutno pa postavlja lopo za stroje.
O tem, kaj je novega v kmetijstvu, je vedno na tekočem. Obiskuje vse kmetijske sejme in je zadovoljen, ker temeljna organizacija kooperantov to izredno dobro organizira. Izpopolnjuje se tudi z branjem Sodobnega kmetijstva in strokovnih knjig, za katere mu ni škoda denarja. Njegov časje tako zapolnjen, da prav nič ne pogreša televizije. Pravi, da zanjo nima časa. Pritegnejo ga predvsem športne oddaje, te pa si ogleda pri sosedu in mimogrede pokramlja o vsakdanjih stvareh. Druge dogodke spremlja po radiu, ker lahko istočasno še kaj postori
Zanimiv je njegov odnos do temeljne organizacije kooperantov pri brežiški Agraril Sedež TOK imenuje »naša hiša«. Tam se počuti kot doma in si želi, da bi jo tudi drugi kooperanti tako sprejemali Po njegovem mnenju je to kraj, kjer bi se o vsem lahko pomenili tudi o gospodarskih zagatah, zaradi katerih TOK ne more za člane narediti tega, kar bi radi S trenutnim položajem noben kmet ni zadovoljen. Tudi Franca Vogrinca marsikaj moti, ta hip pa najbolj razlika med ceno pšenice in novo ceno kruha, ki je po žetvi tako poskočila Nekdo pobira smetano, kmet zagotovo ne, še manj pa delavec.
J. TEPPEY
s
I
S
I
s
I
N
I
S
I
N
I
s
I
N
I
V
I
I
S
I
N
>
I
S
I
S
I
N
I
N
I
N
Mojca Lešnjak: »Odnos do strank bistveno vpliva na uspeh prodaje.«
Led je prebit
Prva zasebna trgovina v občini že dobro leto uspešno posluje
Spodbuda je prišla po telefonu. Stranka, ki ne želi biti imenovana, je sporočila v uredništvo, da v izložbi zasebne trgovine v Dolenjskih Toplicah visi en sam obešalnik in daje prodajalna nasploh .zelo slabo založena.
Naš obisk v prodajalni Jelene Lešnjak pa nas je prepričal ravno o nasprotnem. Že ob samem vstopu v trgovino nas pozdravijo pestro založene police, sicer ne prenatrpane, a lično in pregledno urejene. »Izložba resda trenutno ni založena, imamo pa zato na policah vedno dovolj raznovrstnih tekstilnih izdelkov. V tem času imamo dovolj sezonskega blaga, poletna oblačila za vse starosti in oba spola, stalno pa imamo na zalogi tudi trenirke, jope, posteljno perilo in drugo, za hotelske gostje, ki si krajšajo čas s pletenjem in kvačkanjem, pa smo poskrbeli s pestro izbiro garna in bombažne preje. Kupcem lahko ponudimo šiviljski pribor, gumbe ter spodnje perilo za odrasle in otroke, »pravi prodajalka Mojca Lešnjak. Posebnost, ki privablja kupce v Lešnjakovo prodajalno pa so oblačila za otroke.
»Večjih zalog si ne moremo privoščiti, ne le zato, ker je to veliko finančno breme, pač pa predvsem zato, ker nimamo primernega skladišča,« pravi Leš-njakova, »kljub temu pa mislim, da so nas Topličani in ostali krajani lepo sprejeli in so z našo ponudbo in postrežbo zadovoljni, saj imamo vedno več stalnih strank.«
M. KLINC
Prihranili osem milijonov
Ce pri Binetu ni delov, jih ni nikjer
SEVNICA — V poletnih dneh ima Albin Kolmanič iz Kidričeve ulice v Sevnici še zlasti veliko dela. Lastniki koles marsikdaj celo zimo, nekateri pa tudi v pozno pomlad ne sedejo na svojega konjička, ker pač mislijo, da je tako najbolje za njihovo zdravje. Zgodnje poletje pa se začne »velika selitev« za Kopitarno k mojstru Binetu. On ima Rogov servis, popravlja tudi vse druge vrste koles in z uspehom se je lotil že pred dvema letoma tudi popravila mopedov. »Največjo napako ljudje navadno naredijo, ko se sami spravijo popravljat, potem moram pa še take nestrokovne posege zdraviti,« pravi Kolmanič.
Ni mu žal, da seje pred tremi leti odločil za obrt. Obžaluje le, da nima večjih prostorov za delavnico, kajti zdajšnja je že davno pretesna za razne generalne, tudi mopedov, kaj šele za spravilo rezervnih delov, ki jih ima več kot sevniška ali kakšna druga podobna prodajalna v Sloveniji. »Nameravam povečati delavnico, a že eno leto zaman čakam na lokacijski ogled. Ne vem, zakaj sem se komu na občini tako zameril, saj so mi tedaj, ko sem se odločal za obrt, šli na roko,« potarna Kolmanič.
In da ne čaka, da bodo ljudje sami pripeljali kolo ali moped v popravilo, ob sredah ob 15. uri pride z avtomobilsko prikolico pred železnino v Krmelj in še tam pobere popravila potrebne konjičke. No, ravno vsako sredo mu to zaradi obilice dela ne uspe, še raje vidi, če ga ljudje iz oddaljenejše Mirenske doline pokličejo po telefonu (82-554).
P. P.
Albin Kolmanič: »Pozimi je več generalnih popravil, zdaj pa so na vrsti manjši posegi.«
Nevsakdanja delovna akcija stanovalcev blokov v Ulici Slavke Gruma — Zgradili parkirišča in igrišče
NOVO MESTO — Za današnje razmere in običaje je to, česar so se pred dnevi lotili prebivalci stanovanjskih blokov v Ulici Slavka Gruma 1 do 5 v Novem mestu, pravi podvig. Nepisano pravilo je namreč, da življenje v modernih stanovanjskih soseskah poteka monotono, brez pristnejših stikov prebivalcev, tudi brez njihove skrbi za okolje, v katerem živijo. Vendarle pa ni vselej tako.
Po vsega enem letu prebivanja v novih stanovanjih so stanovalci omenjenega bloka složno, z lastnim denarnim prispevkom in prostovoljnim delom preuredili neizkoriščen prostor pred blokom in na njem uredili parkirišče in otroško igrišče. Za kakšen obseg delaje šlo, pove podatek, daje Pioniijev predračun le za ureditev parkirišč in polaganje asfalta znašal 9,2 milijona dinarjev, krajani pa so vse to skupaj z ureditvijo otroškega igrišča in nekaterih dodatnimi deli zmogli za vsega 1,8 milijona. Po besedah Staneta Koširja, predsednika skupnosti stanovalcev, jim je en milijon primaknila KS Drska, ostali denar so zbrali sami prebivalca bloka. Dela so opravili v pičlih petih dneh, akcije pa so se udeležili domala vsi stanovalci.
»Ogromno jih je bilo, ki so nejeverno zmajevali z glavo, ko smo se odločali za to delo, tudi v samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer smo dobili soglasje za preureditev prostora, niso verjeli v uspeh, zato je naše veselje še tolikanj večje,« je upravičeno ponosen Stane Košir. Morda kot zanimivost še to, da je bila zgodba zase tudi otvoritev novih parkirišč in igrišč: otroci so pripravili kulturni program, sledila pa mu je zabava v stilu pravih vaških veselic.
B. B.
KRKA-Pe
HOTEL GRAD OTOČEC
prireja tradicionalni nogometni turnir, ki se začenja 22. 8. 87. na Otočcu.
Prijavnino v znesku 15000 din lahko plačate do dne žrebanja, ki bo, 15.8.87. ob 19. uri v recepciji hotela Gami. Nagrado vikend paket za deset ljudi v Strunjanu dobi prva, pečenega odojka pa druga ekipa.
643/31
HARMONIKARJI NA POKLJUKO
POKLJUKA — 30. avgusta letos bo organiziralo Turistično društvo Pokljuka 19. tekmovanje harmonikarjev—amaterjev na diatonični harmoniki. Udeleženci se bodo pomerili vsak s po dvema melodijama, in to s partizansko in z narodno, za nastop se lahko prijavijo pismeno do 10. avgusta na naslov Albin Golja, Bled, Kori-tenska 21. Prireditev pod geslom pozdrav s planin se bo začela navedenega dne ob 10. uri pred Šport hotelom na Pokljuki.
nosti za »Plomin II«
Mladina območja Reke zahteva prekinitev te investicije in kaznovanje krivcev — Ekološko in gospodarsko zgrešeno — Nekaj misli po Novem listu______________________________
REKA — Nekdanje čisto ekološko vprašanje gradnje termoelektrarne Plomin II je zdaj prerastlo v gospodarsko, so ugotovili na nedavni seji predsedstva konference skupnosti Zveze socialistične mladine skupnosti občin Reka. Kot piše Novi list, so bili mladinci v razpravi zelo kritični in so zahtevali, naj posamezniki, ki so dajali napačne podatke in zavajali javnost, odgovarjajo. Pri tem so omenili tudi imena, in sicer Milana Novaka in Vekoslava Srba, ki da sta dajala neresnične podatke o zalogah premoga. Mladinci so tudi sklenili, da bodo od
hrvaškega sabora zahtevali, da se v Plomin II ne vloži niti dinar in naj krivci za to investicijo odgovarjajo.
Dr. Kazimir Kauzlarič z Zavoda za prostorsko planiranje meni, da gre pri Plominu II za serijo zgrešenih zadev, tako ekoloških kot gospodarskih. Poudaril je, da sedanje zaloge premoga raškega premoga ne zadoščajo niti za Plomin I. Povedal je tudi, da je zaradi svojih dosedanjih stališč, ki so se konč-
so bile ostre. Ivan Antončič, ki je tudi zahteval odgovornost za krivce, pa je med drugim izrazil mnenje, da bodo mladi Reke dobili na svoje zahteve o prekinitvi gradnje Plomina odgovor, da to ni možno, ker je bilo doslej vanj že ogromno vloženega, vendar je treba ob tem ugotoviti, da je bil denar porabljen ilegalno.	J.	PRIMC
SPET POGIN RIB
KOČEVJE—To poletje so ribe v Rinži pod zapornicami v Kočevju že drugič poginjale. Mrtve ribe je 24. julija opazil Matija Randelj mlajši in o tem obvestil miličnike, ti pa še vodnega inšpektorja Marjana Kluna. Miličniki in inšpektor so si ogledali vodo in ugotovili, da so ribe poginile v 40 m dolgem odseku struge. Vzeli so vzorce vode in rib ter vse poslali v analizo v Ljubljano.
• Ni še znano, kako se bo zadeva okoli Plomina il končala. Znano je, da že Plomin I onesnažuje Gorski ko-tar tako kot vsa porurska industrija to njihovo območje. Kisli žveplov dež Plomina I pa zastruplja tudi gozdove Kočevske, Bele krajine in Dolenjsko. Plomin II je torej dvakrat zgrešena investicija: ekološko in ekonomsko.
no izkazala za pravilna, doživel vrsto napadov z raznih strani in ga nihče vplivanih ni vzel v zaščito, čeprav so vedeli vso resnico o Plominu.
Veselko Akmadža pa se je , vprašal, ali bi resnica o Plominu sploh prišča na dan, če ne bi bilo 33-dnevnega štrajka labinskih rudarjev. Tudi ostale razprave
Prvi zmaji nad Kočevjem
TEKMA V POZNAVANJU LJUDSKIH OBIČAJEV
DRAGOMLJA VAS — Tu so v nedeljo, 2. avgusta, že drugič izvedli kultumo-turistično prireditev Ate in mama S9 mi povedali po scenariju Rudija Škofa. Sodelovale so ekipe vaščanov iz Gradnika, Dragomlje vasi, Lokvice, Jugorja in Podgrada in se pomerile v ljudskih običajih (spravilo buč, priprava drv, popravilo voza, kletarjenje, mlatev, plezanje na mlaj, košnja). Največ spretnosti in znanja so pokazali domačini ter za zmago prejeli prehodni pokal. Prireditev je organiziralo dragomeljsko gasilsko društvo, ki praznuje letos 65-letnico ustanovitve, še posebej pa sije prizadeval njegov predsednik Anton Hočevar.
Letajo z Mestnega vrha, pristajajo pa na območju od Livolda preko Kočevja do Mlake — Zdaj letajo le trije
KOČEVJE — Pred dobrim mesecem dni so začeli nad Kočevjemjetati zmaji. Trije mladi fantje, Rajko Žagar, Stane Lužar in Vili Osterman, se že od junija spuščajo z zmaji z Mestnega vrha.
Vendar kočevski zmajarji niso povsem začetniki. Doslej so letali tudi že drugod. Najbolj izkušen je Osterman, ki ima že okoli 300 poletov, Lužar in Žagar pa po 25 do 30. S poleti z Mestnega vrha se je doslej najbolj izkazal najbolj izkušeni Vili Osterman, ki je v dveh urah neprekinjenega leta preletal okoli 40 km, in sicer kar dvakrat območje od Mestnega vrha do Livoldskega vrha in nato do Kočevja in Jasnice ter nazaj do Mestnega vrha.
Kočevski zmajarji se zahvaljujejo sozdu KG Kočevje, ki jim je odobril prostor za vzletišče na Mestnem vrhu. Prostor so si nato sami uredili.
J. P.
ROCK KONCERT V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK — V soboto, 8. avgusta, se bo ob 21. uri v prostorih mladinskega kluba začel rock koncert, na katerem bodo nastopile slcupine: Free 48, Fakcija FM in Žužemberk blues bend. Vabljeni! • -
V soboto na Vinici miss Kolpe
VINICA — V kampu na Vinici bo to soboto, 8. avgusta, ob 19. uri prireditev v okviru Viniškega poletja, na kateri bodo izvolili miss Kolpe. Najlepšo in njeni spremljevalki čakajo lepe nagrade, miss potovanje, v Novoteksu si bo lahko izbrala oblačila v vrednosti 50 tisočakov, darili bosta dali tudi metliška Vinska klet in Karlovačka pivovarna njena prva spremljevalka bo za nagrado dobila dvodnevno bivanje za dve osebi v karlovškem hotelu Korana, darilo Beti v vrednosti 50.000 dinaijev ter darili Vinske kleti in karlovške pivovarne; druga spremljevalka pa bo za nagrado šla za dva dni v ene od toplic, darilo v vrednosti 50 tisočakov ji bo dal črnomaljski butik Valentino, čakata jo prav tako darili Vinske kleti in karlovške pivovarne. Nagrade pa čakajo tudi obiskovalce, izžrebali bodo 30 vstopnic, prva nagrada pa je barvni televizor. Na modni reviji bodo svoje izdelke predstavili metliška Beti, novomeški Novoteks, Buduč-nost iz Karlovca ter črnomaljski butik V alentino. Za ples bo igral ansambel Novi odmevi.
* *%
mi,,.
KONCERT V CERKVI — Šesta prireditev v okviru letošnjih metliških kulturnih prireditev je bil sohotni koncert Silvestra Mihelčiča ml. v metliški cerkvi. Mojster na elektronski harmoniki je za celovečerni koncert pripravil bogat in pester program del klasičnih avtoijev, priredb belokranjskih in drugih slovenskih ljudskih pesmi ter lastnih skladb. Na koncertu je bilo okoli 200 ljudi, ki so povsem napolnili metliško cerkev. (Foto: A. Bartelj)
Si
"It?
SMjS : ’
LOV NA NAJVEČJO
NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto priredi v soboto, 15. avgusta, lov na največjo ribo v Krki. Zbor bo ob 17. uri pri gostilni Prešeren v Kronovem, startnina pa znaša 1.000 din. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo po telefonu 21-251 ali osebno v pisarni RD Novo mesto.
Žreb je tokrat pokazal naklonjenost kočevsko-ribniškem koncu, saj sta oba izžrebanca od tam, in sicer bo majico z znakom Diskoteke Otočec prejela ŠTEFKA ORAŽEM iz Dolenje vasi, osebno ali kuhinjsko tehtnico pa si lahko da zastonj popraviti ali uravnovesiti pri J. Ravbarju v Novem mestu CVETKO SMOLIČ iz Kočevja. Kadar ga bo pot zanesla v Novo mesto, kar pogumno v Ravbarjev servis!
Čeprav je vroče in poletno soprano, je na lestvici živahno. Living in a box se ne dajo, zdrknili so s prvega mesta, a samo na drugo, na vrhu pa so jih zamenjali Pepsi in Shirley s svojim Slovesom od neznanca.
Lestvica je za ta teden takšna:
Goodbye stranger — PEPSI IN SHIRLEY
2. Living in a box — LIVING IN A BOX
3. Sweet sixteen — BILLY IDOL
4. Nothing gonna stop me now — S. FOX
5. Wanna dance with somebody — E. HOUSTON
6. You give a love bad name — BON JOVI
7.1 want sex — G. MICHAEL
8. Lean on me — CLUB NOUVEAU
9. With or without you — U2
10. Who’s that girl — MADONNA
Predloge pošiljajte na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA:
J
MOTOKROS MITING NA PRILIPAH
PRILIPE — Pobratena avtomoto društva iz Brežic, Lenarta in Cmureka prirejajo v soboto in nedeljo motokros miting, ki se ga bo udeležilo krog 100 tekmovalcev. Za sobotno tekmovanje pionirjev ter za uradni trening obiskovalcem ne bo treba plačati vstopnine. V nedeljo se bo začelo tekmovanje ob 9. uri dopoldne in bo trajalo do poznega popoldneva. Za ljubitelje motokrosa bo prireditev pobratenih društev tokrat zares orivlačna.
•kozerija
IZVRŠNIKI
KJU^
n s m
1 mmmm
Po Repičevini se je pričelo šušljati, da bo odstopil tovariš Iz-vršnik in z njim ves repiški izvršni svet. Pri Zapoznelem glasu so mi naložili, naj preverim resničnost govoric, zato sem po telefonu poklical tovariša Izvršnika.
— Tovariš Izvršnik, ljudje so zelo nezadovoljni zaradi podražitve elektrike, premoga, bencina, praškov, olja...
— Niste mi povedali nič novega. Kdaj pa je bilo ljudstvo sploh zadovoljno? Dokler imajo čas nergati, še ni tako hudo. Zamislili se bomo, ko bo narod utihnil.
— Veliko bereme o zunanji nelikvidnosti....
— Čas kislih kumaric je, pa se
lovijo novinaiji vsakršnih rešilnih bilk, samo da napolnijo časopisne strani.
— Letošnjo inflacijo pišemo že s tremi številkami. Mi lahko poveste...
— Tako je bilo tudi predvideno, načrtovano.
— Imamo kup dogovorov, deviz pa ne. Mislite...
— Turistična sezona je v polnem razmahu. Trenutno je pri nas nekaj odstotkov več turistov kot v istem obdobju lani. Tudi tu so devize.
— Poročila z naših obmorskih in drugih letoviških krajev govore o nezasedenosti kapacitet, o slabi in majhni porabi, o ...
ve-
— Pustite ta poročila, saj mo, kdo jih sestavlja.
— Če sva že pri turizmu, ne moreva mimo cest, ki so vse prej kot primerne. Tuji turisti...
— Posamezniki, posamezniki! Se vam ne zdi, da zdaj ni primeren čas za ukvarjanje s posamezniki? Zdaj, ko je celotna družba v veliki krizi, ki se je še kako zavedamo.
— Ne pozabite na bencinski dinar. Denar za ceste se zbira. Najeli smo tudi tuja posojila, vendar se čez noč ne da.
— Se vam ne zdi, da ta noč le predolgo traja?
— Nisem vas razumel. Bi lahko ponovili vprašanje?
— V pismih bralcev se vse pogosteje oglašajo upokojenci. Jadikujejo nad nizkimi penzijami.
Posamezniki trdijo, da so se znašli na robu eksistence.
— Zamrznitev dohodkov je prinesla več škode kot koristi. Bila je vrsta štrajkov, ki so veljali družbo težke milijarde.
— Štrajki so pravica delovnih ljudi. Na njihovi strani je tudi sindikat.
— Slišati je, da boste odstopili.
— Ne bomo. Vse dokler verjamemo, da je moč najti izhod iz krize, ne bomo odstopili. In v to trdno verjamemo’
TONI GAŠPERIČ