pilili GS 91/7131811607007 % J primorski u ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN- PIRAN-IZOLA-KOPER Junij 2007 3L®ftg) ES Številka 160 CENA 0,90 EUR 215,68 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ >r-^Gnand x Casino Portorož l/V*, Ca^iAo “Portorož, d IMORELIATO TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA Končno ustrezna lokacija! Nova garažna hiša, s katero naj bi rešili dolgoletne prometne zagate v mestu Piran in morda celo ukinili zloglasne zapornice, bo našla svoje mesto na območju Fomač, vendar ne na sedanjem parkirišču, kot j e bilo sprva predvideno, kar je sprožilo proteste, pač pa bolj zadaj v dolini blizu čistilne naprave in nekdanje tovarne mila Salveti, o čemer smo že poročali v 157. številki. To je prvi izmed številnih že danih predlogov, ki naj bi ga začeli uresničevati leta 2008. Ljudje, ki živijo v mestu in imajo lastne parkirne prostore bodo seveda zahtevali, da mesta ni mogoče hermetično zapreti za promet. V garažni hiši bo okoli 900 parkirnih mest. Iz proračuna naj bi zagotovili 7 milijonov evrov. Idejne načrte je pripravil arhitekt Rado Bedene. S podpisom dogovora med piranskim županom Tomažem Gantarjem in predstavnikom civilne iniciative s Fomač Marsellom Marinškom (na fotografiji) se da tudi razumeti, da odpora ne bo. Naroči Coca-Colo pa lahko greš na WC V piranski, še vedno najbolj turistični občini, slučajni obiskovalci in skupine z avtobusi najdejo rešitev za svojo potrebo žal le v gostilnah in bifejih. O kakšnem javnem WC se v tej občini pogovarjajo že najmanj 30 let in vedno znova ugotavljajo, da to ni tako preprosto. Nikoli na najdejo pravega odgovora kje naj bi postavili javna stranišča, kdo naj bi plačal gradnjo in obratovanje, čistilko... Problem pa ostaja, kajpak v posmeh turističnima Piranu in Portorožu, ki ju obišče največ turistov. Številni gostinci dovoljujejo slučajnim potnikom, uporabo stranišča, nekateri WC zaklepajo (ključ pri blagajni) nekateri pa že kar odkrito povedo, da je gostišče pač za goste, ki tudi kaj popijejo ali pojedo in da to ni javni WC. Sveži primer, ki smo ga lahko slišali od naših bralcev, da bi morali dve deklici, ki sta vprašali za WC, najprej kupiti Coca-Colo, je dovolj zgovoren. Vabljeni na testno vožnjo: Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 IT(&fl SE IZPUŠNIH IONOV ENTER SEČOVLJE PRODAJA IN MONTAŽA KATALIZATORJEV ^ »vtoplascev servis avtokum AVT0KLEPARSTV0 uJL slovenk, Htri9l” AVTOLIČARSTVO Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00 POSTAVILI SO TEMELJNI KAMEN ZA DOM STAREJŠIH OBČANOV V LUCIJI Župan Občine Piran Tomaž Gantar, direktor Centra za starejše občane Lucija d.o.o. Borut Žerjal in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs so v petek, 15.7.2007 v Luciji pri TPC svečano postavili temeljni kamen za gradnjo doma starejših občanov, v katerem bo našlo mesto 149 oskrbovancev v 96 sobah, poleg tega bo še 28 oskrbovanih stanovanj. Vrednost naložbe je 12,2 milijona evrov. Delež Občine pri novoustanovljenem podjetju je 49%, delež dmžbenika Planinvest iz Portoroža pa 51%. Prve oskrbovance naj bi sprejeli v drugi polovici leta 2008. Komisija Ministrstva je program centra ocenila z najvišjim številom točk in s tem potrdila pravilnost načrtovane usmiritve v visoko kakovost storitev, je poudaril župan. Foto: FK-Primorski utrip. Izola: Priznanja za sodelovanje na uspešni 11. Ciciolimpiadi in prireditvi vrtec in turizem Vzgojnovarstveni zavod Vrtec Mavrica Izola v sodelovanju s TIC Izola je 2. junija priredil 11. Ciciolimpiado s sloganom Ustvarjam veselo, to je moje delo. Na Lonki pa je bila prireditev Vrtec in turizem-mali turisti. Nastopili so malčki, za delavnice pa so poskrbeli Snežiča Krajnc (Atelje keramike, Koprska 2, ki je prejela priznanje), Aljoša Križ (slikanje), Emilija Pavlič (Za otroke kuhajmo zdravo), Matjaž Bomšek (slikanje na steklo), Menola (Ribiško društvo) in Zvezdice. SIMPLV CLEVER PRIZNANJE Ne sodijo županu! Na koprskem okrožnem sodišču smo priča resnemu sojenje Borisu Popoviču, njegovi ženi Evi in sestri Lauri. Državni tožilec jim očita, da so pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabili svoj položaj z namenom, da bi si pridobili premoženjsko korist. Predvidena kazen: do 3 leta zapora. V tričlanskem senatu predseduje sodnica Tatjana Škrinjar, člana senata sta še Ivan Dekleva iz Sečovelj in Mafalda Pahor iz Pirana, Tožilec je Bojan Pečnik, obtožene pa brani kar pet odvetnikov. Obtožnica: Naj ne bi prikazali 45,2 milijona SIT prometa in se s tem izognili plačilu davkov; od dobička 11,7 milijona SIT, poleg tega pa še okoli 11 milijonov SIT DDV. Le kdo jih je izdal? Omenjajo H. Osivnika., nekdanjega prokurista v Popovičevem podjetju Food Party. Ne,“kriva je udbomafija", smo slišali. Boris Popovič odhaja s prve sodne obravnave na okrožnem sodišču v Kopru. Salomonska rešitev Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo Brede Pečan zoper sodbo upravnega sodišča, iz česar izhaja, da ostaja župan Izole Tomislav Klokočovnik. Hkrati je dalo prav Bredi Pečan, da je treba odpraviti neskladje volilne zakonodaje z ustavo, njena ustavna pravica pa kljub temu ni kršena. V nobenem zakonu namreč ne piše, da morajo biti kuverte, ki so bile na pošti pravilno in pravočasno prevzete, komisijsko zapečatene in shranjene v železni omari v sobi volilne komisije, datumsko žigosane. Zakonodajo bodo popravili, lokalne zamere bodo počasi pozabljene in v Izoli se že sklepajo nove koalicije. Vidno zadovoljen župan verjetno že ugotavlja, da se okrog njega vrti tudi nekaj prisklednikov in da so v SD tudi pošteni ljudje. ,cč°l Kar Je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500 Otvoritev novih apartmajev v Marini Slavnostna otvoritev novega nastanitvenega kompleksa - apartmajev, Residence Marina**** v Marini Portorož, bo v sredo, 20. junija 2007, ob 13. uri. )an policije Tadicionalna proslava )neva policije bo v petek, 12. junija 2007, ob 13. uri Divači pri spomeniku Jtfe, I %-f 2007 Lojze Peterle obiskal Slovensko Istro “Želim, da bi se v Sloveniji vsi dobro počutili, da bi bila različnost videna pozitivno in ne kot nekaj kar nas deli” Kandidat za predsednika republike, evropski poslanec Lojze Peterle je v okviru srečanj Skupaj za Slovenijo, 28. maja 2007, obiskal tudi Slovensko Istro, kjer je imel vrsto pogovorov s predstavniki lokalnih oblasti, italijansko manjšino in vodstvi gospodarskih družb. Najprej se je v Piranu srečal z županom Občine Piran Tomažem Gantarjem in pozitivno komentiral načrt razvoja občine. Nato je imel pogovore s predstavniki skupnosti Italijanov v Piranu, kjer so se mu zahvalili za njegova prizadevanja za reševanje manjšinske problematike že, ko je bil predsednik vlade. Nekaj pred dvanajsto uro je Peterle obiskal Luko Koper, kjer ga je sprejel predsednik uprave Robert Časar. Zanimal se je za aktualne projekte tega velikega mednarodno prepoznavnega podjetja in jim čestital za 50. obletnico delovanja in hitro rast. Na srečanju v Intereuropi, kjer je kandidata za predsednika republike sprejel predsednik uprave Andrej Lovšin, je Peterle poudaril pomen sodelovanja dveh tako pomembnih podjetij kot sta Luka in Intereuropa na logističnem področju in ob tem tudi dejal, da samo najboljši podjetniki pozdravljajo globalizacijo v svetu, ki prinaša nove izzive predvsem tudi na gospodarskem področju. V okviru svojega obiska je evropski poslanec in kandidat za predsednika Lojze Peterle popoldne predaval na Fakulteti za humanistične študije UP na temo Možnosti Slovenije v Evropski uniji. Na fotografiji: Robert Časar pozdravlja predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta v Luki Koper. FOTO: Primorski utrip. Med prvimi Lojze Peterle (NSi) je zelo zgodaj, tako rekoč me prvimi, začel volilno kampanjo. Omembe vrednega tekmeca zna dobiti šele, ko bo dokončno odločena kandidatura Boruta Pahorja, vendar mu je vodstvo SD ne priporoča. Peterle pravi, da bo takrat nekoliko bolj živahno. Kaže pa, daje Borut Pahor (SD) iz drugačnega testa in verjetno ne bi iskal podpore pri posameznih direktorjih vladno navezanih firm v gospodarstvu pač pa med širšo množico, ki bo na neposrednih jesenskih volitvah v bistvu odločila komu od vsaj 9 pričakovanih kandidatk in kandidatov dati svoj glas. Pri SD razmišljajo racionalno. Če bo izvoljen Lojze Peterle bo vladajoča opcija obvladovala vse sektorje družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Mnogi menijo, da je v našem ustavnem sistemu predsedniška funkcija zelo ohlapna, le protokolarna. In memoriam Na piranskem pokopališču smo se 29. 5. 2007 poslovili od Marije Vlahovič, rojene Pangeršič, 13. 12. 1928 na Podrečju, občina Domžale. Marija je bila hči delavskih staršev. Med drugo svetovno vojno, niti ne še stara 15 let, je delovala kot aktivistka Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi, 9. maju 1945, se je vključila v obnovo porušene domovine. Poučevala je na osnovnih šolah; Krtina, Dob pri Domžalah, Domžale in nazadnje na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu. Nadaljevala je študij ob delu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je iz slovenskega jezika s književnostjo in iz etnologije. Posvetila se je vzgojno izobraževalnemu delu na področju slovenskega jezika in prejela več priznanj ter nagrad. Zapustila je soproga Ivana Vlahoviča, upokojenega učitelja in hčerko Vesno Vlahovič, profesorico slovenskega jezika. Ohranili jo bomo v lepem spominu! Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR 2.390,64 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Spominska slovesnost v Gabrovici Na spominski slovesnosti na pokopališču v Gabrovici so se tudi letos (26. maja) spomnili tragičnega dogodka 28. maja 1944, ko so Nemci požgali vas in na krut način umorili devet domačinov, med njimi ustrelili tudi komaj štiri in pol letno deklico. Slavnostni govornik Milan Kučan je ošvrknil protagoniste današnjega političnega stanja, ki vzbuja tudi strah med prebivalstvom. Grobek takrat komaj 4,5 - letne deklice, ki so jo Nemci hladnokrvno ustrelili. Tukaj počivajo nesrečni krajani, ki so jih po pripovedovanju domačinov Nemci najprej zaklenili v hiše ter jih nato sežgali. Na svečani seji sveta KS Črni kal v vaškem domu, ki jo je pred začetkom žalne slovesnosti na pokopališču sklical predsednik sveta KS Bogdan Markočič (KS Čmi kal je 28. maj določila za svoj krajevni praznik), sta prisotne pozdravila nekdanji župan Koper Raul Šiškovič, v imenu ZZB NOV MO Koper pa je o pomenu spominske svečanosti govoril podpredsednik Občinskega združenja borcev NOV Mestne občine Koper, Jože Sedmak. Spominska slovesnost se je_ začela ob 16. uri pri pokopališču. Številni domačini, obiskovalci, predstavniki družbenopolitičnega življenja in praporščaki so z aplavzom pričakali nekdanjega predsednika republike in slavnostnega govornika Milana Kučana, kijev svoj em govoru spomnil na čase narodnoosvobodilne borbe, se zahvalil organizatorjem spominske slovesnosti in se javno odzval tudi na trenutno politično stanje v Sloveniji in odnose med predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom, ki vsekakor niso zgledni. Milan Kočan se je v Gabrovici tudi ostro odzval na Janševe besede, češ, da je bil dolga leta na čelu totalitarnega komunističnega režima. Niso me utišali ne jugoslovanski generali ne Miloševič, pa me tudi Janša ne bo, je dal vedeti Milan Kučan, ki je požel velik aplavz. Nato je udeležence pozdravil Jože Sedmak. „Prepričan Slavnostni govornik Milan Kučan na spominski svečanosti v Gabrovici, 28. 5. 2007. sem, da nam bo svečanost obudila spomine na prehojeno pot v času NOB, na vse tragične dogodke, ki so se zgodili tukaj v Gabrovici ter da se bo utrdila zavest do upravičenega boja proti okupatorjem v drugi svetovni vojni. Zbudila bo ponos, da smo iz te vojne izšli kot zmagovalci proti fašizmu in nacizmu." Citiral je nekaj poudarkov iz knjige Gabrovica 28.5. 1944 -28.5. 1977. Tu je bila prižgana iskra upora, ki se je razplamtela Jože Sedmak je orisal trpljenje v slovensko Istro in na Kras. Tu tamkajšnjih krajanov, ko so jim je delovalo močno protifašistično Nemci požgali vas. gibanje od prve svetovne vojne dalje. V vasi je bil sedež okrožnih odborov in organov OF v času druge svetovne vojne, tuje bil sedež okrožnega komiteja KP, ki se je 11. 4. 1943 preselil v zaselek Bertoši pri Cepkih. V Gabrovici je delovala tudi ilegalna tehnika (tiskarna), imeli so skladišče sanitetnega materiala. Z Gabrovico so se preko kurirjev v neposrednih stikih povezovale pomembne postojanke ter odbori OF z območij sedanje KS Čmi Kal in širše. Vas Gabrovica je bila 28. 5. 1944 v celoti požgana. Umorjenih je bilo 9 ljudi, po oceni 40 odgnanih v zapore in taborišča. Vsi ti ljudje so neizmerno veliko prispevali k gibanju za narodovo svobodo in socialni napredek. Prireditev je gmotno podprla INTEREUROPA d.d., Globalni logistični servis Koper. ZZB in KS se jim zahvaljujeta. Obiskali so Člani Društva istrskega prijateljstva iz Lucije so 5. maja 2007 odpotovali na izlet na Brione. Zbrali so se v Fažani in se nato z ladjo odpeljali na otok, kjer so si ogledali tamkajšnje znamenitosti, nacionalni park in naravne lepote. Brione sestavlja skupina 13 malih otokov, med katerimi sta zlasti značilna dva; Veliki Brijun in Mali Brijun. Na Velikem Brionu so tudi izkopanine iz rimskih časov. Sicer pa je otok znan po nekdanji rezidenci maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita, srečanjih vladarjev neuvrščenih držav, pa tudi po znamenitih pogajanjih slovenske in srbske delegacije pred razpadom SFRJ. Danes so Brioni predvsem dobro obiskana turistična znamenitost. "j" Dr. Marko Pavliha Da sem zapustil LDS ni nobeno naključje Prof. dr. Marko Pavliha je stopil v politiko na povabilo LDS, strmo napredoval, bil minister za promet, podpredsednik Državnega zbora, pomemben sooblikovalec lokalne politike v piranski občini. S svojimi nastopi v parlamentu je kdaj pa kdaj tudi malce razjezil politične tekmece. Nekateri Slovenci so si dr. Pavliho zapomnili tudi po provokativnem predlogu naj ne letujejo na Hrvaškem. Po krizi, ki je zajela LDS in vplivala na slabšanje njene politične moči, je stranko zapustil in se pridružil sedaj že kar številčni poslanski skupini Socialnih demokratov. Z dr. Pavliho smo se pogovarjali v njegovi novi poslanski pisarni v prostorih KS Lucija. V Liberalni demokraciji Slovenije je bilo nekaj časa kar burno. Stanka se sedaj vendarle počasi konsolidira, dobiva novo vodstvo. Zakaj ste jo zapustili? “Imam občutek, da so se v LDS hoteli rešiti samo nekaterih. To, da sem stranko zapustil, ni naključje. Ves čas svojega delovanja na Slovenski obali sem razmišljal o vključitvi v politiko Socialnih demokratov, ki jo sprejemam in podpiram. Vseskozi tudi dobro sodelujem s predsednikom piranskega OO LDS dr. Patrickom Vlačičem “. Menite, da je za “odmiranje” LDS kriv predsednik Jelko Kacin? Mislim, da Jelko Kacin ni izključni krivec za odmiranje LSD. Res je, da je bil nekoliko aroganten do drugače Mislečih. Znal je človeka očrniti v njegovi odsotnosti. On se tudi ni strinjal z Mojo “'provokativno ” pobudo, da bi Slovenci zaradi obnašanja Hrvaške glede mejnih vprašan bojkotirali letovanje v tej državi . Oblatil me je v medijih, namesto, da bi se o tem Pogovorila Menite, da bodo Slovenci sledili vašemu pozivu in ne bodo letovali na Hrvaškem? Težko ocenjujem. Sam s svojo družino etos ne bom letoval na Hrvaškem. ” Kateri politični opciji pripadate? Trenutno nisem član nobene Po itične stranke. Sem član poslanske skupine SD A,j.,z tega sledi, da boste svojo Politični kariero nadaljevali v SD? Socialni demokrati imajo podoben Program kot LDS. Ni bistvenih razlik v vrednotah ene in druge politične stranke. Glede moje nadaljnje Politične ali drugačne kariere pa še razmišljam. ” Se’ ,^a Je opozicija malce razklana in kot taka nima možnosti za zmago? “Se je čas. Srčno upam, da bodo SD, LDS in Društvo zares, ki se bo preoblikovalo v politično stranko, do naslednjih volitev našli kašno skupno pot Borut Pahor se je že odločil, da bo kandidiral za predsednika države. Kar nekaj časa je okleval. “To vendarle ni tako preprosto. Tvegamo namreč, da stranka SD ne bo našla novega liderja, ki bi jo bil sposoben popeljati na državnozborske volitve - in zmagati. Toda, če ne tvegamo se zna zgoditi, da bo desnica dobila še tretjo najpomembnejšo pozicijo v državi. Menim, da edinole Pahor lahko premaga Lojzeta Peterleta. Sicer pa bo o Pahorjevi kandidaturi odločilo predsedstvo stranke SD na tajnem glasovanju. Hkrati sem tudi prepričan, da je v SD dovolj sposobnih ljudi, ki bi lahko prevzeli vodstvo stranke ”. Kako ocenjujete gospodarsko stanje v državi? Slovenska vlada, Janez Janša, večkrat pove, da nam nikoli ni šlo tako dobro kot danes. Po drugi strani pa slišimo, da je v Sloveniji okoli 16 odstotkov ljudi na pragu revščine. “Slovenija je vpeta v gospodarske tokove EU in od njih tudi precej odvisna. Drugače rečeno, Sloveniji gre dobro, če gre dobro Evropski uniji. Hkrati se ne spomnim, da bi katera koli vlada imela tako malo socialnega čuta do svojih državljanov kot jo ima sedanja. Tretjina ljudi si ne more privoščiti enotedenskih počitnic. Starejši so v naši družbi potisnjeni v kot. Menim, da je nujno potreben alternativni program razvoja Slovenije, ki ga sicer že pripravlja SD”. Kako kot strokovnjak za pomorstvo ocenjujete risanje zemljevidov o morski meji? “Glede na vročo klimo, ki vlada med Hrvaško in Slovenijo zaradi nerešenih vprašanj meje na morju in na kopnem kakršno koli zaostrovanje odnosov ni dobro. Je pa razlika, če zemljevide riše nekdo, ki formalno ni več v politiki, ali pa če to stori hrvaško kmetijsko ministrstvo. Mislim, da je naša vlada premalo odločna do Hrvaške in tudi, da bomo odločitev kje bo dejansko potekala meja na morju in na kopnem vendarle morali prepustiti mednarodni sodni instanci ”. V prvi polovici leta 2008 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Zakaj so morale stranke podpisati nekakšen “pakt o nenapadanju”? Se vam ne zdi, da bo imela opozicija zaradi tega zavezane roke? “Opozicija s tem sporazumom nima zavezanih rok. Lahko bomo glasni, opozarjali na nepravilnosti, dajali poslanske pobude, zahtevati interpelacij e... Parlamentarno življenje v tem času nikakor ne bo zamrlo PredavatenaFakultetiza pomorstvo in promet, občasno pa tudi v tujini, na Malti. Zelo se zavzemate tudi za ustanovitev Sredozemske univerze v Piranu. “Slovenija je v igri, da dobi sedež te pomembne institucije v piranski občini. Sredi junija bo v Kairu Evro-sredozemska konferenca ministrov za visoko šolstvo in prepričan sem, da bodo do tega vprašanja zavzeli pozitivno stališče in Piran naj bi torej res dobil Sredozemsko univerzo. ” Ali politika, s katero se že kar nekaj let aktivno ukvarjate, vpliva na vaše delo v šoli? “Politika ne vpliva moteče na moje delo v šoli. Nasprotno. Spoznal sem delovanje parlamenta, vlade, kako tam sprejemajo predpise, zakone. Nabral sem si veliko izkušenj, ki jih s pridom uporabljam tudi pri delu s študenti ”, Vrnimo se k vaši politični funkciji na lokalni ravni. Nekaj časa ste bili tudi predsednik OO LDS Piran, potem pa je kot kaže začelo prihajati do nesporazumov? “To je posebno poglavje mojega političnega delovanja v Piranu. Ko ni šlo več, sem se umaknil z vseh funkcij v OO LDS Piran Potem ko ste prestopili v poslansko skupno SD so se nekatere stvari obrnile na glavo. Avtomatično ste bili ob funkcijo podpredsednika Državnega zbora. Za podpredsednika DZ ste kandidirali v imenu stranke SD. Zal niste bili izvoljeni. Je bila to kazen za prestop? “ Najprej moram povedati, da eno podpredsedniško mesto v DZ pripada Socialnim demokratom. Stranka mi je ponudila naj se ponovno preizkusim, vendar na to nisem pristal predvsem iz etičnih razlogov. Kot veste je SD potem predlagala poslanko Darjo Lavtižar Bebler, ki žal tudi ni dobila zadostnega števila glasov ”. Izstopili ste iz LDS. Ste sedaj član Socialnih demokratov? “Ne, trenutno nisem član nobene stranke. Sem pa član poslanske skupine Socialnih demokratov, ki je postala najmočnejša opozicijska skupina v DZ”. Franc Krajnc OO LDS Piran ima novo vodstvo Potem ko je dr. Marko Pavliha odstopil z vseh lokalnih funkcij LDS Piran, pa tudi zaradi slabšega uspeha (manj članov) na lanskih oktobrskih lokalnih volitvah, so na zboru članstva, Občinskega odbora LDS Piran, opravili volitve. Predsednica OO LDS Piran je Jana Tolja, podpredsednik Aleksander Vasovič, tajnik Anton Kovšca, kije zamenjal nekoliko neodločnega Matjaža Ukmarja, ki se ni menda upal zameriti županu Tomažu Gantarju. Opravlja namreč funkcijo direktorja občinskega zavoda Mladinskega in športnega centra Piran. Svet Občinskega odbora LDS Piran je 7. junija izvolil tudi novo vodstvo sveta. Za predsednika je bil izvoljen Egon Maglica, za podpredsednico Lidija Dodig. Svet je za predsednico LDS takrat tudi evidentiral odvetnico Katarino Kresal. 1950 let krščanstva v Istri Julija 2007 bodo verni Istrani zaključili s praznovanjem Elijevega leta v spomin na 1950-letnico smrti misionarja Istre diakona Elia in 1950-letnico krščanstva v Istri. Pohodniki in kolesarji so v Oprtalj prinesli Elijevo sliko. Diakon Elio, ki velja za istrskega misionarja in zavetnika, je bil rojen v Koštaboni staršem iz Oprtalja v hrvaški Istri. Z Ogleja je v Koper prinesel krščansko versko izročilo in ga širil po Istri. S svojim svetim izročilom, poštenostjo, pridigami in čudežem j e pogane spreobrnil v kristjane. Umrl je vAegidi (takratno ime za Koper) leta 56, njegove relikvije počivajo v romarski Nazarje vi katedrah v Kopru. V Istri se zavedajo njegovega velikega pomena za čezmejno večkulturno sožitje na celotnem istrskem polotoku in tudi širše v Evropi. O Elijevih delih je pisal tudi koprski škof Paolo Naldini (1686-1713). Turistično in kulturno društvo A. Kocjančič iz Koštabone sta pripravili niz prireditev v počastitev svojega uglednega krajana. Ena od teh je tudi kolesarsko popotovanje kot simbolična povezava krajev, ki so z Eliem še posebej povezani. K sodelovanju so pritegnili tudi skupnost Italijanov iz Kopra ter kolesarje iz drugih bližnjih krajev. Prvo kolesarsko potovanje po Elijevi poti v Oprtalj je bilo 12. maja, od 24. junija pa do 22. julija pa se bo zvrstilo več prireditev. 24. junija ob 16.00 uri bo v Pučah proslava ob dnevu državnosti, 18. julija ob 16.00 uri se bo začel pohod iz Koštabone proti Kopru. Slovesna sv. Maša bo 22. julija ob 10.30 v cerkvi blaženega Elija v Koštaboni, kjer bo tudi vaška „fiera“. Prireditve sta finančno podprli Mestna občina Koper in Slovenska turistična organizacija (STO). p Župnik dekan Jože Pegan bere posvetilo blaženemu Eliju, ki počiva v katedrali v Kopru. Fotografije: Darij Gregorič, Dekani. EsEEEEE Oprtalj, kjer so živeli starši blaženega Elija. Skupinska fotografija kolesarjev pred Elijevim grobom v koprski katedrali. 50 let Luke Koper V Luki Koper d.d. letos beležijo 50 - letnico podjetja in razvoja slovenske pristaniške dejavnosti. rasti Luke Koper. Uvodna proslava je bila 25. maja 2007 v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kjer je udeležence pozdravil predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, razvojne korake koprskega pristanišča pa je orisal prof. dr. Livij Jakomin. Osrednja proslava bo jeseni. V Pokrajinskem muzeju so ob tej priložnosti v organizaciji Obalnih galerij Piran odprli tudi fotografsko razstavo o zgodovini in sedanjosti Luke Koper ter slovenskega pomorstva. Umetniško težo dokumentarni fotografski razstavi nedvomno dajeta tudi deli mednarodno priznanega umetnika Lojzeta Spacala, ogledali pa smo si lahko tudi izvirne posnetke Mitje Božiča in Jake Jeraše. Razstava bo odprta do 31. avgusta. Izdali so tudi monografijo Luka Koper - 50 let izkušenj za nova obzorja. Toni Biloslav iz Obalnih galerij Piran čestita predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju. Stass Ogled Spacalove mojstrovine „Začarana mesta11 v Pokrajinskem muzeju Koper. Luka Koper sodi danes med najuspešnejša podjetja v Sloveniji. Res pa je, daje na svoji razvojni poti tudi to podjetje doživljalo vzpone in padce. Leta 1991 so v koprskem pristanišču zaradi razpada Jugoslavije prvič zabeležili 20 % padec prometa. Osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje, umiritev inflacije in vstop Slovenije v EU, so bili dejavniki, ki so pozitivno vplivali na nadaljnji hitri razvoj podjetja, kije že leta 2006 zabeležilo skupaj 14 milijonov ton ladijskih pretovorov. Dr. Livij Jakomin je kronološko nanizal razvojne korake našega edinega pristanišča vse od leta 1957, ko je tam pristala prva ladja Gorica, pa do danes, ko Luka Koper strateško širi svojo pristaniško dejavnost tudi v smeri celovite logistike in postaja pomembno evropsko schengensko pristanišče. Piranski invalidi so obiskali Notranjsko Društvo invalidov občine Piran je 4. junija letos organiziralo izlet za težko gibljive svoje člane, ki se sicer vseh ostalih izletov društva ne morejo udeležiti. Priprave na izlet, ki so ga organizirali skupaj člani upravnega odbora, predsednica društva Hilda Vuga in socialna komisija, so trajale kar mesec dni in nastopil je pričakovani dan. Obiskali so Krpanovo deželo - Notranjsko. Prvi cilj izleta je bil ogled Loške doline z gradom Snežnik, kjer jih je sprejel pevski zbor upokojenk iz Loža, katerega članice so jim napekle obilo kulinaričnih dobrot in jih razveselile s svojim ljudskim petjem. Ogledali so si tudi lovski in polharski muzej v gradu in se nato čez Babno polje podali v Cerknico ter obšli del poti ob Cerkniškem ježem, ki pa je zdaj že cvetoči travnik. Obogateni z novimi spoznanji in srečni v prijetni dmžbi so se vrnili domov zelo zadovoljni. Na fotografiji: Člani društva invalidov iz Pirana pred lovskim in polharskim domom. Zahvala donatorjem Društvo Zdrav podjetnik je v donatorski akciji »za našo bolnišnico Izola« zbralo 1.565 eur donacijskih sredstev za nakup nujne medicinske opreme. Dmštvo Zdrav podjetnik in Splošna bolnišnica Izola se zahvaljujeta članom in prijateljem dmštva, še posebej se zahvaljujemo Območni obrtni zbornici Izola. Iznajdljiva oblika reklame Ob regionalni cesti Koper Piran opazimo nešteto različnih reklamnih tabel, za katere naročniki plačujejo posebno takso občini ali podjetju, ki upravlja s cesto. Tole vozilo z velikim reklamnim napisom PORAVNAVA že več dni stoji na parkirišču pri Taverni tik ob cesti, enako pa je postavljeno nasproti bencinskega servisa v Jagodju. Domnevamo, da so taka vozila namenjena zgolj reklamiranju firme in njenih storitev. Vsekakor zelo izvirno, nismo pa uspeli izvedeti, če taka oblika reklamiranja podleže tudi davkom. Izleti Planinskega društva Piran Planinsko društvo Piran, ki ima uradne ure v prostorih Mestne knjižnice Piran in to vsako sredo od 18.00 do 19.00 ure, si je za letošnje leto zastavilo kar pester program obiskov slovenskih naravnih znamenitosti. Nekaj izletov so že imeli meseca marca, aprila in maja, na programu pa imajo še osem obiskov različnih krajev; 9. junija v Kamniško sedlo, 31. avgusta in 2. ali med 7. in 9. septembrom v Dolomite, 29. septembra je na programu kolesarski izlet, 6. oktobra si nameravajo ogledati Krnska jezera, 10. novembra sledi izlet presenečenja, 1. decembra pa si bodo morda bolj podrobno ogledali mesto Piran. Da jim je na izletih prijetno skrbijo izvajalci Barbara Makuc, Jana Peršič, Vlado Milunovič, Mateja Tomažič, Tomaž Mikeln, Maja Turk, Karmen Kodarin in Mojca Hrabar. l :wr primorski u¥p Pavel Lovrečič Za novo obrtno cono in občanom Pirana prijazne garaže Predsednik Območne obrtne zbornice Piran Pavel Lovrečič seje aprila letos sestal z novoizvoljenim piranskim županom Tomažem Gantarjem in mu predlagal izgradnjo nove obrtne cone ter ga spomnil tudi na predvolilni slogan njegove politične stranke Piran je naš, “Nadoknadimo zamujeno”. Ali je v Piranu res že veliko zamujenega in ali je vse to, kar je počenjala prejšnja oblast, oviralo razvoj mesta in bilo narobe? Zakaj niso upoštevali predloga Pavla Lovrečiča o gradnji garažne hiše, ki bi bila nekoliko naslonjena na flišnato pobočje ob cesti? Kako ste prišli do predloga za gradnjo nove obrtne cone v občini Piran, če že imamo eno v Luciji? "Želje oziroma zahteve po izgradnji obrtne cone v Luciji so bile prisotne že vrsto let. Res je bila leta 1979 tudi zgrajena, a se žal iz različnih razlogov oddaljuje od svojega prvotnega namena. Težko bi rekli, da je v Luciji obrtna cona v pravem smislu besede. Občina Piran je določena zemljišča prodala trgovskemu centru, ki ne zaposluje veliko ljudi, vsekakor ne toliko, kot bi jih lahko obrtniki. Območna obrtna zbornica Piran si prizadeva, da bi imela nova občinska oblast več posluha za piranske obrtnike in da bi v prihodnje skupaj ustvarjali ugodnejše pogoje za razvoj obrti. ” Kje bi zgradili novo obrtno cono? 'Nova obrtna cona bi lahko našla svoje mesto v Dragonji, konkretno na občinskih zemljiščih pri klavnici ali pri Rudi ob bodoči hitri cesti, kjer je že urejena komunalna infrastruktura. Zgrajena bi morala biti po sodobnem principu (več skupnih obrtniških hal) in sicer tako, da bi zagotavljala dolgoročne razvojne možnosti obrtnikom, ki bi tam izključno opravljali svojo dejavnost, ne Pa kot je sedaj situacija v tako imenovani obrtni coni v Luciji, ko smo dobili nekakšno mešanico vele-marketov, odpada, policijske stavbe, avtobusnega podjetja in poslovno-stanovanjskih hiš. Prav zato bi temu predelu težko nadeli ime obrtna cona. redlog za gradnjo nove obrtne cone sm° Posredovali že prejšnji občinski vodilni garnituri, pa nismo prišli daleč, tako rekoč nikamor.” K“ko bi bilo s sredstvi, saj gradnja obrtne cone ni majhen finančni zalogaj? "v‘rov in priložnosti je več. V m imam prosta evropska sredstvi Posojila poslovnih bank. Lahk pridobili nepovratna sredstva strukturnih skladov EU za spodbuj P° jetništva, posojila pri posle ankah, jamstva za subvencioni obrestno mero za najeta pos< arca letos smo se o možn Jmanciranja obrtne pogovarja Predsednikom uprave Banke K d. d. gospodom Vojkom Čokom in njegovimi najožjimi sodelavci. Vojko Čok nam je takrat obljubil, da bi v primeru, če dobimo zeleno luč za gradnjo obrtne cone, bila investitor kar Banka Koper oziroma bi dajala posojila za nakup osnovnih sredstev in sredstev za delo, Občina Piran pa bi bila seveda še naprej lastnik prostora -zemljišča. Zagotoviti bi morali, da ne bi moglo priti do preprodaje in spremembe namembnosti obrtniških obratov. ” Omenili ste županov slogan “Nadoknadimo zamujeno”. “Kandidat za župansko mesto Tomaž Gantar je že prej, v času volilne kampanje, pa tudi pozneje, ko je že bil izvoljen za župana, večkrat ponovil znameniti njegov izrek “Nadoknadimo zamujeno ”. Temu (sloganu) smo se kot Območna obrtna zbornica Pirana tudi pridružili - in ga podprli - seveda smiselno za rast in razvoj obrtništva. Župan nam je obljubil, da bo pripomogel, da bo do te cone tudi prišlo. Mi smo pohiteli, da ne bi zamudili, sedaj pa ugotavljamo, da še ni niti idejnega načrta nove obrtne cone, kaj šele da bi o tem razpravljal občinski svet. ” Piranske zgodbe o garažnih hišah nikakor noče biti konca, kaže pa, da se vendarle nekaj premika. Garažno hišo naj bi zgradili na približno istem mestu, kot ste to nekoč predlagali že vi? “Včasu mojega predsednikovanja v KS Piran smo organizirali več pogovorov ali problemskih konferenc. Tako glede obnove Gledališča Tartini, gradnje pešpoti od cerkve Sv. Jurija do Fiese in tudi o reševanju prometnih zagat v mestu. Pešpot ali celo kolovozna pot od Pirana do Fiese je nekoč že obstajala, saj so po njej celo vozili vozovi s konjsko vprego, ali so vpregli osle. 60-letno padanje kamenja in laporja s flišnega pobočja ter vdor zemljine je pač naredilo svoje. Steza je sedaj lepa in urejena. Na te svoje predloge smo ponosni. Žal vseh načrtov, ki sem jih pripravil v KS Piran, nisem mogel v celoti dokončati. ” Slišali smo, da ste imeli kar nekaj dobrih predlogov kje naj bi postavili piranske garažne hiše? “Da, imel sem svoj program izgradnje garažne hiše. Pravzaprav več manjših v mestu in ene velike, ki bi bila prislonjena na brežino (klifi vse od zapornice ob cesti v smeri Portoroža vse do mostu. V pritličju garažne hiše bi lahko redili avtobusno postajo in nekaj poslovnih prostorov. To je tudi edina primerna lokacija garažne hiše, ki ne bi motila stanovalcev, kar se zdi bistveno, saj vemo zaradi česar padajo vsi načrti. Pridobili pa bi okoli 1000 parkirnih mest, kar bi bilo več kot dovolj za Piran. Sedaj slišim, da bo nekaj takega vendarle uresničeno ” Pa vendar. Sodobni arhitekti, ki so prav tako polni idej, garažni hiši, ki bi bila naslonjena na klif, nasprotujejo, ker menijo, da bi kvarilo veduto. Menda je proti takšni postaviti garažne hiše (ob klifu) tudi sam župan Tomaž Gantar? “Nihče še ni videl načrta kako bi to v resnici tudi izgledalo”. Ena ali več garažnih hiš? Z eno garažno hišo, ki bi bila daleč pred mestom, sicer ne bi rešili Pirana, zato bi bilo treba postaviti kakšno manjšo tudi samem mestu. Pa ja ne pričakujete, da bi stanovalce, ki imajo svoje avtomobile in garažna mesta ali svoje parkirišče pregnali iz mesta? Mislim, da je najbolj smešna ideja zapreti mesto za avtomobile, ne da bi predhodno zagotovili nova parkirišča. Ideja, da bi garažno hišo zgradili pod župniščem je kot kaže padla v vodo. V vsakem primeru pa bi jo lahko postavili - in deloma vkopali na sedanjem parkirišču pred Hotelom Piran. Porušiti bi bilo treba samo eno bližnjo zgradbo nasproti hotela. Moja ideja je bila tudi, da bi garažno ploščad postavili na manjšem umetnem otoku blizu luške kapitanije in carine. ” Vendar smo zgradili garažno hišo pri pokopališču. “To že, ampak ta garažna hiša ni nič pomagala k razbremenitvi prometa v mestu Zakaj se na tem področj u kot začarano že desetletja nič ne premakne. Komu naprtiti odgovornost? Sicer pa karkoli kdo predlaga, se najdejo posamezniki, ki iz tega ali onega razloga nasprotujejo? “ Za prostorsko načrtovanje in skladen razvoj občine je odgovorna občinska uprava, sklepe pa sprejema občinski svet. Žal nihče ne ve koliko težav zaradi neurejenega prometa imajo Pirančani. Piran je Postalo mesto brez prave ponudbe. Mir bo šele takrat, ko bomo našli inačico gradnje garažne hiše, ki ne bo motila Pirančanov. ” Gostinci v mestu verjetno čutite vse te tegobe na lastni koži? “Gostov, pravih gurmanov, ki so nekoč hodili v piranske restavracije in gostilne in tu veliko porabili, žal ni več. Teh gostov žal ni zadržal ali pritegnil niti Portorož pač pa odhajajo v hrvaško Istro, v Umag, Poreč. Nekaj je k temu zagotovo prispevala tudi zloglasna zapornica pred mestom in tudi visoka parkirnina. Franc Krajnc Pestrost občinskih glasil -v1JnjnjnjnrTjnjv^^ A Svetilnik POSEBNA PRILOGA PRIMORSKEGA UTRIPA OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN - 15. OKTOBER 2002 ir MM ^ 0 S POSEBNA PRILOGA PRIMORSKEGA UTRIPA - SEPTEMBER 2006 Občina pira M COMUNE Dl PIRA.NO Informativna publikacija Občine Riran Solni cvet 1 i.junij2007 i/ afioreto Izšel je Solni cvet Občina Piran je izdala prvo informativno publikacijo Potem ko je Občinski svet na 5. redni seji, 17. aprila, zaradi zapletov fonnalne narave in na predlog župana Tomaža Gantarja odložil sprejem odloka o občinskem glasilu Solni cvet z atributi medija, je 1. junija 2007 izšla brezplačna informativna publikacija z istim imenom v nakladi 7500 izvodov. Z izdajo publikacije, ki ni medij po zakonu, se je občina izognila številnim pravnim formalnostim, ki bi jim morala zadostiti; imenovanju odgovornega urednika, vpisu v razvid medijev in drugem, kar zahteva zakon o medijih. Župan seje tako izognil tudi morebitni novi polemični razpravi v občinskem svetu. Glasilo nima odgovornega urednika pač pa “redaktorja” (slovensko urednik). To nalogo so zaupali Jasni Softič, vodji službe za odnose z javnostjo. Glasilo tudi nima programskega odbora kot gaje predlagal občinski svetnik Sandro Kravanja. V času županovanja Vojke Štular je v občini Piran izhajal SVETILNIK in PIRAN. Ker pa je vse, kar je bilo prej zanič, je bilo treba izbrati novo ime. Nekateri bralci so Solni cvet zamenjali z glasilom, ki gaje pod istim imenom občasno izdajalo podjetje Piranske soline d.o.o., zato so se nekateri izvodi znašli kar v košu. Glasilo, ki ga pripravlja več občinskih delavcev, bo občanke in občane obveščalo o delu, nalogah, načrtih in uspehih občinskih organov, občinske uprave in krajevnih skupnostih ter prireditvah, ki jih organizira občina. V glasilu je bila priložena tudi brošurica JP Okolje Piran o načinu zbiranja odpadkov. Kosovne odpadke lahko brezplačno oddate na odlagališču Dragonja vsak dan, razen nedelj in praznikov, med 6.00 in 16.00 uro. Poučno navodilo ne odmetavajte kosovnih odpadkov poleg kontejnerjev, ker to kazi okolico, očitno malo velja. S tem ko so ukinili kontejnerska mesta za odvoz kosovnih odpadkov so v Okolju naredili medvedjo uslugo naraščanju divjih odlagališč! Iz številnih prispevkov v glasilu je mogoče sklepati, da župan Pirana pridno nadaljuje že zastavljene projekte prejšnje županje Vojke Štular (sanacija obokov cerkve Sv. Jurija, veslaški dom v Sečoveljskih solinah, solinarski praznik (prej festival), dom upokojencev, infrastruktura v obrtni coni v Luciji, obnova OŠ Vincenzo e Diego de Catsro (prej Vincenzo de Castro), kaj bistveno novega pa letos zaradi krčenja finančnih sredstev ni pričakovati. Novost je vsekakor praznik vrtnic v Portorožu in idejni načrt nove garažne hiše na Fomačah. Na zadnji strani občinskega glasila je že objavljen program letošnjih prireditev pod naslovom Kulturno poletje 2007. Zanimivo je, da vse več prireditev neposredno organizira občina, namesto, da bi zanje bilo zainteresirano turistično gospodarstvo. Kaže, da letos ne bo več nastopov Županovega klicarja na Tartinijevem trgu, ki gaje uvedel že nekdanji župan Franko Fičur, s tradicijo, ki je imela zgodovinsko poanto, pa je potem nadaljevala pa županja Vojka Štular. Škoda, saj bi lahko tudi Gantar ob sobotah slišal všečne besede “presvetli župan”. Kot smo prebrali v Delu je spremljajo dogajanje v piranski občini, pa zaradi prostorskih stisk in tehničnih omejitev ne morejo vedno predstaviti vsega, kar se občankam in občanom zdi pomembno. Včasih lahko nepopolne informacije in prezrti dogodki privedejo celo do nepotrebnih nesporazumov, ki jih bomo odslej učinkoviteje preprečevali s pravočasno predstavitvijo našega dela in stališč". Za razliko od svojega vzornika Borisa Popoviča se ni dal naslikati na prvo stran glasila, pač pa Solni cvet krasi lepa fotografija s staro jadrnico na morju pred Piranom. Pozorni bralci bodo hitro razkrili naravo všečnih občinskih glasil, ki so v bistvu spev hvalnic o uspehih, čeprav navideznih. V Solnem cvetu pod naslovom “Do garažne hiše v dogovoru s krajani” avtorica članka niti z besedo ne omenja usode začasne garažne hiše na sedanjem parkirišču na Fomačah, kije ne bo predvsem zaradi ostrega protesta krajanov Fornač, ki so bili proti in so kar pred županom podpisovali peticijo. Profesionalni mediji pač tudi v bodoče ne bodo prezrli kakšnih neprijetnih dogodkov v naši družbi. nekatere novinarje zbodel županov uvodnik. Župan je zapisal, da “mediji sicer zelo pozorno ■ Koper Nepriznana razlika v ceni naložbe vrgla senco na UP Stroški prenove Armerije in Foresterije ter gradnja nove stavbe za potrebe Fakultete za humanistične študije v Kopru znašajo okoli 7,824 milijona evrov, cena pa še ni dokončna. Primanjkljaj UP v tekočem poslovanju K problemom na UP v Kopru zaradi razlike med zagotovljenimi in porabljenimi investicijskimi sredstvi so se pridružile tudi težave pri zagotavljanju sredstev za kritje stroškov tekočega poslovanja v višini nekaj čez 60.000 evrov. Kaže, da so na primorski univerzi prišli v stanje, ki zahteva najem premostitvenih posojil, kar pa, ker je to vendarle državna univerza, mora odobriti resorni minister za visoko šolstvo Jure Zupan. V prenesenem smislu to pomeni, da so se v težavah hkrati znašli delavci rektorata in pa tudi članice univerze. Čutiti je resno zaskrbljenost. Nikakor pa to ne pomeni, da UP že grozi finančni zlom. Za njeno delovanje, opravljanje poslanstva je res odgovorno vodstvo, za morebitno slabo ime univerze in zavlačevanje vseh odgovorov na prošnje Rektorice za rešitev, izgubo zaupanja v to institucijo pa tudi država! Zagotovljenih naj bi bilo 1,2 milijarde tolarjev oziroma 5,007 milijona evrov investicijskih sredstev. Zgodila se je razlika v višini 2,817 milijona evrov ali 675 milijonov nekdanjih slovenskih tolarjev. Do občutne razlike je prišlo zaradi različnih pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na gradbeno industrijska dela. V prvi dokumentaciji je bila predvidena povsem drugačna kvadratura, 2900 kvadratnih metrov uporabnih površin, v končni fazi pa je 3.393 kvadratnih metrov uporabne površine. Poleg tega niso bili upoštevani stroški arheoloških izkopavanj, komunalnega prispevka, konservatorskih del, inflacije... Zato ni čudno, da so se pojavile tolikšne razlike, ki jih sedaj, ko je investicija zaključena, noče nihče od merodajnih v državnem ministrstvu priznati. Sedaj silijo UP naj najame okoli 2,086 milijona evrov bančnega posojila, kljub temu pa še ostaja odprtih okoli 836 tisoč evrov, za katere na UP ne vedo kje bi jih dobili. UP je imela (ali še ima?) blokiran TRR, problemi so s črpanjem sredstev iz naslova zakonskega poroštva, vloge, ki jih pošiljajo na ministrstvo za visoko šolstvo pa so kot bob ob steno. Zaradi takega stanja je: ogroženonormalno delovanje UP, | rektorica prof. dr. Lucija Čok, ki ima kot bivša ministrica za šolstvo največ zaslug, da je Koper dobil tretjo univerzo, pa je postala tarča vseh mogočih napadov in sledile naj bi celo nekakšne ovadbe. Če je v ozadju res investicijska „šlamparija“ bi še nekako razumeli, če pa je to priložnost za likvidacijo odgovorne iz drugačne politične opcije dobi zadeva povsem drugačno težo. Dekanja FHŠ dr. Vesna Mikolič pozdravlja obiskovalce. FOTO: F K- Primorski utrip. ▲ Dr. Sonja Ana Hoyer se rokuje z Antonom Balohom, ki naj bi kot tajnik UP vodil ali vsklajeval investicijo. ► Mladi arhitekti iz Arhitekturnega studia plusminus 30, katerih delo bo prestavljeno na Arhitekturnem trienalu 2007 v Lisboni, ki nosi delovni naslov Urbane praznine. A Dr. Sonja Ana Hoyer predstavlja obiskovalcem opravljene restavratorske posege v starih dveh palačah Foresteriji in Armeriji. Ogrožena tudi dograditev Turistica? Dan odprtih vrat Fakulteta za humanistične študije in rektorat Univerze na Primorskem sta 28. maja povabila občanke in občane ter tudi novinarje na vodeni ogled prenovljenih koprskih palač Armerije in Foresterije ter novogradnje za potrebe FHŠ. Na novinarski konferenci, ki je bila pred ogledom prostorv, se je predstavila uspešna skupina mladih arhitektov Barbara Debevec, Lara Može, Nataša Štrukelj, Jure Melon in Bernard Podboj. S svojim projektom prenove koprskih palač so namreč kot najmlajša skupina arhitektov vključeni v slovensko selekcijo 24 objektov zgrajenih v zadnjih desetih letih, ki bodo razstavljeni na trienalu arhitekture v Lisboni v času od 31. maja do 31. julija letos. Portugalska namreč v drugi polovici leta predseduje Evropski uniji zato bo dogodek še toliko pomembnejši, Slovenija pa bi ga lahko izkoristila v svoj prid. Zahtevnost nujnih restavratorskih posegov na stavbah v času prenove je obiskovalcem predstavila dr. Sonja Ana Hoyer s piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Poleg dr. Hoyerjeve so obiskovalce vodili na ogled arhitekti Studia plusminus 30 - avtorji projekta, že na začetku pa je goste pozdravila dekanja FHŠ dr. Vesna Mikolič, ki je dejala, da si bo na FHŠ po novem vpisu pridobivalo znanje že okoli 1000 študentov. Namigovanja, da študentje niso prinesli življenja v staro koprsko mestno jedro so zato povsem odveč. Žal je presežena investicija zaradi dodatnih del, česar očitno ne priznava minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan in hkrati „sili“ UP v najem posojila, vrgla senco na to izjemno koprsko pridobitev. UP bi si morala sposoditi denar pri komercialni banki, kar bi jo vsekakor lahko celo finančno pokopalo. Kdo je kriv za tako stanje, bi se morali vprašati, saj je jasno, da nekdo ni podpisoval in odobraval gradbenih situacij! Za naložbo naj bi skrbel nekdanji tajnik na UP Anton Baloh, sedanji ravnatelj OŠ Koper, vse pa tudi kaže, da je bilo pri tej naložbi veliko amaterizma. Primanjkljaj, ki ga tako ne imenujejo, bo - če ne bodo našli ustrezne rešitve - lahko celo ogrozil dokončanje gradnje stavbe Turistice v Portorožu, je dejala Čokova. Tajnik UP Leon Horvatič pa vidi rešitev tudi v prodaji nove zgradbe. Kaj so pri vsem tem delali razni zaupniki, nadzorniki in kakšna je bila komunikacija z ministrstvom glede te naložbe je drugo vprašanje, na katerega še nimamo odgovora. ► Rektoričin stol v obnovljeni Armeriji, kamor se bo preselil rektorat, je bil v času našega obiska še prazen. Pohištvo je zelo skromno. Minister bo pomagal! Čeprav je na začetku kazalo, da bi lahko resorno ministrstvo z vztrajnim negativnim stališčem do rešitev, kijih javno predlaga rektorica dr. Lucija Čok, „miniralo“ razvojne možnosti naše primorske univerze, sedaj ne kaže več tako. Minister za visoko šolstvo dr. Jure Županje nedavno tega v Ljubljani povedal, daje ministrstvo v okviru zakonskih pravil pripravljeno pomagati pri sanaciji finančnih težav, v katerih se je znašla Univerza na Primorskem, ki pa mora poslati zahtevke z ustrezno dokumentacijo in prepričljivimi obrazložitvami. Koper Srečanje članov DeSUS Območna organizacija DeSUS Koper organizira 22. junija ob 14.00 uri v Ribiški koči ob reki Rižani druženje članov in simpatizerjev stranke z namenom krepitve medsebojnega sodelovanja vseh predstavnikov DeSUS Kopra, Izole, Pirana in drugih vabljenih za učinkovitejše doseganje skupnih ciljev, je v vabilu zapisal predsednik, mag. Damijan Kreslin. Na srečanje so povabili tudi predsednika stranke Karla Erjavca, vodjo poslanske skupine DeSUS mag. Franca Žnidaršiča, generalnega sekretarja stranke Pavla Brgleza, Franca Jurco, župana Borisa Popoviča, Ivana Jenka ter tudi predstavnike nekaterih obalnih podjetij. Pa še res je Kruha in vina Časi, ko so rimski cesarji svojemu vdanemu ljudstvu ponujali kruha in iger, so že davno mimo. Sedaj imamo župane. V piranski občni smo lahko v času predvolilne kampanje prvič poskusili županov kruh, ki ga je brezplačno delil kandidat za župana Miroslav Brkovič. Resda ni bil izvoljen, okusen županov kruh pa vendarle lahko še vedno kupite v njegovih prodajalnah. Izolani pravijo, da so pametnejši od Pirančanov. Vedo, da od kruha ne moreš postati omotičen, zato so si izmislili županovo vino, resda le za protokolarne namene. Sedaj nekateri vneto pričakujejo, kaj bodo dobili Koprčani. Morda županove jurčke na žaru? ■ Prejeli Dr. Boris Filli Odpravimo pomanjkljivosti, uresničimo obljube! Zgodilo se je v Luciji Ko so gradili marino je bilo najprej govora o 300 privezih, ki bi jih uporabljali predvsem domačini za svoje čolne. Nato je „razvoj“ napovedal potrebe po večjem številu. Načrti so se razbohotili, število privezov seje povečalo na 1000. Blato, ki ga je morala Marina izkopati, da bi pridobila zadostno globino morja, so kar odložili na območje opuščenih solin med morjem in Lucijo. Rečeno je bilo, da bo dodatna teža navoženega izkopanega blata utrdila mehak teren za poznejše gradnje. Splošno prepričanje je bilo, da bodo to povrhnjico pozneje odstranili, pa se ni zgodilo. Se več. Nasip je celo večji, kajti ko so gradili garažno hišo pod Metropolom, so na popuščene soline navozili dodatne količine zemljine -in to tik pred marino, kar sedaj ovira pogled na morje. Po javnih kritikah so prvotni nanos zravnali z buldožerji, nanos zemljin izpod Metropola pa je ostal. Vprašamo se lahko, kako je mogoče, da že leta in leta ne znamo urbanistično urediti tako dragocenega praznega koščka zemljišča. Pozidave nam rastejo stihijsko, ko se zanje pojavi zahteva ali potreba. Menim, da bi bil že čas zajeziti nesmotrne posege v naravo, kajti ta pojem, upam, še ni odpisan. Za Lucijo s 7300 prebivalci se še danes ne ve kakšen bo njen razvoj, kje bomo dobili tržnico, kino, knjigarno, pokopališče, kje natančno bo stala cerkev, kje bo njen osrednji park, pravzaprav njeno središče, ki ga sedaj zagotovo nima. Naselje že desetletja ločuje regionalna hrupna cesta, doslej pa še nismo slišali ali videli pametne rešitve. Portorož z vrsto majhnih neurejenosti V našem turističnem kraju Portorožu obnavljajo stari hotel Palače, v katerem bodo luksozne sobe in apartmaji. Kdor pozna ta kraj ve, da bodo turisti naleteli na vrsto majhnih neurejenosti, ki najbolj motijo goste iz zahodnih dežel, kjer so navajeni reda in čistoče v svojih turističnih destinacijah. Mimogrede se pojavi vprašanje, ali kdo sploh generalno skrbi za čistočo in urejanje kraja? Do Avditorija bi morali zgraditi cesto in tam blizu postaviti vsaj eno garažno hišo. Plažo bi morali čistiti tudi pozimi, ko jo onesnažujejo razni zabaviščni operaterji in tam puščajo smeti. Naštevali bi lahko v nedogled. Dovolj je, če stopite korak od glavne promenade. K sreči so hoteli urejeni. Ceje treba v Sloveniji sprejeti skupino ministrov so še vedno na razpolago imenitni nastanitveni objekti; HG Bernardin, Hotel Slovenija, GH Metropol, GH Palače. Portoroška posebnost je kajpak tudi nočni hrup in gost promet skozi turistični kraj, ki para živce iamkajšnjim stanovalcem in tudi turistom. Piran je razprodan z vsemi svojimi lepotami in problemi Ob Jazbinškovem zakonu, ki je imetnikom stanovanjske pravice omogočal poceni nakup stanovanja, je mesto prevzelo tamkajšnje prebivalstvo, katerih večina premožnih se Je pozneje izselila. Prišli so vikendaši, ki nikakor ne živijo z usodo tega zgodovinskega kulturnega in arhitektonskega bisera. Vprašanje Je, kdaj bodo sedanji posestniki zares sposobni zadostiti izzivom tega zahtevnega mesta, ki bi mu nekateri ' actl zaželeli „ usodo “ Montecarla, a je na kupu preveč problemov. To prelepo sredozemsko mesto se že desetletja bori z vprašanjem kam spraviti svoje in tuje avtomobile. Nič novega, če povem, da bi bile potrebne ustrezne garaže. Nekaj idejnih načrtov sicer je, od katerih večina ni pisana na kožo prebivalcev, ki tudi ne pristajajo na vsakršno rešitev. Ni čudno, da so že garažno hišo v Arzah pri pokopališču postavili smešno in nekoristno. Če bi jo poglobili do ravni s Tartinijevim trgom in mesto povezali s hodnikom, bi naredili veliko koristno delo. Nihče ne ve komu kaj sodi Nekoč jez obalnim pasom gospodarila občina. Zaradi netransparentne privatizacije družbenega premoženja danes niti ne vemo čigav je kateri kos obalnega območja. Lastijo si ga hotelirji in še bi jih lahko kaj našteli. Žal je nov družbeni red kapitalizem že v glavnem opravi! svoje, dejstvo pa je, da nihče ne ve več kdo je kje lastnik in komu lahko kaj verjamemo. No, vsaj kolesarsko stezo na trasi nekdanje železniške proge, ki je vodila od Trsta do Poreča, pravijo ji Porečanka ali tudi Pot zdravja, imamo. Poglavje zase je neurejena Fiesa. Izola izstopa Izola je v pravem pomenu besede slikovito sredozemsko mestece z najlepšim sprehajališčem ob mandraču polnem bark, ki mu daje obmorski šarm. Izoli in njenim upravljavcem je treba priznati, da so v bližnji preteklosti opravili dobro delo. Ceste in pločniki so urejeni, otroških igrišč in kopališč je dovolj za domačine in turiste. Pri svetilniku je lepo urejeno sprehajališče, kjer si je mogoče tudi odpočiti. Škoda, da jim ni uspelo ladjedelnice pred leti, ko je zapustila Bernardin, premakniti v koprsko pristanišče. No, kot slišimo, jo bodo zaprli in prostor namenili razvoju turizma. Ne smemo se sprenevedati, da je izolski dok kvarno vplival na morsko dno, saj se je tam nabralo veliko strupene bakrene barve ob čiščenju ladijskih opiat. Kljub temu kopalci plavajo v tej vodi! Imetniki modre zastave pa se hvalijo z njo in jo vsako leto sproti izobešajo na kopališčih. So napačna merila ali pravila? Koper je trenutno svetla točka Nedvomno, da se je v Kopru, ki nikoli ni bilo turistično mesto, v zadnjem času marsikaj spremenilo. Na novo tlakovane ulice, urejeno središče mesta, prenovljeni palači Foresterija in Armerija, Primorska univerza, nekdanje skladišče soli Taverna, ki je postala prireditveni prostor, koprska obvoznica, pristanišče za velike potniške ladje. Pomirili so se tudi duhovi glede posajenih melagomanskih palm, ki pa so prijetno spremenile videz mesta. Številni turisti, ki prispejo z velikimi potniškimi ladjami, obiščejo mesto, tam tudi kaj kupijo, večina njih pa si ogleda slovenske znamenite kraje; Lipico in Postojno, Ljubljano, Bled. Ena največjih neumnosti je razdelitev mesta na dvoje zaradi hitre ceste, ki bi jo lahko speljali nekoliko dlje proč. Zaradi turizma dražje življenje Odnos domačinov do turizma ni vedno bleščeč, saj je bilo že večkrat dokazano, da ta dejavnost prinaša s seboj tudi vrsto problemov; parkiranje, čakalne vrste, višje cene, nočni hrup. Turisti nas hvalijo in občudujejo naše kraje. Pri nas se na srečo lahko počutijo varne. Slovenska obala ima 80.000 prebivalcev, 35.000 zaposlenih, 4000 brezposelnih in 18.500 upokojencev. Stanovanjske površine so veliko dražje kot v notranjosti države. Nevarni izpusti iz kanalov Urbanistično razglabljanje marine je le eden od vidikov, ki ga je mogoče očitati nosilcem dejavnosti. Mnogo zahtevnejše je vprašanje onesnaževanja, ki ga okolju povzročajo čolnarne, še zlasti pri nas, ker je morska voda v priobalnem pasu globoka le kakšen meter in šele sredi zaliva doseže dostojno globino. Marina Portorož upravlja tudi z delom kanala Fazan in prodaja storitve priveze za čolne. In kakšna je tu voda? Večkrat umazana kot čista. Sprehajalci vidijo kako odteka v morje, mnogi pa niti ne vedo, da se kanalska voda izliva v morje le petdeset metrov stran od kopališča pod Taverno. Zalivski tok jo nato odloži v naročje portoroških kopališč. Turisti - kopalci zbolijo doma v Nemčiji ali kjerkoli že. Na kakovost morske vode vpliva tudi kanal Sv. Jerneja, ki z druge strani polotoka Seča prinaša v morje vse mogoče, saj vemo, da je tam veliko raznih „črnih" privezov, da ne omenjamo morebitnih drugih onesnaževalcev, izpustov iz kanalov, delavnic... Tam blizu se kopajo le redki domačini in če le morejo izberejo druge vode. S tem pa obremenjevanja našega morja z marinami še ni konec. Zaskrbljujoče je, da načrtujejo razširitev marine tudi v Izoli in Kopru. Tako bomo na Slovenski obali imeli na vsakih nekaj kilometrov neposredne onesnaževalce morja, posledično pa bomo tako kar sami odganjali turiste, razen če upravljavci ne bodo drastično posegli po varovalnih ukrepih za zaščito okolja. Letala, izpušni plini in solni cvet Med Sv. Jernejem in Dragonjo se raztezajo znamenite soline za pridelovanje najboljše morske soli v Sredozemlju. Solni cvet reklamiramo kot posebno kulinarično in dermatološko uspešnico. Tam je tudi letališče, ki sicer ni veliko, a ga nameravajo povečati. Vsako letalo ob vzletu izpusti največjo količino izpušnih plinov. Kaj potem? Avioni ali sol? Večna dilema med dvema možnostma. Stvar v bistvu zgleda nerazrešljiva. Le kdo na tem svetu bi se odrekel dobrinam, ki jih danes uživa? Ne Kioto, ne pravkar končana azijska konferenca ne bosta rešila tega vprašanja. Rahla ekološka zavest Življenjske razmere na Slovenski obali so zahtevnejše kot v notranjosti države. Leta po vojni so tod gradili stihijsko. Rahla ekološka zavest prebivalstva, ki se je v te kraje priselilo večinoma šele po drugi svetovni vojni, je dala temu prostoru poseben pečat. Ni bilo pravega odnosa do okolja, razen za vrtičke, ki so si jih ljudje uredili ob svojih hišah. Tri obalne občine so terjale vse in vsaka zase je gradila to, kar so politika in uradniki menili, da je zanje dobro. Mesta so zrasla ob čudnih perspektivah. Koper so s hitro cesto presekali na dvoje. S tunelom pod Markovcem bo Semedela postala spalno naselje Kopra in ni ga, ki bi si ta trenutek upal spremeniti načrte - in to predvsem v korist domačinov. Na vidiku je neprimeren odcep hitre ceste proti Luciji. Cestarjem je treba predlagati popravke dokler je še čas! Pismo Blaž Ždrnja iz Kampolina 57 nam je prinesel v uredništvo zajeten spisek dokumentacije o problemih v zvezi z na črno postavljeno cesto, gradnjo kanalizacije na njegovem zemljišču, prodaje dela hiše odvetniku Vareziču in kot pravi lažnih potrdilih, ki naj bi mu jih v zvezi z zahtevkom o denacionalizacijskih postopkih parcele št. 3157 k.o. Piran II izdajala Upravna enota Piran. V pismu, ki nam ga je poslal, omenja sodelovanje z njegovim, verjetno že bivšim, odvetnikom Nikom Varezičem. Bil je moj zastopnik „ Odvetnik Niko Varezič iz Lucije je bil moj zastopnik. Izgubil sem zaupanje vanj. Niko Varezič st. je z zvijačo izkoristil zelo omajano mojo psihično in fizično zdravje, izkoristil je mojo stisko, nezadostno izkušenost, zlorabil moje zaupanje in me hudo prevaral in me ogoljufal. Moje informacije, katere sem mu dal kot odvetniku, je izkoristil in jih naprej izkorišča in pri tem omejuje in „ utenjuje “ moje že pridobljene pravice. Pri tem odvetnik Niko Varezič hudo laže, morda ne ve, da laganje ni lepo, ali po 12 letih sem ugotovil, da laganje spada v orodjarno njegovega odvetnikovanja. Bog, vrag ali narava bo obelodanila njegova nečedna in nezakonita dejanja in resnico pripeljala na dan. Pri tem se odvetnik Niko Varezič začasno sramežljivo skriva za raznimi organi in organizacijami, med njimi tudi Občina Piran in Upravna enota Piran, kakor da se ga nič ne tiče, a zadeve so izrecno povezane z njim. Niko Varezič st. je v tranzicijskem času izgubil etiko poslovanja in izmišlja dogodke v breme starih in bolnih oseb. Tudi Niko Varezič, st. je nasilen in nesramen in pri tem zlorablja zakon in pri tem mu pomaga občina Piran in Upravna enota Piran “ Portorož, 11. 6. 2007 Blaž Ždrnja, Kampolin 57, Portorož. SLOVO PIRANSKEGA ŽUPANOVEGA KLICARJA Piranski župan Tomaž Gantar je verjetno zaradi varčevanja ukinil nastope Županovega klicarja, ki je od leta 1996 turistom in domačinom na Tartinijevem trgu opeva! glorijo svojega mesta in napovedoval dogodke. Nekdanji župan Občine Piran Franko Fičur s sodelavci in KUD Karol Pahor Piran je sprožili voljo da bi v Piranu zaživela kakšna nova prireditev, ki bi mestu dajala pečat trajnosti in povzdignila njegovo razpoznavnost med podobnimi mesti v naši deželi in v svetu. Veličastna slikarska stvaritev nesmrtnega mojstra Jacoba Tintoretta, ki je posvetil Piranu eno izmed pomembnejših slikarskih stvaritev svojega časa, je bila vzpodbuda za kreacijo lika Piranskega županovega klicarja. Na njegovi sliki je namreč videti županovega klicarja, ki je občasno še nastopal leta 1964. Projekt je leta 1996 bil zaupan Ateljeju - oblikovalski delavnici Marino M. Istran, ki mu je dal scenarij in podobo. Kudu Karol Pahor pa je bila zaupana organizacija prireditve s spremljevalnim kulturnim programom za vse sobote v mesecih najvišje turistične sezone v občini Piran. Mestni klicar je sprva nastopal v dopoldanskem času, sledeč zgodovinskemu sporočilu o mestu, kije vsako jutro zaživelo s svojo tržnico. Ko pa so organizatorji spoznali, da novodobni Piran nima jutranjega utripa in sloni predvsem na turizmu, se je prireditev pomaknila v večerne ure. Meščanom in turistom, se po vročem kopalnem ali delovnem dnevu, zahoče sprostitev in scenarij Piranskega klicarja ob večernih urah, jim je to ponudil. Poleg te redne poletne prireditve je županov klicar s svojim originalnim likom in vsebino bogato dopolnjeval še vrsto drugih pomembnih prireditev in dogodkov v občini Piran. Turistom in obiskovalcem Pirana je opeval glorijo svojega mesta, napovedoval pomembne prireditve, ki so v višku poletne sezone bogatile to v svetu cenjeno turistično destinacijo, pomembno pa je popestril tudi mnoge druge dogodke v občini. Njegovi nagovori in dobrodošlice so bili namenjeni tujim in domačim gostom, delegacijam iz Piranu pobratenih občin, predstavnikom tujih diplomacij v republiki Sloveniji in predsednikom držav in vlad nove Evrope, ki so po osamosvojitvi Slovenije obiskali Piran. Sodeloval je pri svečanih otvoritvah simpozijev, kongresov in festivalov: 8. Simpozij obzidnih mest Evrope, 49. Kongres AIEST, Oglaševalski festival Zlati boben, Festival Melodije morja in sonca, Dnevi Evropske kulturne dediščine, Solinarski festival, Mediteranski folklorni festival... Moderiral je otvoritev prenovljenega Gledališča Tartini ob nagovoru predsednika republike Slovenije Milana Kučana. Odprl je tudi prenovitvena dela starega hotela Palače v Portorožu. V okviru promocije Slovenije na tujih turističnih trgih je sodeloval pri predstavitvi turistične občine Piran Jugoslovanski javnosti v Beogradu in Italijanski javnosti v Milanu ter pri predstavitvi Pirana v seriji TV reportaž La domenica del villaggio Rete 4, Italija in drugih. V enajstih letih nastopanja je njegov lik s čudovito kuliso Tartinijevega trga v ozadju, obredel Evropo in svet. Mnogim je postal del nepozabnega spomina na počitnikovanje v našem slikovitem Jadranskem mestu. V posameznih večerih, se je na trgu zbralo od štiristo pa tudi več kot dva tisoč ljudi, kljub temu, da je bila poletna ponudba prireditev v občini Piran in sosednjih občinah vedno pestra. Piranski županov klicar, ki je mestu ustvarjal tradicijo predvsem s prepričanjem, da mora vsak Pirančan poizkusiti biti vsaj en dan v letu turist v svojem mestu, je vzpodbujal k iskanju vedno novih in ne le ponovljivih zamisli. Njegov lik je mestu vračal identiteto, odhod klicarja pa pušča za sabo globoko v drobovju votlo mesto Piran. MMI ■ w primorski uVp 1. Evropsko klubsko prvenstvo v trnkarjenju z roko iz zasidranega čolna v Piranskem zalivu \z Prvo mesto je osvojila ekipa SRD Lovrata Krk Piran je bil v času do 15. do 20. maja 2007 gostitelj 1. Evropskega klubskega prvenstva v trnkarjenju z roko iz zasidranega čolna, ki ga je uspešno organiziralo Ribiško društvo Oradela Piran. Udeležilo se gaje 48 tekmovalcev iz 16 klubov iz Italije, Francije, Hrvaške, Črne Gore in Slovenije. Slovesnosti je (v treh jezikih) povezovala Zora Mužinič. Že takoj po prihodu, v torek 15. maja, je bil sestanek kapitanov, skupine tekmovalcev pa so se podale na morje naslednje jutro, v sredo 16. maja, kjer pa zaradi vse močnejšega vetra (jugo) niso imeli preveč sreče z ulovom oziroma so tekmovanje morali celo prekiniti. Malo burje na morju so imeli tudi naslednje jutro, vendar seje potem le nekako umirila. Lovili so v Piranskem zalivu pred Bemardinom. Popoldne so se ekipe zbrale pri Penzionu VAL, odkoder so v povorki odšli na Tartinijev trg, kjer se je ob 17.00 uri začela otvoritvena svečanost z dvigom zastave in igranjem himn. Udeležence so pozdravili podžupan Občine Piran Denis Fakin, delegat FIPS-M (Mednarodno združenje športnih ribičev na morju) Attilio La Porta, predsednik Športne zveze za ribolov na morju Slovenije Bojan Loboda in tajnik Ribiškega društva Oradela Piran, Mario Druscovich. Glavni sodnik je bil Janez Pucihar. Po kulturnem programu je bilo srečanje v Kavami galerija Tartini. Naslednja dva dni so imeli športni ribiči nekaj več sreče in ujeli so tudi precej rib, seveda predpisane dolžine. V četrtek, 17. maja, je župan Občine Piran Tomaž Gantar v občinski dvorani Dominica Tintoretta za udeležence prvenstva priredil sprejem, jim zaželel dobrodošlico in tudi na kratko predstavil občino Piran. Športni ribiči so obiskali Tartinijevo hišo in si ogledali tudi pomorski muzej. Zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov je bila v soboto, 20. maja, na Tartinijevem trgu. Naslednje evropsko prvenstvo bo v Belgiji. Rezultati tekmovanj 1. mesto ekipno: ŠRD Lovrata Krk - Hrvaška: Denis Stofa, Mico Rakič, Nikola Mrvoš in kapitan Antun Lončar. 2. mesto ekipno: ŠPRD PLK Koper - Slovenija: Vinko Mojškerc, Zdenko Grando, Bojan Furlan, Edi Bizjak in kapitan Vinko Mojškerc. jpJL. * —* županu Tomažu Gantarju. Attilio La Porta Delegat FIPS-M in predsednik mednarodne žirije Ocena prvenstva: Odlično! Za oceno L Evropskega klubskega prvenstva v trnkarjenju z roko iz zasidranega čolna v Piranu - Slovenija od 15. do 20. maja 2007 smo zaprosili delegata in predsednika mednarodne žirije Attilia La Potra iz Milj (Italija), ki ni skoparil s pohvalami. “Organizacija prvenstva, kakor tudi otvoritvena in zaključna slovesnost na Tartinijevem trgu, bila odlična. Bilo je poskrbljeno tudi za spremljevalce, veseli smo bili sprejema pri županu. Na naše vprašanje kaj meni o nekaterih govoricah, češ da v našem Piranskem zalivu skorja ni več rib, je povedal: “Rib žal res ni bilo toliko kot smo pričakovali. Pomembni so seveda tudi pogoji za ribolov, ki pa zaradi vetrovnega vremena niso bili preveč ugodni. Glede ribjega življa v Piranskem zalivu? “Težko je oceniti. Lahko rečem le, da ribe v Tržaškem zalivu so". Franc Krajnc - Primorski utrip Stefane Luša izdal knjigo Mestna knjižnica Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini sta v Galeriji Gasspar v Piranu, 29. maja 2007, organizirala predstavitev knjige avtorja Stefana Luše v italijanščini z naslovom „La dissoluzione del potere, il partito comunista Slovenc ed il processo di democratizzazione della Repubblica". Sestop z oblasti slovenske komunistične partije in proces demokratizacije Slovenije. Z avtorjem se je pogovarjal publicist Milan Rakovac. Stefane Luša si je pri pisanju zahtevne knjige, ki v nekaj poglavjih izpričuje življenje ljudi in dogodke v naši nekdanji skupni domovini Jugoslaviji, vzroke njenega razpada, politična dogajanja, vlogo komunistične partije Slovenije, osamosvojitvene težnje in graditev nove samostojne in neodvisne države Slovenije, pomagal tudi z zbiranjem podatkov po različnih arhivih. ■ w primorski u¥p Veselo s kolesom po Parenzani V soboto, 26. maja 2007, so pri vhodu v Krajinski park svečano odprli 2.470 m kolesarske poti, ki so jo uredili na nekdanji trasi ozkotirne železnice Trst - Poreč. Kolesarska pot nosi pomenljivo ime - uradni naziv: Pot zdravja in prijateljstva Parenzana. Takole se je župan Pirana Tomaž Gantar s skupino kolesarjev, 26. 5. 2007, zapeljal po novi kolesarski poti - Parenzani. Novo kolesarsko stezo Parenzano so preizkusile tudi članice Društva kmetic iz sežanske regije, ki se sicer s starimi kolesi, s katerimi se vozijo tudi na njive in v vinograde. Projekt, ki ga je podprla tudi EU, je kar zahteven. Tri obalne občine so leta 2005 uspele na evropskem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo kolesarske poti po trasi ozkotirne železnice med Trstom in Porečem. Znesek za uresničitev skupnega projekta od Škofij do Sečovelj znaša 739.693 evrov, od tega je EU prispevala 400.601 evro. Tri obalne občine (Koper, Izola, Piran) prispevajo 254.984 evrov. Vrednost piranskega podprojekta (na trasi na območju občine Piran) znaša 492.405 evrov, od tega prispeva piranska občina iz svojega proračuna 108.000 evrov, ostali del za piransko območje so zagotovili z evropskimi nepovratnimi (208.000 evrov) in državnimi nepovratnimi sredstvi (175.302 evra). Za hrvaški del trase bo poskrbela Istrska županija. Pri projektu je sodelovala tudi Direkcija RS za ceste. Izvajalec gradbenih del na odseku Seča - Sečovlje je bilo koprsko podjetje CPK d.d., projektant GIRI d.o.o., Ljubljana, vodja del Eldar Fizovič, DDC, svetovanje inženiring Ljubljana. Nadzornik: Joško Misson. Območje med Lucijo in Sečo bodo povezali s traso, ki se bo nadaljevala od Podvozne ceste mimo semaforiziranega križišča in portoroške marine do polotoka Seča. Omenjeni del bo zaradi urbanizirane Lucije sicer nekoliko odstopal o trase bivše železniške proge in bo dolg 4.161 metrov: Odsek 1 Lucija - 613 m, odsek 2 Marina Lucija - 813 m, odsek 3 polotok Seča - 547 m in odsek 4 od Ribiča do Seče (do vhoda v krajinski park) 2.188 m. Župan Tomaž Gantar je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil tudi na evropski dan krajinskih parkov (24. maj). Na območju občine Pirana sta kar dav: Sečoveljske soline in Strunjan. Prisotne na otvoritvi je pozdravila tudi Polona Andrejčič Mušič, pomočnica direktorja Direkcije za ceste RS, ki se ji je župan še posebej zahvalil za pomoč. K veselemu razpoloženju na otvoritvi kolesarske steze je prispeval tudi nastop pevca Rudija Bučarja v duetu z Vladom Batisto. Lucij a-Portorož Kolesarili so z Juretom Robičem Kolesariti z dvakratnim zmagovalcem na dirki po ZD in Franciji ter zmagovalcem dirke po Sloveniji 2007 lahko pomeni tudi velik ponos in veselje. To priložnost so nekateri kolesarji, ki so našega šampiona in ekstremnega kolesarja pričakali v soboto, 26. maja 2007, na parkirišču pred Krajevno skupnostjo v Luciji in se skupaj z njim malce peljali do Portoroža in nazaj, tudi prijetno izkoristili. Jure se je nekaterim njegovim oboževalcem tudi podpisal na majice, številni pa so se z njim tudi fotografirali. Naš ekstremni kolesar se ponovno pripravlja na veliko izjemno naporno kolesarko tekmovanje (RAAM) po ZDA. Njegovi občudovalci so mu za spodbudo podarili majico, na katero so se prej podpisali. Škoda, da se naš najboljši kolesar ni udeležil kolesarske vožnje po novi kolesarski poti od Seče do Sečovelj, kije bila organizirana ob isti uri. Atrakcija bi bila zagotovo veliko večja. Očitno na občini za njegov prihod v Portorož niso niti vedeli. Kaj veš o prometu Tekmovanje tudi v Luciji Zanimiv kolesar: Aldo Zubin iz kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva Koper. FOTO: FK-Primorski utrip. Konec maja je v Kranju na OŠ Franceta Prešerna potekalo 16. državno tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih in srednjih šol, in sicer v dveh kategorijah; učenci na kolesih in učenci na kolesih z motorjem. Udeležilo se ga je 92 učencev iz vse Slovenije. Prvo mesto med kolesarji je dosegel Jan Meznarič s Ptuja, najboljši motorist pa je Andraž Kirn iz Hrastnika. Med prvouvrščene se ni udeležil nihče iz obalnih občin. Pod pokroviteljstvom župana MO Kranj ter v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Kranj in DRSC - Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - so se na tekmovanje s kolesi lahko uvrstili najbolje uvrščeni tekmovalci s predhodnega občinskega ali medobčinskega tekmovanja s pogojem, da so v 1. 2007 dopolnil 11. let, da obiskujejo osnovno šolo in da na državnem tekmovanju še niso zasedeli višjega od 15. mesta. Za učence, ki so se udeležili tekmovanja z motornim kolesom, pa je bil še pogoj veljavno vozniško dovoljenje H kategorije in da obiskujejo srednjo ali osnovno šolo. Tekmovanje je zajemalo tri področja. Tako so tekmovalci morali izpolniti testne pole z vprašanji o cestno-prometnih predpisih, opremi kolesa ter etiki v prometu, pokazati svoje vozniške spretnosti na poligonu ter vožnjo na prometnih površinah. Na državnem tekmovanju seje na 15. mesto uvrstil motorist iz Izole Sebastijan Bordon iz Srednje gostinske in turistične šole Izola. Občinsko tekmovanje je bilo tudi v OŠ Lucija kjer so se pomerili v poznavanju teorije in prakse v cestno-prometnih predpisih učenci (20 otrok) iz štirih piranskih šol. Mentorica je bila Tanja Zadel, organizacijsko pa je pomagala tudi učiteljica Marina Dessardo iz Osnovne šole Vincenzo de Castro odkoder sta tudi fotografiji. Celotno organizacijo v občini Piran pa je izpeljal Bogdan Pajek, predsednik SPVCP. AKV Marinku Babiču popustilo srce Marinko Babič čaka na operacijo srca v Splošni j Bolnišnici Izola: tStSFfk- I fPrimorski utri^ Znani podjetnik z nepremičninami Marinko Babič (Lela s.p.) iz Lucije leži na internem oddelku Splošne bolnišnice Izola in čaka na nujno operacijo srca. Verjetno zaradi živahnega poslovanja s strankami in vseh poznejših dogodkov, stresov in psihičnih naporov ga je 27. februarja 2005 zadel lažji srčni infarkt, bilje več kot tri tedne v bolnišnici v Ljubljani, njegovo zdravstveno stanje pa se je nato iz dneva v dan slabšalo. Precej je tudi shujšal. Kot smo lahko izvedeli so mu skoraj odpovedali dve srčni zaklopki, zato mora obvezno mirovati. Številni občani in njegovi bivši poslovni partnerji si verjetno močno želijo, da bi 45-letni podjetnik, kije moral dati podjetništvo Lela na mirovanje, čim prej ozdravel. Po ločitvi z ženo je nekaj časa živel sam, potem pa se je zaljubil v mlado Štajerko, ki pa gaje zapustila. Kdove, če tudi ta avantura ni vplivala na njegove srčne težave? Oljkarsko društvo Štorta Piran Sprejeli so 7 novih članov Na seji Upravnega odbora Oljkarskega društva Štorta Piran na sedežu društva v Sv. Petru, 24. maja 2007, so sprejeli sedem novih članov društva. Tako se je število članov že povečalo na 82. Novi člani društva so: Bojan Cenik iz Sv. Petra, KarelTavčariz Liminjana, Jadran Pišot iz Ankarana, Igor Bosinek iz Dobrave, Stane Hrvatin iz Elerjev, Korado Pucer iz Kopra, Zvone Taljat z Mosta na Soči. Vsi novi člani bodo prejeli članske izkaznice društva. Društvo tudi sproti obvešča svoje članstvo o novostih v Združenju društev oljkarjev Slovenije (ZDOS), kakor tudi o ukrepih zoper znane škodljivce v oljčnih nasadih, ki se jim je letos zaradi ugodnega mokrega vremena, ponekod bolj množično pridružil še olj kov kapar. Na predavanju strokovnjakinje za oljkarstvo Irene Vrhovnih v prostorih KS Lucija so oljkarji dobili tudi ustrezna navodila s tabelami kako se zoperstaviti tej vedno malce skrivnostni čmi nadlogi, ki se prisesa na oljčne vejice in črpa drevesni sok ter se tudi izjemno hitro razmnožuje. Samička izleže od 300 do 3000 mikroskopsko majhnih jajčec. Za 15.6.2007 je v Sv. Petru 85 ob 20.00 uri sklicana 16. seja UO društva. Oljke napada črni kapar! Oljkarji v Slovenski Istri s strahom pričakujejo ali se bo nadležni črni kapar, ki se je naselil med oljčnike v Strunjanu, Ankaranu, Liminjanu, Padni in drugod, se prisesal na mlade oljčne vejice in pod listje, še bolj razmnožil in povzročil katastrofo? Priporočljivo škropivo Applaud. pripravo Applaud 40 Sc (tekoči) 1,4 dl ali Applaud 25 WP (močljivi prašek) 25 dkg. Dodamo: Belo olje 3,2 dl ali Nufilm 0,5 dl. s tabelami škropiva. Kdaj škropiti? Da bi izvedeli kdaj je pravi čas za škropljenje v vašem oljčniku pokličete avtomatski odzivnik: 090 93 98 15 ali pogledate na spletno stran www.kvz-ng.si Predpogoj za dobro škropljenje I so dobro porezana drevesa in Strokovnjakinja za oljke Irena Vrhovnih to seveda pred škropljenjem. kaže samice črnega kaparja, ki so se naselite Odstranjene veje (bohotivke) v na oljčne vejice. Zaradi lanske mile zime so preživeli številni insekti, svoje pa je dodalo tudi muhasto deževno vreme, ki je kot nalašč primemo za razmnoževanje nevarnega rjavega in črnega kapaija. Če so se ponekod skoraj že rešili rjavega kaparja, ki se je trdovratno oprijemal sočnih vejic kakijevih dreves, je prišla bolj do izraza še bolj trdovratna nadloga - čmi kapar, ki ga opazimo že s prostim očesom kot črne pike na oljčnih vejicah ali pod listjem. Na srečo je sedaj že na voljo kar učinkovito škropivo Applaud. O tem, kako se lotevamo boja proti kaparju na oljkah je v prostorih KS Lucija članom oljkarskega društva Štorta Piran in drugim oljkarjem predavala strokovnjakinja za oljčne nasade Irena Vrhovnik. Kapar se je kot kaže v nekaterih oljčnikih (Stmnjan, Ankaran, Padna, deloma tudi v Liminjanu in še kje) naselil bolj množično, zato so tudi nujno potrebni preventivni ukrepi, kajti posledice so lahko hude in so oljkarji lahko ob dobro letino. Kapar vztrajno sesa drevesni sok, drevo počasi hira in si tudi težko opomore. Na vprašanje odkod prihaja oziroma kako se naseli na oljke, ni točnega odgovora. Vrhovnikova domneva, da ga prenašajo ptice na svojih krempljih, v samem oljčniku pa ga pridno selijo mravlje. Če pogledamo bolj natančno bomo ta proces tudi opazili. Kapar (ni ameriški) v bistvu nima veliko svojih naravnih sovražnikov, zato ga lahko uničimo le s pravilnim škropljenjem. Ne kar tako tja v en dan , pač pa točno po navodilih. Irena Vrhovnik je oljkarjem razdelila posebno navodilo tem času, ko je skoraj verjetno, da so na njih nevidne ličinke ali zametki novega roda kaparja, je najbolje sežgati. Škropilnica mora imeti dovolj močan ventilator, hitrost vožnje (traktorja) pa ne sme presegati 3 km/h. Učinkovito je škropljenje z ročnimi motornimi škropilnicami ali ročno s cevjo in s škropilno pištolo. Pomembna je tudi gostota kapljic. “Polivanje” ne koristi, predebele kapljice odtekajo, nekateri deli listov lahko ostanejo suhi in nezaščiteni, kapar se lahko množi naprej. Irena Vrhovnik je naštela še nekaj dejavnikov, ki lahko ugodno vplivajo na razmnoževanje letno celo do treh generacij kaparja. Na primer gnojenje tal z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. In še časovni razmak med škropljenjem: 15 dni. In kaj, če na svojem oljčniku najdemo na primer samo pet črnih samičk? Morda bo zadoščalo samo enkratno škropljenje. Vedeti namreč moramo, da lahko ena samička izleže od 300 do 3000 mikroskopsko majhnih jajčec! Tabela priporočljivih pripravkov za škropljenje oljk Tabela 1 Za hektar 300 dreves , visokih okoli 4 m. Poraba vode 1000 litrov ali več. Applaud 40 SC (tekoči) 1,4 litra na hektar ali Applaud 25 WP (močljivi prašek) 2,5 kg na hektar. Dodamo: Belo olje 3,2 litra na hektar ali Nufilm 0,5 litra na hektar. Tabela 2 Za 30 dreves visokih okoli 4 metre. Poraba vode 100 litrov. Tabela 3 Za 300 dreves velikosti okoli 3 metre. Poraba vode 700 litrov ali več. Applaud 40 Sc (tekoči) 1 liter na hektar ali 25 WP (močljivi prašek 1,9 kg na hektar. Dodamo: Belo olje 2,4 litra ali Nufilm 0,4 litra. Pripravki niso tako poceni, a se splača. Škropljenje enega hektara (300) oljk nas bo veljalo okoli 200 evrov. Če škropimo najmanj 3 krat je cena pač tri krat višja, a se splača, ker bomo lahko preprečili katastrofo v svojem oljčniku, kajti zgodi se lahko, da bodo drevesa postala kar nekam črna, pogled naje pa je prav žalosten. Škropiti bi vsekakor morali vsi, ki opazite kapar na svojih drevesih. Ce kaparja ne odstranimo so lahko posledice katastrofalne in so vidne tudi naslednje leto. Kapar se rad zadržuje tudi na lovorovih listih in mladih vejicah, odkoder se nato preseli na oljke. Čmi kapar smo celo opazili na dveh mladih okrasnih oljkah pred vhodom v piransko občinsko palačo. Dobro j e, če pregledate tudi lovor, če ga imate v bližini oljk. Kapar je zaradi svojega “oklepa” skoraj neuničljiv, zato je treba veje, ki jih odrežete, obvezno tudi sežgati. Nekateri oljkarji pobirajo kapar ročno, kar žal ne pomaga veliko, ker ne vidimo začetne zasnove, ki je nekoliko drugačne (prilagodljive) barve. Kdaj je kapar najbolj ranljiv? Samička je najbolj ranljiva v trenutku, ko se pripravlja, da bo izlegla jajčeca, ker se takrat njen oklep malce dvigne in odpre ni več tako prisesana na vejico ali list. Takrat bi bilo škropljenje najbolj učinkovito, nam je na nedavni seji UP Oljarskega društva Štorta Piran povedal predsednik društva Vladimir Knez. Bomo dobili zagovornika pravice otrok? V Centru za korekcijo sluha in govora Portorož so predstavili pilotski projekt Zagovornik - glas otroka, ki je še v povoju in s kar nekaj neznankami. Že od septembra 2005 deluje iniciativna delovna skupina strokovnjakov -predstavnikov Vamha človekovih pravic, vladnih in nevladnih organizacij ter otrok. Na podlagi analize stanja je skupina sprejela odločitev, da najprej s pilotskim projektom pridobi odgovore na še odprta vprašanja in da tako lahko postavi temelje za umestitev zagovornika v ustrezno zakonodajo, ki jo je treba še sprejeti. Cilj pilotskega projekta je izdelati model programa Zagovornika otrokovih pravic, ki bi ga torej bilo mogoče tako po vsebinski kot organizacijski poti vključiti v formalnopravni sistem in s tem zagotoviti njegovo umestitev na nacionalni ravni. Pilotski projekt bo v letu 2007 in 2008 potekal na štirih območjih; v Centra za korekcijo sluha in govora Portorož ter na območjih Centrov za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Nova Gorica in Sežana. Vodja projekta je mag. Martina Jenkole, svetovalka varuhinje človekovih pravic, koordinatorka pa je bila ravnateljica CKSG Aleksandra Turk Haskič, prod. def. In kaj naj bi ob številnih institucijah ( socialno skrbstvo, vrtci, osnovne šole, policija, varuh človekovih pravic, centri za socialno delo), zagovornik otroka in mladostnikov delal in kdaj naj bi sploh nastopil? Pa tudi ali se potreba po varuhu otrokovih pravic poraja predvsem zato, ker običajne službe ne funkcionirajo kot bi bilo treba? Kdaj torej? V primerih, ko starši ne zmorejo ali ne morejo sodelovati ali ko pride do kolizije interesov, ob ločitvi staršev, trpinčenju otroka. Malce nenavadno, kar smo lahko slišali je, da bi lahko delavec, ki je sicer zaposlen na Socialnem, honorarno, proti plačilu, v prostem času opravljal funkcijo zagovornika otroka. Piranska fotografija meseca Pred tremi leti smo pričeli v okvira društva Prijateljev zakladov S v. Jurij a na pobudo ljubiteljev fotografije z uresničevanjem ideje, da bi v žal močno poškodovani in prenove nujno potrebni cerkvici Marije zdravja na Punti pričeli z razstavami fotografij. Namen našega delovanja je izražanje in videnje nekaterih stvari okoli nas skozi objektiv foto aparata in s tem po naših močeh dvigniti kulturno ponudbo kraja, hkrati pa z zbranimi sredstvi pripomoči k obnovi same cerkvice. Na začetku vsakega meseca se torej v cerkvici zberemo vsi ljubitelji “LEPEGA” ob novi fotografiji in ob priložnostni skromni otvoritvi predebatiramo razstavljeno fotografijo, se pogovorimo o avtorju. Kriteriji za fotografijo meseca so zelo enostavni.Na sliki naj bi bil motiv ,ki prihaja iz” teh krajev”, iz prelepe Primorske. Zelo je zaželjeno, da avtorji fotografij NISO profesionalni fotografi ampak ljubitelji fotografije ,saj na ta način dosežemo tisto preprosto prvinskost gledanja, ki je dandanes v profesionalnem svetu fotografije, tako popolna in izumetničena. K sodelovanju želimo pritegniti večje število ženske fotografske populacije in otrok. Lokacija razstavljene fotografije (v cerkvici na Punti ,ki je hkrati tudi najbolj zahodni del naše deželice) je zelo dobra. Ob koncu koledarskega leta organiziramo prodajno razstavo vseh del, zbrana sredstva pa darujemo v obnovo cerkvice. Dobrodošli vsi ljubitelji fotografije. Ubald Trnkoczy Ulica Gubčeve brigade 33 1108 Ljubljana Mobitel: 041/60 55 44 Rok Dolničar avtor fotografije meseca julija V soboto, 30. junija, ob 21.00 uri si boste lahko v cerkvici Marije zdravja v Piranu ogledali sliko avtorja Roka Dolničarja, samostojnega fotografa iz Lucije, ki rad ujame v objektiv zanimive motive v naravi. Vabljeni! Šola jadranja Športno društvo Piran se lahko pohvali z bogato tradicijo organiziranja jadralnih šol za osnovnošolce. Vodja jadralne šole je Milan Morgan, ki je vzgojil generacije najboljših slovenskih in italijanskih jadralcih. Osnovni namen šole je, da bi mladi iz vse Slovenije spoznali morje in jadralske veščine. Vpišejo se lahko vsi otroci od 6. do 15. leta starosti. Vpisnina znaša 126 evrov. Vplačate jo lahko na sedežu društva Fomače 33, Piran. Tel. 05/6746919. Začetni tečaj: od 25. 6. do L 7. 2007 ob 10.00 uri in od 2. 7. do 8. 7. ob 10.00 uri. Nadaljevalni tečaj: od 9. 7. do 22. 7. 2007 ob 10.00 uri. Začetni tečaj: od 16. 7. do 22. 7. 2007 ob 10.00 uri in od 23. 7. do 29. 7. ob 10.00 uri. Nadaljevalni tečaj: od 31. 7. do 3. 8. 2007. Nadaljevalni tečaj ter priprave za regate vseh tečajnikov šole jadranja bo od 6. do 9. 8. 2007 in od 12. do 12. 8 2007. Radio Capris prireja koncert v Kopru Radio Capris v sodelovanju z Luko Koper bo tudi letos svojim poslušalcem podaril koncert. V nedeljo, 24. junija, se bodo na Titovem trgu v Kopru od 19.00 ure dalje zvrstili: Neishia, Vlado Kreslin, RokhVband, Jan Plestenjak, Alya, Sank Rock, Tinkara Kovač, Gušti&Polona, in Lara - B. Podelili bodo tudi novega Twinga, ki ga bo nekdo izmed zvestih poslušalcev prejel v trajno last. Informacije kako do Twinga: www. radiocapris.si. Vstopnine ni. Predolg in neprimeren za Piran? Na Fomačah stoji vlakec, ki ga je Občina Piran angažirala za brezplačni prevoz potnikov s tamkajšnjega parkirišča v mesto in nazaj. Kot so nam povedali na Fomačah naj bi imel ta sicer zelo lep vlakec kar dve ..pomanjkljivosti”. Ker je predolg se težko obrača po Piranu, zlasti če so tam parkirani avtomobili, kar pa je lahko tudi nevarno, je samodejno odpiranje kar številnih vrat na kompoziciji. Pred nekaj desetletji je v Piran vozil tramvaj, kije bil približno tako dolg kot je ta vlakec, vendar takrat ni bilo toliko avtomobilov, ki bi ga ovirali na njegovi poti. m ■ Kulturno poletje 2007 Avditorij Portorož je v sodelovanju s soorganizatorji pripravil program poletnih prireditev pod krovnim naslovom Kulturno poletje 2007, ki prinaša tudi nekaj novosti. Poletne večere na številnih odprtih prizoriščih v Piranu in Portorožu bo tako zaznamoval bogat kulturni program. Za program, 40 prireditev iz naslova Kulturno poletje 2007, ki ga Avditorij izvaja kot glavni organizator, so namenili 205.860 evrov, dotacija Občine Piran znaša 102.895 evrov, nabrali so tudi nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev in sicer v vrednosti 27.114 evrov. Iz obsežnega programa se lahko letos pohvalijo, da so po štirih letih pridobili nazaj RTV Slovenija z zaključno oddajo Spet doma z Mariem Galuničem, ki je bila 10. junija v nabito polnem Amfiteatru (2000 gledalcev), gledališko predstavo Plemeniti meščan (25. 7.), s Poletnim koncertom orkestra Slovenske Filharmonije, ki bo 28. junija, klasičnim baletom Romeo in Julija (7. julija), tradicionalnim 30. festivalom MMS ob 21.00 uri ( 12. 7. prvi polfinalni večer, 13. 7. drugi polfinalni večer, 14. 7. finalni večer), Mednarodnim folklornim festivalom sredozemskih držav (13. julija), s Koncertom opernih arij Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (17. julij), s plesno predstavo Carmen (16.7.), ki je prodana že za dve leti naprej in še bi lahko naštevali. Na račun bodo letos prišli tudi ljubitelji disko zabave, v torek, 7. avgusta s Salsa Night in znanimi mednarodnimi DJ-ji in plesalci. Kinotečne filme pod zvezdami si bomo letos lahko ogledali na Župnijskem vrtu v Piranu pri cerkvi Sv. Jurija od 18. julija do 22. avgusta, vstop bo prost. Za Gledališče Tartini Zaključek šolskega leta Učenci in učitelji osnovne šole Vincenzo de Castro Piran vabijo na prireditev ob zaključku šolskega leta, ki bo 18. junija ob 18.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu. tiste, ki si niste utegnili ogledati filmskih uspešnic so v Amfiteatru Avditorija Portorož pripravili Večere s filmskimi zvezdami. Na platnu bodo predvajali ponovitev filmskih uspešnic kot so: Da Vincijeva šifra, Borat,...ki bodo v mesecu avgustu ob nedeljah. Vstopnina bo 4 evre. Gala noč opere in baleta V soboto, 25. avgusta ob 21.00 uri bo v Amfiteatru portoroškega Avditorija Gala noč opere in baleta. Nastopila bosta operni in baletni zbor v spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Dirigent: Lorenzo C astri ota Skanderberg. Generalni sponzorje Casino Portorož d.d. Novost v letošnji ponudbi je več kot 25% popust pri nakupu vstopnic -paketov: Kulturnega, Plesnega in Glasbenega poletja. Za določene predstave nudijo pri plačilu do 22. junija 20% popust. Se vrača portoroška noč z ognjemetom? Nekateri se še spomnijo znamenite portoroške noči z ognjemetom, ki je bila več let zapored v prvi polovici avgusta in je zaznamovala nekakšen zaključek glavne turistične sezone. Malce presiti turistični delavci in organizatorji so jo pred leti ukinili, nakar se je v obliki Koprske noči pojavila v Kopru, kjer je doživela pravi triumf - 100 tisoč obiskovalcev. Ker je tam prišlo do avtorskih sporov glede imena, so Koprsko noč samo preimenovali v Rumeno noč. Lada Ta n cer, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran je na novinarski konferenci v Avditoriju , 29. maja, napovedala nov sklop poletnih prireditev pod skupnim imenom Portoroške noči, ki bi jih popestrili tudi z ognjemetom (datum ognjemeta takrat še ni bil znan). Izbor Miss in Mistra Turizma Slovenije V petek, 10. avgusta, ob 21. uri bo na portoroški ploščadi pred GH Palače izbor za Miss in Mistra turizma Slovenije , sicer pa bo 10. in 11. avgusta veselo tudi na osrednji portoroški plaži. Z zvezdami pod zvezdami V sklopu Kulturnega poletja 2007 bo na Tartinijevem trgu v Piranu v torek, 14. avgusta, ob 21.00 uri zanimiva prireditev Piran z zvezdami pod zvezdami. Izbor za Miss Slovenije in Miss Alpe Adria International 2007 z gosti. Prireditev bodo kronali z ognjemetom. Organizator je Društvo Misson Piran. Koncert v spomin na skladatelja in glasbenika Vladimirja Lovca V portoroškem Avditoriju bo v torek, 26. junija 2007, ob 20.00 uri koncert ob 85-letnici rojstva in 15-letnici smrti glasbenega pedagoga in skladatelja Vladimirja Lovca. Nastopil bo Obalni simfonični orkester. Dirigent: Aleksander Spasič, Solitstka: Lea Sirk (flavta). Vstop prost. AKV Solinarski festival in županov klicar V knjižici prireditev, ki jo je izdalo Turistično združenje Portorož, sta na programu dva solinarska festivala; 7. julija v solinah in na Tartinijevem trgu. Organizator Turistično društvo Taperin Sečovlje. Avgusta pa bo v solinah in na Tartinijevem trgu zaključek solinarske sezone, v organizaciji Avditorija, TD Taperin in podjetja Soline KPSS. Na programu je tudi predviden nastop Županove klicarja, čeprav gaje župan odpovedal. ZIV - ZAV V VRTCU MORJE V LUCIJI Vrtec MORJE in vrtec LA COCCINELLA iz Lucije sta v sodelovanju s starši otrok , pripravila skupni zaključek šolskega leta pod imenom ŽIV - ZAV, ki je bil v četrtek, 24.5.2007 ob 17. uri. Letošnja tema prireditve je bila spoznavanje različnih poklicev in tukaj so starši z svojim sodelovanjem največ pripomogli k uspešni izvedbi. Na začetku je animator, igralec in glasbenik Sten Vilar povedal zgodbo »Ko bom velik bom«, ki sojo otroci z zanimanjem poslušali, saj je med pripovedovanje vpletel svoje pesmi o različnih poklicih. Pri tem pa mu je pomagal čisto pravi pek iz Pekarne Grosuplje, kije zamesil čisto pravo testo za kruh, nato pa vse otroke obdaril s praktičnim darilom pekarne. Sledile so delavnice različnih poklicev za otroke in starše. Tako so lahko v čisto pravi bolnišnici v vrtčevski telovadnici spoznali delo medicinske sestre, zdravnika in farmacevtke v lekarni, kateri so poskrbeli za preventivni pregled, ter celotno medicinsko oskrbo. V delavnici šivilje pa so šivali torbice, blazinice in se spoznavali z modnimi trendi, katere so dopolnjevali v delavnici čevljarja. Tu so svoje stare in strgane čevlje umo popravili, da so bili spet kot novi. Seveda pa je pot zavila tudi v frizersko delavnico na čisto novo pričesko, kjer je frizerka poskrbela za kitke, čopke in raznobarvne odtenke las. Da pa je urejenost popolna so poskrbeli v delavnici kozmetičnega salona, kamor so si otroci odšli uredit nohte in obraz. Ampak ker potrebuješ še kaj, so si lahko otroci v mizarski delavnici izdelali iz lesa avtomobil, tovornjak in tako spoznavali umetnost oblikovanja lesa. Ta umetnost pa se je nadaljevala v delavnici slikarskega ateljeja, kjer so slikali na platno, izdelovali modno obleko iz odpadnega materiala in sodelovali na modni reviji. V delavnici, kjer so gasilci predstavljali svoj poklic s svojim gasilskim vozilom, pa se je vseskozi trlo največ fantov, kajti vsak si je želel na glavo povezniti čisto pravo čelado in sedeti na sedežih vozila. Ob tem pa je potekal koncert harmonikarja na diatonični harmoniki in violinistke, ki sta z igranjem predstavljala poklic glasbenika. Ker pa sta žeja in lakota vedno prisotna pri mladih radovednežih so kuharice poskrbele za obilo pijače, peciva, jagod in češenj, starši pa za slano pecivo. Namen je bil dosežen, spoznavali smo poklice, se zabavali, družili. Zdelo se je kot da so vse družine iz Lucije in okolice, ki imajo predšolskega otroka, ta popoldan preživele skupaj, na našem igrišču. Koliko energije in ustvarjalnosti ! Leonora Drgan Izola Sprejem krvodajalcev Župan Občine Izola Tomislav Klokočovnik in predsednik Območnega združenja Redečega križa Slovenije Vlado Ostrouška prirejata 15. junija ob 17.00 uri v Hotelu Delfin ZDUS v Izoli sprejem krvodajalcev. Ob tej priložnosti se bodo zahvalili vsem, ki darujejo to prečudovito življenjsko tekočino. Vsem zaslužnim krvodajalcem bodo podelili značke in plakete Rdečega križa. Krvodajalce sprejel tudi župan Tomaž Gantar Ob letošnjem 14. juniju, svetovnem dnevu krvodajalstva, je župan Občine Piran Tomaž Gantar v dvorani Domenica Tintoretta občinske mestne palače sprejel 30 najzaslužnejših krvodajalcev. Vsi so darovali kri petdeset in Večkrat. Rekorderje Janko Novak, kije daroval kri že 134 krat. Sprejema so se udeležili tudi predsednik Rdečega križa Slovenije, gospod Borut Miklavčič, in vodstvo Območnega združenja Rdečega križa Piran, ki je tudi dalo pobudo za tovrstno obeležitev. Tema Svetovnega dneva krvodajalstva 2007 je »Zdrava kri za zdravo materinstvo«, ki bo ponazorila, kako lahko prostovoljni krvodajalci odigrajo življenjsko pomembno vlogo pri reševanju življenj tisoč in tisoč mamic in njihovih novorojenčkov. Vsako leto več kot 500.000 žensk umre med nosečnostjo ali porodom in 99% teh je iz razvijajočega se sveta. Ker pa Slovenija spada med visoko razvite države, si želimo, da bi obdržali sadove 54-letnega dela slovenskega Rdečega križa, ki ga je vložil v močno tradicijo krvodajalstva, ki temelji na treh načelih: prostovoljnosti, anonimnosti in brezplačnosti. Y 'etu 2006 je iz piranske občine prišlo na odvzem 820 krvodajalcev (pred esetimi leti 576). Zaradi zdravstvenih razlogov je bilo 84 odklonjenih, a o daje bilo 736 odvzemov. Mladih krvodajalcev, ki so prvič darovali kn, je bilo 89. Nepridipravi osmodili palmo in tablo društva FARO S Srečanje članov Drušva za trteje življenjsko obdobje Piran FAROS, na katerem so pripravili tombolo (glavni dobitek - kolo je podaril Gašpar Gašpar Mišič) je malce pokvarilo dejanje nekaterih neodgovornih posameznikov, ki jim je očitno vseeno kaj počenjajo in četudi s tem komu povzročijo škodo. Tako so se pred dnevi lotili palme pred sedežem društva, zažgali deblo, kar pa jim očitno ni bilo dovolj. Osmodili so tudi tablo na steni pred vhodom v stavbo. FOTO: FK-Primorski utrip © 080 17 50 Letno članarino prejme#®, ob nagemu kredita »Kredit tateji«. samo karnitent^Nave KBM. ki še tertkemnajo in izpoti^ujejo 7 '^^.Nova KBM d d www.nkbm.si » Ta sestra Franja! Nekam skrivnostna je zadnje čase. Kar naenkrat izgine za pol ure. Nazaj pa se vrne s šopom evrov. Pravi, da je skočila na banko, kot da bi to šlo tako - ck, ck! A pravi da gre. Pri Novi KBM. « Kredit takoj. Tudi za nekomitente - v gotovini in brez stroškov odobritve. Ob najemu kredita vam podarimo tudi letno članarino za kreditno kartico. Akcija traja do 30. junija. Bodite med najboljšimi tudi vi! Vpišite se na študij na naši šoli in si povečajte svojo konkurenčnost! Vpisujemo v: Dodiplomski študij podjetništva Podiplomski študij podjetništva Vabimo vas na informativne dneve: • v Piranu (Palača Trevisini): - za dodiplomski in podiplomski študij vsak četrtek v juniju ob 14.00, • in Ljubljani (WTC, Dunajska 156, medetaža A); - za dodiplomski in podiplomski študij vsak petek v juniju ob 14.00. Ljubljana Piran Radovljica Maribor Več na www.gea-college.si/vsp ali na 08011 20! Občina Izola Comune di Is o C\) imenu občinskega sveta (Dbčine JJgoda in v svojem imenu ig/tefcam vsem občankam in občanom ishene čestitke in najboljše petlje ob p/tagniku (Dbčine ^ode. J nome ded Comune di JJsofa e mio pe/tsonade esp,tirno a tutti i cittadini stnce/| ^edicitagioni e i migdio/ti augu/ti in occasione dedda lesta ded Comune di Osoda. Tjupan - 3( Sindaec ck. TTomistav ‘tKMočovnifc Novi Renault Twingo že v prodaji V podjetju Trgo ABC d.o.o., Istrska cesta 12 v Kopru, kjer se lahko pohvalijo z največjo prodajo novih in rabljenih vozil, so na novinarski konferenci (13. junija) razkrili še zadnje podrobnosti o novem obetavnem Twingu iz Novega mesta, kije že v prodaji od 14. junija 2007 dalje. Cena osnovnega modela 1,2 43 kw 60 konjev, znaša 7.390 evrov. FOTO: FK-Primorski utrip. Razstava Spacalovih del Obalne galerije Piran so 8.6.2007, ob 100-letnici rojstva velikega umetnika, mojstra volne kamna in stekla, Lojzeta Spacala, v koprski Galeriji Loža pripravile razstavo Spacalovih tapiserij in drugih del. Odprta je v Kopru, v Obalnih galerijah, v Piranu in v Vili San Marco v Portorožu vse do 31. avgusta 2007. O liku in delu avtorja je govorila kustosinja Nives Marvin. Otvoritve razstave so se udeležili pomembni gostje, med njimi tudi Spacalov prijatelj Riccardo llly.